View
3
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Davor Žvikart
TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA
RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE
Diplomsko delo
Maribor, marec 2009
I
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE
Študent: Davor ŽVIKART
Študijski program: Visokošolski, Gradbeništvo
Smer: Prometno - hidrotehnična
Mentor: doc. dr. Andrej Štrukelj
Maribor, marec 2009
II
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17 Številka: DG/488 Maribor, 25.05.2009
Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 90/2008) izdajam
SKLEP O DIPLOMSKEM DELU Davor Žvikart, študent(ka) visokošolskega strokovnega študijskega programa GRADBENIŠTVO, PROMETNO-HIDROTEHNIČNA SMER, lahko izdela diplomsko delo pri predmetu Tehnologija gradbene proizvodnje in mehanizacija. MENTOR(ICA): doc. dr. Andrej Štrukelj Naslov diplomskega dela: TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku: TECHNOLOGY OF CANALIZATION SYSTEM RZ-10 IN INDUSTRIAL DISTRICT ŠTORE Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z “Navodili za izdelavo diplomskega dela” in ga oddati v treh izvodih ter en izvod elektronske verzije do 25.05.2010 v referatu za študentske zadeve. Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Andreju Štruklju za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem podjetju CM Celje d.d. ter g. Jožetu Podergajsu za pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.
IV
TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE
Ključne besede: Gradbeništvo, kanalizacijski sistem UDK: 696(043.2)
Povzetek Diplomska naloga predstavi tehnologijo kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore. V delu so zajeti izkopi jarkov, priprava posteljice, polaganje cevi, zasip jarkov in na koncu še preizkus tesnosti kanala ter pregled kanala z videonadzorno opremo. Pri izkopih je prikazan izračun izkoristkov bagra Liebherr 902 ter potrebno število tovornih vozil za nemoteno delo bagra. Opisan je tudi način skladiščenja in ravnanja z armirano betonskimi cevmi. Ker pri projektu nastopijo tudi težave, je v delu zajeto tudi reševanje prečkanj komunalnih vodov, cest in železniških tirov. Pri prečkanju le teh je podrobneje prikazana metoda podvrtavanja (polaganje cevi brez izkopov) Grundoram. Celotno pisano delo je v grafičnih prilogah, s slikami in tabelami tudi nazorno prikazano.
V
TECHNOLOGY OF CANALIZATION SYSTEM RZ-10 IN INDUSTRIAL DISTRICT ŠTORE
Key words: Civil engineering, canalization system
UDK: 696(043.2)
Abstract
Diploma work presents canalization system RZ-10 in industrial district Štore. The main focus of this diploma work is excavation, preparation of ditches, pipe laying, filling up ditches. At the end there is the tightness exam and video shot of interior of the pipes. This work also includes the theoretical and practical effect of Liebherr 902 excavator and the number of trucks we need. A pipe treatment is also described. Because of the problems in a project this diploma contains the solutions of crossing electric wires, telephone wires, railroads and roads. Crossing roads and railroads is described in a greater detail with pipe ramming method Grundoram. Work contains detailed graphics, pictures and tables.
