View
133
Download
0
Category
Preview:
DESCRIPTION
Teorija mnogoterih inteligentnosti in njena uporaba pri pouku gospodinjstba
Citation preview
Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Oddelek za biologijo, kemijo in gospodinjstvo
Uporaba teorije mnogoterih inteligentnosti
pri pouku gospodinjstva
Seminarska naloga
Ljubljana, 2010/2011
Kazalo vsebine
Uvod ........................................................................................................................................... 3
Teorija mnogoterih inteligentnostih ........................................................................................... 4
Jezikovna inteligentnost .................................................................................................... 4
Glasbena inteligentnost ..................................................................................................... 5
Logično-matematična inteligentnost ................................................................................. 6
Prostorska inteligentnost ................................................................................................... 8
Telesno-gibalna inteligentnost ........................................................................................... 9
Osebni inteligenci ............................................................................................................ 10
Naturalistična inteligentnost ............................................................................................ 10
Eksistenčna inteligentnost ............................................................................................... 10
Pregled objav ............................................................................................................................ 11
Cilji in hipoteze ........................................................................................................................ 13
Metode dela .............................................................................................................................. 13
Opis vzorca ...................................................................................................................... 13
Rezultati in interpretacija ......................................................................................................... 14
H1: Bodoči učitelji dobro poznajo oz. So že slišali za teorijo mnogoterih inteligentnosti, ki
jo je razvil Howard Gardner. .......................................................................................... 14
H2: Velika večina bodočih učiteljev je mnenja, da je naloga učitelja razvijati različne
inteligentnosti. ................................................................................................................. 14
H3: Večina je mnenja, da na praksi, v razredu, ki ga poučujejo nimajo učencev, ki bi bili
izjemno nadarjeni samo na enem področju. .................................................................... 14
H4: Večina je mnenja, da je učencem, pri oblikovanju domačih nalog, projektov,
seminarskih nalog, pustiti proste roke, da ustvarijo predstavitev po svoji želji. ............. 15
H5: Najpogostejši obliki dela pri pouku gospodinjstva, ki ga vodijo oni sta: delo z
besedilom, branje, pisanje in delo v dvojicah, skupinsko delo. ...................................... 15
H6: Najpomembnejša inteligentnost pri pouku gospodinjstva je medosebna inteligentnost. 15
Sklep ........................................................................................................................................ 16
Viri, literatura ........................................................................................................................... 17
Priloge ...................................................................................................................................... 18
Uvod
Teorija mnogoterih inteligentnosti je dokaj znana in tudi priznana. Je dober nadomestek
klasičnega IQ-ja in je lahko zelo uporabna v šoli. Gardnerjeva teorija je najbolj vplivala na
izobraževanje saj so že leta 1983, ko je bila objavljena, v ZDA nastale take šole, katerih
osnovni namen je bil: razviti čim več različnih inteligentnosti do stopnje, do katere
posameznik lahko. Še danes verjetno obstajajo take šole, vendar pa je v naših šolah po mojem
mnenju malo znanja o tej teoriji in tudi uporaba teorije ni velika. Saj le ta zahteva veliko
priprav, ter sposobnega učitelja, ki prepozna nadarjene učence na posameznem področju.
Skozi seminarsko nalogo bom v teoretičnem delu poizkušala povzeti teorijo mnogoterih
inteligentnosti in vsako inteligentnost tudi posebej predstavila ter v pregledala objave v tuji
znanstveni literaturi, v kolikšni meri je dokazan vpliv uporabe teorije mnogoterih
inteligentnosti pri pouku na izboljšanje učnih sposobnosti učencev. V empričnem delu pa bom
s pomočjo anketiranja bodočih učiteljev gospodinjstva poizkušala ugotoviti, katere
inteligentnosti so najpomembnejše pri pouku gospodinjskega izobraževanja.
Teorija mnogoterih inteligentnostih
Howard Gardner, je na podlagi različnih virov postavil teorijo o več inteligentnostih, pri tem
se je oprl na proučevanje različnih skupin ljudi, ki imajo bolj ali manj razvite določene
sposobnosti, oz. imajo razvito samo eno sposobnost. Proučeval je nadarjene ljudi, bolnike z
možganskimi poškodbami, genialne bebce (ljudi, ki so izjemno razviti samo na enem ozkem
področju), pripadnikov različnih kultur, izvedencev na določenem področju in seveda tudi
normalne odrasle in otroke.
Po njegovem mnenju lahko določeno inteligentnost obravnavamo ločeno od drugih, če ustreza
določenim kriterijem, ti so :
Da je inteligentnost lahko potencialno izolirana s poškodbo možganov npr. ko infarkt
poškoduje določen del možganov lahko to vpliva na izgubo določenih sposobnosti,
medtem, ko se druge ohranijo
Da je dokazana z obstojem genialnih bebcev, otrok, ki obvladajo npr, umetnost ali
glasbo a stopnji vrhunskega umetnika in drugih izjemnih posameznikov, ki dokazujejo
visoko stopnjo sposobnosti na samo enem področju. Pri teh ljudeh lahko določeno
inteligentnost opazujemo v relativni izolaciji.
Da ima prepoznavno glavno nalogo ali naloge
Ima razločno razvojno zgodovino in ima določeno končno stanje, izjemno stanje
sposobnost. Primer za to so atleti, pesniki, pisatelji…
Se je razvila skozi evolucijo in jo najdemo tudi pri drugih organizmih npr. ptice imajo
glasbeno inteligentnost
Dokazana tudi s psihometričnimi študijami
Dokazana tudi s pomočjo eksperimentalne psihologije
Kodiranje s sistemom simbolov, to je npr. jezik
Ločimo 7 osnovnih vrst inteligentnosti, ki jih je razvil Gardner, to so:
Jezikovna inteligentnost
Logično-matematična inteligentnost
Prostorska inteligentnost
Telesno-gibalna inteligentnost
Glasbena inteligentnost
Osebna inteligentnost
Medosebna inteligentnost (Gardener, 1993)
Poleg teh osnovnih je kasneje dodal še dve inteligentnosti, kajti ta teorija ni stalna in jo še
vedno dopolnjuje:
Naturalistična inteligentnost
Eksistencialna inteligentnost
Jezikovna inteligentnost
Jezikovna inteligentnost je najbolj porazdeljena med posamezniki družbe, saj moramo vsi
obvladati vsaj osnovne jezikovne spretnosti, glasoslovja, skladnje, segmatike in pragmatike,
še posebej, če želimo biti čim bolj uspešni v naši družbi. Zato je zelo pomembno, da
razvijamo naše sposobnosti na področju jezika. (Gardner, 1993)
Opis in splošne značilnosti
Jezik ima velik vpliv v družbi, še posebej so pomembne 4 spretnosti, ki jih lahko razvijemo
znotraj jezika oz. štirje vidiki jezikovnega znanja.
