# 4 · Mesarić iz Libertas International University (Hrvaška) ter Adrian Rohrbasser, izredni raziskovalec iz Univerze v Bernu (Švica). Konferenca bo osredotočena na medprofesionalno

INTERNO GLASILO ZD LJUBLJANA

# 41. Mednarodna znanstvena konferenca v primarnem zdravstvu – napoved dogodka

# 5EFPC 2020 – napoved dogodka

ZDRAVKO ŠTEVILKA 35 SEPTEMBER 2019

2 Interno glasilo ZD LjubljanaInterno glasilo ZD Ljubljana

IZ VSEBINE

ZDRAVKO, Interno glasilo ZD LjubljanaMetelkova ulica 9, 1000 Ljubljana

Glavni in odgovorni urednik: Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA

Uredniški odbor: Izr. prof. dr. Antonija Poplas Susič, dr. med., spec. Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec.Robertina Benkovič, dipl. m. s., univ. dipl. org. Urška Godec, univ. dipl. kom.Damjana Kralj-Bratun, univ. dipl. kult.

Fotografije: Jože Žnider, arhiv SIM centra, osebni arhiv zaposlenih, arhiv MZ.

Oblikovanje in tisk: Collegium Graphicum d.o.o.

Naklada: 700 izvodov.

Glasilo prejemajo zaposleni ZD Ljubljana in je brezplačno.

Interno glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na intrAnetu ZD Ljubljana.

Uredništvo si pridružuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela članke.

Vabimo vas, da s svojimi prispevki soustvarjate naše interno glasilo. Prispevke, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, pošljite najkasneje do 20. novembra 2019 na elektronski naslov [email protected].

Ustanoviteljica

Mestna občinaLjubljana

ISO 9001 Q 1647ISO 9001EN 15224

Q-1647Z-005

Intervju

#22 Majda Brovč, dr. med., spec.Projekt SOPA je prvi organiziran pristop k zmanjševanju alkoholne problematike vSloveniji

#4 1. Mednarodna znanstvena konferenca v primarnem zdravstvu – napoved dogodka

#8Enoletno potovanje mobilne simulacijske enote - SIM mobil

#5 EFPC 2020 – napoved dogodka

#14 Duševno zdravje od obporodnega obdobja do zgodnjega otroštva - preventiva in klinična praksa

#1624. mednarodna konferenca WONCA je potekala v Bratislavi

#10 Mentorstvo v ZD Ljubljana

#12Zadovoljstvo zaposlenih

#25Zdravstvenovzgojni centri ZD Ljubljana

Predstavimo se

Aktualno

Dogodki

27.-29. September 2020

http://www.euprimarycare.org/ljubljana/efpc-2020-ljubljana-conference-27-29-september

LjubLjana, SLovenia

Conference fees

Students 175 €300 €475 € 400 € 575 €

Early bird EFPC members Early bird non-membersRegistration EFPC membersRegistration non-members

Photo: Dunja Wedam (Turizem Ljubljana)

Milan Kokalj, Domus medicaDunja Wedam (Turizem Ljubljana) Dunja Wedam (Turizem Ljubljana) Miran Kambic (Turizem Ljubljana)Luka Esenko (Turizem Ljubljana)Aarstudio (Turizem Ljubljana)Photos:

Abstract submission deadline: 1st May 2020

empowering primary Care through DiverSity

15th eFpC Conference

3Interno glasilo ZD Ljubljana

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Pred nami je druga polovica leta, čas, v katerem bomo v slovenskem zdravstvu soočeni z reševanjem in izpeljavo:- Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto

2019,- Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto

2019,- razporeditvijo srednjih medicinskih sester na ustrezna

delovna mesta,- nerešenih problemov glede izvajanja SNMP.

Poleg tega se bomo v drugi polovici leta srečevali z vse bolj aktualnimi izzivi vezano na kadrovsko problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov, načini plačevanja nagrajenih zdravnikov po definirani lestvici za družinske zdravnike in ostalimi izzivi, ki se vse preveč radi pretvorijo v finančne probleme.

Izjemno se trudimo našim pacientom nuditi vrhunsko pomoč, ki so jo prebivalci Mestne občine Ljubljana in širše vsa ta leta tudi deležni. ZD Ljubljana si želi obdržati raven kakovosti naših storitev, po kateri smo ocenjevani in priznano dosegamo primerne rezultate.

Še naprej bi želeli, da naši zdravstveni timi in strokovna podpora dosegajo pričakovane rezultate. Prepričan sem, da jih bomo še naprej dosegali in tako obdržali ugled ZD Ljubljana.

Želim vam veliko delovnih uspehov ter zadovoljstva v tej, upam, lepi jeseni 2019.

Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA, direktor ZD Ljubljana

Še dobro, da jesen ni najbolj vroč del leta!

UVODNIK

Vabilo k soustvarjanju internega glasila

Vabimo vas, da s svojimi prispevki soustvarjate naše interno glasilo. Prispevke, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, pošljite najkasneje do 20. novembra 2019 na elektronski naslov [email protected].

4 Interno glasilo ZD LjubljanaInterno glasilo ZD Ljubljana4 Interno glasilo ZD LjubljanaInterno glasilo ZD Ljubljana

1. Mednarodna znanstvena konferenca v primarnem zdravstvu – napoved dogodkaTea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., strokovna direktorica ZD Ljubljana

Medicina je znanost, za katero je značilno vseživljenjsko učenje. V medicini so raziskave in razvoj tiste, ki omogočajo nova spoznanja in uvedbo novosti v sicer utečene strokovne prakse. Tudi v osnovnem zdravstvu so potrebni novi pristopi, vendar bomo le z novostmi, ki jih razvije in implementira v prakso stroka sama, dosegli tiste izboljšave, s katerimi bodo zadovoljni tako pacienti kot zdravstveni delavci in se ne nazadnje uspešno prilagajali izzivom, ki nam jih nalaga prihodnost.

AKTUALNO

V skladu z vizijo Zdravstvenega doma Ljubljana smo se v vodstvu lotili novega projekta, za katerega menimo, da bo pomemben doprinos tako k razvoju osnovnega zdravstva kot tudi k prepoznavnosti naše ustanove. Zato s ponosom napovedujemo dogodek, ki ga skupaj organizirata Zdravstveni dom Ljubljana in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, in sicer

1. MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA V PRIMARNEM ZDRAVSTVU z naslovom »INTERPROFESSIONAL TEAM WORK AND QUALITY IN HEALTH CARE«.Konferenca bo potekala v Ljubljani dne 26. 9. 2020 pod pokroviteljstvom Evropskega združenja za kakovost in varnost v družinski medicini (EQUIP), Evropskega foruma za primarno zdravstveno varstvo (EFPC) in Evropskega združenja za simulacije (SESAM).

Gre za prvi mednarodni znanstveni dogodek na področju primarnega zdravstva v Sloveniji, na katerem bodo sodelovali številni mednarodni in domači strokovnjaki, med drugim slavnostni govorniki David Grant, predsednik Evropskega združenja za simulacije (SESAM), prof. Sally Kendall iz Univerze v Kentu (Velika Britanija), prof. Jasna Mesarić iz Libertas International University (Hrvaška) ter Adrian Rohrbasser, izredni

raziskovalec iz Univerze v Bernu (Švica).

Konferenca bo osredotočena na medprofesionalno timsko delo in kakovost v zdravstvu. Ta tema je v skladu z nedavnim razvojem na področju primarne zdravstvene oskrbe v Evropi, ki se vse bolj usmerja v celovit pristop do bolnikov, ki temelji na različnih strokovnjakih primarne zdravstvene oskrbe. Timsko delo je vse bolj pomembno, saj je oskrba bolnikov na ravni primarnega zdravstvenega varstva vse bolj kompleksna. Poleg tega obstajajo številni izzivi kakovosti in varnosti, povezani z medprofesionalnim timskim delom, pri čemer je kultura varnosti ključnega pomena.

Glavne teme konference: profesionalizem in medprofesionalno

sodelovanje v primarnem zdravstvu, timsko delo – horizontalno/vertikalno

sodelovanje in tranzicija oskrbe, kakovost in varnost v primarnem

zdravstvu, simulacije v izobraževanju in

usposabljanju, dolgotrajna oskrba v primarnem

zdravstvu in vloga neformalnih oskrbovalcev,

novi izzivi v oskrbi, usmerjeni k pacientu v medprofesionalnih skupinah,

struktura primarne oskrbe in kakovost.

Konferenca je namenjena vsem strokovnjakom, vključenim v primarno zdravstveno oskrbo (zdravniki, medicinske sestre,

socialni delavci, strokovnjaki za javno zdravje, fizioterapevti,

zobozdravniki, administratorji, psihologi, sociologi), pa tudi izobraževalnemu kadru,

ključnim mnenjskim oblikovalcem, neformalnim negovalcem in bolnikom.

Navedene teme konference so izrednega pomena za kakovostno zdravstveno oskrbo na primarnem nivoju in verjamemo, da so tudi blizu področjem vašega dela in zanimanja, zato vas vabimo k aktivnemu sodelovanju.

Z vašimi znanstvenimi prispevki ste lahko del prve tovrstne znanstvene konference v Sloveniji na primarni ravni. Najboljši prispevki bodo po recenziji prof. dr. Igorja Švaba, dekana Medicinske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Zalike Klemenc Ketiš, predstojnice Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Mariboru, tudi predlagani za objavo v suplementu ugledne revije European Journal of General Medicine.

Navodila o oddaji povzetkov znanstvenih prispevkov in več o sami konferenci lahko preberete na spletni strani International scientific conference of primary care na https://www.iscpc.si/.

5Interno glasilo ZD Ljubljana 5Interno glasilo ZD Ljubljana

Aneks št. 1 in št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019

EFPC 2020 – napoved dogodka

AKTUALNO

Fani Župec Hiti, univ. dipl. ekon., Uprava ZDL (povzeto iz Aneksa št. 1 in št. 2.)

Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., strokovna direktorica ZD Ljubljana

S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019 (v nadaljevanju: Splošni dogovor 2019) je bilo sprejeto, da zdravniki na primarni ravni lahko odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko presežejo povprečje glavarinskih količnikov po posamezni specialnosti v izpostavi (povprečje regije). Tako sprejeto določilo je pomenilo dvig meje za odklanjanje novih bolnikov v primerjavi z letom 2018.

Mednarodni znanstveni konferenci v primarnem zdravstvu, ki bo potekala v soboto, 26. 9. 2020, bo sledil že nov pomemben dogodek na področju primarnega zdravstva, in sicer bo Ljubljana gostila konferenco Evropskega foruma za primarno zdravstveno varstvo (The European Forum for Primary care - EFPC).

V letu 2018 je bilo določeno, da lahko zdravniki na primarni ravni odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov, vendar ne glede na prejšnji stavek lahko zdravniki družinske medicine in pediatri odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih

EFPC je bil ustanovljen leta 2005 z namenom izboljševanja zdravja populacije s promocijo močne primarne zdravstvene ravni. Gre za nevladno organizacijo s statusom neprofitne organizacije, ki ne prejema nobenih sredstev od farmacevtske industrije. EFPC je orientiran v osnovno zdravstvo in vključuje vse strokovnjake, ki so vpeti v dogajanje v osnovnem zdravstvu.

Zdravstveni dom Ljubljana, ki je tudi institucionalni član evropskega foruma, sodeluje kot partner pri organizaciji dogodka EFPC 2020, ki bo potekal

Zdravstveni dom Ljubljana, ki je tudi institucionalni član evropskega foruma, sodeluje kot partner pri organizaciji dogodka EFPC 2020, ki bo potekal od 27. 9. - 29. 9. 2020 v Ljubljani.

oseb, ko dosežejo obremenitev 2.100 glavarinskih količnikov v primeru, da pri

delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti opredeljevanja zavarovanih oseb (npr. razpisi za nove zaposlitve, predlog potreb po novih specializacijah, sklepanje podjemnih pogodb z zdravniki, tudi upokojenimi, preusmerjanje polnoletnih zavarovanih oseb od pediatra k družinskem zdravniku…).

Z aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru 2019, ki ga je Vlada RS sprejela dne 16. 5. 2019, se je spremenila meja glavarinskih količnikov za odklanjanje za leto 2019 na 1.895.

od 27. 9. - 29. 9. 2020 v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije pod naslovom »Različnost krepi osnovno zdravstvo«.

Strokovnjaki različnih profilov v primarnem zdravstvu se lahko tako predstavijo mednarodni javnosti z

različnimi prispevki tudi strokovnimi in izmenjajo izkušnje ter dobre prakse z udeleženci konference. Menimo, da imamo med našimi zaposlenimi številne posameznike, ki so zelo aktivni na več področjih svojega dela in dosegajo rezultate, ki bi jih veljajo predstaviti širšemu občinstvu, zato vljudno vabljeni k aktivnemu sodelovanju in udeležbi na EFPC 2020 v Ljubljani.

Več o organizaciji EFPC na http://www.euprimarycare.org/


AKTUALNO

Z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru 2019, ki ga je Vlada RS sprejela dne 16. 5. 2019, se je spremenila meja glavarinskih količnikov za odklanjanje za leto 2019: »Zdravniki družinske medicine in pediatrije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti lahko odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev 1.895 glavarinskih količnikov. Ne glede na možnost odklanjanja opredeljevanja zavarovanih oseb se partnerji

Kriterij preseganja % od osnovne plače

od 100 do 200 glavarinskih količnikov 4 %




nad 500 glavarinskih količnikov 20 %

dogovorijo, da nobena zavarovana oseba ne ostane brez izbranega osebnega zdravnika.«

Z Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru 2019 je bil sprejet model nagrajevanja bolj obremenjenih zdravstvenih timov na primarni ravni. Izvajalcem družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, ki presegajo 1.895 glavarinskih količnikov, se v skladu s kriteriji v spodnji tabeli in

ob izpolnjenem pogoju podaljšanja ordinacijskega časa za vsaj eno uro mesečno, zagotovi dodatna sredstva za plače zdravstvenih delavcev v timu (zdravnik, tehnik zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra v otroških in šolskih dispanzerjih):

Nagrajevanje se izvaja od 1. 8. 2019.

V pripravi je tudi že Aneks št. 3 k Splošnemu dogovoru 2019, s katerim Ministrstvo za zdravje, v sodelovanju z ZZZS, pripravlja administrativne razbremenitve za družinske zdravnike.

Kakovost se začne z vstopom skozi vrataRomana Zupan, dipl.m. s., mediatorka, vodja Mediacijskega centra ZD Ljubljana

V Mediacijskem centru ZD Ljubljana smo v juniju 2019 prvič izvedli delavnico namenjeno informatorjem in telefonistom v zdravstvu. Ponovitev delavnice bo 9. 10. 2019.

Informatorji – telefonisti predstavljajo ogledalo ustanove. Kot telefonisti s svojim glasom oblikujejo nevidni obraz zdravstvenega doma. Kot informatorji pa s tonom glasu, govorico telesa, mimiko in držo pomembno vplivajo na prvi vtis naših uporabnikov storitev in obiskovalcev.

Udeleženci so na delavnici okrepili komunikacijske veščine, bonton komuniciranja in telefoniranja, nadgradili znanje o pomembnosti prvega vtisa, barvi glasu, osebni urejenosti in urejenosti prostora, kako preprečevati nesporazume in kako se odzvati v težkih situacijah. V

drugem delu delavnice so se seznanili s tehnikami sproščanja in razgibavanja.

Delavnico so ocenili kot odlično. Kot zelo uporabne vsebine so izpostavili ukrepanje v težkih situacijah, uporabne

besede in stavke, gibalne vaje, vizualizacijo, prilagojenost delavnice njihovemu poklicu, okrepitev teoretičnega znanja z avdio in video posnetki ter simulirano pacientko.

Informatorji – telefonisti predstavljajo ogledalo ustanove. Skupina informatorjev med izvedbo

delavnice.

Prijaznost in nasmeh se vidita in slišita. Informatorji – telefonisti pomembno prispevajo h kakovosti in odličnosti naše ustanove.

Z Aneksom št. 2 k Splošnemu dogovoru 2019 je bil sprejet model nagrajevanja bolj obremenjenih zdravstvenih timov na primarni ravni.


AKTUALNO

Novi vodja Službe za informatiko Služba za promocijo in odnose z javnostmi

Novega vodjo Službe za informatiko, Željka Simikića, smo povprašali o začetnih občutkih, aktualnih projektih v okviru njegove službe, priložnostih za izboljšave ter viziji in vodstvenem motu.