VI
VSEBINA
1 UVOD .......................................................................................................................1
1.1 NASLOV TEME ....................................................................................................1
1.2 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ............................................1
1.3 NAMEN IN CILJI ..................................................................................................2
1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ........................................................................2
1.5 METODE RAZISKOVANJA .................................................................................3
2 SPLOŠNO O KANALIZACIJI ...............................................................................3
2.1 ZASNOVA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA ....................................................4
2.1.1 Mešani kanalizacijski sistem ...........................................................................4
2.1.2 Ločeni kanalizacijski sistem ...........................................................................5
2.1.2.1 Meteorni kanalizacijski sistem ................................................................6
2.1.2.2 Fekalni kanalizacijski sistem ...................................................................6
3 RAJONSKI ZBIRALNIK RZ-10 ............................................................................6
3.1 OPIS ......................................................................................................................6
3.1.1 Opis objekta ...................................................................................................6
3.1.2 Opis trase rajonskega zbiralca RZ-10 ..............................................................7
3.1.3 Pregledna situacija s karakterističnimi detajli in opis faz del ...........................8
3.2 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA .....................................................................................8
3.2.1 Opis organizacije gradbišča (ureditev prometa, dostopi na gradbišče) .............9
3.2.2 Način skladiščenja osnovnih materialov in polizdelkov...................................9
3.2.3 Popis mehanizacije ....................................................................................... 10
3.3 MATERIALI ........................................................................................................ 10
3.3.1 Osnovni materiali ......................................................................................... 10
3.3.1.1 Vrste in izvor, ter potrebne količine ...................................................... 11
3.3.1.2 Način transporta .................................................................................... 11
3.4 NAČIN IZVEDBE ............................................................................................... 12
3.4.1 Tehnološki postopki po posameznih fazah dela ............................................. 12
3.4.2 Odvodnjavanje.............................................................................................. 13
VII
3.5 JARKI .................................................................................................................. 13
3.5.1 Vrste izkopov ............................................................................................... 16
3.5.1.1 Prvi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902 ................................. 19
3.5.1.2 Drugi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902 .............................. 20
3.5.1.3 Izračun potrebnega števila tovornih vozil za nemotena dela bagra ......... 21
3.6 PRIPRAVA POSTELJICE ................................................................................... 22
3.6.1 Ležišče v naravnih tleh ................................................................................. 22
3.6.2 Peščena posteljica ......................................................................................... 23
3.6.3 Betonska posteljica ....................................................................................... 24
3.7 CEVI .................................................................................................................... 25
3.7.1 Armirano betonske cevi ................................................................................ 25
3.7.1.1 Skladiščenje .......................................................................................... 25
3.7.1.2 Transport .............................................................................................. 26
3.7.1.3 Montaža cevovodov .............................................................................. 27
3.7.2 Poliesterske cevi (PETP) .............................................................................. 30
3.8 JAŠKI .................................................................................................................. 30
3.8.1 Montaža jaškov ............................................................................................. 31
3.9 ČRPALIŠČE S TLAČNIM VODOM .............................................................................. 32
3.10 KRIŽANJA Z ENERGETSKO KOMUNALNIMI VODI ..................................... 33
3.10.1 Križanja z obstoječim plinovodom ............................................................ 34
3.10.2 Križanja z obstoječimi Elektro vodi .......................................................... 35
3.10.3 Križanja z obstoječimi TK vodi ................................................................ 35
3.11 KRIŽANJE S CESTAMI ...................................................................................... 36
3.11.1 Tehnologija podvrtavanja .......................................................................... 36
3.11.1.1 Izdelava podbitij po tehnologiji Grundoram .......................................... 37
3.11.2 Prečkanje železniškega tira in ceste v industrijski coni .............................. 41
3.11.2.1 Pilotna vrtina DN 114 mm .................................................................... 42
3.11.2.2 Potiskanje zaščitne cevi DN 813 mm .................................................... 42
3.11.2.3 Kontrola nivelete................................................................................... 43
3.11.2.4 Vstavljanje poliesterske cevi DN 400 mm ............................................. 44
3.11.2.5 Injektiranje medprostora ....................................................................... 44
3.12 ZASIP JARKOV .................................................................................................. 45
VIII
3.13 PREIZKUS TESNOSTI KANALA ...................................................................... 46
3.13.1 Preizkus tesnosti kanala z zrakom ............................................................. 47
3.13.2 Preizkus tesnosti kanala z vodo ................................................................. 47
3.13.3 Zapisnik in poročilo .................................................................................. 48
3.14 PREGLED KANALA Z VIDEONADZORNO OPREMO .................................... 49
3.15 ZAHTEVE PO KAKOVOSTI ODPADNE VODE, KI SE LAHKO PRIKLJUČI NA
ČISTILNO NAPRAVO................................................................................................ 53
4 SKLEP .................................................................................................................... 58
5 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 60
6 PRILOGE ............................................................................................................... 61
6.1 DETAJL JAŠKA ....................................................................................................... 61
6.2 DETAJL KRIŽANJA MAGISTRALNEGA PLINOVODA .................................................... 62
6.3 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z ELEKTRO VODOM .............................................. 63
6.4 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z TELEKOM VODI ................................................. 64
6.5 ČRPALIŠČE – TLORIS IN PREREZ S STROJNO OPREMO ................................................ 65
6.6 PREGLEDNA SITUACIJA .......................................................................................... 66
6.7 SITUACIJA KANALIZACIJSKEGA ZBIRALNIKA RZ-10 ................................................. 67
6.8 PODOLŽNI PROFIL RZ-10 ........................................................................................ 68
6.9 NASLOV ŠTUDENTA................................................................................................ 69
6.10 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................ 69
IX
KRATICE
GZ – glavni zbiralnik
RZ – rajonski zbiralnik
CČN – celjska čistilna naprava
ČN – čistilna naprava
DN – nazivni premer
LTŽ – lito železo
MB – marka betona
PE-HD - polietilen
PETP - poliester
AB – armiran beton
TK - telekomunikacije
NN – nizka napetost
VN – visoka napetost
ZN – železarna štore
ISPA – evropski sklad za okoljevarstvene projekte
RJ – revizijski jašek
MRP – merilno regulacijska postaja
ABC – armirano betonske cevi
GIS – geografski informacijski sistem
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 1
1 UVOD
1.1 NASLOV TEME
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore
1.2 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA
V zadnjem desetletju, še posebno v zadnjih šestih letih, je prišlo do velikih vlaganj v
dograditev in izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja in čiščenja odpadnih vod.
Zbiranje in odvajanje odpadnih vod na širšem celjskem območju se vrši preko posameznih
rajonskih zbiralnikov (RZ) s priključkom na glavna zbiralnika GZ-1 in GZ-2. Po združitvi
glavnih zbiralnikov v združitvenem objektu na platoju sotočja Voglajne in Savinje se
vodijo odpadne vode proti CČN po glavnem zbiralniku GZ-0. Rajonski zbiralniki zbirajo
preko sekundarne kanalizacije pretežno mešane odpadne vode.
Investitor je v sklopu izgradnje sistema odvajanja fekalnih vod z območja naselij Teharje -
Slance, Vrhe, Štore, Prožinska vas, Kompole, Draga, Ogorevc, Štore – Lipa, ter
rekonstrukcij omrežja na območju železarne Štore predvidel izgradnjo rajonskega
zbiralnika RZ-10.
Ta rajonski zbiralnik RZ-10 pa je tudi tema mojega diplomskega dela. V diplomski nalogi
bom opisal težave, ki nastopijo v fazi gradnje kanalizacijskega sistema. Kot vemo, je
narava samosvoja zato tudi ni lahko določiti preproste trase še tako enostavnega
kanalizacijskega sistema. Zaradi same narave se nam postavijo na pot razne vode (potoki,
melioracijski odvodniki, reke, in podobno). Samo narava pa ni edini krivec. Težave
nastopijo tudi zaradi modernizacije tehnologije, olajšanja človeških življenj, večjih potreb
in podobno. Zato se poleg same gradnje, kot so polaganje cevi, razpiranje jarkov,
postavljanje jaškov, pri gradnji sistemov pojavijo še razna križanja z naravo in razna
križanja z moderno tehnologijo, kot so:
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 2
- Križanje s komunalnimi vodi (elektrika, plin, vodovod, telefon,...)
- Križanje z vodotoki (potoki, melioracijski odvodniki,...)
- Križanje s cestami in železniškimi tiri
1.3 NAMEN IN CILJI
Za raziskavo same gradnje kanalizacijskega sistema sem se odločil zaradi želenega
vpogleda v praktično nastajanje projekta. Zaradi pomanjkanja gradiva na temo tehnologije
izvedbe kanalizacije upam, da bom z mojo diplomsko nalogo pripomogel k lažjemu
razumevanju izgradnje kanalizacijskega sistema.
V okviru izgradnje kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore se bom
osredotočil na tehnologijo gradnje kanala. Skušal bom najbolj nazorno prikazati reševanje
križanja ceste in železniškega tira, polaganje cevi, vgradnja jaškov in podobno.
1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Omejujem se na reševanje modernih še ne tako raziskanih metod v Sloveniji. In sicer gre
za razna podvrtavanja cest in železniških tirov. Predvsem so v tem poglavju uporabljeni
viri tujih avtorjev. Za izvedbo prečkanj z izkopi ali podvrtavanjem nam omejuje cena ter
razpoložljiva mehanizacija. V nalogi so zajeti tudi izračuni izkoristkov bagra ter izračun
potrebnega števila tovornih vozil za nemoteno delovanje bagra. Tudi tu sem z gradivom
zelo omejen, saj se ti izračuni v praksi ne izvajajo več. Vse norme gradbene mehanizacije
so norme izkušenj.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 3
1.5 METODE RAZISKOVANJA
Raziskava tehnologije same izvedbe temelji na projektu izvedbe kanalizacijskega sistema
RZ-10 v industrijski coni Štore.
2 SPLOŠNO O KANALIZACIJI
Ko so pred tisočletji ljudje pričeli graditi prva naselja, so vedno izbrali primeren prostor
blizu kakovostnega vodnega vira. Z večanjem števila prebivalcev v mestih so se pričele
težave zaradi onesnaženja z odpadki, še bolj pa z odpadno vodo. Širile so se nalezljive
bolezni, življenska doba je bila tako zelo kratka. Žal so v miljonskih mestih nerazvitih
dežel še danes podobne življenske razmere.
Zaradi povečanja števila prebivalcev se povečuje tudi poraba vode, ki znaša približno 500
litrov / osebo / dan. Porabljena, onesnažena voda žal pogosto neočiščena odteka v
podtalnico ali potoke in reke. Neočiščene ali slabo prečiščene odpadne vode vsebujejo
veliko hranilnih snovi, s tem pa zaradi večje porabe kisika v vodi rušimo biološko
ravnovesje, zaradi česar postanejo reke smrdeči kanali brez življenja. Onesnaževanje voda
je vedno hujše zaradi vedno večje uporabe kemikalij, ki so večkrat tudi strupene, zelo
obstojne ter nerazgradljive, in se tako kopičijo v živih organizmih.
Najhuje je, da neprečiščene odpadne vode zastruplajo potoke, reke, posredno pa izvire, iz
katerih črpamo pitno vodo.
Tudi v Sloveniji slabo ravnamo z odpadnimi vodami. Celo v mestih je manj kot 70%
prebivalcev priključenih na javno kanalizacijsko omrežje. Preostali odstotek prebivalstva si
svoje odvajanje odpadne vode uredi kar sam z izpusti v bližnje potoke, ali pa preprosto
pustijo da ponikne v tla, in tako onesnažujejo tudi podtalnico.
S priključitvijo v Evropsko unijo so bile sprejete tudi obveznosti v zvezi s prečiščevanjem
odpadnih voda. Onesnaževanje zmanjšujemo tudi tako, da je v kanalizacijo dovoljeno
odvajati samo odpadno vodo, ki je razgradljiva - vse ostalo morajo uporabniki prečistiti
sami. Z uvedbo ekološke takse so v podjetjih pričeli posodabljati tehnološke postopke tako,
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 4
da z recikliranjem zmanjšujejo količino in onesnaženost odpadnih voda, ki jih spuščajo v
javno kanalizacijsko omrežje.
2.1 ZASNOVA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA
Pri snovanju kanalskega omrežja se moramo odločiti, kako bomo odpadne vode odvedli v
vodotok: izbiramo med mešanim in ločenim fekalnim ter ločenim meteornim
kanalizacijskim sistemom.
2.1.1 Mešani kanalizacijski sistem
Pri mešanem kanalizacijskem sistemu speljemo odpadne in padavinske vode po eni cevi v
čistilno napravo in nato v vodotok. Pri teh sistemih so kanali v manjših naseljih v dneh
brez padavin skoraj prazni, saj po njih teče samo odpadna voda, napolnijo se le ob nalivih
ob dotoku padavinske vode, ki kanale ob tem tudi spere.
Prednosti mešanega kanalizacijskega sistema:
- Enostavna zasnova in izdelava
- Pregledna izvedba
- Nižja cena kot pri ločenem
- Očistimo velik del onesnaženih padavinskih voda
- Zagotovimo varno urbano odvodnjo pred poplavami lastnih voda
Pomanjkljivosti mešanega kanalizacijskega sistema:
- Nevarnost izliva kanalizacijske vode v kleteh ob nalivih
- Premajhna hitrost vode v kanalih, ko ni padavinskega odtoka in s tem povezano
škodljivo usedanje blata v ceveh
- Slabše delovanje čistilnih naprav zaradi različne razredčenosti odpadnih voda
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 5
- Dražja črpališča, saj morajo biti dimenzionirana tudi za velike količine padavinske
vode
Na mešanih kanalizacijskih sistemih zgradimo razbremenilnike, preko katerih ob nalivih
odvajamo čistejšo vodo naravnost v vodotok. Na ta način zmanjšamo vodo v ceveh, ki so
zato lahko manjšega premera, kar gradnjo poceni. Poleg razbremenilnikov pa danes
gradimo še zadrževalne bazene deževnih voda, ki nam dodatno varujejo vodotoke,
zmanjšujejo konice odtokov in enakomerneje ter v večji količini obremenijo čistilno
napravo z onesnaženo padavinsko vodo.
2.1.2 Ločeni kanalizacijski sistem
Že sama beseda pove, da pri tem sistemu padavinsko in odpadno vodo ločimo in jo
speljemo vsako v svojo cev. Pri ločenem sistemu kanalizacije torej zgradimo dva sistema
cevi in sicer meteorni ter fekalni kanalizacijski sistem. Ločen kanalizacijski sistem, pri
katerem se proti čistilni napravi vodijo samo komunalne odpadne vode brez meteornih
vod, je izveden tam, kjer je to izvedljivo in ekonomsko upravičeno. Predvsem pride tak
sistem kanalizacije v poštev v primernih naseljih, kjer se kanalizacija šele urejuje.
Prednosti sistema:
- Ob nalivih ni nevarnosti, da bi odpadne vode preplavile kleti hiš, saj je padavinska
voda v drugi cevi
- V čistilno napravo doteka ves čas približno enaka količina kanalske vode, kar
zagotavlja boljše delovanje ČN
Slabosti sistema:
- Večji investicijski stroški
- Dražje vzdrževanje dvojnih kanalskih cevi
- Zapletenost in nepreglednost sistema
Nevarnost napačnega priključevanja odpadne vode v cev za padavinsko vodo. V takih
primerih spuščamo v vodotok neprečiščeno odpadno vodo.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 6
2.1.2.1 Meteorni kanalizacijski sistem
Kanali so zaradi velikih količin padavinskih vod večjega profila in so speljani naravnost v
vodotok. Pred izlivom je pogosto zadrževalni objekt, v katerem prestrežemo olja, ki jih
padavinske vode spirajo z vozišč.
2.1.2.2 Fekalni kanalizacijski sistem
Ti kanali so manjših profilov, saj odvajajo samo vodo, ki jo je mnogo manj kot padavinske
vode.
Praviloma bi se vsak kanalizacijski sistem moral zaključiti s čistilno napravo, ki odpadno
vodo pred izpustom v vodotok mehansko in biološko očisti do take stopnje, da ne škoduje
okolju.
3 RAJONSKI ZBIRALNIK RZ-10
3.1 OPIS
3.1.1 Opis objekta
Obstoječe stanje
Območje ZN Štore II , kjer bo potekal rajonski zbiralnik RZ-10 , je pozidano z industrijskimi
obrati železarne Štore s spremljajočimi objekti. Meteorna odpadna voda območja se odvaja v
Voglajno, fekalna pa v greznice. Območje je ogroženo pred visokimi vodami Voglajne , ki
preplavlja okoliški teren.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 7
Ureditev novega stanja
Mestna občina Celje je skupaj s skladom evropske skupnosti ISPA izgradila centralno
čistilno napravo v Celju. Komunalno odpadno vodo iz naselij, ki nimajo izgrajenega
kanalizacijskega omrežja in gravitirajo na celjsko čistilno napravo, je potrebno odvesti do
čistilne naprave.
Rajonski zbiralec RZ-10 na odseku skozi Železarno Štore, bo po izgraditvi sekundarnega
kanalizacijskega omrežja naselij Teharij-Slance, Vrhe, Štore, Prožinska vas, Kompole,
Draga, Ogorevc, Štore-Lipa, ter rekonstrukciji omrežja na območju Železarne Štore,
odvajal odpadne vode le teh na celjsko čistilno napravo. Z izgradnjo sekundarnega
fekalnega omrežja ter rajonskega zbiralca RZ-10, ki se preko GZ-2 in GZ-0 zaključi na
celjski čistilni napravi, bomo dodatno zaščitili okolje pred onesnaženjem zaradi
negativnega vpliva, ki ga povzroča odpadna voda. Zato se je pristopilo k izdelavi
predmetnega projekta.
3.1.2 Opis trase rajonskega zbiralca RZ-10
Rajonski zbiralec RZ-10 bo potekal po desnem bregu Voglajne. Prične se z J1 v bližini
priključka industrijske ceste na Teharsko cesto; od tu dalje poteka proti vzhodu, prečka
industrijsko cesto in se proti jugovzhodu nadaljuje ob robu iste ceste. Na ovinku, kjer se
industrijska cesta obrne proti vzhodu, trasa prečka cesto in ob bregu Voglajne poteka proti
vzhodu in jugovzhodu do RJ26, kjer se preusmeri ob industrijski tir. Ob njem poteka vse
do črpališča, ki je v trasi industrijske ceste. Po tej cesti poteka RZ-10 vse do prečkanja s
cesto za Lipo, ter se kmalu (v RJ38 na območju železarne) zaključi.
Višinski potek zbiralca RZ-10 na eni strani narekuje priključna kota na odsek, ki je v
gradnji, na drugi strani pa kota že položenega kanala za obrtno cono Štore. Višinski potek
je v največji možni meri prilagojen niveleti obstoječega vodovodnega, elektro, telekom in
plinovodnega omrežja.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 8
3.1.3 Pregledna situacija s karakterističnimi detajli in opis faz del
Delo poteka v različnih fazah (dela se izvajajo različno na posameznih odsekih,…).
Glede na potrebe izvedbe del se bo izdelal elaborat prometne opreme v času gradnje.
Vrstni red izvedbe:
- Preddela (zakoličba, postavitev prečnih profilov, posek in odstranitev dreves,…
- Prestavitev in križanja komunalnih vodov
- Površinski izkop plodne zemljine (humusa)
- Globoki izkopi za kanal
- Priprava planuma temeljnih tal
- Priprava posteljice za cevi
- Polaganje kanalizacijskih cevi in revizijskih jaškov, postavitev cestnih
požiralnikov, izvedba priključkov
- Zaščitno nasutje cevi in utrjevanje plasti
3.2 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA
Opis organizacije gradbišča oziroma potrebne ureditve za nemoteno in varno delo.
Na podlagi 25. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.list RS 56/99) se sklene z
različnimi izvajalci del pisni dogovor, v katerem se odgovorni vodje posameznih
dobaviteljev in vodstvo gradbišča pred začetkom del dogovorimo o izvajanju del in dela
organiziramo tako, da se posamezni izvajalci ne ovirajo med seboj.
Vsa dela se morajo opravljati v skladu s Pravilnikom o varstvu pri gradbenem delu in
drugimi veljavnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu in požarni varnosti. Izvajanje
vseh del se vrši pod stalnim strokovnim vodstvom in v sodelovanju s predstavnikom
investitorja oz. nadzornega organa.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 9
3.2.1 Opis organizacije gradbišča (ureditev prometa, dostopi na gradbišče)
Pripravljalna dela in preddela
Izvedba te faze del se sestoji iz ureditve transportnih poti, določitve lokacije in razmestitve
deponij, čiščenja trase (posek grmičevja, dreves ter drugih ovir in njihova odstranitev),
odstranitev znakov in tabel, odstranitev objektov na trasi (stalnih in začasnih), rušenja
asfalta, potrebne prestavitve komunalnih vodov (električni vodi (NN in VN vodi), TK
vodi, obstoječe razsvetljave, prestavitev vodovoda,… ). V tej fazi se izvede tudi zakoličba
objekta in postavitev prečnih profilov.
Ureditev prometa v času gradnje
Ureditev prometa zajema predvidene potrebne ukrepe za čim manjše motenje obstoječega
prometa na lokaciji gradbišča oz. ob njem. Podrobneje so te faze in postopki del opisani v
elaboratu prometne ureditve. Prometna ureditev uvozov in izvozov na gradbišče
(signalizacija) je usklajena z upravljavcem cest.
3.2.2 Način skladiščenja osnovnih materialov in polizdelkov
Po potrebi obstaja možnost skladiščenja gradbenega materiala v ograjenih delih
gradbiščnega prostora v deponiji. Gradbiščna ograja je višine 2 m. Za potrebe gradbišča se
cevi deponirajo na lesene morale, dim. 12/12 cm, ki ležijo na ravni in čvrsti podlagi. Cevi
večjih profilov se deponirajo samo v eni vrsti na moralih z zagozdami. Material mora biti
skladiščen v skladu s predpisi o skladiščenju posameznih vrst gradbenega materiala. Na eni
deponiji je lahko skladiščena samo ena vrsta materiala.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 10
3.2.3 Popis mehanizacije
Stroji: Znamka-model: Vrsta dela:
REZKAR WIRTGEN 1000 ( odstranjevanje starega asfalta )
ROVOKOPAČ MF 50, JCB ( izkopi, odrivi, nakladanje )
BAGER LIBHERR 902 ( izkopi, nakladanje )
VALJAR AMMANN DTV 953, 120 ( komprimir. planuma in nasipa)
WACKER NABIJALA (pri robnih elementih in kanalizaciji)
Transporti: Znamka-model: Vrsta dela:
KAMIONI MAN ( dovozi in odvozi zemeljskih mas,
MERCEDES in nasipnih materialov)
Kapacitete gradbene mehanizacije:
ROVOKOPAČ 20 – 50 m3/h
VALJAR 60 – 200 m2/h
BAGER 50 – 100 m3/h
3.3 MATERIALI
3.3.1 Osnovni materiali
Osnovni materiali in polproizvodi so opisani v tabelah.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 11
3.3.1.1 Vrste in izvor, ter potrebne količine
Tabela 1: Preglednica uporabljenih osnovnih materialov
Zap. Št. Osnovni material Vrsta, tip Enota Količina Izvor
1. Drobljenec 0-32 t 3500 Velika Pirešica
2. Pesek 0-4 t 310 Velika Pirešica
3. Arm. betonske cevi fi 600 m1 1058 Nivo Celje
4. Arm. betonske cevi fi 400 m1 525 Nivo Celje
5. Cevi Egeplast SLM 2
fi 250 m1 78 Merkur
6. Jaški fi 1000/400 kos 16 Nivo Celje
7. Jaški fi 1000/600 kos 24 Nivo Celje
8. Črpališče fi 2000 kos 1 Nivo Celje
3.3.1.2 Način transporta
Transporti osnovnih materialov, potrebnih za izvedbo projekta se vršijo po magistralnih in
regionalnih cestah vse do neposredne bližine gradbišča. Transporti materialov se morajo
držati cestno prometnih predpisov.
Med transportom z vozili morajo biti cevi podložene z morali na enak način kot pri
začasnem skladiščenju. Ko je tovor naložen, se še dodatno poveže z najlon trakovi. Pri
premeščanju ne sme priti do poškodb plašča ali robov cevi, torej se moramo izogniti
različnim udarcem, sunkovitemu dviganju in spuščanju cevi. Tudi nekontrolirano
kotaljenje ni dovoljeno. Lokalni transport (na gradbišču) se izvaja s pomočjo gradbene
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 12
mehanizacije (bager) ter jeklenih vrvi, ki so prirejene v ta namen. Omenjen način transporta
se uporabi tudi pri montaži cevi in jaškov.
Neuporabni ali odpadni material, ki se bo pojavil na gradbišču, se mora odpeljati na
deponijo neuporabnega materiala.
3.4 NAČIN IZVEDBE
Trase rajonskega zbiralca in poglobljenih obstoječih kanalov potekajo po asfaltnih cestah,
bankinah in travnikih. Trase so bile zakoličene in izmerjene na terenu. Ker trase
projektiranih kanalov potekajo v neposredni bližini objektov in večinoma po asfaltnih
površinah, ali vsaj v njihovi neposredni bližini, bo potrebno ponekod izkop opaževati.
3.4.1 Tehnološki postopki po posameznih fazah dela
Dno jarka mora biti ravno. Izkopano dno se splanira in nanj nasuje temeljna plast iz
peščeno gramoznega materiala debeline 8 cm (5 – 10 cm). Velikost zrn ne sme biti večja
od 30 mm. Za cevi manjšega premera uporabimo bolj fine frakcije. Zbitost temeljne plasti
mora biti enakomerna po celi dolžini jarka in naj znaša 90% po standardnem Proctorjevem
postopku. Na temeljno plast nasujemo 4 cm debelo izravnalno plast, v katero si cev sama
izoblikuje svoje ležišče. Temeljna in izravnalna plast tvorita posteljico cevi. Po potrebi je
izravnalno plast potrebno povečati, tako da je kot naleganja cevi 120o. Na tako
izoblikovana ležišča se položijo kanalizacijske cevi.
Če pri izkopu dna jarka naletimo na slabo nosilna tla, moramo dno jarka poglobiti in
debelino temeljne plasti ustrezno povečati glede na terenske razmere (konzultirati
geomehanika). Podobno postopamo tudi, ko na dnu jarka naletimo na skale ali večje
kamne.
V primeru visoke podtalnice se cevi polagajo na betonsko posteljico.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 13
Poudariti je potrebno, da je pravilna izvedba posteljice bistvenega pomena za nosilnost in
vodotesnost kanala, zato je potrebno njeni izvedbi posvetitvi vso pozornost, da po
opravljenem preizkusu tesnosti ne bi bilo potrebno izvajati drago (in vprašljivo) sanacijo
stikov.
Predviden je naslednji vrstni red izvedbe kanalizacijskih del:
- Površinski izkop plodne zemljine (odriv humusa)
- Izkop jarka
- Priprava planuma temeljnih tal
- Vgrajevanje posteljice iz drobljenega kamnitega materiala
- