1. SKLIC MENTORJEV MM OŠ -KEMIJA1. SKLIC MENTORJEV MM OŠ -KEMIJA

Šolsko leto 2004/2005Šolsko leto 2004/2005

Predmetna skupina za kemijo ZRSŠ

Od načrtovanja do preverjanja in ocenjevanja znanja kemije v osnovni šoli (K novi kulturi pouka, cena: 4.100,00 SIT)

Avtorji: Mariza Skvarč idr. Vrsta gradiva: priročnik za učiteljeStopnja izobraž.: osnovna šolaPredmet: KemijaLeto izida: 2004Obseg strani: 100 str.ISBN: ISBN 961-234-494-9ISSN:Oznaka artikla6006

VSEBINSKI SKLOP ELEMENTI V PS (15 ur):

Trije učni sklopi:

Kemijski elementi se predstavijo (4 ure)Reaktivnost kovin (4 ure)

+ zaključno preverjanje in ocenjevanje ( 3 ure)

Izbirna vsebina: Kmetija in kemija (4 ure)

NAČRTUJMONAČRTUJMO……

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMUELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU

OPERATIVNI CILJI SKLOPA

Učenci:• spoznajo bistvene vire elementov in spojin v naravi (zrak, voda,

zemeljska skorja);• na osnovi eksperimentov spoznajo značilne lastnosti skupin

elementov;• spoznajo, da iz periodnega sistema lahko razberemo nekatere

lastnosti elementov;• prepoznajo elemente s kovinskimi in nekovinskimi lastnostmi v

periodnem sistemu;• seznanijo se z značilnimi lastnostmi in uporabo: alkalijskih kovin,

zemljoalkalijskih kovin, prehodnih elementov, halogenov.• spoznajo oznake za nevarne, zdravju škodljive snovi.

SPLOŠNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLISPLOŠNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI

• …• Razvijanje razumevanja kemijskih pojmov skozi različne aktivnosti,

ki vključujejo praktično delo, diskusijske ure in problemsko raziskovalen pristop…

• Razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij s postopnim uvajanjem kemijskega izrazoslovja in simbolov.

• Učenci naj pri pouku kemije spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov, s katerimi se srečujejo vsak dan, in na kakovost njihovega življenja.

• Učenci pri pouku kemije razvijajo kritičen odnos do svojega obnašanja v okolju, odnos do smotrne uporabe energije ter odnos do pravilnega odlaganja in recikliranja odpadnih snovi.

• Učenci na izbranih primerih spoznavajo vplive zgodovinskega razvoja na razvoj znanstvene misli in obratno.

• Razvijati je potrebno eksperimentalni pristop...

SPECIFIČNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLISPECIFIČNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI

• …• spoznavanje kriterijev in njihova uporaba za prepoznavanje in

razlikovanje elementov in izbranih skupin spojin;• postopno spoznavanje fizikalnih in kemijske lastnosti izbranih snovi

ter razvijanje sposobnosti posploševanja odnosa med zgradbo in reaktivnostjo;

• spoznavanje naravnih virov snovi in njihovih funkcij v organizmih;• spoznavanje pomena snovi za pripravo izdelkov za vsakdanjo rabo;• razvijanje sposobnosti za varno delo v šolskem laboratoriju in s

snovmi v vsakdanji rabi;• razvijanje razumevanja učinkov snovi na okolje ter spoznavanje

potreb in načinov preprečevanja onesnaženja;• razvijanje sposobnosti uporabe znanja pri iskanju možnih rešitev

izbranih problemov, vezanih na okolje, ekonomsko rast in etična vprašanja.

Sestavimo nabor dejavnostinabor dejavnosti,

ki jih izvajamo pri vsebinskem sklopu

Elementi v periodnem sistemu.

Razmislimo tudi o procesnih ciljih!

Izsek iz letne priprave:Izsek iz letne priprave: Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 17, 18

Vsebinski sklop

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMUELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU

Zapis ciljev:• Splošni in specifični cilji• Operativni cilji• Procesni cilji

UČNI SKLOP

(predvideno št. ur)

CILJI KLJUČNE DEJAVNOSTI;

PREVERJANJE IN OCENJEV.