Prvi je govorniški vidik, tega najbolje izkoriščajo politični in drugi voditelji, katerih naloga
je, da prepričajo ljudi za ideje, delovanje in podobno. Sposobnost pa se začne razvijati že
veliko prej, v otroštvu, pri otrocih, ki se z nami pri treh letih ali še prej pogajajo da bi dobili,
kar želijo.
Naslednji vidik jezika je mnemonični, to je sposobnost, da jezik uporabimo kot orodje, ki
nam pomaga pri pomnjenju podatkov, kot so navodila, napotki, kako priti do določenega
kraja, pravila igre…
Tretji vidik je vloga jezika pri razlaganju, tukaj je tudi najpomembnejši vidik učenja in
poučevanja, saj le ta temelji na osnovi jezika, razlaganje pojmov, stvari, procesov, pojavov, za
vse imamo besedno, jezikovno razlago. Tu so zelo pomembne tudi metafore, ki jih pogosto
uporabljamo v znanosti, saj so ključnega pomena za razlago nam še neznanih in nerazumljivih
stvari (Gardner, 1993).
Razvoj jezikovnih spretnosti
Pri osvajanju jezika potekajo posebni procesi, ki so ločeni od tistih na drugih intelektualnih
območjih, nekateri znanstveniki trdijo, da se mora otrok roditi s precejšnjim prirojenim
znanjem o jeziku, saj je le tako možno, da se ga nauči v tako kratkem času, te informacije naj
bi bile zakodirane v našem živčnem sistemu.
Ta se razvija delno brez vpliva okolja, prav tako je za izražanje skladenjskih in glasovnih
procesov pri otroku podpora okolja manjšega pomena. Prav skladnja in glasoslovja sta
temelja jezikovne inteligentnosti. Medtem, ko semantika in pragmatika vsebujeta tudi druge
vidike inteligentnosti, predvsem logično matematične(Gardner, 1993).
Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli
Ta vidik je v šoli najbolj spodbujajo in nagrajujejo, saj je večina učenja besedno učenje,
učenje besed in definicij pojmov. Prav tako je pouk oblikovan predvsem za tiste z razvito
jezikovno inteligentnostjo, v obliki predavanja, branja knjig, pisanja esejev, diskusije… Take
osebe je tudi najlažje motivirati, saj jih lahko enostavno motiviramo že z eno dolgo besedo, ki
jo zapišemo na tablo armstrong .
Glasbena inteligentnost
Je zmožnost ustvarjanja ritma, višine (melodije) in tona ter cenjenje zmožnosti glasbenega
izražanja. Kot sposobnost se pokaže že zelo zgodaj v otroštvu oz. razvoju in je lahko
posledica odlično zasnovanega izobraževalnega programa, zaradi življenja v domu polnem
glasbe ali kot del oz. kljub hudi bolezni. Mogoče je, da se za vsako od teh zgodb skriva neka
podedovana nadarjenost. Veliko pa je odvisno tudi od okolja, vsaj to, kako in koliko bo svojo
nadarjenost javno pokazal(Gardner, 1993).
Opis in splošne značilnosti
Osrednji sestavini glasbene inteligentnosti sta, kot že opisano ritem in višina (melodija), kar
pomeni oddajanje zvoka z različnimi slušnimi frekvencami,povezani po predpisanem sistemu,
ta se razlikuje glede na kulture, nekatere bolj poudarjajo ton, druge ritem. Dodatna sestavina,
ki je prav tako pomembna pa je barva, to je značilnost nekega tona.
Na glasbo se skozi stoletja izmenjujeta dva pogleda, eden je bolj čustveno obarvan, drugi, pa
je strogo matematičen in skuša glasbo čim bolj objektivno opisati, zanikati čustveno vrednost,
moč glasbe. Vendar se je zelo težko izogniti čustveni plati glasbe, saj če glasba sama ne izraža
čustev jih vsaj zajame oblike teh čustev.
Klub temu, pa je v glasbi tudi nekaj logično-matematičnega mišljenja, predvsem pri
skladateljih, ki neke osnovne vzorce povezujejo v vedno nove oblike: njegovo zanimanje
zbudi določena ideja, ki se pojavi v njegovi domišljiji in jo nato obdeluje s toni in ritmi ter z
občutkom za gibanje in obliko(Gardner, 1993).
Razvoj glasbene inteligentnosti
Normalni otroci v prvih letih življenja tako pojejo, kot čebljajo in oddajajo različne glasove,
valujoče vzorce in tudi posnemajo intonacijske vzorce in tone, ki jih pojejo drugi.
Dvomesečni otroci so sposobni posnemati višino, jakost in melodični obris materine pesmi,
štirimesečni otroci pa tudi ritmično zgradbo. Majhni otroci naj bi imeli posebne
predispozicije, da osvajajo te vidike glasbe., mnogo bolj, kot so dovzetni za lastnosti govora.
Sredi drugega leta življenja naredijo otroci pomemben korak v glasbenem razvoju. Prvič
začnejo samostojno oddajati nize ločenih tonov. Izmišljajo si spontane pesmi in kmalu
začnejo peti odlomke iz pesmi iz njihovega okolja. V tretjem in četrtem letu zmagajo
melodije prevladujoče kulture, spontane pesmi in raziskovalne igre z zvoki počasi izginejo.
Otroci se po svojih sposobnostih učenja pesmi velike razlike, nekateri so pri teh letih sposobni
zapomniti in odpeti dolge odlomke pesmi, drugi pa le grob približek višine in tona in imajo še
vedno pri petem ali šestem letu težave z oblikovanjem točne melodije. Vendar imajo vsi
otroci pri vstopu v šolo že predstavo o tem, kakšna naj bi bila melodija in so sposobni kolikor
toliko točno ponoviti melodije, ki jih pogosto slišijo okrog sebe. Po vstopu v šolo ni več
opaziti večjega napredka na področju glasbe, kljub temu, da naj bi se v šoli naučili kritično
ocenjevati glasbo, brati note in uporabljati različne izraze povezane z glasbo, jih velika večina
ostane glasbeno nepismenih, saj so v šoli mnogo bolj poudarjeni vidiki jezika (Gardner,
1993).
Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli
Glasbena inteligentnost je v šoli dokaj zanemarjena, največ pozornosti ji je posvečeno v
zgodnjem učenju, ko se otroci v vrtcu in prvem razredu učijo skozi igro in tudi pesem, kasneje
ta vidik izgine. To sposobnost razvijamo, tako, da damo učencem možnost, da si sami
izmislijo pesem na temo, ki jo obravnavamo, ali jo kje najdejo in jo kasneje skupaj
analiziramo… Za motivacijo lahko uporabimo odlomke različnih pesmi, ki so na nek način
povezane s temo, ki jo imamo namen obravnavati, ali lahko tudi predvajamo zvoke različnih
živali (Armstrong, 2000).
Logično-matematična inteligentnost
Sposobnost logično matematičnega mišljenja ima drugi izvor, kot npr. jezikovna, saj izhaja
iz soočenja s svetom predmetov. Saj ob soočenju, preurejanju, urejanju in ocenjevanju
količine otrok pridobi prvo najbolj osnovno vedenje o logično-matematičnem področju,
kasneje pa se ta inteligentnost čedalje bolj odmika od sveta snovnih predmetov. Otrok prehaja
od predmetov k trditvam in od čustveno-gibalnega sveta do območij čiste abstrakcije
(Gardner, 1993).
Razvoj logično-matematičnega mišljenja
Pri razvoju tega mišljenja je bil najpomembnejši Piaget, ki je opisal 4 stopnje v razvoju
mišljenja in zaznavanja, ki jih je sicer apliciral na vsa področja ampak najbolj držijo na
področju razvoja logično-.matematičnega mišljenja.
Pri 0-2 let starosti: Čutno-gibalna stopnja
• Otrok uporablja čutila in gibanje telesa pri odkrivanju okolja.
• V tem obdobju otrok ugotovi, da predmeti okrog njega obstajajo četudi izginejo iz
vidnega polja.
• Sposoben je razlikovati med različnimi oblikami, barvami, toda ni še sposoben
dojemati tri- dimenzionalnosti predmetov.
2-7 let : Predoperativna stopnja
• Je obdobje pred-logičnega mišljenja.
• Postane dojemljiv za urejanje predmetov v skupine
• Nima še zmožnosti razumevanja o obstoju stalnega številskega sistema
• Nima občutka za gostoto in prostorsko razporeditev
7-11 let: Stopnja konkretnih operacij
• Otrokovo razmišljanje in razumevanje je tesno povezano s konkretnimi objekti.
• Sposoben je nekaterih miselnih operacij reverzibilnosti .
• V tem obdobju otrok preraste egocentrizem .
• Otrok je sposoben sprejeti informacije, ki jih dobi s konkretno izkušnjo in jih nato v
mislih urediti, prerazporediti.
11-odraslost: Stopnja formalnih operacij.
• Sposobnost miselnih manipulacij z verbalnimi elementi (pojmi) in abstraktnimi
koncepti brez sklicevanja na konkretne primere.
• Razvoj logičnega sklepanja, sposobnost miselnega izvajanja eksperimentov,
sposobnost prepoznavanja vzročno povezanih pojavov, celo ob konfliktnih
eksperimentalnih opažanjih.
• Sposobnost oblikovati/konstruirati samousklajen sistem razmišljanja, ki je le
posredno povezan s fizičnim svetom.
Sicer je razvoj na logično-matematičnem področju mnogo manj stopenjski, kot bi želel Piaget.
Vendar je v svojem razmišljanju zajel vire te inteligentnosti v otrokovem delovanju na snovni
svet in prehodu od fizičnega ravnanja s predmeti do ponotranjenih pretvorb delovanja, pomen
odnosov med posameznimi dejanji in naravo višjih ravni razvoja (Gardner, 1993).
Opis in splošne značilnosti
Matematično delo je zelo težko dostopno širši javnosti, saj nas velika večina lahko le od daleč
opazuje in občuduje ideje matematikov. V matematiki je pomembno dojemanje narave
povezav med propozicijami, če dojamemo povezave, sta natančnost in dober spomin maj
pomembni, saj postopek po potrebi rekonstruirajo ali ponovno izumijo.
Matematik mora biti skrajno dosleden in nezaupljiv, nobenega dejstva ni mogoče sprejeti, če
ni natančno dokazano s pomočjo korakov izpeljanih iz splošno sprejetih temeljnih načel.
Tudi znanost je tesno povezana z matematiko. Vsak pomemben matematični izum je bil
kasneje v znanstveni skupnosti koristen. V razvoju znanosti lahko najdemo vzporednice z
razvojem logično-matematičnega mišljenja pri otrocih., Prehajanje od preprostega
eksperimentiranja s predmeti in opažanja vzorcev njihovega medsebojnega delovanja do
natančnih meritev in oblikovanja trditev o tem kako deluje vesolje, in sistematičnega
preverjanja teh trditev. Vse to se pojavi razmeroma pozno v razvoju posameznika oziroma v
razvoju znanstvenega mišljenja (Gardner, 1993).
Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli
Matematika in logika sta tudi dve sposobnosti, ki sta zelo cenjeni in se uporaba teh
sposobnosti v šoli tudi močno spodbuja, vendar mogoče preveč samo matematični del, saj je
pomembno, da damo učencu poleg eksperimentov in računanja tudi možnost kritičnega
presojanja, reševanja problemov (tudi miselnih). Kot motivacijo na začetku ure bi lahko
postavili nek logični paradoks, ki ga morajo potem učenci razčleniti in ugotoviti, kaj je v tej
definiciji napačnega ali podobno(Armstrong, 2000).
Prostorska inteligentnost
Za prostorsko inteligentnost je najpomembnejša zmožnost najpomembnejši zmožnost
pravilne zaznave vidnega sveta, izvajanje pretvorb ali sprememb začetnih zaznav,
poustvarjanje vidikov svojih vidnih doživetij, celo v odsotnosti ustreznih telesnih dražljajev.
Človeku lahko rečemo, naj like ustvari ali preprosto uporablja tiste, ki mu jih damo.
Zmožnosti niso enake, nekdo je lahko zelo natančen pri vidnem zaznavanju, ima ap majhno
zmožnost risanja, zamišljanja ali preoblikovanja odsotnega sveta (Gardner, 1993).
Opis in splošne značilnosti
Pri normalnih ljudeh je prostorska inteligentnost tesno povezana z opazovanjem vidnega
sveta in raste skoraj neposredno iz njega. Vendar se lahko prostorska inteligentnost razvije
tudi pri posamezniku, ki nima dostopa do vidnega sveta.
Prostorska inteligentnost vključuje vrsto ohlapno povezanih zmožnosti, kot so zmožnost
prepoznavanja ponavljanja iste prvine, zmožnost preoblikovati ali si predstavljati
preoblikovanje ene prvine v drugo, zmožnost ustvarjanja miselnih predstav in preoblikovanja
teh predstav, zmožnost grafične predstavitve prostorskih podatkov in podobno.
Te sposobnosti so pomembne, da se znamo orientirati na različnih prizoriščih, od sob do
oceanov. Aktiviramo jih za prepoznavanje predmetov in prizorov takrat, ko jih prepoznamo v
njihovem naravnem okolju in ko je okoliščina prvoten zaznave spremenjena. Prav tako jih
uporabljamo, ko delamo z grafičnimi predstavitvami z dvo ali trodimenzionalnimi prizori iz
resničnega sveta na primer zemljevidi diagrami in geometrijskimi liki.
Drugi dve uporabi sta bolj abstraktni, To sta dovzetnost za silnice, to so občutki napetosti in
kompozicije značilni za slike in kipe, pa tudi za naravne prvine, kot so npr. slapovi.
Najpomembnejše operacije prihajajo iz vidnega sveta, pri čemer nam vid služi kot zaznavni
sistem, ki podpira in tvori naše spoznavne procese (Gardner, 1993).
Razvoj logično-matematičnega mišljenja
O razvoju tega niza sposobnosti je pri otrocih le malo znanega, saj znanstveniki niso posvetili
veliko raziskav otrokom. Izjema je Piaget, ta je izvedel več raziskavo razumevanju prostora
pri otrocih. Spet imamo tako kot pri logičnem področju več različnih stopenj:
Senzomotorična stopnja:
• Dojemanje poti premikanja predmetov
• Zmožnost najti pot med dvema predmetoma
• Na koncu te stopnje si lahko otrok predstavlja dogodek ali predmet, ne da bi sploh bil
tam
Faza konkretnih operacij
• Reverzibilni miselni proces
• Dojemanje kako zgleda predmet iz drugega zornega kota
Obdobje formalnih operacij
• Razumevanje pomena abstraktnih prostorov in formalna pravila, ki obvladujejo
prostor
• Sposoben povezati svet oblikovnih predstav s propozicijskimi opisi (Gardner, 1993).
Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli
Razvoj te inteligentnosti v šoli spodbujajo predvsem pri likovnem pouku, medtem, ko se
lahko tudi pri ostalih predmetih izkoristimo in preverimo učenčeve miselne predstave, jih
spodbudimo, da si predstavljajo v mislih, jih spodbudimo k ustvarjanju miselnih vzorcev.
Motivacija bi lahko bila tabelska slika, plakat, nek graf in iz njega razberemo določene
podatke, ki nas zanimajo to uro in podobno (Armstrong, 2000).
Telesno-gibalna inteligentnost
Opis in splošne značilnosti
V naši kulturi obstaja strogo ločevanje telesnega in umskega dela. Vendar v večini drugih
kultur ta ločitev ni tako stroga. Psihologi čedalje bolj ugotavljajo povezavo med in
razvijanjem drugih zmožnosti.
Tudi uporabo telesa lahko delimo na različne oblike. Lahko uporabimo celotno telo, da bi
predstavili določeno dejavnost, predvsem v izrazne namene. Pomemben je razvoj fine
motorike, drobnih motoričnih gibov, uporabe rok in prstov, pri tipkanju se naši prste
premikajo ločeno en od drugega v mili sekundi, oči pa se pri tem premaknejo le za nekaj
stopinj.
Način izražanja telesne inteligentnosti je tudi ples, to je najvišje razvita oblika rabe telesa, ki
je hkrati tudi najbolj pestra pri različnih kulturah, saj ima vsaka kultura svoje določene
vzorce, nize telesnih gibov, ki imajo svoj namen. Ples je včasih izražal skrajna čustva, kot sta
radost ali žalost, jeza, danes pa sodobni plesalci poskušajo izpeljati in skozi gibe predstaviti
bolj zapletena čustva, kot so krivda, tesnoba, obžalovanje… Plesni besednjak, skozi katerega
se ta čustva izražajo je sestavljen iz niza različnih gibov, od osnovnih, ki so naučeni, do
novih, ki so nastali, kot plod plesalčeve ustvarjalnosti. Tu se povezujejo različne hitrosti,
smeri, moči, razdalje, intenzivnosti in prostorski odnosi…(Gardner, 1993).
Razvoj telesno-gibalne inteligentnosti
Pri izvajanju telesnih gibov sodeluje večina mišičja in živčevja, zato tudi razvoj te
inteligentnosti močno sovpada s telesnim razvojem.
Otrok najprej posega po vidnem, nato se nauči te stvari prijemati, kasneje si začne stvari
podajati stvari iz ene v drugo roko, uporaba teh pri vsakdanjih opravilih se spremeni v gradnjo
preprostih struktur, te se nato povežejo v bolj zapletene in tako dalje, pride do razvoja
različnih spretnosti (Gardner, 1993) .
Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli
Za ta tip učenja je značilno, da so učenci pri pouku čim bolj aktivno udeleženi, za te učence je
najboljše učenje s konkretnimi primeri, npr. delanje poizkusov, aktivno učenje tudi skozi
šport, igro, ples… Ti učenci so lahko nemirni, saj imajo potrebo po gibanju, zato bi lahko kot
uvodno motivacijo uporabili tudi vaje za sproščanje(Armstrong, 2000) .
Osebni inteligenci
Prepričanje da je psihologijo potrebno najprej zgraditi okoli osebe, njene rasti in usode, je
vodilo, ki je povezalo dva znanstvenika in na katerih je tudi postavljena teorija o obeh osebnih
inteligentnostih. To sta bila Freud in James, oba sta ocenjevala, da je pomembna tudi
posameznikova zmožnost za lastno rast in da je od nje odvisno, kako se boš znašel v svojem
okolju. Vendar pa je bil njun odnos do inteligentnosti drugačen, Freuda je predvsem zanimalo
poznavanje samega sebe, kaj v sebi nosi posameznik, v nasprotju pa je Jamesa zanimal odnos
posameznika do družbe(Gardner, 1993).
Tako ločimo dve osebni inteligenci.
Prva je osebna, razvijajo se notranji vidiki osebe. Pri tem je osnovna zmožnost dostop do
lastnega čustvenega življenja – do razpona čustev, zmožnostmi takojšnega razlikovanja med
temi čustvi in na koncu poimenovanja, prenosa v simbolni sistem in izkoriščanja tega, kot
sredstva za razumevanje in usmerjanje svojega vedenja.
Druga medosebna inteligentnost predstavlja predvsem zmožnost, da opazujemo in
razlikujemo posameznike, njihova čustvi, namerami, motivacijo in drugimi značilnostmi
posameznikov. Na najvišji stopnji omogoča človeku da bere misli in želje, tudi prikrite drugih
posameznikov (Gardner, 1993).
Naturalistična inteligentnost
Naravoslovna (naturalistična) inteligentnost – sposobnost sistematičnega opazovanja,
razumevanja in natančnega razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov.
Uporabljamo jo pri prepoznavanju in klasificiranju rastlin, mineralov ali živali, pa tudi pri
vrtnarjenju, ribolovu (Armstrong, 2000)
Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli
Otroke z razvito naturalistično inteligentnost zanima ekologija, skrb za okolje, proučevanje
okolja in povezovanje stvari v naravno okolje. Ta vidik inteligentnosti je zelo uporaben v
gospodinjstvu, saj lahko učenci načrtujejo in zasadijo svoj vrt, razmišljajo kako bi lahko celo
leto oskrbovali svoje gospodinjstvo s svežim sadjem in zelenjavo (Armstrong, 2000).
Eksistenčna inteligentnost
Sposobnost da se opredelimo z občudovanjem višjih ravni vesolja, neskončnosti in
neskončnega. Prav tako se opredelimo do faktorjev obstoja, kot so znaki življenja in pomen
življenja in smrti. Zanimanje za končno usodo fizičnega in psihološkega sveta in za izkušnje,
kot je ljubezen do sočloveka.
S tem Gardner ne namiguje na duhovno, versko ali moralno inteligentnost, zgrajeno na
prepričanju različnih skupin, posameznikov ali inštitucij. Meni, da se mora vsaka klasifikacija
človeških inteligenc spopasti tudi z večnimi vprašanji, kot so kdo smo, zakaj živimo, zakaj
obstaja zlo, kam je namenjeno človeštvo….
Kot osebe z izjemnimi sposobnostmi lahko tukaj omenimo teologe, duhovnike, jogije in
ostale verske in duhovne voditelje, kot tudi druge vloge, ki niso povezane z vero in
duhovnostjo, kot so filozofi, nekateri pisatelji, umetniki, znanstveniki, ki si v svojem delu
zastavljajo vprašanja v zvezi z obstojem posameznika in družbe (Armstrong, 2000).
Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli
Predvsem v naravoslovju lahko učitelji lahko učitelji razvijamo to inteligentnost, predvsem s
tem, da učence spodbujamo k samostojnemu razmišljanju o tem, kako ločimo živo od
neživega in življenjskimi oblikami (rastline, živali, bakterije), tako da oni sami postavijo
določene kriterije, s katerimi bi to ločili. Možnosti je mnogo, saj se učenci lahko opredelijo
tudi do mnogih področij znanosti, kjer je veliko nasprotujočih mnenj, kot na primer
kloniranje, uporaba nuklearnega orožja, taki primeri nudijo učencem priložnost, za
razmišljanje o naravi in odnosu do nje. Ena izmed zanimivih možnosti je vprašanje kako smo
se razvili, tako lahko otroke popeljemo v svet primerjav, od različnih verskih prepričanj, do
Darwinove teorije. Kjerkoli so na področju znanosti neodgovorjena vprašanja tam je možnost
za spodbujanje eksistenčne inteligentnosti (Armstrong 2000).
Pregled objav
V prvem delu sem predvsem povzela Gardnerjeve ugotovitve in predstavila osnovne tipe
inteligentnosti. V tem delu pa bom predstavila nekaj raziskav, ki so bile narejene na področju
uporabe teorije mnogoterih inteligentnosti v šolah. Pregledala sem veliko literature, vendar
nisem nikjer našla članka ali raziskave, ki bi se nanašala direktno na pouk gospodinjstva, kar
je najverjetneje zato, ker se take raziskave izvajajo pri dopolnilnem ali dodatnem pouku
predmeta, kjer so manjše skupine s podobnimi lastnostmi. Tega pa pri pouku gospodinjstva
ni.
Vendar raziskave vseeno kažejo na povezavo med uporabo različnih stilov učenja povezanih z
teorijo o več inteligentnostih in izboljšanim učnim uspehom. Na osnovni šoli Kuwait so
izvedli raziskavo o učinkovitosti uporabe te teorije pri učenju branja. Skupina šolarjev, ki so
se vključili v sistem dodatnega pouka po šoli. Polovica učencev je imelo klasičen program
učenja, druga polovica je bila vključena v program v slogu Gardnerjeve teorije mnogoterih
inteligentnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli učenci v preizkusni skupini, ki je delovala
po načelu mnogoterih inteligentnosti, boljši učni uspeh tisto šolsko leto, kot učenci, ki so bili
poučevani po tradicionalnih metodah. Raziskava je tudi pokazala, da imajo učenke, ki se
šolajo v zasebnih inštitucijah in živijo v predmestju boljše učne rezultate (Al-Balhan, 2006).
Pri iskanju literature sem naletela tudi na članek, ki se deloma tiče tudi moje raziskave, vsaj
po izbranem vzorcu. Raziskava je bila izvedena na bodočih osnovnošolskih učiteljih v Turčiji.
Bodoče učitelje so spraševal v kolikšni meri imajo namen uporabljati teorijo mnogoterih
inteligentnosti pri njihovem pouku. Hkrati pa so določali tudi njihov profil mnogoterih
inteligentnosti, opazili so, da so profili enakomerno porazdeljeni. Prav tako je bila večina
študentov prepričanih, da bojo ko začnejo učiti uporabljali teorijo in da jim bo v pomoč pri
načrtovanju učnih ur. Vendar pa to zahteva veliko dela in priprav (Dumaz, 2006).
Za učitelja je pomembno, da ima tudi sam čim bolj razvito zaznavanje in širok pogled na
teorijo mnogoterih inteligentnosti, saj ima stil učenja in poučevanja učitelja vpliv na kakovost
poučevanja učencev. S spreminjanjem klasičnih načinov učenja z novejšimi naprednejšimi pa
se izboljša kakovost učne ure in tudi kakovost znanja učencev. Potrebno se je zavedati, da ena
sama metoda poučevanja ni dovolj, pomembna je raznolikost učnih ur.
Zavedanje različnih inteligentnosti in različnih strategij učenja lahko izboljša motiviranost za
učenje in pomnjenje in s tem pospeši proces učenja. Prav tako nudi luč pri iskanju rešitev pri
soočanju s težavami pri učenju in poučevanju, prav tako pa predlaga alternativne poti do
izobraževalnih ciljev. Učitelji se morajo zavedati, da ni ene same in absolutne metode v
kateremkoli učnem procesu. Teorija mnogoterih inteligentnosti ponuja priložnost za
prilagajanje potrebam učencev na podlagi njihovih inteligentnostih profilov, učnih stilov in
preferenc pri učenju. Iz tega je razvidno, da bomo morali, v kolikor bomo želeli zagotoviti
uspešno in učinkovito učenje, ponovno definirati vlogo študentov, učinkovitega učenja prav
tako pa tudi tipov učenja, sposobnosti in strategij ter se podati na pot vseživljenjskega učenja.
Cilji in hipoteze
Namen in cilj:
V nalogi nameravam raziskati, v kolikšni meri je prisotno poznavanje pri učiteljih bodočih
učiteljih gospodinjstva in ali, še posebej sedaj, ko imamo v razredih mnogo otrok z različnimi
potrebami, vključujejo teoretična spoznanja v svoje delo. Želim tudi ugotoviti mnenje
bodočih učiteljev o pomembnosti posameznih inteligentnosti pri pouku gospodinjstva.
Zanima me tudi ali študentje menijo, da imajo v razredu učence, ki so izjemno nadarjeni
izključno na enem področju in na ostalih področjih podpovprečni ter ali takim učencem
prilagodijo pouk.
Hipoteze:
H1: Večina bodočih učiteljev pozna, je že slišala, za teorijo mnogoterih inteligentnosti.
H2: Velika večina bodočih učiteljev je mnenja, da je naloga učitelja razvijati različne
inteligentnosti.
H3: Večina je mnenja, da na praksi, v razredu, ki ga poučujejo nimajo učencev, ki bi bili
izjemno nadarjeni samo na enem področju.
H4:Večina je mnenja, da je učencem pri oblikovanju domačih nalog, projektov, seminarskih
nalog pustiti proste roke, da ustvarijo predstavitev po svoji želji.
H5: Najpogostejši obliki dela pri pouku gospodinjstva, ki ga vodijo oni sta: delo z besedilom,
branje, pisanje in delo v dvojicah, skupinsko delo.
H6: Najpomembnejša inteligentnost pri pouku gospodinjstva je medosebna inteligentnost.
Metode dela
Anketiranje bodočih učiteljev (študentov smeri biologija-gospodinjstvo) preko spletne
aplikacije SurveyMonkey. Študente sem povabila k sodelovanju neposredno preko njihovih
elektronskih naslovov in posredno preko objavljanja povezave na skupinskih e-poštnih
naslovih različnih letnikov smeri biologija-gospodinjstvo. Anketni vprašalnik je izpolnilo 40
študentov.
Anketa je sestavljena iz devetih vprašanj in vključuje tri vprašanja splošnega demografskega
tipa: spol, starost ter letnik ki ga obiskujejo. Eno vprašanje je sestavljeno iz zaprtega in
odprtega dela. Pet vprašanj je zaprtega tipa. Od tega je eno vprašanje namenjeno rangiranju
odgovorov od najmanj do najpomembnejšega in eno vprašanje namenjeno ocenjevanju
pomembnosti.
Podatke dobljene pri raziskavi, sem vnesla v tabele in jih prikazala z grafom. Pri obdelavi
podatkov sem uporabila računalniška programa Microsoft Excel in Microsoft Word.
Opis vzorca
V raziskavi je sodelovalo 40 oseb, od tega 90% žensk in 10% moških. Večina vprašanih, kar
40% jih je bilo starih med 21 in 23 let, naslednja starostna kategorija od 24 do 26 let je bila
zastopana v 27,5 % in kategorija od 27 do 29 let z 22,5 %, med 30 in 32 let je bilo 7,5 %
anketirancev.
Zajela sem dokaj reprezentativen vzorec, saj so v njem v približno enakomernih deležih
zastopani študentje tretjega letnika s 35%, študentje 4 letnika z 32,5% in absolventi z 32,5%.
Ti so bili tudi moja ciljna skupina, saj so že imeli obvezno pedagoško prakso in so že
samostojno vodili pouk.
Rezultati in interpretacija
H1: Bodoči učitelji dobro poznajo oz. So že slišali za teorijo mnogoterih inteligentnosti, ki jo je razvil Howard Gardner.
Hipoteze ne morem potrditi, saj le 50% bodočih učiteljev pozna oz. je že slišalo za to teorijo.
To je zanimivo, saj glede na to, da smo že poslušali predavanja iz pedagoške psihologije, na
katerih smo obravnavali tudi to teorijo. Mogoče je, da v 3. letniku pri predavanjih še niso
obravnavali te snovi, vendar glede na zastopanost 3. letnikov ta delež nebi smel biti tako
visok. Ostali, ki so že poslušali predavanja pa so najverjetneje to snov že pozabili. Kar pa ni
najboljše tudi za kasnejše rezultate, saj ne morem z gotovostjo trditi, da so rezultati odsev
dejanskega mnenja, ali le naključnih izborov.
H2: Velika večina bodočih učiteljev je mnenja, da je naloga učitelja razvijati različne inteligentnosti.
Hipotezo lahko potrdim, saj se vsi strinjajo s to trditvijo. Kljub temu, da vsi niso sigurni, kaj
točno predstavlja teorija mnogoterih inteligentnosti se strinjajo, da je učitelj tisti, ki učencem
pomaga pri razvoju njihovih sposobnosti, saj učenci veliko časa preživijo v šoli in v šoli
razvijajo tudi veliko svojih sposobnosti, zato je pomembno, da jim omogočajo okolje, v
katerem bodo lahko razvili čim več svojih talentov in se preizkusili v različnih stvareh, da
bodo našli kaj jim ustreza in razvili tudi svoj stil učenja.
H3: Večina je mnenja, da na praksi, v razredu, ki ga poučujejo nimajo učencev, ki bi bili izjemno nadarjeni samo na enem področju.
Tudi to hipotezo lahko potrdim, saj je kar 73,5 % bodočih učiteljev gospodinjstva mišljenja,
da v razredu nimajo takega učenca. Pri ostalih 26,5%, ki pa so navedli, da je v razredu tak
učenec, sem pri podvprašanju: če takemu učencu prilagodijo pouk in kako, dobila zelo
raznolike odgovore:
Da. Učenka ima bolj razvito prostorsko inteligentnost, medtem, ko ima na jezikovnem
področju nekaj težav. Njej kot pomoč pri učenju svetujem izdelavo miselnih vzorcev
in skic.
Ne, ni časa, in tudi tega ne moreš vedet v tako kratkem času kot praksa traja
Da, čimbolj se potrudim kot jo on najlažje sprejema, vendar pa je to do neke mere
problematično, ker so razredi precej veliki.
Večje izzive, kompleksnejše naloge
Dodatne naloge.
Ne, za to so dodatne ure pouka.
H4: Večina je mnenja, da je učencem, pri oblikovanju domačih nalog, projektov, seminarskih nalog, pustiti proste roke, da ustvarijo predstavitev po svoji želji.
Hipotezo lahko potrdim, saj se kar 88,2% anketiranih strinja s to trditvijo. Domače naloge in
projekti so po mojem mnenju najlažji način za spodbujanje učenčeve ustvarjalnosti, saj s tem,
ko jih ne omejimo na oblikovanje samo pisnega izdelka se otroci motivirajo in angažirajo da
ustvarijo predstavitev na način, ki jim je všeč in se tako kar najbolj potrudijo, da je izdelek
lepo pripravljen.
H5: Najpogostejši obliki dela pri pouku gospodinjstva, ki ga vodijo oni sta: delo z besedilom, branje, pisanje in delo v dvojicah, skupinsko delo.
Hipotezo lahko le delno potrdim, saj je oblika dela, ki ga najpogosteje uporabljajo delo v
skupinah (razvijanje medosebne inteligentnosti), vendar pa na drugem mestu ni delo z
besedilom ampak gibanje, uporaba znakov in neverbalna komunikacija, s tem razvijanje
telesno gibalne inteligentnosti. Visoko na lestvici pomembnosti je tudi razvijanje prostorske
inteligentnost, ki se kaže v načrtovanju prostora, iskanju vzorcev v prostoru, ustvarjanju
vzorcev...
Najmanj pa je pomembno ustvarjanje ritma in glasbena inteligentnost, kar se mi zdi dokaj
smiselno, saj glasba ni tako pomemben del gospodinjstva, vendar bi jo bilo možno uporabiti.
Na drugem mestu po najmanjši uporabi pa je uporaba matematike in logičnega sklepanja.
Zanimivo se mi zdi, da je večina mnenja, da se matematike ne da uporabiti oz. je ne
uporabljajo pri pouku gospodinjstva, saj so med učnimi enotami v sklopu gospodinjstva tudi
ekonomika in s tem načrtovanje izdatkov, nakupi oblačil, obutve in tako dalje. Prav tako bi
lahko pri učni enoti zdravega prehrane poizkusili načrtovati en obrok ali izračunati energijsko
vrednost za obrok in s tem spodbudili tudi uporabo matematike.
H6: Najpomembnejša inteligentnost pri pouku gospodinjstva je medosebna inteligentnost.
Hipotezo lahko v celoti potrdim, saj so vprašani pri rangiranju najvišja mesta dodelili prav
medosebni in znotrajosebni inteligentnosti, skupaj približno 80%. Sledi podobno, kot že pri
predhodnem vprašanju prostorska inteligentnost in telesno-gibalna, najmanj pomembna pa je
zopet glasbena inteligentnost.
Preseneča me dejstvo, da anketirani dajejo zelo majhen pomen jezikovni inteligentnosti, ki je
navadno najbolj poudarjena s strani učiteljev. Spremembe se najverjetneje dogajajo zaradi
večjega poudarka na izkušenjskem učenju in aktivnosti učencev. Zato tudi tolikšen pomen
medosebni inteligentnosti.
Sklep
Uporaba teorije mnogoterih inteligentnosti je pri pouku gospodinjstva lahko zelo široka. Moja
raziskava je pokazala, da so bodoči učitelji poznajo teorijo in menijo, da je učiteljeva naloga,
da jo tudi uporablja v praksi in s tem razvija učenčeve sposobnosti.
Vendar prihaja do neenotnosti pri tem, v kolikšni meri bi bilo učencem potrebno približati
pouk, saj obstajajo učenci, ki so nadarjeni specifično samo za eno področje in večina trdi, da
takih učencev na praksi niso opazili, nekateri tudi, da jim med poukom ne bi prilagajali učnih
enot in nalog, da so za to namenjene dodatne ure pouka. Menim, da se da, kljub temu, da je
obseg ur gospodinjstva na praksi majhen, opaziti učence, ki imajo specifične talente, ter to pri
pouku tudi izkoristiti v njihovo prid. Primer bi bil lahko pri učni uri tekstil in obutev, nekoga,
ki ima izjemno razvito prostorsko inteligentnost prosimo, da nariše npr. čevelj, nato pa skupaj
z ostalimi ugotavlja, ali je to primerna obutev, zakaj ne in podobno, pri isti učni enoti lahko
nekdo z bolje razvitimi matematičnimi sposobnostmi izračuna koliko centimetrov bi moral
meriti čevelj, da bi ga lahko sošolec sošolka obul, otroci lahko razmišljajo tudi iz kakšnih
materialov bi bil sestavljen, nekdo, z bolj razvito telesno-gibalno inteligentnostjo pa bi lahko
prikazal hojo v takem čevlju. Na tak način bi lahko izpeljali eno učno enoto, vendar pa take
enote zahtevajo ogromno časa za pripravo in izvedbo in so v veliki meri odvisne tudi od
pripravljenosti učencev za sodelovanje in njihove domišljije, ki pa je navadno brezmejna.
Ugotovitev, ki se mi je zdela zanimiva, je da bodoči učitelji v veliki meri cenijo medosebno
inteligentnost in ji pripisujejo največji pomen pri pouku gospodinjstva. Spoznanje verjetno
temelji na modelih izkušenjskega učenja, s katerim se v veliki meri srečujemo predvsem pri
pouku biologije, a hkrati ima igra vlog veliko vlogo pri pouku gospodinjstva, kajti učenci se
lahko postavijo v vlogo oseb iz svojega gospodinjstva in tako doživijo odločanje staršev in
sami pridejo do spoznanj, zakaj ne morejo vedno imeti vsega kar si zaželijo in podobno.
Uporaba teorije mnogoterih inteligentnosti je praktično neomejena, omejujejo jo samo
učiteljeve spretnosti in domišljija, s katero bo spodbujal razvoj učencev.
Viri, literatura
1. Al-Balhan, EM. (2006), Multiple Intelligence Styles in Relation to Improved
Academic Performance in Kuwaiti Middle School Reading. Digest of Middle East
Studies, 15: 18–34. doi: 10.1111/j.1949-3606.2006.tb00002.x
2. Armstrnog, T. Multiple intelligences in the classroom, Alexandria (Virginia) :
ASCD, Association for Supervision and Curriculum Development, 2000
3. Dumaz, H. (2006) Opinion of students on the science teaching based on multiple
intelliegence theory. Journal of TURKSIH EDUCATION Volume 2 Issue 2,
november 2006.
4. Gardner H. Razsežnosti uma : teorija o več inteligencah, Ljubljana Tangram,
1993
5. Sulaimana, T, Abdurahmana AR, Rahim SSA.(2010) Teaching Strategies
Based on Multiple Intelligences Theory among Science and Mathematics
Secondary School Teachers,International Conference on Mathematics Education
Research 2010 (ICMER 2010). Procedia - Social and Behavioral Sciences,
Volume 8, 2010, Pages 512-518
Priloge
Priloga 1:
Anketni vprašalnik (http://www.surveymonkey.com/s/3FNZ5RT)
Priloga 2: Rezultati ankete
1. Spol
2. Starost:
3. Letnik študija
.
4. Ali dobro poznate, ste že slišali za teorijo o mnogoterih inteligentnostih, ki jo je razvil
Howard Gardner?
5. Naloga učitelja je, da razvija različne inteligentnosti.
6. Ali so razredih, ki jih poučujete na praksi so tudi učenci, ki so po vašem mnenju
nadarjeni izključno na enem področju?
7. Učencem je potrebno, pri domačih nalogah, projektih in seminarskih nalogah, pustiti
proste roke, da oblikujejo predstavitev po svojih željah (plakat, govorni nastop, igra,
makete…).
Starost (leta) f(% )
18-20 let 2,50%
21-23 let 40,00%
24-26 let 27,50%
27-29 let 22,50%
30-32 let 7,50%
Več kot 32 let 0,00%
Spol f(% )
ženski 90.0%
moški 10.0%
Letnik študija f(% )
1 letnik 0,00%
2 letnik 0,00%
3 letnik 35,00%
4 letnik 32,50%
absolvent 32,50%
f(% )
da 50,00%
ne 50,00%
f(% )
da 100,00%
ne 0,00%
f(% )
da 26,50%
ne 73,50%
f(% )
da 88,20%
ne 11,80%
8. Spodaj je navedenih nekaj primerov učnih stilov. Označite v kolikšni meri je tak način
dela prisoten pri pouku gospodinjstva, ki ga vodite vi (1 - zelo redko, 5 - zelo pogosto)
1 2 3 4 5
13,30% 20,00% 33,30% 20,00% 13,30%
33,30% 33,30% 20,00% 10,00% 3,30%
3,30% 23,30% 30,00% 33,30% 10,00%
3,30% 16,70% 20,00% 50,00% 10,00%
50,00% 33,30% 6,70% 6,70% 3,30%
6,70% 13,30% 33,30% 16,70% 30,00%
0,00% 3,30% 10,00% 33,30% 53,30%
0,00% 6,70% 33,30% 30,00% 30,00%
0,00% 3,30% 33,30% 33,30% 30,00%
Delo z
besedilom,
pisanje,
branje...
Uporaba
matematike,
delo s
številkami,
sklepanje...
Načrtovanje
prostora,
iskanje vzorcev
v prostoru,
ustvarjanje
vzorcev...
Gibanje,
uporaba
znakov,
neverbalna
komunikacija...
Iskanje ritma,
rim, petje...
Razmišljanje o
doživljanju,
refleksije...
Skupinsko
delo, delo v
dvojicah,
igranje vlog...
Razmišljanje o
prihodnosti,
iskanje rešitev
za prihodnost...
Sistematično
opazovanje,
razumevanje in
natančno
razlikovanje
naravnih in
umetnih
vzorcev ali
sistemov.
9. Katere od spodaj navedenih inteligentnosti po Gardenerju so po vašem mnenju
pomembne za uspešno delo pri pouku gospodinjstva? Odgovore rangirajte po
pomembnosti (1- najmanj pomembno in 7 - najbolj pomembno)
1 2 3 4 5 6 7
6,70% 0,2 16,70% 20,00% 20,00% 6,70% 10,00%
10,00% 23,30% 20,00% 23,30% 16,70% 6,70% 0,00%
6,70% 6,70% 10,00% 40,00% 20,00% 13,30% 3,30%
6,70% 13,30% 33,30% 3,30% 30,00% 6,70% 6,70%
70,00% 23,30% 6,70% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00%
0,00% 6,70% 10,00% 10,00% 6,70% 30,00% 36,70%
0,00% 6,70% 3,30% 3,30% 6,70% 36,70% 43,30%
Jezikovna
Inteligentnost
Logično-matematična
inteligentnost
Prostorska
Inteligentnost
Telesno-gibalna
Inteligentnost
Glasbena
Inteligentnost
Osebna
Inteligentnost
Medosebna
Inteligentnost
Recommended