Začetni občutkiZ velikim številom zaposlenih ima ZD Ljubljana svoje specifike glede organizacije dela in podpore uporabnikom. S prevzemom delovnega mesta vodja Službe za informatiko prevzemam obširno, predvsem pa odgovorno nalogo. Na področju informatike, kjer se tehnologija izredno hitro spreminja in napreduje, je potrebno biti fleksibilen in ažuren. Zavedam se, da smo informatiki predvsem ključna podpora pri delu zdravstvenega osebja, da proces obravnave pacientov nemoteno poteka. Prizadeval si bom za še hitrejšo in učinkovitejšo podporo.

Aktualni projektiNa samem začetku mojega dela v ZD Ljubljana se že srečujem s kadrovskim izzivom. Nadomestiti moramo izkušenega sodelavca z bogatim znanjem, ki se je po 16 letih dela v ZD Ljubljana odločil za nove izzive. Prav tako bo v pokoj v naslednjem letu odšlo

nekaj naših informatikov z najdaljšim delovnim stažem. Primarni izziv bo v prihodnje sestaviti dobro ekipo, ki bo delovala skladno in predvsem učinkovito.

V polnem teku so različni vsebinski projekti, ki jih implementiramo v naš

sistem. Septembra smo nadaljevali s šolanjem in testnim uvajanjem evidence delovnega časa s programom KADRIS v enoti Šentvid, nato postopoma sledijo še vse ostale enote. Program se v Upravi že uporablja produkcijsko, v enoti Center je še v testni fazi. V zaključni fazi je tudi

projekt digitalnih kvalificiranih potrdil SIGEN-CA, s čimer se bo poenostavilo in olajšalo delo zdravnikom, ki jim pri izdaji eNapotnice in eReceptov ne bo potrebno več vsakokratno vnašati PIN kode. V letošnjem letu imamo z inštruktorji IRIS-a v planu zaključiti tudi dokaj obsežen projekt uvedbe pošiljanja SMS-ov za obveščanje pacientov. V letošnjem letu bo zaposlene ZD Ljubljana in javnost pričakala tudi prenovljena spletna stran, ki bo bolj pregledna in uporabniku ter mobilnim napravam prijazna.

Priložnosti za izboljšaveŽivimo v dobi informacij, kjer so podatki ključnega, lahko bi rekel celo neprecenljivega pomena. Kar naprej beremo o »sesutjih sistemov«, tudi v velikih znanih slovenskih javnih institucijah. Moja želja in dolžnost bo tako dodatno okrepiti in skrbeti za varnost podatkov v okviru ZD Ljubljana.

Vizija Delujoč, varen in zanesljiv informacijski sistem, hitrejši odzivni čas reševanja in odprav težav povezanih z IT opremo

in aplikacijami, enostavna uporaba informacijskih orodij, predvsem pa zadovoljni uporabniki.

Vodstveni moto»Ekipa je tako močna in motivirana kot je močan in motiviran njen najšibkejši člen – zgled s svojim delom in odnosom daje najprej vodja sam!«

Zavedam se, da smo informatiki predvsem ključna podpora pri delu zdravstvenega osebja, da proces obravnave pacientov nemoteno poteka.

Primarni izziv bo v prihodnje sestaviti dobro ekipo, ki bo delovala skladno in predvsem učinkovito.

Željko Simikić, vodja Službe za informatiko.


AKTUALNO

Usposabljanje v »SIM mobil« tako daje zdravstvenemu osebju priložnost, da se soočijo z vitalno ogroženim pacientom ter redkimi situacijami v kliničnem okolju (porod na terenu, vitalno ogrožen otrok ...).

Mobilna simulacijska enota - SIM mobil.

Enoletno potovanje mobilne simulacijske enote - SIM mobilUroš Zafošnik, dipl. zn., mag. soc. del, Davorin Marković, dipl. zn., Nina Kastelic, dipl. m. s., SIM center

Za nami je prvo leto dela z mobilno simulacijsko enoto, v nadaljevanju predstavljamo naše vtise, opažanja in spoznanja.

Simulacije v zdravstvu so uspešen način za vse zdravstvene time, da trenirajo spretnosti in veščine v varnem okolju. Udeleženci na tak način pridobijo izkušnje za obravnavo vitalno ogroženega pacienta. Vendar glede na izkušnje učenje s simulacijami v zdravstvu mnogim profesionalcem v zdravstvu še vedno ni dostopno. Dejavniki, ki ovirajo izvajanje simulacijskega usposabljanja, so pomanjkanje znanja in opreme za izvajanje simulacij v zdravstvu, visoki stroški izobraževanja in časovna omejitev zdravstvenih timov.

Pri tem opažamo, da geografska lega učečega tima vpliva na uporabo in pogostost obiska SIM centra. Geografsko bližje kot so zdravstveni timi SIM

centru ZDL, pogosteje sodelujejo pri izobraževanju v njem, in nasprotno, bolj kot so oddaljeni od SIM centra, redkeje ali nikoli se ne udeležijo izobraževanja v SIM centru. Da bi omogočili dostop do takšnega načina usposablja in učenja čim večjemu število timov na primarnem nivoju, smo v ZDL pričeli z izvajanjem programa »SIM mobil«. Njegov namen je zagotoviti kakovost dela in ugotoviti morebitne napake in varnostna tveganja pri zdravljenju pacienta.

»SIM mobil« je mobilna simulacijska enota, ki vsebuje najsodobnejšo opremo za izvajanje simulacij v zdravstvu. Omogoča praktično usposabljanje z uporabo najnaprednejših simulatorjev zdravstvenim profesionalcem in laikom. »SIM mobil« je 16-metrski priklopnik z

dvema prostoroma za simulacijo: sobo za simulacijo in sobo za debrifing. Ponuja priložnosti za izobraževalne izkušnje, ki pripomorejo k boljši oskrbi in varnosti pacientov. Tak način izobraževanja

prinaša mnogo prednosti, med katerimi izpostavljamo predvsem opremo v »SIM mobil«: simulator profesionalnega defibrilatorja, simulator poroda, simulator poškodovanega pacienta, uporaba realnih zdravil, simulator, ki odgovarja kot


AKTUALNO

Lawrence Wierzbowski, Neurophysiologist iz ZDA na delavnici »Awake«.

živ človek, zvočni efekti težkega dihanja, oprema za snemanje scenarijev, simulator novorojenčka, dojenčka in malega otroka.

Udeleženci uporabljajo medicinsko opremo, kot jo sicer uporabljajo v realnem kliničnem okolju. Pri vsaki simulaciji se uporablja debriefing sistem, ki omogoča snemanje scenarijev, tako da po vsakem zaključku lahko podamo povratne informacije o uspešnosti ekipe (debrifing).

Usposabljanje v »SIM mobil« tako daje zdravstvenemu osebju priložnost, da se soočijo z vitalno ogroženim pacientom ter redkimi situacijami v kliničnem okolju (porod na terenu, vitalno ogrožen otrok ...). Učenje v mobilni simulacijski enoti tako omogoča vzdrževanje strokovnega znanja in povečanje samozavesti učečega tima, za kar timu ni potrebno zapustiti svojega kraja niti svojega delovnega mesta. Program se namreč izvaja na pragu delovne organizacije učečega tima.

Udeleženci, ki so sodelovali v usposabljanju v »SIM mobilu«, so se strinjali, da je bilo fizično okolje (»SIM mobil«) udobno ter primerno za učenje in treniranje. 10 % udeležencev

je poročalo, da imajo na svojem delovnem mestu dostop do učenja s simulacijami v zdravstvu, vendar da je oprema pogosto zastarela in premalo realistična. Vsi udeleženci so se strinjali, da je »SIM mobil« odličen program in okolje za obnavljanje znanj za izkušenega zdravnika in medicinsko sestro. Prav tako izjemno koristi zdravniku in medicinski sestri začetnikom, ki na tak način opravijo svojo pripravo za delo s pacientom. Vsi udeleženci so tudi komentirali, da se verjetno ne bi udeležili takšnega izobraževanja, če se ne bi odvijal na pragu njihovega delovnega mesta. Tako niso porabili dodatnega časa in dodatnih stroškov za prevoz.

Dosedanje izkušnje učenja v mobilni simulacijski enoti (1600 udeležencev) nakazujejo, da je uporaba »SIM mobil« za zagotavljanje usposabljanja zdravstvenih timov in laikov izvedljiva in praktična. »SIM mobil« je bil uspešno uporabljen v poskusu po vsej Sloveniji. Bil je preizkušen v različnih vremenskih pogojih, od zunanje temperature -10 °C do nad 30 °C. V vseh okoliščinah so udeleženci ocenjevali okolje »SIM mobil« kot udobno.

Ugotavljamo, da se je program »SIM mobil« za izvajanje simulacij v zdravstvu na primarnem nivoju izkazal za uspešnega, katerega so udeleženci dobro sprejeli. Prav tako ugotavljamo, da če je izobraževanje organizirano na pragu delovnega okolja, postane učenje s simulacijami v zdravstvu dostopno večjemu številu zdravstvenih timov.

Program »SIM mobil« smo v preteklem letu predstavili na mnogih mednarodnih konferencah:• WONCA 2019, Bratislava;• 12. Kongres zdravstvene in babiške

nege Slovenije, Brdo pri Kranju;• 26. Mednarodni kongres urgentne

medicine, Portorož;• Skupaj močnejši, Ravne na Koroškem;• NT konferenca, Portorož;

Svetovna kampanja NURSING NOW

Triletna (2018-2020) kampanja je osredotočena na pet ključnih področij: zagotavljanje, da imajo medicinske sestre in babice pomembnejši glas pri oblikovanju zdravstvene politike; spodbujanje večjega vlaganja v kadrovske vire zdravstvene nege; zaposlovanje več medicinskih sester na vodstvene položaje; izvajanje raziskav, ki pomagajo določiti, kje imajo medicinske sestre največji vpliv; in izmenjavo najboljših praks zdravstvene nege.

Cilje kampanje bomo podpirali z izobraževanji in delavnicami SIM centra in Mediacijskega centra ZD Ljubljana in s tem pripomogli k širitvi kampanje v Sloveniji s sloganom »Medicinske sestre in babice zdaj«.

Romana Zupan, dipl. m. s., mediatorka, vodja Mediacijskega centra ZD Ljubljana

Zdravstveni dom Ljubljana se pridružuje kampanji Nursing Now Slovenia, katere nosilec je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Nursing Now je svetovna kampanja, ki je namenjena izboljšanju zdravja s povečanjem ugleda in statusa zdravstvene nege po vsem svetu.

Nadaljevanje na naslednji strani


AKTUALNO

Mentorstvo v ZD LjubljanaSlužba za promocijo in odnose z javnostmi

V ZD Ljubljana izvajamo mentorstva specializantom na različnih področjih dela, klinično prasko za študente visokošolskih študijskih programov ter mentorstva za študente Medicinske fakultete. Potrditev, da je pridobljeno znanje mentorirancev v praksi s pomočjo mentorjev bogata izkušnja in dobra popotnica za njihovo nadaljnje delo, zagotovo predstavlja prejeta pohvala s strani Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Vidik mentorja pa predstavljamo skozi oči družinske zdravnice Tadeje Čerin in diplomirane medicinske sestre Marjete Gerdin Novak.

V ZD Ljubljana izvedemo mentorstva več kot 130-im specializantom letno, tako tistim, ki so v zavodu zaposleni kot tudi tistim, ki v ZD Ljubljana le krožijo. Mentorstva se izvajajo na različnih področjih dela, in sicer na področju družinske medicine, pediatrije, urgentne medicine, medicine dela, prometa in športa, okulistike, ginekologije, čeljustne ter zobne ortopedije, klinične psihologije, klinične logopedije in medicinske biokemije otroškega in preventivnega zobozdravstva, splošnega zobozdravstva ter otroške in mladostniške psihiatrije.

ZD Ljubljana izvaja mentorstva in klinične vaje za študente medicine Medicinske fakultete v Ljubljani, in sicer na programu družinske medicine, pediatrije, medicine dela, prometa in športa, otroškega in preventivnega zobozdravstva, javnega zdravja ter pri predmetih Nujna medicinska pomoč in Stik z bolnikom.

Prav tako v ZD Ljubljana izvajamo klinično prakso za študente zdravstvene nege in babištva, fizioterapije, radiološke tehnologije in dietetike. Področja izvajanja

mentorstva zajemajo zdravstveno nego v patronažnem varstvu, metodiko zdravstvene vzgoje in promocijo zdravja, zdravstveno nego v dispanzerskem varstvu, nujno medicinsko pomoč in zdravstveno varstvo v posebnih razmerah, stomatološko in mamografsko diagnostiko, skrb za bolne v razvojnih ambulantah, zdravje kot vrednoto v patronažnem in dispanzerskem varstvu, fizioterapijo v osnovnem zdravstvenem varstvu ter diagnostične in interventne radiološke metode.

• Mednarodni kongres splošne medicine jugovzhodne Evrope v Bolgariji, kjer smo za predstavitev prejeli tudi nagrado.

Z idejo mobilne simulacijske enote smo sredi poletja potovali najdlje – v Bangkok na mednarodno konferenco »A better vision of world through the sight of healthcare simulation«, kjer smo prvič na mednarodni konferenci prevzeli tudi

vlogo moderatorja. Davorin Marković je tako aktivno komuniciral s strokovnjaki iz področja simulacij v zdravstvu na primarnem nivoju iz Tajske, Afrike, Združenih arabskih emiratov, Malezije,

D. Marković med predstavitvijo »SIM mobila«.

Amerike, Avstralije, Indije in Slovenije. Na predavanju z naslovom »Mobilna simulacijska enota na primarnem

nivoju« smo natančno predstavili delo v »SIM mobilu«. Predavanje smo nadaljevali z delavnico »Oskrbe vitalno ogroženega pacienta v anafilaktičnem šoku s simulatorjem za usposabljanje

z navidezno resničnostjo« (Awake). Na začetku zelo zadržani udeleženci, so na koncu izkazali navdušenje in potrebo po tej metodi učenja tudi v njihovem okolju.

Naš naslednji velik korak, kjer bomo promovirali ZD Ljubljana ter iskali nove partnerje, bo mednarodna konferenca ERC (Evropsko združenje za reanimacijo), ki se bo prvič odvijala v Sloveniji.

Uporaba »SIM mobila« je za zagotavljanje usposabljanja zdravstvenih timov in laikov izvedljiva in praktična.

Učenje s simulacijami v zdravstvu mnogim profesionalcem v zdravstvu še vedno ni dostopno.


AKTUALNO

Zahvala Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani

Spoštovani kolega, kolegica.

Ob zaključevanju študentskega leta se želim vam osebno in hkrati vsakemu mentorju posebej zahvaliti za vso znanje, spodbude in usmeritve študentov letošnje generacije. Večinoma so se vračali iz tega kliničnega usposabljanja izredno zadovoljni in polni novih spoznanj: o stroki, o timu, o pacientih, družbi in predvsem o sebi.

Naj vam posredujem nekaj njihovih zahvalnih besed: - Hvala, ker ste nas resnično sprejeli v vaš tim. - Hvala, ker ste nas vključili v delovne procese, da smo

res lahko delali in nam zaupali izvajanje intervencij. - Hvala, ker ste z nami delili zgodbe, ki so nam razširili

sliko družbe in sveta. - Hvala, ker ste nam dvigovali samozavest. - Zelo smo bili veseli individualnega mentoriranja, ker

smo se res lahko veliko naučili. - Bila je zelo pozitivna izkušnja, ki je žal prehitro

minila…

Marija M. K.Zdravstvena fakulteta

Imenovanje za mentorja sem s strani Katedre za družinsko medicino z veseljem sprejela. V naši ambulanti se je zvrstilo veliko študentov 6. letnika medicine in nekaj študentov 2. letnika. Le-ti navadno še nimajo izpita iz Interne medicine in Kirurgije. Kako jim predstaviti in obrazložiti obravnavo multimorbidnega pacienta, zato predstavlja še poseben izziv. V pomoč mi je moja medicinska sestra, ki sodeluje v učnem procesu, največkrat pri usposabljanju za OSCE postaje.

Pametni telefoni v naši ambulanti niso prepovedani, če jih študenti ali specializantke uporabljajo za iskanje strokovnih informacij.

Baje sem stroga; na katedri se med študenti govori, da »te potem dajo nekam v Polje, k eni Čerinovi…«. Ampak določene stvari zahtevam in od tega ne odstopam. Sem pa z leti malo zmehčala pristop.

Specializantke so prišle že z bogatim znanjem, neko zgodovino, imajo družino in zanimive življenjske izkušnje. Tu je učenje obojestransko. Opazila sem, da začutijo, kdaj bi rabila pomoč in nadaljujejo, kjer me »zmanjka«. Zaradi njihove prisotnosti sem se morala večkrat bolj potruditi, bolj razložiti in se umiriti, kar za pacienta pomeni izboljšanje kvalitete oskrbe.

Seveda je za vsakega mentorja njegov specializant najboljši in tudi moje so najboljše!

Tadeja Čerin, dr. med., spec., enota Moste-Polje

Na vseh enotah ZD Ljubljana v okviru zdravstvene nege (ZN) izvajamo mentorstvo rednim in izrednim študentom ter študentom na praktičnem usposabljanju v okviru programa ERASMUS+ ZF Ljubljana, FZ Angele Boškin, FZ Novo Mesto. Prav tako v sklopu rednega dela medicinske sestre mentorirajo tudi tehnike zdravstvene nege - pripravnike in novozaposlene v ZN.

Mentorstvo je ena izmed profesionalnih vlog medicinske sestre in mentorju v njegovem delovnem času predstavlja dodatne odgovornosti in obveznosti. Izjemno pomembno je, da ima mentor osvojene veščine komuniciranja, organiziranja, koordiniranja, prepoznavanja potreb mentoriranca z obveznim dvosmernim odnosom.

Prepričana sem, da vse mentorje ZN v ZDL vodi zavedanje, da mentorirancem pomagamo z učenjem, vodenjem in podporo pri pridobivanju potrebnih poklicnih veščin in kompetenc, ter da ob enem v njih vzpodbujamo razvoj njihovih osebnih potencialov, ki so zelo pomembni za dobro timsko delo. Kot mentorica se zavedam mnogih prednosti mentoriranja kot so prenos pozitivnih izkušenj v prakso, možnosti vzajemnega izobraževanja, zadovoljstvo zaradi lastnega profesionalnega razvoja, hkrati pa se zavedam, da imam/o ob tem tudi kot predstavnik delodajalca (strokovna vodja ZN) večjo možnost pri oblikovanju in pridobivanju novih perspektivnih sodelavcev in oblikovanju učinkovitih timov. Zagotovo kot mentorica v procesu mentoriranja v fakultetnem in kliničnem okolju znova in znova pridobivam tudi na področju komuniciranja in pedagoškega podajanja znanja. Zavedam se, da biti medicinska sestra v trenutnem času, zahteva od nas precejšnjo širino strokovnih, organizacijskih, komunikacijskih, administrativnih in komercialnih znanj ter veščin, kar v najboljši možni meri prenašam na mentorirance.

Zagotovo vsem mentorjem toplo poboža srce vsaka zahvala in pohvala tako s strani mentoriranca kot s strani predstavnikov učnega zavoda, ter da smo prav tako veseli tudi vsakega pomisleka in predloga, kako proces mentoriranja oblikovati drugače, primerneje, bolje.

Marjeta Gerdin Novak, dipl. m. s., enota Moste-Polje


AKTUALNO

Zadovoljstvo zaposlenihDr. Irena Makivić, enota IRROZ

Vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih skozi šest sklopov meri, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih v Zdravstvenem domu Ljubljana. Zaposleni na vprašanja odgovarjajo z ocenami na lestvici od 1 do 5, pri čemer pomeni 1-sploh se ne strinjam in 5-popolnoma se strinjam. V letu 2018 je bil vprašalnik razposlan 1.554 zaposlenim, izpolnile pa so ga 1.004 osebe.

Spodnji graf prikazuje primerjave povprečnih ocen glede na sklope po posameznih enotah, pri čemer je potrebno poudariti, da so v večini primerov vse ocene zelo visoke pri vseh sklopih in v vseh enotah.Kot je razvidno iz slike, je glede pripadnosti najvišje enota IRROZ (4,57), najbolj pod povprečjem pa je enota SNMP (3,38). Glede sodelovanja med zaposlenimi je najvišje enota Šentvid (4,21), najbolj pod povprečjem pa je enota Bežigrad (3,82). Glede kakovostnega opravljanja dela je najbolj nad povprečjem enota IRROZ (4,39), najbolj pod povprečjem pa je enota Vič-Rudnik (3,51). Glede delovnega mesta in zadovoljstva s tem, je najbolj nad povprečjem enota IRROZ (4,65), najbolj pod povprečjem

/ NASLOV ČLANKA / ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH

/ AVTOR ČLANKA / Dr. Irena Makivić, enota IRROZ

/ UVOD ČLANKA / Vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih skozi šest sklopov meri, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih v Zdravstvenem domu Ljubljana. Zaposleni na vprašanja odgovarjajo z ocenami na lestvici od 1 do 5, pri čemer pomeni 1-sploh se sploh ne strinjam in 5-popolnoma se strinjam. V letu 2018 je bil vprašalnik razposlan 1.554 zaposlenim, izpolnile pa so ga 1.004 osebe.

/ BESEDILO ČLANKA / Spodnji graf prikazuje primerjave povprečnih ocen glede na sklope po posameznih enotah, pri čemer je potrebno poudariti, da so v večini primerov vse ocene zelo visoke pri vseh sklopih in v vseh enotah. Kot je razvidno iz slike, je glede pripadnosti najvišje enota IRROZ (4,57), najbolj pod povprečjem pa je enota SNMP (3,38). Glede sodelovanja med zaposlenimi je najvišje enota Šentvid (4,21), najbolj pod povprečjem pa je enota Bežigrad (3,82). Glede kakovostnega opravljanja dela je najbolj nad povprečjem enota IRROZ (4,39), najbolj pod povprečjem pa je enota Vič-Rudnik (3,51). Glede delovnega mesta in zadovoljstva s tem, je najbolj nad povprečjem enota IRROZ (4,65), najbolj pod povprečjem pa enota Šiška (3,72). Glede odnosa z nadrejenimi je v povprečju ponovno najvišje enota IRROZ (4,48), najnižje povprečje pa je v enoti Vič-Rudnik (3,79). Glede pretoka informacij je v povprečju ravno tako najvišja enota IRROZ (4,28), najnižje povprečne ocene pa imajo v enoti SNMP (2,91).

2,90

3,10

3,30

3,50

3,70

3,90

4,10

4,30

4,50

4,70

Pripradnost ZDL Sodelovanje Kakovostnoopravljanje dela

Delovno mesto Odnos znadrejenimi

Pretokinformacij

Enota Bežigrad

Enota Center

Enota Moste Polje

Enota SNMP

Enota Šentvid

Enota Šiška

Enota Vič Rudnik

Enota IRROZ

/ NASLOV ČLANKA / ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH


/ UVOD ČLANKA / Vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih skozi šest sklopov meri, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih v Zdravstvenem domu Ljubljana. Zaposleni na vprašanja odgovarjajo z ocenami na lestvici od 1 do 5, pri čemer pomeni 1-sploh se sploh ne strinjam in 5-popolnoma se strinjam. V letu 2018 je bil vprašalnik razposlan 1.554 zaposlenim, izpolnile pa so ga 1.004 osebe.

/ BESEDILO ČLANKA / Spodnji graf prikazuje primerjave povprečnih ocen glede na sklope po posameznih enotah, pri čemer je potrebno poudariti, da so v večini primerov vse ocene zelo visoke pri vseh sklopih in v vseh enotah. Kot je razvidno iz slike, je glede pripadnosti najvišje enota IRROZ (4,57), najbolj pod povprečjem pa je enota SNMP (3,38). Glede sodelovanja med zaposlenimi je najvišje enota Šentvid (4,21), najbolj pod povprečjem pa je enota Bežigrad (3,82). Glede kakovostnega opravljanja dela je najbolj nad povprečjem enota IRROZ (4,39), najbolj pod povprečjem pa je enota Vič-Rudnik (3,51). Glede delovnega mesta in zadovoljstva s tem, je najbolj nad povprečjem enota IRROZ (4,65), najbolj pod povprečjem pa enota Šiška (3,72). Glede odnosa z nadrejenimi je v povprečju ponovno najvišje enota IRROZ (4,48), najnižje povprečje pa je v enoti Vič-Rudnik (3,79). Glede pretoka informacij je v povprečju ravno tako najvišja enota IRROZ (4,28), najnižje povprečne ocene pa imajo v enoti SNMP (2,91).

2,90

3,10

3,30

3,50

3,70

3,90

4,10

4,30

4,50

4,70

Pripradnost ZDL Sodelovanje Kakovostnoopravljanje dela

Delovno mesto Odnos znadrejenimi

Pretokinformacij

Enota Bežigrad

Enota Center

Enota Moste Polje

Enota SNMP

Enota Šentvid

Enota Šiška

Enota Vič Rudnik

Enota IRROZ

pa enota Šiška (3,72). Glede odnosa z nadrejenimi je v povprečju ponovno najvišje enota IRROZ (4,48), najnižje povprečje pa je v enoti Vič-Rudnik (3,79). Glede pretoka informacij je v povprečju ravno tako najvišja enota

Če primerjamo celotno povprečno oceno v obeh letih po vseh šestih ocenjenih sklopih, beležimo porast ocen v enoti IRROZ in enoti Šentvid. Padec ocen pa je viden v enoti SNMP, Moste Polje, Center, Vič-Rudnik in Šiška. Enaka celotni povprečni oceni lanskega leta je povprečna ocena enote Bežigrad.

Za podrobnejše primerjave glejte letno poročilo.

/ NASLOV ČLANKA / ZADOVOLJSTVO PACIENTOV


/ UVOD ČLANKA / Spremljanje zadovoljstva pacientov poteka skozi celo leto, anketa je uporabnikom dostopna preko internetne strani in tudi v papirni obliki po enotah. Do roka je v letu 2018 anketo izpolnilo 527 uporabnikov. Uporabniki na vprašanja odgovarjajo z ocenami na lestvici od 1 do 5, pri čemer pomeni 1-nikoli in 5-vedno.

/ BESEDILO ČLANKA / Mnenje o zaposlenih so imeli pacienti v vseh enotah v povprečju dobro. V povprečju so v letu 2018 v vseh enotah večkrat: imeli občutek, da imajo dovolj časa za posvet; da so vključeni v zdravljenje; da jih osebje posluša; da se je z njihovim kartonom ravna zaupno; da jim je bila ponujena možnost preventivnih ukrepov; da so jim razložili namen pregledov, preiskav in zdravljenja; da jim je zdravnik dovolj podrobno povedal, kar so želeli vedeti o svojih simptomih/bolezni; da je zdravnik vedel, kaj je naredil /povedal med prejšnjimi obiski ter jih je osebje pripravilo na to, kaj lahko pričakujejo pri specialistu ali v bolnišnici.

Povprečno mnenje pacientov o zaposlenih 2017 2018 Vič Rudnik 4,27 4,11

3,70 3,71 3,74 3,80

3,83 3,91

3,97

3,68 3,68 3,74

4,00

3,65

3,81

3,95

4,43

3,40

3,60

3,80

4,00

4,20

4,40

4,60

EnotaŠiška

Enota VičRudnik

EnotaBežigrad

EnotaŠentvid

EnotaSNMP

EnotaCenter

EnotaMostePolje

EnotaIRROZ

Enote 2017

Enote 2018

IRROZ (4,28), najnižje povprečne ocene pa imajo v enoti SNMP (2,91).

Če primerjamo celotno povprečno oceno v obeh letih po vseh šestih ocenjenih sklopih, beležimo porast ocen v enoti IRROZ in enoti Šentvid. Padec ocen pa je viden v enoti SNMP, Moste-Polje, Center, Vič-Rudnik in Šiška. Enaka celotni povprečni oceni lanskega leta je povprečna ocena enote Bežigrad.



AKTUALNO

Zadovoljstvo pacientovDr. Irena Makivić, enota IRROZ

Spremljanje zadovoljstva pacientov poteka skozi celo leto, anketa je uporabnikom dostopna preko internetne strani in tudi v papirni obliki po enotah. Do roka je v letu 2018 anketo izpolnilo 527 uporabnikov. Uporabniki na vprašanja odgovarjajo z ocenami na lestvici od 1 do 5, pri čemer pomeni 1-nikoli in 5-vedno.

Mnenje o zaposlenih so imeli pacienti v vseh enotah v povprečju dobro. V povprečju so v letu 2018 v vseh enotah večkrat: imeli občutek, da imajo dovolj časa za posvet; da so vključeni v zdravljenje; da jih osebje posluša; da se je z njihovim kartonom ravna zaupno; da jim je bila ponujena možnost preventivnih ukrepov; da so jim razložili namen pregledov, preiskav in zdravljenja; da jim je zdravnik dovolj podrobno povedal, kar so želeli vedeti o svojih simptomih/bolezni; da je zdravnik vedel, kaj je naredil /povedal med prejšnjimi obiski ter jih je osebje pripravilo na to, kaj lahko pričakujejo pri specialistu ali v bolnišnici.

Povprečno mnenje pacientov o zaposlenih

2017 2018

Vič Rudnik 4,27 4,11

Moste Polje 4,06 4,29

Bežigrad 4,02 4,09

Šiška 4,00 3,93

Center 3,91 3,83

SNMP 3,75 4,31

Šentvid 3,40 3,80

Za namene spodnjih dveh prikazov smo združili odgovore, in sicer nikoli in redko v redko, včasih v včasih ter večkrat in vedno v pogosto.

Spodnja tabela prikazuje zadovoljstvo z organizacijo in načinom obravnave v ustanovi. V skoraj vseh enotah so pacienti v več kot polovici primerov pogosto zadovoljni z organizacijo in načinom obravnave. Najvišji odstotek se

Zadovoljstvo z organizacijo in načinom obravnave v naši ustanovi (v %)

2017 2018

pogosto včasih redko pogosto včasih redko

Bežigrad 59,1 4,5 36,3 50,6 15,1 34,2

Center 52,8 13,9 33,4 61,7 6,4 32

Moste Polje 66,7 17,4 16,0 71,3 16,7 12,1

SNMP 75,0 0,0 25,0 66,7 0,0 33,3

Šentvid 41,2 17,6 41,1 60,6 6,1 33,4

Šiška 50,9 23,0 26,3 47,5 17,1 35,4

Vič Rudnik 67,5 14,3 18,2 65,5 13,9 20,5

Mnenje: ali zaposleni storitve izvajajo kakovostno (v %)

2017 2018

pogosto včasih redko pogosto včasih redko

Bežigrad 67,4 14,0 18,6 69,8 12,3 17,8

Center 61,1 13,9 25,0 70,2 8,5 21,3

Moste Polje 75,5 11,9 12,6 87,0 7,4 5,6

SNMP 75,0 0,0 25,0 66,7 16,7 16,7

Šentvid 44,4 38,9 16,7 63,6 15,2 21,2

Šiška 71,3 13,9 14,8 69,0 17,9 13,1

Vič Rudnik 83,6 10,2 6,3 78,5 13,2 8,3

je kazal v enoti Center, najnižji pa v enoti Šiška.

V večini primerov (od 64 do 87 odstotkov) pacienti v vseh enotah menijo, da zaposleni zdravstvene storitve pogosto izvajajo kakovostno. Najvišji odstotek se je kazal v enoti Moste-Polje, najnižji pa v enoti Šentvid.



Duševno zdravje od obporodnega obdobja do zgodnjega otroštva - preventiva in klinična praksaKaja Praprotnik, univ. dipl. psih. in dr. Andreja Mikuž, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., Center za duševno zdravje, enota Vič Rudnik

Med 8. in 11. majem 2019 sva se v Budimpešti udeležili prve evropske regionalna konference o duševnem zdravju od obporodnega do obdobja zgodnjega otroštva - From Perinatal to Early Childhood Mental Health — Prevention and clinical practice. Pri organizaciji in v prispevkih so se povezali strokovnjaki s področja duševnega zdravja, ginekologije in porodništva ter zgodnje obravnave.

Osrednja tema konference je bila podpora staršem in družinam pri zagotavljanju pogojev za zdrav razvoj otrok. Eden ključnih konceptov na področju zgodnjega razvoja je koncept navezanosti; otrokova zdrava navezanost na pomembno odraslo osebo je namreč eden temeljev zdravega razvoja in duševnega zdravja. V predstavljenih prispevkih so avtorji z različnih vidikov osvetlili vprašanje, kako soustvarjati

družine in širšo družbeno klimo, v kateri se bodo odrasli lahko primerno odzivali na razvojne potrebe dojenčkov, malčkov in predšolskih otrok. To pomeni na ravni države učinkovite socialne, izobraževalne in zdravstvene politike, na področju zdravstvenega sistema pa učinkovite preventivne programe ter pri oskrbi pacientov z duševnimi motnjami, ki so tudi starši, učinkovito in tej populaciji prilagojeno klinično prakso in programe zdravljenja.

umrljivosti dojenčkov, deležem otrok z izbranim pediatrom, visoki udeležbi pri preventivnih obiskih) še zmeraj nimamo specializiranih programov za zdravljenje mam in očetov s težavami

v duševnem zdravju na način, ki bi podpiral tudi starševstvo. Ob tem so zlasti motnje razpoloženja in anksiozna motnja v ob- in poporodnem obdobju pogoste, okoli 10 % vseh mater trpi zaradi depresije v nosečnosti in v poporodnem obdobju, bipolarna in psihotične motnje pa imajo zelo visoko stopnjo recidiva. Spremljajo jih stigma, sram in strah pred izgubo otroka, zato njihovo stisko težje prepoznamo. Podobno, kot so poročali raziskovalci iz drugih držav, so v leta 2017 predstavljeni študiji tudi strokovnjaki s kliničnega oddelka za perinatologijo v ljubljanski porodnišnici opozorili, da je samomor najpogostejši razlog maternalne smrti pri nas; najpogosteje je povezan z obporodno depresijo, ta pa z nasiljem v družini. In četudi ne pride

Duševno zdravje v otroštvu je eden najpomembnejših napovednikov duševnega zdravja v odraslosti, težave v duševnem zdravju staršev pa ključen dejavnik tveganja za duševne in razvojne motnje otrok.

DOGODKI

Nezdravljene ali neustrezno zdravljene duševne motnje starše pomembno ovirajo pri skrbi za otroke ter prinašajo trpljenje in stisko celotni družini.

Duševno zdravje v otroštvu je eden najpomembnejših napovednikov duševnega zdravja v odraslosti, težave v duševnem zdravju staršev pa ključen dejavnik tveganja za duševne in razvojne motnje otrok. Predavatelji in avtorji ostalih prispevkov so si bili edini, da gre za kompleksna stanja, ki terjajo dobro koordinirano in z dokazi podprto interdisciplinarno timsko obravnavo. Zanimivo je bilo slišati, kako so se v različnih evropskih državah in Združenih državah Amerike programi, v katerih ne hospitalizirajo samo pacientke z npr. poporodno depresijo, ampak tudi njenega dojenčka ali celo celotno družino, razvili znotraj zelo različnih bolnišničnih okolij. Zdi se, da je šlo predvsem za to, kje so prepoznali potrebo po tovrstni obravnavi in tako lahko oddelek za mame z dojenčki - v Budimpešti pa celo oddelek za mame, očete in dojenčke – najdemo bodisi v porodnišnici bodisi v psihiatrični ali pediatrični bolnišnici. Izhodišča, kdo je tisti, ki potrebuje pomoč in kdo je spremljevalec, so bila tako morda različna, a spoznanja so zelo podobna – zdravimo oz. podpiramo predvsem zdrav in ljubeč odnos med starši in otrokom.

Žal v Sloveniji kljub odličnim drugim kazalnikom kakovosti zdravstvenega sistema pri skrbi za otroke (npr. nizki


DOGODKI

Zdrav in ljubeč odnos med starši in otrokom je eden temeljev zdravega razvoja in duševnega zdravja.

D. Marković med predstavitvijo »SIM mobila«.

do najhujšega izida, nezdravljene ali neustrezno zdravljene duševne motnje starše pomembno ovirajo pri skrbi za otroke ter prinašajo trpljenje in stisko celotni družini.

Predavatelji so izpostavili pomembnost seznanjanja vseh zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo z družinami, s konceptom duševnega zdravja dojenčkov in malčkov ter namenjanja večje pozornost in sredstev preventivnim programom, zgodnjemu odkrivanju in zgodnji obravnavi. Za najino klinično prakso je bilo tako izredno dragoceno, da sva se pred konferenco udeležili treninga za rabo večosnega diagnostičnega sistema duševnih in razvojnih motenj v obdobju dojenčka in zgodnjega otroštva (DC:0-5 Diagnostic Classification of Mental Health and Developmental Disorders of Infancy and Early Childhood). Nastal je zaradi potrebe po zgodnjemu obdobju razvoja prilagojenem sistemu opredeljevanja težav in načrtovanja

intervencij. Zajema klinične motnje, oceno odnosa s pomembnim odraslim, oceno telesnega zdravja, psihosocialnih stresorjev in razvojnih kompetenc. Tako pri tem treningu kot kasneje na celotni konferenci sva dobili potrditev za naša prizadevanja, da se tudi v našem

zdravstvenem domu pri skrbi za duševno zdravje otrok in staršev združujemo. Tako ni bistveno, ali je vstopnica v sistem težava pri staršu ali pri otroku in ali jo je prepoznala patronažna sestra, ginekolog, zdravnik družinske medicine ali pediater.

Ključno je, ali se pri našem delu uspemo povezati na način, da bomo družine čim bolj učinkovito podprli pri opravljanju njihove najpomembnejše naloge – nuditi otrokom varen objem, iz katerega bodo šli v svet zdravi, zadovoljni in radovedni ter pripravljeni na to, da bodo enako nudili tudi svojim bodočim otrokom.

Mednarodna konferenca SESAM 2019Uroš Zafošnik, dipl. zn., mag. soc. del., vodja, Davorin Marković, dipl. zn., SIM center

Od 12. do 14. junija 2019 je v Glasgowu na Škotskem potekala mednarodna konferenca SESAM (Society in Europe for Simulation Applied to Medicine). Gre za organizacijo s sedežem v Göttingenu, katere glavno poslanstvo je spodbujati in podpirati uporabo simulacij v zdravstvu za namene usposabljanja in raziskovanja.

Za najino klinično prakso je bilo izredno dragoceno, da sva se pred konferenco udeležili treninga za rabo večosnega diagnostičnega sistema duševnih in razvojnih motenj v obdobju dojenčka in zgodnjega otroštva.

Glavne aktivnosti SESAM-a so še: razvoj in uporaba simulacij v

izobraževanju, raziskavah in upravljanju kakovosti v zdravstvu;

izmenjava znanja ter izboljšanje tehnologije po vsej Evropi iz vsebin simulacij v zdravstvu;

raziskave in razvoj.

SIM center ZD Ljubljana je 11. februarja 2015 postal član SESAM-a. Poleg

tega, da z inštitucijo SESAM aktivno sodelujemo in komuniciramo skozi celo leto, je naše sodelovanje najbolj tesno vsako leto v mesecu juniju, ko se odvija mednarodna konferenca. Zadnji dve leti smo na omenjeni konferenci tudi aktivno udeleženi. Letos smo predstavili projekt mobilne simulacijske enote (SIM mobil) ter izpeljali delavnico oskrbe vitalno ogroženega pacienta z navidezno resničnostjo.


DOGODKI

Konferenco smo zaključili z delovnim sestankom s predsednikom SESAM-a Davidom Grantom in podpredsednikom SESAM-a Marcom Lazarovicijem. Predstavili smo ideje in delo SIM centra ZD Ljubljana. Dogovorili smo se, da bi v letu 2020 izpeljali postopek certificiranja SIM centra s strani SESAM-a.

Predstavniki SESAM-a in ZD Ljubljana.

P. Kuralt, Iryo d.o.o. na delavnici »Awake«.

Ekipa SESAM-a je predstavila njihovo stališče vezano na naše delo, kjer so izpostavili predvsem navdušenje, da smo edini SIM center na primarnem nivoju. Prav tako so predstavili idejo širjenja metod učenja s simulacijami v zdravstvu na regijo med Slovenijo in Turčijo. Gre za veliko regijo, kjer ta metoda učenja ni pokrita v tolikšni meri, kot bi si želeli. V ta namen bomo v sodelovanju s SESAM-om v letu 2020 izpeljali srečanje: SESAM Workshop. Sicer pa bo SESAM v letu 2023 izpeljal mednarodno konferenco SESAM prav v Ljubljani.

Poleg vseh naštetih aktivnosti naj za konec omenimo najpomembnejši razlog, zakaj je SIM center ZD Ljubljana del SESAM-a. Gre predvsem za učenje ter pridobivanje izkušenj. Iz letošnje mednarodne konference smo odnesli pomembne vsebine najsodobnejših

metod učenja s simulacijami v zdravstvu: debrifing in standardni pacient.

24. mednarodna konferenca WONCA je potekala v Bratislavi Dr. Irena Makivić, enota IRROZ in Uroš Zafošnik, dipl. zn., mag. soc. del., vodja, SIM center

WONCA Europe je podružnica svetovne organizacije WONCA, ki je akademsko in znanstveno društvo splošnih / družinskih zdravnikov. Evropsko združenje je sestavljeno iz 47 organizacij članic in več kot 120.000 družinskih zdravnikov v Evropi, medtem ko je svetovna organizacija sestavljena iz 122 članic v 102 državah sveta s skupno 500.000 družinskimi zdravniki.

Poslanstvo WONCA Europe je izboljšati kakovost življenja ljudi s spodbujanjem visokih standardov oskrbe v družinski medicini, in sicer skozi: zagotavljanje prostora za izmenjavo znanja in informacij;

podpiranje razvoja akademskih organizacij; zavzemanje za izobraževalne, raziskovalne in storitvene dejavnosti družinskih zdravnikov. S pomočjo svojih mrež in posebnih interesnih skupin podpira

strokovni razvoj, raziskave, izobraževanja in izboljševanje kakovosti.

Organizacija WONCA Europe vsako leto organizira mednarodno konferenco.

24. mednarodna konferenca WONCA, ki se je letos odvijala meseca junija v Bratislavi, je bila zopet odlična priložnost za povezovanje in širjenje uvidov v razvoju znanosti. Z naslovom »The Human side of Medicine« ali kot bi prevedli »Človeška stran medicine«, je konferenca povezala različna področja, od preventive do kurative in vsega sodelovanja med različnimi strokami in strokovnjaki, ki spada tu vmes. Kako (p)ostati človek, v 21. stoletju znotraj medicine ne bi smel biti več izziv, a je ravno zato naloga nas vseh, tako raziskovalcev

Z naslovom »The Human side of Medicine« ali kot bi prevedli »Človeška stran medicine«, je konferenca povezala različna področja, od preventive do kurative in vsega sodelovanja med različnimi strokami in strokovnjaki, ki spada tu vmes.


DOGODKI

Dr. Irena Makivić in plakat Delphi study about palliative care.

Plakat Delphi study about palliative care (oblikovanje plakata: Bina Trplan).

Plakat Mobile simulation training for rural health providers (oblikovanje plakata: Bina Trplan).

na primarni ravni kot tudi zdravstvenih delavcev, toliko večja.

Izobraževanje in širjenje znanja je ena izmed pomembnih točk, ne le v poslanstvu WONCE, ampak tudi v strokovnem razvoju ZD Ljubljana, zato smo ekipa ZD Ljubljana iz enote IRROZ in SIM centra letos že tretjič aktivno sodelovali na omenjeni konferenci. Predstavili smo dve področji, in sicer mobilno simulacijsko enoto (v obliki e-posterja) in znanstveno raziskavo s področja paliative. Na eni izmed delavnic

so projekt mobilne simulacijske enote (Mobile simulation training for rural health providers) predstavili kot primer dobre prakse na primarnem nivoju. Delfska študija o paliativni oskrbi (Delphi study about

Predstavili smo dve področji, in sicer mobilno simulacijsko enoto (v obliki e-posterja) in znanstveno raziskavo s področja paliative.

palliative care) pa je bila predstavljena v obliki posterja. S tem, ko je bil poster izbran za »BEST POSTER« in tako izobešen v tiskani verziji, je ZD Ljubljana pokazal svojo pomembnost raziskovalne dejavnosti na primarnem nivoju, ki poteka v enoti IRROZ. Na dveh delavnicah je bil neformalno predstavljen tudi mednarodni raziskovalni

projekt, ki trenutno poteka v ZD Ljubljana. Projekt SCUBY, ki je sicer financiran iz evropskega finančnega mehanizma Obzorja 2020, je namreč strokovno zanimiv in raziskovalno močan projekt, zanimanje pa so pokazali tudi raziskovalci iz tujine.

Mreženje in predvsem prikaz dobrih praks je cilj konferenc, na katerih različni strokovnjaki predstavljajo svoje raziskovalno delo, pri čemer smo se, tudi v tem letu, strokovnjaki različnih profilov iz ZD Ljubljana dobro odrezali. Plakat o paliativni oskrbi je nastal v sodelovanju s še dvema strokovnjakinjama, in sicer prim. doc. dr. Eriko Zelko in mag. Jožico Ramšak Pajk. Predstavljena je bila Delfska študija o paliativni oskrbi, ki je bila narejena z različnimi strokovnjaki na področju paliative. Cilj študije pa je bil izvedeti, kateri so pomembni dejavniki pri paliativni oskrbi na domu ter kateri dokumenti so različnim strokovnjakom pomembni za visoko kakovostno profesionalno in dobro paliativno oskrbo pacienta.


DOGODKI

IRROZ: nadgradnja procesa in vsebin delaNataša Stojnić, mag. san. inž., enota IRROZ

V mesecu juliju smo zaposleni v enoti IRROZ izvedli nadgradnjo procesa in vsebin dela. Usposabljanje je potekalo v obliki delavnice in interaktivne razprave, kjer je vsak udeleženec razmislil in predstavil možnosti o nadgradnji in izboljšavi procesov svojega dela.

Predstavili smo glavne vsebinske sklope (SIM center, mediacijski center, kakovost, projekt SCUBY, marketing, publikacije, bibliotekarstvo in druga področja), ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Usposabljanje smo izvedli v dolini Tamar,

ki je ena od ledeniških dolin v Julijskih Alpah na skrajnem SZ Slovenije. Pred prihodom v planinski dom v Tamarju smo ob vznožju doline nedaleč od planinske koče obiskali prekrasen izvir Nadiže, ki dokaj hitro ponikne v produ, njena voda pa spet priteče na plano kot Sava Dolinka pri Zelencih. Neokrnjena narava je prostor, ki iz nas izvabi kreativno

Namen in cilj usposabljanja je bil evaluirati in nadgraditi delo zaposlenih v enoti IRROZ.

Zaposleni v enoti IRROZ.

Razprava o nadgradnji in izboljšavi procesa dela.

iskanje rešitev in predstavlja odlično izkušnjo neformalnega dela. Namen in cilj usposabljanja je bil evaluirati in nadgraditi delo zaposlenih v enoti IRROZ. Prednost takšnega druženja zaposlenih je krepitev vezi med sodelavci, saj omogoča preživljanje skupnega časa tudi izven delovnega okolja. Tako druženje je praviloma bolj sproščeno in medosebno, kar dodatno okrepi sodelovanje znotraj tima, ki je ključnega pomena pri doseganju skupnih ciljev.


DOGODKI

SNI: Evalvacija izvajanja vaj za pokončno držo kot dnevne navade pri osnovnošolskih otrocih Majda Šmit, dipl. m. s., enota Vič-Rudnik in Alenka Slapšak, dipl. m. s., enota Center

Med 22. in 26. julijem 2019 sva se v Stockholmu udeležili 20. mednarodne bienalne konference School Nurse International. Tokratno konferenco so organizirale kolegice iz Švedske zveze šolskih medicinskih sester (School Nurse), ki letošnje leto praznuje 75 let obstoja.

Udeleženke, medicinske sestre iz 24 držav, večinoma delamo z otroki in mladino v primarnem zdravstvenem varstvu, zaposlene smo bodisi v šolah ali zdravstvenih domovih, kjer skrbimo za preventivo, promocijo zdravja in zdravstveno vzgojo. Veliko jih ima specialna

znanja ali specializacijo s področja »School Nurse«. Prav tako pa se konferenc udeležujejo tudi učitelji iz visokošolskih zdravstvenih ustanov. Med udeleženkami nas je bilo tudi osem kolegic iz Slovenije.

Otroci potrebujejo vsakodnevne spodbude, da določene navade osvojijo in prevzamejo za svoje, sicer jih opustijo, prav tako tudi vedenja, ki si so jih že pridobili.

Majda Šmit in Alenka Slapšak z aktivno udeležbo na 20. mednarodni bienalni konferenci School Nurse International v Stockholmu.

Konec junija smo v ZD Ljubljana gostili delegacijo iz Albanije.

Obisk delegacije iz AlbanijeSlužba za promocijo in odnose z javnostmi

Konec junija nas je obiskala delegacija iz Albanije, in sicer predstavniki ministrstva za zdravje, zavarovalnice, inštituta za javno zdravje ter družinski zdravniki. Zanimal jih je predvsem koncept obravnave pacientov v referenčnih ambulantah, ki jim ga je z vidika zdravnika predstavil mag. Rajko Vajd, z vidika diplomirane medicinske sestre pa Robertina Benkovič. Delegaciji je bil predstavljen tudi Simulacijski center, ki jih je še dodatno navdušil. Gostje so obisk sklenili z ogledom dejavnosti v enoti Center.

Namen konferenc, ki so organizirane vsaki dve leti je, da se strokovnjaki tega področja zberemo v spodbudnem intelektualnem in sproščenem okolju, da delimo znanje in razumevanje izobraževalnih, čustvenih, socialnih in fizičnih potreb šoloobveznega otroka z mislijo, da bo to vplivalo na spremembo njegovo življenja. Preventiva se začne pri otrocih in otroci so naši starši prihodnosti.

Predstavitev raziskaveNa konferenci sva predstavili raziskavo z naslovom »Evalvacija izvajanja vaj za pokončno držo kot dnevne navade pri osnovnošolskih otrocih«. Namen omenjene raziskave je bilo preveriti, ali se pokažejo razlike v spremembi rednega izvajanja vaj za pokončno držo v šoli in doma, brez podpore zdravstvenih strokovnjakov in učitelja. Rezultati naše raziskave so

primerljivi s svetovnimi. Pokazalo se je, da otroci potrebujejo vsakodnevne spodbude, da določene navade osvojijo in prevzamejo za svoje, sicer jih opustijo, prav tako tudi vedenja, ki so si jih že pridobili. Kaže se potreba po ozaveščanju tako učiteljev kot

Nadaljevanje na naslednji strani


DOGODKI

staršev o vplivu nepravilne drže otrok in kasnejših posledicah za njihovo zdravje. Potreben je celovit pristop tako s strani zdravstva, šolstva in staršev, ki bodo omogočali otrokom pravilen in zdrav razvoj in zagotavljali kvalitetno življenje tudi v kasnejšem življenjskem obdobju.

Prihodnja konferenca leta 2021 v Tokiu Čez dve leti bodo 21. bienalno mednarodno konferenco organizirale japonske kolegice. Vabljeni smo v Tokyo od 26.-30.7.2021 v National Olympics Memorial Youth Center. Konferenci bo predsedovala prof. Kazuko Menzawa, ki se je leta 2013 udeležila 17. konference, ki smo jo takrat organizirali v Cankarjevem domu

v Ljubljani, Zdravstveni dom Ljubljana pa je bil poleg NIJZ in Zbornice zdravstvene nege soorganizator. In kot pravimo: »Dober glas seže v deveto vas«, glas o odlični organizaciji takratne konference pri nas še vedno odmeva, saj smo pohvale tudi letos v Stockholmu kar večkrat slišale od kolegic iz različnih delov sveta, med drugim tudi od kolegice Kazuko. Prepričani sva, da se bodo

tudi japonske kolegice zelo potrudile in bo njihova konferenca še dolgo odmevala v spominih.

Malo za šalo in malo za res: morda se nas bo uspelo udeležiti 21 Slovenk/cev na 21. konferenci v letu 2021. Zato začnimo razmišljati o aktivni udeležbi in varčevati že danes. Časa je dovolj in hkrati malo.

Minister za zdravje o težavah družinskih zdravnikov spregovoril tudi z direktorjem ZD LjubljanaSlužba za promocijo in odnose z javnostmi

Minister za zdravje Aleš Šabeder, je 26.7.2019 obiskal Zdravstveni dom Ljubljana, kjer se je srečal z direktorjem Rudijem Dolšakom.

Rdeča nit pogovora je bila problematika družinskih zdravnikov in finančna situacija v zdravstvu. Minister je pozdravil tudi pobudo direktorja za angažiranje tujih zdravnikov in izrazil željo, da bi enak model aktivnega iskanja družinskih zdravnikov povzeli tudi ostali zdravstveni domovi, kjer jih primanjkuje.

Namen konferenc je, da se strokovnjaki zberemo v spodbudnem intelektualnem in sproščenem okolju, da delimo znanje in razumevanje izobraževalnih, čustvenih, socialnih in fizičnih potreb šoloobveznega otroka z mislijo, da bo to vplivalo na spremembo njegovo življenja.

Direktor Rudi Dolšak in minister za zdravje Aleš Šabeder pred sestankom v

ZD Ljubljana.


DOGODKI

Koža ni rožaZdravstvenovzgojni center Vič-Rudnik

Koža je naš največji organ, pa sploh kdaj pomislimo na to, kako včasih brezbrižno ravnamo do nje? Se spomnimo, da smo se cel dan izpostavljali sončnim žarkom nezaščiteni, ko nas sonce že opeče? Poskrbimo za zaščito pred soncem, ko dopustujemo na morju, hribih, vse ostale dni v letu pa na to pozabimo?

Glavni dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka je izpostavljanje soncu. Pred škodljivimi vplivi sonca ni varen prav nihče, kar pomeni, da varnega sončenja ni. Po podatkih državnega programa za obvladovanje raka, število novih primerov kožnega raka narašča, tako v svetu, kot tudi pri nas.

Rak kože sodi med najbolj razširjene rake pri obeh spolih v Sloveniji. Za boljšo prognozo je zelo pomembna zgodnja diagnostika, zagotovo pa je velik privilegij že, da je ta rak viden s prostim očesom, če vemo čemu je potrebno posvetiti posebno pozornost.

V ZVC Vič smo zato že 28.5.2019, v okviru Svetovnega dneva sonca in melanoma, ozaveščale o pomenu ukrepov in zaščite pred soncem, pomenu samopregledovanja in pregledovanja kože. Akcijo ozaveščanja smo ponovile še 17.7.2019.

Za konec pa saj veste: Bolje rdeča roža kot rdeča koža. Akcija ozaveščanja ob svetovnem dnevu sonca in melanoma.

Glavni dejavnik tveganja

za razvoj kožnega raka je

izpostavljanje soncu.

Udeleženci mednarodne poletne šole so ob koncu prejeli certifikate.

Mednarodna poletna šola Management zdravstvenih institucij v Črni goriMag. Jernej Pečnik, vodja področja za IT, investicije, promocijo in odnose z javnostmi, Uprava ZDL

V Budvi se je konec junija 2019 del vodstva ZDL udeležil mednarodne poletne šole Management zdravstvenih institucij z glavno temo Zdravstveni sistemi v času med in po ekonomski krizi. Predavatelji (med drugimi minister za zdravje Črne gore, bivši ministri za zdravje Republike Hrvaške, Republike Slovenije, Federacije BIH, dekan Medicinske fakultete Univerze v Banja Luki, direktorji zdravstvenih domov (Zagreb, Ljubljana), vabljeni predavatelji iz Italije, Nemčije...) so predstavili razmere na področju zdravstva in izpostavili probleme v okviru svojih držav.


INTERVJU

Projekt SOPA je prvi organiziran pristop k zmanjševanju alkoholne problematike v Sloveniji Služba za promocijo in odnose z javnostmi

Majda Brovč, dr. med., spec., kot družinska zdravnica že od vsega začetka deluje v ZD Ljubljana, in sicer v enoti Moste-Polje. Enkrat tedensko delo opravlja tudi v Ambulanti za sladkorno bolezen. Njeno delo je močno prepleteno s preventivnimi pristopi in osveščanjem javnosti o zdravem življenjskem slogu. Do nedavnega je opravljala naloge odgovorne regijske zdravnice za nacionalni program preventive, trenutno pa je aktivna tudi kot vodja projekta SOPA.

Koliko časa ste že zaposleni v ZD Ljubljana? Je bila to vaša prva služba?V ZD Ljubljana sem se zaposlila po končanem sekundariatu leta 1998, tako da je to moja prva in do zdaj edina služba. V tistih časih je bilo zaposlovanje in dodelitev specializacij zelo nepregledno, tako da brez poznanstev nisi imel dosti možnosti. Med študijem medicine sem

poleti delala kot vzgojiteljica v počitniških kolonijah Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, skupaj z medicinsko sestro Sonjo, ki mi je kasneje pomagala pri zaposlitvi v enoti Moste-Polje.

Kaj je bilo odločilno v vašem življenju, da ste se odločili za poklic zdravnice?Po zaključeni takratni Srednji naravoslovni

šoli, ki nam je dala široko izobrazbo, se mi je zdela medicina najboljša izbira v smislu sinteze naravoslovnih znanosti. Dokončna odločitev je padla na informativnem dnevu, saj mi je bila predavalnica na Medicinski fakulteti bistveno bolj všeč od tiste na Fakulteti za farmacijo. Včasih se pač odločamo po občutku in dobro je, če nas le-ta ne vara.


INTERVJU

Do nedavnega ste opravljali tudi funkcijo odgovorne regijske zdravnice za nacionalni program preventive. Kako bi na splošno ocenili zdravje Ljubljančank in Ljubljančanov?V Ljubljani v zadnjih treh letih beležimo upadanje umrljivosti (ki je sicer že ves čas nižja od državnega povprečja) zaradi srčno-žilnih bolezni, raka in samomora. Boljši od slovenskega povprečja smo pri številu zbolelih zaradi klopnega meningoencefalitisa, kar gre pripisati tudi promociji cepljenja proti tej hudi bolezni. Bolniška odsotnost v ljubljanski občini je malo nižja od povprečja ostale države, statistično značilno manj pa je tudi prekomerno prehranjenih otrok in odraslih.

Slabši smo glede presejanosti v programu ZORA in SVIT. Imamo več astme pri otrocih in mladostnikih, več novoodkritih pljučnih rakov in več zlomov kolka po 65. letu od slovenskega povprečja.

Kaj so pravzaprav naloge odgovornega regijskega zdravnika za nacionalni program preventive?Odgovorni regijski zdravnik za preventivno zdravstveno varstvo odraslih preko povezovanja z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje spodbuja aktivnosti za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni na primarnem nivoju ter spodbuja udeležbo v presejalnih in zdravstvenovzgojnih programih. Pri tem se mi zdi bistven pretok informacij s področja javnega zdravja na primarni nivo, saj tako dobimo širšo sliko o učinkih našega dela. Ena takšnih zgodb o uspehu, ki smo jo spisali skupaj, je program SVIT, ki dejansko rešuje življenja. V Sloveniji namreč od leta 2010 beležimo strmo upadanje števila novoodkritih rakov

debelega črevesa in danke, kar je ogromen dosežek, saj gre za rak, pri katerem je število novoodkritih primerov naraščalo zelo hitro. Večina rakov, ki se odkrije znotraj programa SVIT, je odkrita v zgodnji fazi, ko dodatni postopki zdravljenja niso potrebni in zadostuje kolonoskopska odstranitev. Danes vemo, da so raki, ki so odkriti pri ljudeh, ki se v SVIT niso odzivali, značilno odkriti v višjem stadiju.

Poleg ambulante družinske medicine, enkrat tedensko delujete tudi v Ambulanti za sladkorno bolezen. Kaj opažate pri svojem delu, je bolnikov s sladkorno boleznijo zaradi nezdravega življenjskega sloga vedno več? Kaj svetujete tovrstnim bolnikom?Sladkorna bolezen tipa 2 je v svetu in pri nas v strmem porastu. Gre za zahrbtno in napredujočo bolezen, kateri botrujejo genetika in nezdrav način življenja in ki pomembno vpliva na kvaliteto in dolžino življenja. Globoko spoštujem ljudi, ki se vsak dan spoprijemajo z boleznijo, ki zadeva prav vse vidike njihovega življenja, saj današnja družba z zasedenim življenskim slogom in potrošniško miselnostjo ni prijazna sladkornim bolnikom. Zelo pomembno je, da človek sladkorno bolezen sprejme. Nekateri so pri tem bolj, drugi manj uspešni in za tiste, ki delamo s sladkornimi bolniki, je največje zadoščenje, ko vidimo, da je človek z našo pomočjo vzel vajeti v svoje roke in vzpostavil aktiven nadzor nad boleznijo.

V državi se trenutno soočamo s problemom pomanjkanja družinskih zdravnikov in nezanimanjem za specializacijo iz družinske medicine. Kaj bi dejali mlademu zdravniku, ki se odloča za specializacijo iz družinske medicine, kako bi ga poskusili navdušiti?Na splošno nisem pristaš deljenja nasvetov, pa tudi učili so me, da je treba dati nasvet takrat, ko oseba zanj vpraša, odločiti pa se mora vsak sam. Mogoče samo to – brez panike, stvari gredo na bolje.

Ste tudi vodja programa SOPA v ZD Ljubljana - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Ali imamo sodeč po izkušnjah Slovenci res preveč toleranten odnos do alkohola?Slovenija je po porabi samo registriranega alkohola v samem svetovnem vrhu. Gre za t.i. »mokro« kulturo, za katero je značilen izredno pozitiven odnos do alkohola, ki prežema vse družbene pore. Pitje alkohola in opijanje je splošno sprejeto in imamo malo omejitev, ki so s tem povezane.

Projekt SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) je prvi organiziran pristop k zmanjševanju alkoholne problematike v Sloveniji. Ciljna skupina so ljudje, ki pijejo tvegano ali škodljivo in še niso razvili odvisnosti. Po podatkih iz literature je svetovanje za spremembo v manj tvegano pitje ali abstinenco dvakrat bolj učinkovito kot svetovanje za opustitev kajenja.

ZD Ljubljana v projektu SOPA sodeluje s Centrom za socialno delo Vič Rudnik, tako da imamo ekipo treh socialnih delavk, treh zdravnic medicine dela, prometa in športa, treh družinskih zdravnic, treh patronažnih sester, treh diplomiranih medicinskih sester iz ambulant družinske medicine in

dveh iz zdravstvenovzgojnega centra. Pri svojem delu prepoznavamo čezmerne pivce in jih skušamo s strukturiranim svetovanjem opolnomočiti ter doseči spremembo.

Vse sodelujoče opravljamo enake naloge, sama skrbim za koordinacijo in poročanje. Trenutno že imamo nekaj uspešnih obravnav, tako da smo na dobri poti.Tisto, kar me ob delu v ambulanti najbolj preseneča, je ravno izredno visoka

Ena takšnih zgodb o uspehu, ki smo jo spisali skupaj, je program SVIT, ki dejansko rešuje življenja.

Tisto, kar me ob delu v ambulanti najbolj preseneča, je ravno izredno visoka toleranca do pitja alkohola.


INTERVJU

toleranca do pitja alkohola. Takšen primer so polimorbidni bolniki z neurejenimi kroničnimi boleznimi, katerim se na primer pol do litra vina dnevno sploh ne zdi problem. Pa nosečnice ali srčni bolniki, pri katerih je kozarček vina dober za zdravje... Ko sprašujem paciente o pitju, se mi dostikrat nasmehnejo, saj sploh ne povezujejo pitja alkohola z lastnim zdravjem. Nihče se na primer ne nasmehne ob vprašanju o kajenju.

Kaj je tisto, kar najbolj škoduje pri dolgotrajnem uživanju alkohola? Kakšna je t.i. meja manj tveganega pitja alkohola, ki je še sprejemljiva, da nima negativnih učinkov na naše telo?Netveganega pitja alkohola ni, saj sleherno pitje alkohola dokazano predstavlja tveganje za zdravje in krajšo življenjsko dobo.

Meje manj tveganega pitja alkohola so za žensko in moškega po 65. letu 1 enota dnevno in ne več kot 7 enot tedensko, ob eni priložnosti pa ne več kot 3 enote. Za moškega do 65. leta je ta meja 2 enoti dnevno, 14 enot tedensko in ne več kot 5 enot ob priložnosti. Ob tem vsaj en dan v tednu brez alkohola. Za nosečnice, kronične bolnike, otroke in mladino je potrebna popolna abstinenca. Eno enoto alkohola predstavlja 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja.

Ste ljubiteljica teka, k športni aktivnosti pa spodbujate tudi svoje sodelavce – kako uspešni ste pri tem? Ravno v teh dneh so me sodelavke opomnile, da se bližam petdesetemu letu in da moram počasi začeti paziti na svoje sklepe. Še vedno velja, da je šport eden najboljših protistresorjev in pravilno je, da delodajalci razmišljajo v pravo smer ter zaposlenim, ki delajo v stresnih situacijah, v čim večji meri to tudi olajšajo. ZD Ljubljana tako že sodeluje s Športom Ljubljana, bi pa veljalo razmisliti še o skupinskih prijavah na tekaških in drugih športnih prireditvah. Motivacija pa je seveda stvar vsakega posameznika. Kar se tiče udeležbe na testih hoje, zaposleni ravno ne blestimo.

Tek je veselje do življenja. Letos sem na Plitvičkem polmaratonu občudovala gospodično s kratkimi lasmi po kemoterapiji, ki je imela na majici napis: »I am a runner. What's your superpower?« To drži. Zadnja leta ugotavljam, da si baterije najbolje napolnim med daljšim tekom, tako da je polmaratonska razdalja ravno pravšnja za dober pogovor s seboj in ustrezen odmerek endorfinov. Nisem hitra, zato pa v cilj pritečem s širokim nasmeškom in trenutno se veselim pol/maratona, ki bo prvič organiziran v Puli 22.9. Vabljeni!

Lepi odnosi v delovni sredini so ključnega pomena za dobro počutje na delovnem mestu in pripomorejo k boljšim delovnim rezultatom - se strinjate s to trditvijo? Na osnovi dolgoletnih izkušenj z vso gotovostjo trdim, da je kvaliteta odnosov v kolektivu premosorazmerna z zasedenostjo skupnega prostora med

malico. Imam srečo, da delam v kolektivu ZVO Polje, ki je pretežno ženski in ki se je v zadnjih letih precej povečal (diplomirane medicinske sestre, specializantke družinske medicine), pa vendarle se z veseljem družimo in med odmori napolnimo skupni prostor.

S čim si poleg teka še krajšate prosti čas?Prostega časa nimam veliko, tako da bi si le–tega želela še podaljšati, ne pa krajšati. Na splošno je tako, da z leti potrebujemo čedalje več aktivnega počitka in zame pomeni počitek včasih že samo to, da lahko kakšno opravilo v miru izpeljem do konca, ne da bi me kdorkoli pri tem motil. Tako za svojo dušo uživam pri delu na okrasnem in zelenjavnem vrtu, izdelujem pa tudi domačo kozmetiko.

Katerega življenjskega nasveta se radi držite? Med specializacijo nam je eden izmed predavateljev na modulih dejal, da zlasti zdravnice ne smemo pozabiti, da ljudje ne moremo biti »šefi« hkrati v službi in doma. Nekje se pač moramo prepustiti in dovoliti drugim, da zdravijo nas. Tako sem hvaležna svojemu partnerju in otrokoma – 17 letnemu Mihi in 13 letni Vidi, ki sta seveda najboljše, kar sem naredila v življenju.

Za tiste, ki delamo s sladkornimi bolniki, je največje zadoščenje, ko vidimo, da je človek z našo pomočjo vzel vajeti v svoje roke in vzpostavil aktiven nadzor nad boleznijo.

Zlasti zdravnice ne smemo pozabiti, da ljudje ne moremo biti »šefi« hkrati v službi in doma. Nekje se pač moramo prepustiti in dovoliti drugim, da zdravijo nas.

Majda Brovč se navdušuje nad tekom in pravi, da je šport eden najboljših protistresorjev.

Na osnovi dolgoletnih izkušenj z vso gotovostjo trdim, da je kvaliteta odnosov v kolektivu premosorazmerna z zasedenostjo skupnega prostora med malico.


PREDSTAVIMO SE

Zdravstvenovzgojni centri ZD Ljubljana

Enota Bežigrad

Valerija Palkovič, dipl. m. s, predsednica Komisije za zdravstveno vzgojo ZDL

Špela Dolinar, mag. zdr. nege, vodja ZVC Bežigrad

ZD Ljubljana obsega 6 zdravstvenovzgojnih centrov (ZVC), kjer so redno zaposleni kadri različnih profilov. Velika večina so diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji. So pa med nami tudi profesorice različnih področij, diplomirani fizioterapevti in diplomirane psihologinje.

Skrbimo za tekoče zdravstvenovzgojno delo in zobozdravstveno vzgojo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, za odraslo populacijo v vseh delavnicah Svetovanja za zdravje, edukacijo sladkornih bolnikov, določene teme v šoli za bodoče starše, individualno zobozdravstveno vzgojo in individualno delo z odraslo populacijo ter delo v Svit-ovem kotičku in lokalni skupnosti.

Ker je naše področje dela zelo široko in raznoliko, nam izziv predstavljajo predvsem zagotavljanje nemotenega timskega dela ter iskanje ustreznih organizacijskih in prostorskih rešitev.

Pri našem delu je zelo pomembno, da medsebojno dobro sodelujemo in se

Vsebine in aktivnosti ZVC Bežigrad so v osnovi podobne kot v ostalih ZVC-jih v ZD Ljubljana. Tim sestavljamo Suzana Gorenc, dipl. m. s., Martina Vidmar, prof. zdr. vzg., Vida Repovž, dipl. m. s., Danijela Šenkinc Vovk, dipl. m. s., Branko Leskovar, dipl. fiziot., Ana Herzog, univ. dipl. psih. in vodja ZVC Špela Dolinar, mag. zdr. nege.

Martina, Vida in Špela učijo naše igrive vrtčevske otroke in vedoželjne šolarje, kako pomembno je, da skrbimo za svoje zdravje. Cilj dosežemo takrat, ko otroci

dopolnjujemo, predvsem ko začutimo dodatne potrebe pacienta, da ga pravilno usmerjamo in spodbujamo. Naš cilj je, da varovanca podučimo, da bo dobro skrbel za lastno zdravje. Posamezniku pomagamo oblikovati stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja in mu pomagamo spreminjati življenjski slog.

Še posebej smo ponosni na dobro sprejetost psiho-edukativnih delavnic (Tehnike sproščanja, Spoprijemanje s stresom, Podpora in spoprijemanje z depresijo, Podpora in spoprijemanje s tesnobo). Te delavnice so zelo lepo sprejete tudi s strani zaposlenih v ZDL, ki so zaradi vse večjih zahtev na delovnih mestih vse bolj pod pritiskom.

Delo v ZVC je zelo odgovorno in ustvarjalno. Imeti je potrebno spretnosti dobre komunikacije in nastopanja, empatijo do sočloveka, biti dober motivator za spremembo življenjskega sloga. Pomembno je, da redno sledimo novostim in spremembam na preventivnem področju. Zelo smo motivirane za tesno sodelovanje z zdravstvenimi sodelavci, saj vsi delamo za dobro istega pacienta, vendar z različnimi kompetencami. Le s širokim sodelovanjem lahko pričakujemo dober rezultat, tako v dobro pacienta kot naše zadovoljstvo.

osvojijo znanje in veščine ter jih uporabijo v vsakdanjem življenju. V zadovoljstvo nam je, da je s skupnimi močmi obeh strani, sodelovanje z vrtci in šolami, že vrsto let uspešno in kakovostno. Danijela izvaja individualno zobozdravstveno vzgojo, kjer poskuša v sodelovanju z zobozdravniki približati skrb za ustno zdravje otrokom in njihovim staršem.

Zdravstvenovzgojne delavnice izvajamo Suzana, Martina, Danijela, Branko in Ana. Glavni izziv med vsemi

zdravstvenovzgojnimi delavnicami je prav delavnica Zdravega hujšanja. Zaradi kompleksnosti problema, ki predstavlja veliko več kot samo prekomerno telesno težo, je potrebna multidisciplinarna obravnava. Branko na srečanjih telesne vadbe ustvarja sproščeno vzdušje med udeleženci. Ker delavnica poteka 16 tednov, se zaveda, kako pomembno je, da se ti počutijo sprejete in dobrodošle. Vsebine delavnic posreduje na zanimiv, preprost in kvaliteten način, da udeleženci redno telesno aktivnost sprejmejo za


PREDSTAVIMO SE

svojo in jo izvajajo tudi doma. Ana izvaja psihološke delavnice. Največ interesa je prav za delavnice Podpora s spoprijemanjem z depresijo/tesnobo in Spoprijemanje s stresom. Verjetno je to odraz trenutnega stanja družbe in nakazuje, da je stiske med ljudmi vse več. Ob nadaljevanju trenutnega trenda bo na nacionalnem nivoju najverjetneje smiselno razmišljati o zaposlovanju večjega števila psihologov, ki bodo lahko svetovali in izvajali psihoedukativne pogovore.

Celoten tim se vključuje tudi v dejavnosti v okviru lokalne skupnosti. Veseli nas, da imamo na organiziranem testu hoje veliko obiska in navdušene udeležence, ki so sprejeli test, na katerem lahko potrdijo svoj napredek pri razvijanju psihofizične kondicije.

Organizacijski izziv nam predstavlja obsežna gradnja prizidka, ki kdaj tudi ovira naše delo. Ob prihajajoči jeseni že snujemo načrte za prihodnost. Med prvimi cilji bo prizadevanje za večjo povezanost in boljšo komunikacijo s sodelavci v ambulanti družinske medicine in ostalimi zdravniki, ki napotujejo v

Na sliki od leve proti desni: Martina Vidmar, Suzana Gorenc, Špela Dolinar, Branko Leskovar, Ana Herzog in Vida Repovž.

naše delavnice. Želimo si tudi boljšo prepoznavnost ZVC Bežigrad v širši lokalni skupnosti.

Ker v službi preživimo kar veliko časa, se trudimo v timu ohranjati

pozitivno naravnanost in profesionalno komunikacijo. K skupnemu premagovanju izzivov in deljenju znanj/ izkušenj pa nam kdaj priskoči na pomoč tudi skupna kavica.

Enota CenterAlenka Slapšak, dipl. m. s., vodja ZVC Center

V ZVC Center smo zaposleni: Nana Ambrož, dipl. m. s., Ana Dagarin, višji dentist, Ana Herzog, univ. dipl. psih., Branko Leskovar, dipl. fiziot., Alenka Slapšak, dipl. m. s. – vodja, Polona Tanšek Aškrc, dipl. m. s.

Delo v zdravstvenovzgojnem centru je razgibano, polno najrazličnejših izzivov. Od izvajalcev zahteva strokovnost, komunikacijske veščine, iznajdljivost in poglobljeno znanje. Potrebno je znati pritegniti pozornost in zanimanje vseh generacij z različno izobrazbo in socialnim

statusom. Torej vse od malčkov, ki te gledajo s kahlice, mladostnikov, ki jim je vse na tem svetu »odveč«, do njihovih staršev, dedkov in babic z izkušnjami in zakoreninjenimi prepričanji.

Ljudje so dobro informirani o pomenu telesne dejavnosti, zdrave prehrane, osebne higiene, o duševnih težavah in vplivu le-teh na zdravje ter kakovost življenja. V enoti Center večkrat pripravimo tudi manjše projekte, s katerimi skrbimo za promocijo zdravja med zaposlenimi v naši enoti. Izvaja

se telovadba za zaposlene, priredimo Dan odprtih vrat, kjer zaposlenim enote Center, uprave ZDL ter enote SNMP individualno svetujemo.

Pod naslovom promocije zdravja v lokalni skupnosti smo v Knjižnici Minke Skaberne (za slepe in slabovidne) izvajali meritve krvnega tlaka in svetovali o zdravem življenjskem slogu. Osnovne šole v Ljubljani Center nam dajo na razpolago prostor, ki je opremljen kot preventivni kabinet, v katerem imajo praviloma vsi osnovnošolci shranjene


PREDSTAVIMO SE

Na sliki od leve proti desni: Branko Leskovar, Ana Hercog, Nana Ambrož, Alenka Slapšak, Polona Tanšek – Aškerc, Ana Dagarin.

Na sliki od leve proti desni: Alenka Bedenčič, Jožica Mesarič, Ana Herzog, Anja Gradišek, Mojca Kroflič, Marjetka Rampih, Mateja Jerše (zadaj); Zala Robežnik, Špela Cvetrežnik (spredaj).

Enota Moste-Poljemag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., vodja ZVC Moste-Polje

Izraz »promocija zdravja« se uporablja šele v zadnjih 33. letih, ko je Ottavska listina leta 1986 sprejela temeljni dokument promocije zdravja na prvi mednarodni konferenci o promociji zdravja. V tej listini je zapisano, da je potrebno v okviru skrbi za zdravje vsem ljudem omogočiti, da bi lahko o svojem zdravju odločali več in tako prispevali k njegovi promociji. Zahteva sodelovanje različnih strok in poklicev, kar pomeni, da temelji na timskem in interdisciplinarnem pristopu.

Temu sledimo in proces sprememb je zelo aktualen na našem področju. Z njimi se soočamo: mag. Jožica Mesarič, prof. zdr. vzg., Mojca Kroflič, prof. pedag., Marjetka Rampih, dipl. m. s., spec., Alenka Bedenčič, dipl. m. s., Anja Gradišek, dipl. m. s., Špela Cvetrežnik, dipl. m. s., spec., Mateja Jerše, dipl. m. s., mag. bibl., Ana Herzog, univ. dipl. psih., Zala Robežnik, dipl. fiziot., prof. šp. vzg.

O izbiri zdravega življenjskega sloga odloča vsak sam. Naša naloga je, da s

zobne ščetke. V kabinetih izvajamo zobozdravstvenovzgojne in preventivne ukrepe, kot so redno aktivno ščetkanje in fluoriranje zob. S sodelovanjem in s strokovno podporo šolskih zdravnikov in zobozdravnikov pripomoremo k izboljšanju ustnega in splošnega zdravja.

Velik izziv pri našem delu je tudi timsko delo v multidisciplinarnem timu, ki zahteva veliko organizacije zaradi različnih lokacij, na katerih delujemo (šole, vrtci, zavodi za osebe s posebnimi potrebami, druge enote ZDL). Trudimo se, da s konstruktivno komunikacijo oblikujemo skupna stališča in dosegamo postavljene cilje. Z rednimi sestanki in občasnimi skupnimi malicami pa skrbimo za dobro in prijazno vzdušje na delovnem mestu.

profesionalnim delovanjem posameznika motiviramo zanj in ga vzpodbujamo. Pri delu izbiramo različne metode dela, ki

vključujejo uporabnike v učni proces, s katerimi dosegamo zastavljene cilje glede novega znanja, spretnosti, navad, vzorcev


PREDSTAVIMO SE

obnašanja, stališč, vrednot, odgovornosti in motivacije za zdravje. Omogočajo nam sistematičen in organiziran pristop, uporabnikom pa, da potrebno znanje lažje sprejmejo in ga uporabljajo. Delo v ZVC-ju je vedno kreativno in me nenehno postavlja na preizkušnjo, ali sem usklajena s tem, kar promoviram. Tako sprejemam izzive tudi zase, jih delim s sodelavkami in se z njimi prijetno počutim. Jožica Mesarič

Pri srcu mi je toplo, ker sem del uspešne zgodbe in »ZVC družine«. Ta družina pusti, da razprostremo krila, osebnostno rastemo, se razvijamo in učimo ter smo vsak dan boljši ljudje. Pri delu je zame najpomembneje, ko nekdo ali več njih, po 20, 30, 40 letih, spremeni svoj življenjski stil, prehranjevalne navade, način razmišljanja in vse to vodi v srečnejšega, bolj zdravega in samozavestnega človeka. Takrat si rečem – vredno je! Včasih se počutim kot deklica, ki je metala morske zvezde v morje in ta zavest, da nekomu pa SI pomagal pri spremembi, mi greje dušo in je gonilna sila za naprej. Marjetka Rampih

Že nekaj let je minilo, odkar sem pričela z novim življenjskim poglavjem – z novim delovnim mestom. Prišla sem v kolektiv, kjer sem se in se še vedno učim od najboljših sodelavk. Polne izkušenj, znanja in pozitivne naravnanosti so me toplih rok sprejele in navdušile nad zdravstveno vzgojo. V našem delovnem okolju prevladuje pozitivna naravnanost in veselje do dela. Ko z veseljem prihajaš na delovno mesto, še lažje in bolje predajaš svoje znanje in izkušnje naprej. Eno takšnih področij dela je zobozdravstvena vzgoja, kjer se z vztrajnostjo in dobro voljo da narediti velike stvari. Vsakodnevno spodbujanje, motiviranje in učenje otrok o skrbi za ustno higieno lahko bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Že od mladih nog jim skušamo privzgojiti/pomagati pri zdravih odločitvah. Otroci so pogovorno »nepopisana knjiga«. Poleg njihove družine, vrtca, šole in okolja, v katerem

živijo, vplivamo na vsebino njihove življenjske knjige. Alenka Bedenčič

Že v času pripravništva sem spoznala delo v ZVC-ju. Delo z otroci me veseli, še posebej mlajši so zelo iskreni, vedoželjni in pravični, kar me pri mojem delu navdihuje. Na svojem delovnem mestu imam možnost vplivati na njihovo znanje, navade in način življenja. Moje poslanstvo je, da otrokom približam znanje, ki ga odrasli že imamo, otroci pa si ga z izkušnjami šele pridobivajo. In če uspem pozitivno vplivati na osebne navade vsaj pri nekaterih od njih, je zame to že velik uspeh.Pozitivna klima v kolektivu mi zelo veliko pomeni. Veseli me, da naša vodja daje temu velik pomen in nas med seboj povezuje. Tako tudi v okviru kolektiva ni težko spregovoriti o težavah, s katerimi se spoprijemamo. Najbolj učinkovito je deljenje izkušenj med sodelavci in pripravljenost pomagati. Anja Gradišek

Združujem svojo otroško poklicno željo: medicinska sestra in učiteljica hkrati. Delo z otroci in mladimi je tisto, kar me resnično veseli. Vsaka delavnica je nov izziv in priložnost, da jih poskušam navdušiti in na njim zanimiv način predstaviti zdravstvenovzgojne vsebine. Prisluhniti njihovemu mnenju, vprašanjem, dilemam, strahovom je tisto, kar me napolni in od mene zahteva nenehno učenje. Deluje obojestransko. Špela Cvetrežnik

Pri opravljanju svojega dela mi največji izziv predstavljajo nove vsebine. Delo je pestro in raznoliko. Potrebno je veliko prilagajanja in usklajevanja s šolami in vrtci. Pri našem delu je najpomembnejše ozaveščanje otrok o tem, kako pravilno skrbeti za svoje zdravje. Najlepše pa je njihovo veselje in navdušenje, ko te zagledajo. Na delovnem mestu si pomagamo med seboj. Ves čas stremimo k temu, da bi delavnice izvajali čim bolj kvalitetno. Da bi bile otrokom zanimive

in bi pritegnile njihovo pozornost, si nenehno izmenjujemo ideje, kaj bi lahko še spremenili. Mateja Jerše

Zelo sem vesela, da se je odprlo novo delovno mesto psihologa v ZVC, ki je namenjeno skrbi za duševno zdravje. V ZD Moste izvajam pogovorne ure, ki so namenjene razbremenitvi ljudi v stiski in pomoči pri iskanju primerne nadaljnje obravnave zanje. Sodelujem tudi pri delavnici Zdravo hujšanje, za jesen pa pripravljamo nove programe za podporo duševnemu zdravju, kot sta Metakognitivni trening (trening mišljenja o mišljenju) in Trening tehnik sproščanja. Moja posebnost je to, da delo opravljam na treh enotah ZD Ljubljana, kar je tudi svojevrsten izziv. Sicer pa za dobro vzdušje na delovnem mestu v ZD Moste poskrbimo tako, da skupaj rešujemo probleme, si delimo znanje in skupaj spijemo kakšno kavo. Ana Herzog

Delo fizioterapevtke v ZVC opravljam slabo leto. Moja glavna naloga je, da udeležence delavnic poučujem o zdravem gibanju in pozitivnih učinkih premagovanja telesnega napora. Pomembno je, da skupaj poiščemo rešitve za aktivno in posledično kvalitetnejše življenje. To pa včasih predstavlja kar velik izziv, saj pacienti prihajajo različno fizično pripravljeni in motivirani. Glavni cilj je dosežen, kadar udeleženci delavnic gibanje vključijo v svoj vsakdan. Kadar jim ta predstavlja sprostitev in eno izmed orodij, s katerim lahko izboljšajo svoje psiho-fizično počutje.Učinkovito delo lahko poteka v okolju, v katerem se zaposleni dobro počutimo. Glavni predpogoj dobrih odnosov med sodelavci je sodelovanje, kar zame pomeni to, da smo si pripravljeni pomagati, prositi za pomoč, deliti znanje in izkušnje. Samo tako lahko dosežemo dobro vzdušje in pozitivno energijo.Zala Robežnik


PREDSTAVIMO SE

Enota ŠentvidPetra Globočnik, dipl. m. s, vodja ZVC Šentvid

Zdravstvenovzgojni center enote Šentvid je najmanjši center promocije zdravja v ZD Ljubljana. Od samih začetkov Cindi programov v Sloveniji do danes smo polno aktivni na vseh področjih promocije zdravja. Uspešno sodelujemo s četrtno skupnostjo Šentvid in društvi v našem okrožju, povezujemo se z osnovnimi in srednjo šolo ter vrtci, sodelujemo v programih promocije zdravja na delovnem mestu v delovnih organizacijah. Izvajalke programov v ZVC Šentvid smo le manjši delež razporejene na delovišču ZVC. Večina nas deluje še na drugih deloviščih, zato imam kot vodja ZVC Šentvid zahtevno delo, da uspem medsebojno povezati vse sodelavke in koordinirati delo. Metka Klopčič je edina diplomirana medicinska sestra, ki je polno zaposlena v ZVC Šentvid za izvajanje zobozdravstvene vzgoje, Melita Vidmar in Petra Globočnik delujeva v polovičnem delavniku za I. steber in zdravstvenovzgojne delavnice Cindi, v katerih sodelujeta tudi prof. športne

Na sliki od leve proti desni: Zala Robežnik, Petra Globočnik, Melita Vidmar.

Na sliki od leve proti desni: Zorica Pristov, Valerija Palkovič, Andreja Semolič Valič (zadaj); Željka Dvorski Cifrek, Sara Fišer, Vesna Kramarič, Naomi Mermolja (spredaj).

vzgoje in fizioterapevtka Zala Robežnik in psihologinja Sara Fišer. Navkljub majhni ekipi nas pozitivna delovna vnema,

dobro timsko sodelovanje in ustvarjalnost povezuje ter nam daje krila za nove navdihe v prihodnje.

Enota ŠiškaValerija Palkovič, dipl. m. s, vodja ZVC Šiška

Promocija zdravja se v današnjem času izvaja na različnih področjih življenja in bivanja. Sledimo ji v obliki promocije zdravja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot so vrtci, osnovne in srednje šole, na delovnem mestu in promocija zdravja za odraslo populacijo.

S pravilno usmerjenim zdravstvenovzgoj-nim in zobozdravstvenovzgojnim delom v vrtcih in vseh razredih osnovnih in srednjih šol že v zgodnjem otroštvu lahko vplivamo na osvojitev zdravega življenjskega sloga, ki se bo odražalo na zdravju posameznika


PREDSTAVIMO SE

tudi v odrasli dobi. Glavni namen promo-cije zdravja na vseh nivojih je prispevati k ohranjanju in krepitvi zdravja v vseh življenjskih obdobjih in na čim večjem številu prebivalstva. Programi za spremembo življenjskega sloga, ki jih izvajamo v ZVC Šiška, vključujejo aktivnosti za telesno dejavnost za zdravje, zdravo prehranjevanje,

odvajanje od kajenja in alkohola, spoprijemanje s stresom, podpore pri depresiji in tesnobi, so se izkazali kot zelo učinkoviti za primarno preventivo kroničnih nenalezljivih bolezni. Udeleženci našega ZVC so zelo zadovoljni z našimi storitvami. To izražajo z oddanimi vprašalniki, predvsem pa z verbalnimi pohvalami in prošnjami za ponovno udeležbo.

S promocijo zdravja in zobozdravstveno vzgojo pri otrocih ter zdravstvenovzgojnimi delavnicami pri odraslih se ukvarjamo: Vesna Kramarič, dipl. m. s., Željka Dvorski Cifrek, dipl. m. s., Tatjana Hribar, dipl. m. s., Beti Zafran, mag. zdr. nege, Zorica Pristov, dipl. m. s., mag. medk. mendž., Andreja Semolič Valič, dipl. m. s., Naomi Mermolja, dipl. fth., Sara Fišer, univ. dipl. psiholog in Valerija Palkovič, dipl. m. s.

Enota Vič-RudnikTea Kosmač, dipl. m. s. s spec. znanji, mag. org. in menedž. soc. dej., vodja ZVC Vič-Rudnik

Promocija zdravja je definirana kot proces, ki ljudem omogoča nadzor nad svojim zdravjem in s tem aktivno vplivajo na svoje zdravje. Proces ni usmerjen samo h krepitvi veščin, sposobnosti in znanj, ampak je predvsem celosten socialen in političen proces, ki je usmerjen tudi k spreminjanju socialnih, okoljskih in ekonomskih pogo-jev. Promocija zdravja pomaga ljudem pri spreminjanju življenjskega stila v stanje čim boljšega zdravja. Zdravje je v tem kontekstu vir vsakodnevnega življenja. Poudarek je na pozitivnem konceptu vključujoč socialne in individualne resurse, kot tudi fizične kapaci-tete. (NIJZ, 2011)

Vzgoja za zdravje je aktiven proces učenja, pri čemer je njen namen informirati in motivirati posameznika ali skupino k skrbi za zdravje, pri čemer pridobiva znanje, oblikuje svoja stališča in se usmerja k zdravemu slogu življenja.

V Sloveniji je izvajanje vzgoje za zdravje opredeljeno v Navodilih za izvajanje preven-tivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (UL. št. 19/1998 ). Ta navodila določajo, kdo izvaja promocijo zdravja in zdravstvene vzgoje, katere vsebine so obvezne v okviru letnega plana in na kakšen način morajo biti podane vsebine.

V ZVC Vič-Rudnik zagotavljamo aktivnosti promocije zdravja in zdravstvene vzgoje za

otroke in odraslo populacijo na primarni ravni zdravstvenega varstva. V ZVC opravlja-mo promocijo zdravja in zdravstveno vzgojo predšolskih otrok, šolskih otrok, dijakov, star-šev, vzgojiteljev in odraslih, zobozdravstve-no vzgojo ter izvajamo zdravstvenovzgojne/psihoedukativne delavnice in individualna svetovanja. Naše aktivnosti so usmerjene v ohranjanje in krepitev zdravja lokalnega prebivalstva, oseb iz ciljne populacije, ki gravitirajo na območje ZD Vič-Rudnik, pa tudi ljudi, ki se želijo udeležiti aktivnosti ZVC, ne glede na geografsko lokacijo njihovega stalnega/začasnega prebivališča.

V ZVC Vič-Rudnik sestavljamo tim: Sara Hren, dipl. m. s. s spec. znanji, Tanja Krapež, prof. zdr. vzg. BA psihoterapevtske znanosti, Kar-men Seljak, dipl. m. s. s spec. znanji, Majda

Šmit, dipl. m. s. s spec. znanji, Diana Zorman, višja. m. s., Sara Fišer, univ. dipl. psih., Naomi Mermolja, dipl. fth., Jahnavi Vaishnav, dipl. fth. in vodja Tea Kosmač, dipl. m. s. s spec. znanji, mag. org. in menedž. soc. dej.

V ZVC Vič-Rudnik se zavedamo po-membnosti posredovanja zdravstve-novzgojnih vsebin pacientom in zaposle-nim, zato bomo zanje tudi v prihodnje organizirali projekte promocije zdravja. Tudi v prihodnje si želimo dobrega sodelovanja s šolami, podjetji, lokalnimi skupinami, z drugimi dejavnostmi v ZDL, koncesionarji in zasebniki in z drugimi udeležniki naših stori-tev. Želimo si dneve odprtih vrat zdravstve-ne vzgoje in promocije zdravja za še večjo prepoznavnost našega dela.

Na sliki od leve proti desni: Sara Fišer, Tea Kosmač, Majda Šmit, Jahnavi Vaishnav, Sara Hren, Karmen Seljak in Naomi Mermolja.


Novi modul v Mediacijskem centru ZD Ljubljana na temo pohvale.

PREJELI SMO

Poiščite v ljudeh dobro in to pohvaliteRomana Zupan, dipl.m. s., mediatorka, vodja Mediacijskega centra ZD Ljubljana

Ali v življenju potrebujemo pohvalo? Zelo. Potreba po priznanju je prav tako nujna kakor zrak, hrana in voda (Twentier, 1999). Če ne dobimo dovolj pozornosti, postanemo žalostni, potrti in lahko celo telesno zbolimo. Tako kot hrano zaužijemo v več obrokih, potrebujemo redno tudi pohvalo. Učinek pohvale namreč traja samo kratek čas in potem za potrditev vrednosti našega življenja že potrebujemo novo spodbudo. Občutek, da nas ljudje poznajo, priznavajo in cenijo, nas žene naprej.

Kakšen je učinek pohvale? Lahko bi rekli, da ima zdravilno moč. Pohvala pomirja, spodbuja, krepi, utrjuje, zdravi ranjena čustva in oživlja osamljene, otožne ter potrte. Pohvala vedno deluje blagodejno, ne glede na starost, spol, poklic, status… S pohvalo spreminjamo življenje in razmere drugih in bogatimo svoje. Ko slišimo pohvalo drugega, utrjujemo samospoštovanje, kar pozitivno vpliva na naše razpoloženje.

Ko smo naredili prve korake, so vsi ploskali okrog nas. Ko smo se naučili voziti kolo ali se prvič s smučmi spustili s hriba, so nas starši objemali, vzklikali. Pohvala nas je gnala naprej k novim izzivom in dosežkom. Kot odrasli pa pohvalo prejmemo ali izrečemo veliko redkeje.

Pohvala je preprosta, poceni in zaloge so neizčrpne. Pohvala je ena tistih stvari, po kateri ljudje hrepenijo, vendar nikoli ne prosijo zanjo (Twentier, 1999). Opazujte sodelavke in sodelavce okrog sebe, pohvalite dobro opravljeno delo, nasmehe, ki jih širijo, pozitivno energijo,

ki jo delijo z vami. Ne omenjajte jih le takrat, ko jim spodrsne, ko gre nekaj narobe, ko se nekdo pritoži. Zgolj kritiziranje spodkopava odnose, pohvala pa jih krepi. Poiščite pri ljudeh, s katerimi ste obkroženi doma in v službi, dobre lastnosti in govorite o njih.

O tem, kako oblikovati pohvalo, kako se nanjo odzvati, o moči pisne in ustne

Pohvala pomirja, spodbuja, krepi, utrjuje, zdravi ranjena čustva in oživlja osamljene, otožne ter potrte.

Pohvala je preprosta, poceni in zaloge so neizčrpne. pohvale bomo govorili tudi na novem

modulu v Mediacijskem centru ZD Ljubljana. O terminih vas pravočasno obvestimo.

Literatura:Twentier J. D.. Pozitivna moč pohvale. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.


PREJELI SMO

Pika Nogavička v vrtcu

Zdravstveni dom Ljubljana na Triatlonu jeklenih 2019

Zdravstvenovzgojni center Vič-Rudnik

Jožica Mesarič, Helena Rihar in Erika Savić

Navihano Piko Nogavičko (Karmen Seljak) je v času poletja diplomirana medicinska sestra Tea Kosmač povabila v vrtec Polhov Gradec iz dveh razlogov. Prvi je bil ta, da diplomirana medicinska sestra meni, da se mora Pika Nogavička še veliko naučiti o lepem vedenju, drugi razlog pa, da Pika res obvlada skrb za zdrave in čiste zobke, kar je želela zaupati tudi otrokom.

Kaj imata skupnega Zdravstveni dom Ljubljana in Triatlon jeklenih? Na prvi pogled in mimobežno prebrano, bi lahko rekli, da nič. V nadaljevanju bo vse pojasnjeno v besedi in sliki.

Pri obisku ji je družbo delal Ficko, ki je otrokom zaupal tudi svoj neljubi poletni dogodek, povezan z zobmi seveda.

Vrtčevsko rajanje so vsi skupaj zaključili v prepevanju Pikine pesmi: »Če si moj prijatelj, me kliči Pika Nogavička, pike 'mam na nosku, a nogavičke na nogah.« In ker si je Pika v vrtcu pridobila veliko novih prijateljev, se je tudi ogromno naučila o lepem obnašanju, ona pa je njim zaupala kar nekaj skrivnosti o bleščečih zobkih.

Pika je že velika deklica in v šolo ne mara hoditi, ker ne želi odrasti in meni, da je svet odraslih dolgočasen. V vrtcu pa se je imela zelo lepo, zato je otrokom obljubila, da to ne bo njihovo zadnje druženje.

Že leta 2011 smo prvič za Zdravstveni dom Ljubljana tekli na Ljubljanskem maratonu in to vsako leto ponovimo. Redno, skoraj vsak teden, se dobivamo «tekači« oziroma privrženci zdravega načina življenja in gibanja. Skupinica je enkrat večja, drugič

Pika Nogavička in diplomirana medicinska sestra Tea Kosmač na obisku v vrtcu Polhov Gradec.

manjša, posamezniki, ki jim je tak način razmišljanja blizu, prihajajo in odhajajo, nekateri ostajamo stalnica že od samega začetka. Tako smo se tudi našle tri povsem različne, pa vendar podobne športnice, zaposlene v našem zavodu.

Od samega začetka sva pri »tekačih« Jožica in Erika, kmalu se nam je pridružila še Helena. Odtekle smo prvi Ljubljanski maraton in še nekaj prijetnih tekem po vsej Sloveniji. Na enem od treningov je Helena navrgla, da je bila konec meseca


PREJELI SMO

Triatlon je sestavljen iz 8 km veslanja, 18 km kolesarjenja ter 10 km teka.

Gospe iz Zdravstvenega doma Ljubljana so na svoji poti prehitele kar nekaj tekmovalcev in si pritekmovale tretje mesto in bronasto medaljo.

Pobrale smo štartno številko, na hitro popile kavico in si zaželele srečo, saj se je Heleni že krepko mudilo na jezero.

Pištola, ki je naznanila start, je počila ob 9:50 in voda na jezeru se je pričela peniti od zavesljajev kanuistov in suparjev. Helena se je s svojim kanujem, zeleno puščico, zlila z jezerom in odlično odpeljala vseh 8 km.

Po opravljenem svojem delu tekme je štartno številko (majico) predala kolesarki Jožici. Ta je zagrizla v hrib. Čakalo jo je 18 km blatne, makadamske poti in 800 m višinske razlike. Prav hitro, ob 12:07, je že pripeljala v biatlonski center, kjer je že čakala tekačica Erika. Hitro in brez zapletov je potekala predaja štartne številke (majice). Na vsaki menjavi so povezovalci programa na vse grlo pokomentirali:«To so gospe iz Zdravstvenega doma Ljubljana«. Deset kilometrov in 650 m višinske razlike je minilo

v hipu. Motivacija je čudovita narava in svež gorski zrak. Vodnikov dom je tekmovalce pričakal v skoraj prazničnem vzdušju in s toplo juho. Gospe iz Zdravstvenega doma Ljubljana so na svoji poti prehitele kar nekaj tekmovalcev in si pritekmovale tretje mesto in bronasto medaljo.

Naša sodelavka in sotekmovalka Helena nas jeseni zapušča in odhaja novim izzivom naproti. Od nje smo se poslovile na najboljši način in vsem trem pritekmovale velik pokal nepozabnih spominov.

avgusta na Bohinjskem jezeru in opazovala športni dogodek, ki se mu reče Triatlon jeklenih. Triatlon je sestavljen iz 8 km veslanja (Bohinjsko jezero po dolžini in nazaj), 18 km kolesarjenja od Bohinjskega jezera do biatlonskega centra Pokljuka, kjer kolesar premaga 800 m višinske razlike

ter 10 km teka, od biatlonskega centra do Vodnikovega doma in kjer tekač premaga 650 m višinske razlike. Bilo bi fino, če bi se v naslednjem letu tega dogodka udeležile tudi me. Že samo ime triatlon je odbijajoče in v prihajajočem letu smo idejo uspešno ignorirale. To leto je tekma na Bohinjskem jezeru in okrog gladko potekala tudi brez nas. No, pa ne za dolgo, saj je ideja o udeležbi grela tudi Jožico, saj jo je navduševalo dejstvo, da si napor lahko delimo tri udeleženke, ena vesla, druga kolesari, tretja teče. Vsaka se potrudi zase in čas vseh treh se sešteje. Prijava je bila neizbežna in začele smo trenirati in nabirati čim večje število zavesljajev, obratov pedalov in korakov. Uspešno smo se udeležile našega prvega triatlona leta 2014 in ga ponovile v letih 2015, 2016 in 2017. Ko smo že mislile, da smo to zgodbo zaključile, smo se letos znova opogumile, se prijavile in opravile s triatlonom na profesionalen način, kot prave športnice, prijavljene pod Zdravstveni dom Ljubljana. Bohinj nas je 24. 8. zjutraj pričakal prijazen kot vedno.

Predstavnice ZD Ljubljana na Triatlonu jeklenih v Bohinju.

Veslanje po dolžini Bohinjskega jezera in nazaj.

Podelitev bronaste medalje ekipi ZD Ljubljana.


UPORABNO

Oh, te šolske torbeKarmen Ilc Plut, dipl. fiziot., enota Center

Vsako leto se poleti začne pri družinah s šoloobveznimi otroci zanimanje za nakup šolskih potrebščin in šolskih torb. Ob tem pa se pri starših pojavljajo vprašanja, kakšna naj bo šolska torba, še zlasti pri otrocih v prvi in drugi triadi osnovne šole.

Razvoj drže pri otroku poteka skozi več obdobij oziroma gre skozi več stopenj, pri čemer se lahko pojavlja hitra rast, potreben je razvoj ravnotežja in koordinacije, stabilnost lokomotornega aparata, mišična moč in gibljivost in ves ta proces poteka v šolskem obdobju.

Zlasti od 10.-12. leta kosti pri otrocih hitro rastejo, mišice pa temu ne morejo slediti, zato se le raztegnejo in ob tem se zmanjša njihov tonus. Zato je v tem obdobju zelo pomembna telesna aktivnost otroka in ne samo izbira šolske torbe.

Danes, ko se povsod opaža zmanjšana telesna aktivnost otrok, slabša motorična razvitost in se pojavlja povečana telesna teža, uporaba pretežkih torb, pri prenašanju bremen ne uporabljajo obeh naramnic, vpogledovanje v mobilne naprave in

računalnike, vse to prinaša slabe in nepravilne vzorce drže.

Splošno znano dejstvo je , da teža otrokove torbe naj ne bi presegala 1/6 oziroma 10 % telesne teže, kajti če teža torbe presega 15 % otrokove teže bo prišlo do poškodb hrbtenice in povečane napetosti muskulature (1).

Pri predšolskih otrocih poskušamo poiskati majhen nahrbtnik z pisanimi barvami, ki naj bo vodoodporen.

V prvi triadi otrok potrebuje v torbi več prostora, torba naj ima široke in oblazinjene naramnice, le-te naj ne bodo predolge, in naj se čimbolj prilegajo hrbtenici. Zelo zaželena je tudi uporaba pasu, ki naj bo stisnjen in spodnji rob torbe naj sloni na medenici. Torbica naj se z leti prilega otrokovemu hrbtu in naj ima trdo hrbtišče. Otrok naj težje knjige nalaga v predal bližje hrbtenici, saj s tem prepreči prenos težišča.

Kasneje naj torbe ne bodo enostranske, saj večja teža na eni strani vsakodnevno, lahko povzroči enostransko okrepitev muskulature v področju ramenskega obroča in hrbtenice. Boljša izbira je nahrbtnik na kolesih, ki naj ga najstnik uporablja izmenično z desno ali levo roko. Posledica nepravilnega nošenja

šolskih torb povzroči kronične bolečine v vratnem, prsnem delu, glavobole, bolečine v ramenih (raziskave narejene po Evropi in Avstraliji)(3).

V raziskavi o vplivu teže šolskih torb na telesno držo v zgodnjem šolskem obdobju (izvedeni v letu 2017), pri čemer so upoštevali starost, spol, BMI, težo šolskih torb in dolžino naramnic, so ugotovili, da imajo različne dolžine naramnic pomemben vpliv na večanje rotacije zgornjega torakalnega dela hrbtenice. Različna dolžina naramnic bistveno bolj vpliva na deklice (2).

Zato za zaključek svetujemo telesno aktivnost otrok, saj lahko na ta način zmanjšajo negativen vpliv težkih torb. Fizična aktivnost, vsaj 3-5 krat tedensko, prepreči nastanek zdravstvenih zapletov.

Literatura:1. https:www.ncbi.nlm.nih.gov/pub-med/235315752. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub-med/283203643. https://dr-flis.si/7šolska-torba-kakšna-naj-bo4.http:ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24713177

Splošno znano dejstvo je, da naj teža otrokove torbe ne bi presegala 1/6 oziroma 10 % telesne teže.

Posledica nekajletnega nepravilnega nošenja šolskih torb ali nahrbtnikov povzroči kronične težave z bolečinami v vratnem, prsnem delu, glavobole, bolečine v ramenih.

Posledice v hrbtenici.vir: http://www.frizkultura.rs/deformiteti-kicme/


Mihaela Strgar Hladnik, dr.. med., spec., enota Bežigrad Kot vsak nov program smo pred 10 let tudi IRIS sprejeli z negodovanjem, ker smo se morali učiti na novo in prilagajati

delo novemu programu. Od začetkov se je IRIS posodobil in uporabniku, ki je seznanjen z njegovim delovanjem, ponuja veliko možnosti in informacij. IRIS je zasnovan na široko in na način, da v začetku pri njegovi zasnovi ni bil prisoten zdravstveni delavec. Kasneje smo zdravniki in medicinske sestre s predlogi in posluhom programerjev za spremembe marsikaj spremenili, popravili in naredili IRIS bolj prijazen uporabniku. Kot zdravnica pogrešam osnovni uvodni »list«, na katerem bi takoj imela evidentno predstavljene diagnoze bolnika, njegove morebitne alergije in kronično stalno terapijo. Vse te podatke IRIS ima, vendar jih je potrebno poiskati z malo daljšim postopkom. Upala sem tudi, da bo IRIS nadomestil papirno obliko zdravstvenega kartona, ampak je za današnje stanje in delo v ambulanti zdravnika družinske medicine IRIS preveč zapleten in postopki vpisovanja zahtevajo preveč časa. Dela v svoji ambulanti brez IRIS-a si ne predstavljam, ker sem se nanj navadila in z njim hitro delam. Velikokrat hitro poiščem informacije, ki jih potrebujem za delo s posameznim bolnikom. Vesela sem, da smo imeli v naši enoti ZDL Bežigrad inštruktorico IRIS-a go. Viktorijo Mežnar Aubelj, ki je bila vedno pripravljena pomagati in svetovati, kako najti pot do določene informacije v IRIS-u. Dela brez računalnika in programa IRIS si ne predstavljam več, si pa v naslednjih 10 letih želim hitrih povezav z drugimi sistemi (Windows, e-medicino...), čim manj »klikanja« in več časa za moje bolnike.

Matevž Šlajpah, inštruktor, Uprava ZDLEkipi inštruktorjev sem se pridružil marca 2017. V tem kratkem času smo skupaj s sodelavci zagotovili številne posodobitve sistema IRIS. Po najboljših močeh nudimo podporo uporabnikom in zagotavljamo tekoče delovanje in uporabo IRIS-a. Z rednimi posodobitvami odpravljamo napake, ki se pojavljajo in skrbimo za čim boljšo

uporabniško izkušnjo.Menim, da IRIS sodi med najbolj praktične in enostavne informacijske sisteme. V Sloveniji ni sistema, ki bi pokrival tako širok spekter različnih zdravstvenih dejavnosti.

Zdravstvenim delavcem se zahvaljujem za uspešno dosedanje sodelovanje in prepričan sem, da bomo IRIS v prihodnje lahko še izboljšali.

Alenka Lestan, dr. med., spec., CMDPŠ, enota CenterZa medicino dela, prometa in športa smo si v IRIS-u ustvarili prvi res uporabni program. Med pregledom vpisujemo podatke, ki jih potem natisnemo kot statusni list in vsi podatki avtomatično pridejo tudi v sporočilo pacientu oziroma sporočilo zdravniku ter v spričevalo za delodajalca. Tako ni več napak

pri prepisovanju, delo pa je hitreje opravljeno. Najbolj smo veseli tega, da so potrebni podatki avtomatično obdelani in lahko takoj dobimo statistično obdelavo zdravstvenega stanja delavcev. Lahko pa tudi vsak trenutek poiščemo podatke o pregledih delavca, za katerega sprašuje delodajalec in ni treba brskati po kartotekah za informacije.

Program smo začeli uporabljati 2012 in ga od takrat stalno dopolnjujemo, imamo pa še kar nekaj neuslišanih predlogov.

Želim si, da bi omenjeni program res vsi kolegi dosledno uporabljali in da bi lahko imeli vsi specialisti medicine dela v ZDL vpogled v vse preglede na medicini dela, zlasti v preglede voznikov, ki zaradi različne dostopnosti hodijo na preglede na razne lokacije ZDL. Mislim, da s tem ne bi kršili varstva osebnih podatkov, bi pa bilo delo bolj kvalitetno.

MINI ANKETA

Anketa med zaposlenimi1. septembra je minilo 10 let od vzpostavitve informacijskega sistema IRIS. Nekaj sodelavk in sodelavcev smo prosili za mnenje o delovanju, uporabi in nadgradnjah IRIS-a od začetka, ko smo ga začeli uporabljati, pa vse do danes.


RazvedriloSkrite besedeSpodnje besede, povezane s tokratno številko internega glasila, poiščite v vseh možnih smereh. Nagradno geslo (dve besedi) sestavljajo črke, ki ostanejo neuporabljene v 12. (prva beseda) in 16. (druga beseda) stolpcu.

A J I C A T N E M E L P M I B D A C

K P E R Ž M T O M J O P O H E R B L

I B A J I C A V L A V E N Š C Ž T L

N A D E L A V N I C A O S E N A N R

L N O N K I N T B R H A N N E R Š A

A E G A L A V H O P A K H S T U K Z

Š K C C J G M A G M P O H O E T R I

A S R Š R A P G V H U N U P P A P S

R Ž I N O L T A I R T Č M A M L K K

P E J N A J L B A S O P S U O U O A

V F Z M E N T O R S T V O P K K Ž V

S A V I T N E V E R P N E V R S A A

O D S N D A K T C V K A U A C U A H

J M A S E S L K A M P A N J A M M M

B M M H I R E T S I N I M J L A N R

H S O V T S R A K E T O I L B I B S

SOPAKOMPETENCEMENTORSTVOKAMPANJA

MINISTERSESAMANEKSUSPOSABLJANJE

VPRAŠALNIKDELAVNICAKOŽAEVALVACIJA

BIBLIOTEKARSTVOPOHVALATRIATLONNAHRBTNIK

MUSKULATURARAZISKAVAIMPLEMENTACIJAPREVENTIVA

Vsak zaposleni lahko sodeluje samo z enim kuponom/rešitvijo. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali tri nagrajence.

Izpolnjen kupon izrežite in pošljite najkasneje do 20. novembra 2019 na naslov: ZDL Uprava, Metelkova ul. 9, Služba za promocijo in odnose z javnostmi, s pripisom Razvedrilo. Rešitev lahko posredujete tudi na listu papirja, kamor pripišete vse ostale podatke, ki jih sicer predvideva kupon. Rešitev prosimo izpišite čitljivo z velikimi tiska-nimi črkami!

Mislimo na okolje: v kolikor nalogo rešujete s sodelavci, za pošiljanje kuponov uporabite samo eno kuverto!

Izžrebani nagrajenci: Agatha Ožbot, enota CenterLuka Brečko, enota SNMPŠpela Gradišnik, Uprava ZDL

Pravilna rešitev iz 34. številke: POLETNA VROČINA

Ime: Priimek:

Enota: Kontaktna številka:

NAGRADNO GESLO:

Documents

# 4 · Mesarić iz Libertas International University (Hrvaška) ter Adrian Rohrbasser, izredni raziskovalec iz Univerze v Bernu (Švica). Konferenca bo osredotočena na medprofesionalno