TEMELJNI STANDARDI ZNANJA

Ostalo:– učna sredstva

– medpredmetno povezovanje

KEMIJSKIELEMENTI

SEPREDSTAVI

JO (4)

- spoznajo, da iz periodnega sistema lahko razberemo nekatere lastnosti elementov

- prepoznajo elemente s kovinskimi in nekovinskimi lastnostmi

- seznanijo se z značilnimi lastnostmi in uporabo: alkalijskih kovin, zemljoalkalijskih kovin, prehodnih elementov, halogenov

- iskanje razlik in podobnosti; posploševanje odnosa med zgradbo snovi in lastnostmi

- obdelava podatkov in predstavitev inf. z uporabo tabel in grafov

- uvajanje kemijskega izrazoslovja in simbolov

- razvijanje kompleksnega mišljenja (sklepanje z indukcijo in dedukcijo, primerjanje, abstrahiranje ...)

– Individualno delo učencev; prikaz in prikaz in obdelava obdelava podatkovpodatkov (uporaba tabel, grafov), iskanje zakonitosti.

– Delo v dvojicahDelo v dvojicah z z interaktivno interaktivno zgoščenkozgoščenko “Spoznajmo elemente in spojine”.

- znajo našteti razlike v lastnostih kovin in nekovin

- določijo iz lege elementa v periodnem sistemu, ali je element kovina, nekovina ali polkovina

- poznajo vire, lastnosti in pomen izbranih kemijskih elementov iz 1., 2. skupine periodnega sistema, prehodnih elementov, halogenih elementov

– učni list “ Primerjava lastnosti elementov po periodnem sistemu”

– zgoščenka "Spoznajmo elemente in spojine" in

– didaktični priročnik: K. Krajnik, M. Pahor, "Računalniška programska oprema pri pouku kemije v OŠ", str. 49–50

IZVEDIMO…IZVEDIMO…

Didaktična izvedba pouka (scenarij poteka pouka) Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 20 – 22

Opredelitev dejavnosti učencev Opredelitev dejavnosti učitelja

1.1. učna uraučna ura

1. Preverjanje predznanja – učenci individualnoindividualno rešijo 1. in 2. nalogo na učnem listu »Primerjava lastnosti kemijskih elementov po periodnem sistemu« (izpolnijo tabelo št. 1).

2. Učenci v dvojicahv dvojicah rešujejo naloge 3.–7. na učnem listu »Primerjava lastnosti kemijskih elementov po periodnem sistemu« (vsak vpisuje rezultate na svoj učni list).

3. Dvojice, ki jih določi učitelj, poročajo. Učenci med seboj primerjajo rezultate. Poročajo o morebitnih težavah, na katere so naleteli pri reševanju nalog.

1. Vodi preverjanje rezultatov. V primeru da imajo učenci pri reševanju težave, skupno v pogovoru ponovijo: kaj je skupina in kaj perioda v periodnem sistemu; kaj lahko sklepamo o zgradbi atoma elementa na temelju lege elementa v periodnem sistemu; kako določiti agregatno stanje elementa pri sobni temperaturi na osnovi Ttališča in Tvrelišča.

2. Spremlja delo učencev in jim po potrebi pomaga z dodatnimi navodili.

3. Vodi poročanje in oblikovanje povzetkov. Poda učencem povratno informacijo o njihovi uspešnosti pri reševanju delovnega lista.

2. učna ura2. učna ura

1. Uvodna motivacija in preverjanje predznanja.

Učenci v trojicahv trojicah tekmujejo, katera skupina bo večkrat pravilno odgovorila na vprašanja:– Katere kemijske elemente nujno potrebujemo za življenje?

– Katere kemijske elemente človek uporablja v vsakdanjem življenju in v kakšne namene?

– Katere elemente dobimo v naravi in v kakšni obliki?

Skupine poročajo o rezultatih. Učenci v zvezke dopisujejo odgovore ostalih skupin, ki jih sami niso navedli.

2. Ogledajo si zbirko kemijskih elementov iz šolskega laboratorija; primerjajo elemente glede na njihov videz (barva, agregatno stanje, oblika). Ugotavljajo razlike med kovinami in nekovinami, ki jih je mogoče ugotoviti zgolj z opazovanjem snovi + DE

1. Vodi poročanje skupin in zapisuje na tablo zbirnik vseh pravilnih odgovorov.

2. Pripravi razstavo kemijskih elementov, ki so na voljo v šolskem laboratoriju (natrij, brom, fosfor, živo srebro itd.). Tiste elemente, ki so v trdnem agregatnem stanju in jih učenci lahko zaznajo tudi s tipom, pripravi v »zip-loc« vrečkah (npr. kovine: magnezij (trak, v prahu), kalcij, cink (koščki, v prahu), baker (ploščica, žica) itd.; nekovine: žveplo, jod, grafit). V »zip-loc« vrečkah pokaže tudi kakšen primer kemijskega elementa, ki je pri sobni temperaturi v plinastem agregatnem stanju (npr. vodik, kisik, klor).

Opozori učence, naj bodo pozorni na to, kje ležijo v periodnem sistemu elementi, ki jih med seboj primerjajo.

3. in 4. učna ura 3. in 4. učna ura

1. Spremljajo na LCD-projektorju učiteljeva navodila.

2. Učenci delajo v dvojicah ali največ v dvojicah ali največ trojicah.trojicah. Na interaktivni zgoščenki »Spoznavajmo elemente in spojine« v meniju izberejo vsebinski sklop »Elementi« in s klikom na gumb »O elementih« se odpre periodni sistem elementov. S kliki na simbole elementov poiščejo podatke o lastnostih, uporabi in zanimivostih naslednjih elementov: živo srebro, kisik, dušik, vodik, natrij, jod, žveplo, ogljik, helij, zlato. Sproti izpolnjujejo delovni list.

3. Pregled rešitev na delovnem listu.

4. Učenci preverijo znanje tako, da kliknejo na gumb »Test« in rešijo interaktivni test.

1. Učencem poda navodila za delo z interaktivno zgoščenko »Spoznajmo elemente in spojine«, in sicer za vsebinsko enoto »Elementi«. Predstavi jim možnosti, ki jih ponuja ta enota (podatki o izvoru imena, pridobivanju, nahajanju, lastnostih, uporabi in zanimivostih za 24 elementov, možnost preverjanja znanje s »Testom« in »Drugačnim testom«). Seznani jih z načinom premikanja med stranmi in uporabo gumba Pomoč.

2. Opozori učence, naj pri delu upoštevajo podani vrstni red elementov, ker si tako sledijo tudi naloge na delovnem listu (Vir: didaktični priročnik: M. Pahor, K. Krajnik, »Računalniška programska oprema pri pouku kemije v osnovni šoli«, str. 49–50).

Opazuje in usmerja učence pri delu in jim po potrebi pomaga.

3. Vodi skupno preverjanje rezultatov na delovnem listu.

4. Preverja število točk, ki jih učenci dosežejo na testu.

UČNI LIST: PRIMERJAVA LASTNOSTI KEMIJSKIH ELEMENTOV PO PERIODNEM SISTEMU

V spodnji tabeli (tabela št. 1) so podani za serijo kemijskih elementov naslednji podatki: kovinski oz. nekovinski značaj elementov, temperature tališča, temperature vrelišča in atomski radiji. 1. Poišči elemente v periodnem sistemu in v prazne kolone v tabeli št. 1 vpiši, v kateri

skupini in periodi periodnega sistema je element. 2. Iz vrednosti temperature tališča in vrelišča sklepaj na agregatno stanje elementa pri

sobnih pogojih (temperaturi 20 °C) in vpiši ugotovitev v zadnji stolpec v tabeli št. 1.

Tabela št.1 KEMIJSKI ELEMENT

Vrstno št.

Skupina Perioda k –kovina; n – nekovina; p – polkovina

Ttališča

[ °C] Tvrelišča

[ °C] Atomski radij [10-12 m]

Agregatno stanje pri sobni T [tr – trdno t – tekoče p – plin]

litij 3 k 181 1342 152 berilij 4 k 1287 2469 111

bor 5 p 2076 3900 80 ogljik 6 n 3550 4800 77 dušik 7 n –210 –196 70 kisik 8 n –219 –183 66 fluor 9 n –220 –188 64 natrij 11 k 97,8 883 157

magnezij 12 k 651 1090 136 aluminij 13 k 660 2519 125

silicij 14 p 1414 3265 117 fosfor 15 n 44 280 110 žveplo 16 n 115 445 104

klor 17 n –101 –34 99 kalij 19 k 63 759 203 kalcij 20 k 842 1484 174 galij 31 k 29,8 2204 125

germanij 32 p 938 2833 122 arzen 33 p 818 615 121 selen 34 p 221 685 117 brom 35 n –7,2 58,8 114

kripton 36 n –157 –153 196

Skvarč, 2004, Od načrtovanja do …, ZRSŠ; Str. 26-28

3.1 Kje v periodnem sistemu ležijo elementi, ki imajo kovinske lastnosti, in kje elementi, ki so nekovine?

__________________________________________________________________________________________________________________________________________ 3.2 Kako se spreminja kovinski oz. nekovinski značaj elementov po periodah periodnega sistema od leve proti desni? __________________________________________________________________________________________________________________________________________ 4. Primerjaj temperature tališča kovin s temperaturami tališča nekovin. Kaj sklepaš na temelju primerjave? ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 5.1 Primerjaj podatke o velikosti atomov (atomske radije) elementov, ki se nahajajo v isti skupini periodnega sistema (tabela št. 1). Ugotovi, kako se spreminja velikost atomov po skupini od zgoraj navzdol. Da boš podatke lažje primerjal med seboj, jih ustrezno prepiši iz tabele št. 1 v tabelo št. 2. Tabela št. 2 Skupina Perioda

I. II. III. IV. V. VI. VII.

1. 2. 3. 4. 5.2 Kako se spreminja velikost atomov elementov po skupini od zgoraj navzdol? _____________________________________________________________________ 5.3 Kako bi razložil zgornjo ugotovitev (5.1)? _____________________________________________________________________

6.1 Podatke o temperaturah vrelišča kovin iz tabele št. 1 prepiši in uredi v spodnji tabeli (tabela št. 3) na tak način, da boš lahko primerjal temperature vrelišča kovin po posameznih skupinah periodnega sistema.

(Opomba: tabelo opremi s podatki, da bo razvidno, kaj je v vrsticah in kaj v kolonah.) Tabela št. 3 Skupina Perioda

6.2 Kaj sklepaš IZ urejenih podatkov v tabeli št. 3? ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 7.1 Uporabi ustrezne podatke iz tabele št. 1 in prikaži grafično, kako se spreminja velikost

atomov (atomski radij) elementov, ki so v drugi periodi, od leve proti desni. Graf ustrezno opremi z manjkajočimi podatki.

160 60

7.2 Kako se spreminja velikost atomov elementov, ki so v isti periodi periodnega sistema, od leve proti desni?

Li

F

atomski radij [10-12 m]

Predstavitev zgoščenke Predstavitev zgoščenke SPOZNAVAJMO ELEMENTE IN SPOJINESPOZNAVAJMO ELEMENTE IN SPOJINE

OSNOVNI PODATKIOSNOVNI PODATKI

Avtorji:

•Ideja, zasnova nalog, postavitev strani ter izbor gradiv: Marja PAHOR, Karla KRAJNIKMarja PAHOR, Karla KRAJNIK

•Računalniška obdelava: Danica DOLNIČAR

•Izvedba eksperimentov: Vida MESEC, Brane PAJK, Bojana PERUŠ

Izdelano na NTF-KII, Ljubljana 2000

Izdalo: MŠZŠ in ZRSŠ

namenjena učencem osnovne šole področja uporabe: • utrjevanje, preverjanje in bogatenje znanja

pri pouku kemije • preverjanje znanja pri domačem delu učencev• večkratno reševanje omogoča spremljanje

učenčevega napredka

UPORABA ZGOŠČENKE

ELEMENTI ANORGANSKE SPOJINE ORGANSKE SPOJINE

VSEBINSKE ENOTE PROGRAMA

ENOTA ANORGANSKE SPOJINE

• Prepoznavanje spojin po njihovih lastnostih

( vključuje dvanajst spojin: ogljikov dioksid, ogljikov oksid, vodikov peroksid, voda, amoniak, žveplov dioksid, natrijev klorid, modra galica, klorovodikova, žveplova, dušikova in ogljikova kislina.)

Sestavljena je iz dveh sklopov: OGLJIKOVODIKI ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE

Vsak sklop se sestoji iz dveh delov:• LASTNOSTI ( naloge s tristopenjskim prepoznavanjem spojin)• ZGRADBA ( naloge vezane na nomenklaturo, zgradbo,

reaktivnost spojin)

ENOTA ORGANSKE SPOJINE

Trije sklopi: O ELEMENTIH TEST DRUGAČEN TEST

ENOTA ELEMENTI

O ELEMENTIH

Podatki v besedilu in slikah za štiriindvajset najpogosteje obravnavanih elementov.

Opis elementa vključuje izvor imena, pridobivanje, nahajanje, odkritje, lastnosti, uporabo in zanimivosti.

Podatki si dostopni s pritiskom na gumbe z rdeče zapisanimi simboli na periodnem sistemu elementov.

naloge povezovalnega tipa, s katerimi morajo učenci povezati imena elementov z njihovim videzom (slika)

naloge za prepoznavanje elementov s pomočjo tristopenjskih opisov ( omenjen tudi ozon)

Na koncu je element predstavljen z videoposnetkom.

TEST ( sestava)

Različne naloge za devet elementov, ki jih učenciprepoznavajo s pomočjo opisov ( asociacij, ugank)in preverjajo poznavanje lastnosti in uporabe z vprašanji izbirnega tipa.

DRUGAČEN TEST ( sestava)

TIPI NALOG DRUGAČNEGA TESTA

• Ali me prepoznaš?

Ime tega elementa dobimo, če odvzamemo italijanskemu otoku, ki je poznan po mafiji, zadnjo črko, ostale pa pomešamo!

• Naloge izbirnega tipaSilicija je največ:

• v morski vodi• zraku• zemeljski skorji

Kremen, ki je eden najbolj pogostih mineralov v naravi, je silicijev dioksid. Tudi druge silicijeve spojine so pogoste. Ugotovi katere od naštetih snovi vsebujejo silicij?

• silikoni• freoni• silikagel• azbest

TIPI NALOG DRUGAČNEGA TESTA

• Učenec lahko povsem samostojno rešuje test.• Vsak napačen odgovor učenec zazna s posebnim

zvokom.• Pravilni odgovori se točkujejo, točke se sproti seštevajo.• Učenec dobi po koncu testa povratno informacijo o

svojem znanju ( število doseženih točk in uspeh v %)

PREDNOSTI REŠEVANJA

Didaktični priročnik: Računalniška programska oprema pri pouku kemije v

osnovni šoli, Ljubljana 2001VKLJUČUJE:• Kratek opis vsebine in dela s programom• Primere uporabe zgoščenke za določene

vsebinske sklope letne priprave ( vključuje tudi učne liste z nalogami za reševanje v šoli in doma z rešitvami; str. 49 – 55, 58-66)

NADGRADNJA K ZGOŠČENKI

Elementi

1. Na slikah si natančno oglej videz elementov in odgovori na vprašanja.1.1 Zapiši ime edine tekoče kovine _____________________________________1.2 Zapiši ime edine tekoče nekovine ___________________________________1.3 Primerjaj videz kovin z videzom žvepla, ki je nekovina. __________________

Katero kovino hranimo v petroleju? _____________________________1.4 Kateri od elementov sodi med nekovine? ____________________________

Zapiši, katere skupne lastnosti kovin opaziš ___________________________

2. Zapiši simbol in ime edine kovine, ki je pri sobnih pogojih v tekočem agregatnem stanju: __________________________________________2.1 Kako učinkujejo hlapi te kovine na človeški organizem?2.2 Izberi pravega izmed dveh pojmov v oklepaju, tako da bodo spodnje trditve pravilne:

Amalgami so ( čiste snovi/zmesi). Amalgami nastanejo tako, da se v ( živem srebru/vodi) raztopijo ( nekovine/kovine).

PRIMER TESTA ZA REŠEVANJE Z UPORABO ZGOŠČENKE

Pahor, Krajnik (2001):

Didaktični priročnik str. 49 - 50

3. Zapiši simbol in ime elementa, ki nastaja pri fotosintezi: ______________________3.1 Dogajanje pri fotosintezi zapiši s kemijsko enačbo. _____________________3.2 Opiši lastnosti tega elementa: ______________________________________

4. Zapiši simbol in ime elementa, ki je glavna sestavina zraka: ____________________4.1 Pojasni, zakaj je ta element pri standardnih pogojih nereaktiven? __________4.2 Napiši kemijsko ime in formulo smejalnega plina. _____________________

5. Zapiši simbol in ime elementa, ki je lažji od zraka in v zmesi z njim eksploziven: _____5.1 Pojasni simbol in izvor imena tega elementa. __________________________5.2 S pomočjo podatkov o tališču in vrelišču ugotovi, v kakšnem agregatnem stanju je ta element pri – 100 °C. ______________________________________

6. Zapiši simbol in ime alkalijskega elementa, ki se nahaja vezan v kuhinjski soli: ________________6.1 Zakaj hranimo ta element potopljen v petroleju? _________________________________6.2 Element pridobivajo z elektrolizo taline natrijevega klorida. Reakcijo zapiši z urejeno enačbo. _______________________________________________________________

7. Zapiši simbol in ime iona elementa VII. skupine, ki pri segrevanju sublimira: _________________7.1 Utemelji, zakaj tega elementa ne smemo segrevati v odprti posodi. __________________7.2 Primerjaj reaktivnost tega elementa z reaktivnostjo klora in broma ter ugotovi, ali reaktivnost halogenov po skupini pada ali narašča. ______________________________

8. Zapiši simbol in ime elementa, ki je rumen prah in se v vodi ne topi: ________________________8.1 Kaj pomeni izraz, da se element nahaja v naravi samoroden? __________________8.2 Naštej najpomembnejše rude, iz katerih pridobivajo ta element. _________________

9. Zapiši simbol in ime elementa, ki se nahaja v obliki diamanta, grafita in fulerena: _________________9.1 Ali naslednja skica ustreza razporeditvi atomov ogljika v kristalni mreži diamanta ali grafita? _____________________

9.2 Najtežji diamant, ki so ga našli do sedaj, je imel maso 621,2 g. S pomočjo podatka za gostoto diamanta oceni njegovo prostornino. __________________________________

10. Zapiši simbol in ime elementa VIII. skupine periodnega sistema, ki je lažji od zraka in je nereaktiven: ________________________________________

10.1 Zakaj je ta element nereaktiven? _____________________________________________10.2 Tudi vodik je lažji od zraka. Zaradi katere lastnosti za polnjenje otroških balonov uporabljajo

ta element in ne vodika? _____________________________________________________

11. Zapiši simbol in ime elementa, ki so ga pridobivali z izpiranjem peska: ______________11.1 Kolikšna je gostota tega elementa? ___________________________________11.2 Izračunaj prostornino zlate palice, ki ima maso 1 kg. _____________________11.3 Ali bi kos tega elementa v vodi plaval ali potonil? Razloži?________________

12. Zapiši simbol in ime troatomne oblike elementa kisika, ki se nahaja v stratosferi: ______12.1 Kakšen pomen ima ta snov v stratosferi? ______________________________12.2 Zadnje čase se vedno več govori o uničevanju te snovi v stratosferi. Kako imenujemo ta pojav? _______________________________________________12.3 Kateri so glavni krivci za ta pojav? ____________________________________

1. Pahor M., Krajnik K. (2000). CD zgoščenka

SPOZNAVAJMO ELEMENTE IN SPOJINE, ZRSŠ, Ljubljana

2. Pahor M., Krajnik K. ( 2001). Didaktični priročnik: Računalniška programska oprema pri pouku kemije v osnovni šoli, ZRSŠ, Ljubljana

VIRI

PREVERIMOPREVERIMO……

OPISNI KRITERIJI zajemajo:

• PODROČJA preverjanja oz. PODROČJA preverjanja oz. ocenjevanjaocenjevanja

• KRITERIJE preverjanja oz. KRITERIJE preverjanja oz. ocenjevanjaocenjevanja

• OPISNIKE OPISNIKE (deskriptorje)(deskriptorje) – – v opisnike v opisnike so so vtkanivtkani

pokazatelji kakovosti pokazatelji kakovosti (indikatorji)(indikatorji) in in standardi znanja.standardi znanja. Povzeto po: S. Sentočnik, 2004

SLOVARČEK TUJK,

P. Kovač, M. Manček,

DZS, Ljubljana 1992

PODROČJA PREVERJANJA OZ. OCENJEVANJA PRI POUKU KEMIJEPODROČJA PREVERJANJA OZ. OCENJEVANJA PRI POUKU KEMIJE

Razvijanje razumevanja kemijskih pojmov.

Spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov in na kakovost življenja..

Pridobivanje in širjenje znanja in razumevanja o varnosti in zdravju pri delu v različnih okoljih (doma, v šoli)..

Razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij …

SPLOŠNI CILJI PREDMETA PODROČJA PREV. OZ. OCENJEVANJA

1. VSEBINSKA ZNANJA IN MISELNI PROCESI

2. DELO S PODATKI

3. EKSPERIMENTALNI PRISTOP

4. USTNA ALI PISNA PREDSTAVITEV (sporočanje: predstavitev izdelkov…)

5. SODELOVANJE V SKUPINI*

+ DELO Z MODELI… !!!Itd.

Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, Str. 12-13

PODROČJE prev. oz. ocenjevanja

MOŽNI KRITERIJI

DELO S PODATKI

1.Sposobnost zbiranja podatkov (iz literature, eksperimentalno…) in uporaba raznolikih virov.

2.Obdelava podatkov -primerjanje, urejanje in razvrščanje.

3.Ustrezen prikaz podatkov oz. relacij med podatki – uporaba tabel, grafov…

4.Sposobnost analiziranja, vrednotenja podatkov in

oblikovanja zaključkov oz. prepoznavanje vzorcev in izpeljevanje zakonitosti.

Predlagajmo področja in kriterije za načrtovane dejavnosti!

Opisni kriteriji za sprotno preverjanje in povratno informacijo o učenčevih dosežkih

PODROČJE SPREMLJANJA

KRITERIJI OPISNIKI III. popolno II. zadovoljivo I. neustrezno

I. VSEBINSKA ZNANJA IN MISELNI PROCESI

1.Poznavanje2.Razumevanje in uporaba 3.Višji miselni procesi (sklepanje, utemeljevanje …)(povratno informacijo podamo na temelju odgovorov na delovnem listu »Elementi« in uspešnosti pri reševanju interaktivnega testa na zgoščenki)

Večina nalog pravilno rešenih – učenec je pridobil veliko znanja o izbranih kemijskih elementih.Sposoben je posploševanja in sklepanja (iz lege elementa v periodnem sistemu sklepa na določene lastnosti elementa, npr. kovinski značaj, agregatno stanje).

50–75 % pravilno rešenih nalog – učenec pozna glavne lastnosti (značilnosti) in uporabne vidike izbranih kemijskih elementov (dušik, kisik, vodik, natrij, jod, žveplo, ogljik, helij, natrij, živo srebro).

Manj kot 50 % pravilno rešenih nalog – učenec ni pridobil dovolj znanj o lastnostih in uporabi kemijskih elementov.

II. DELO S PODATKI

1.Obdelava podatkov –izbor podatkov, urejanje in razvrščanje (izbor ustreznih podatkov iz tabele št. 1 in nadaljnje urejanje podatkov v tabeli št. 2 (naloga 5.1) in v tabeli št. 3 (naloga 6.1) na učnem listu)

V celoti pravilno rešeni nalogi 5.1 in 6.1 kažeta, da je učenec spreten pri uporabi tabel – tako pri »branju« in zajemanju tabelarično urejenih podatkov kot tudi pri urejanju (in prikazu) podatkov v tabeli.

Pravilno izpolnjena tabela št. 2 (5.1), težave pri urejanju podatkov v tabeli št. 3 (6.1).

Ni sposoben izbrati ustreznih podatkov v tabeli št. 1 in jih ustrezno razvrstiti v tabelo št. 2 in tabelo št. 3.

2. Ustrezen prikaz podatkov oz. relacij med podatki (grafični prikaz podatkov v nalogi 7.1 na učnem listu)

Naloga 7.1 v celoti pravilno rešena – abscisa in ordinata ustrezno opremljeni s skalo, podatki natančno vnešeni v v graf.

Naloga 7.1 je nenatančno ali nepopolno rešena.

Naloga 7.1 ni rešena ali je napačno rešena.

Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 23-24

3.Sposobnost analiziranja, vrednotenja podatkov, oblikovanja zaključkov in izpeljevanje zakonitosti(odgovori na vprašanja oz. naloge na učnem listu: 2, 3.1, 3.2, 4, 5.2, 5.3, 7.2)

S pravilnimi odgovori na večino vprašanj izkazuje sposobnost sklepanja in izpeljevanja zakonitosti na temelju podatkov.

Pravilno odgovoril na 50 do 75 % vprašanj – učenec je sposoben razbrati relacije med podatki le v primeru, ko so podatki že urejeni, ko so relacije med podatki zelo očitne in gre za izpeljavo preproste zakonitosti.

Iz tabelarično urejenih podatkov ni sposoben razbrati niti najbolj očitnih relacij med podatki (večina odgovorov nepravilnih, nepopolnih).

III. EKSPERIMENTALNI (RAZISKOVALNI) PRISTOP(povratno informacijo podamo na temelju zapisa v zvezku – ogled kemijskih elementov v zbirki in na temelju poročila o demonstracijskem poskusu )

Spretnost opazovanja in opisovanja opažanj(1. opazovanje in opisovanje kemijskih elementov v zbirki; 2. opazovanje demonstracijskega eksperimenta, zapis poteka dela in opažanj – razvidno iz poročila, točki a in b)

Zapis opažanj je urejen, natančen in nakazuje, da je učenec zelo natančno opazoval (tudi manj očitne spremembe oz. elemente) ter sistematično in sproti zapisoval opažanja.

Učenec je opazil vse najbolj bistvene elemente.Zapis vsebinsko pravilen, a ne dovolj natančen, pomanjkljiv ali neurejen.

Učenec je opazil le nekatere elemente, pri čemer ne loči bistvenega od manj bistvenega.Pomanjkljiv (ali celo napačen) in neurejen zapis opažanj kaže na površno in nedosledno opazovanje in beleženje. Pri opazovanju potrebuje vodenje.

Sposobnost sklepanja na temelju opažanj in oblikovanje zaključka(1. obseg in izvirnost pri navajanju podobnosti in razlik med kemijskimi elementi v zbirki;2. sklepanje in zapis rezultata poskusa – točka c v poročilu)

Pri oblikovanju zaključka upošteva vsa opažanja in rezultate. Zaključki so jasni in dobro utemeljeni; zelo dobro sklepanje in posploševanje.

Zaključek je smiseln in vsebinsko ustrezen, vendar pomanjkljivo utemeljen; temelji le na delu opažanj in rezultatov.

Nepravilno sklepa in interpretira opažanja ali sploh ne oblikuje zaključkov.

Sestavimo lastne naloge za preverjanje znanja!

• Specifikacijska tabelaŠt. naloge Taksonomska stopnja (Bloom) Z nalogo

preverjamo:

I. (poznavanje)

II. (razumevanje, uporaba)

III.

(sinteza, analiza, evalvacija)

TOČKETOČKE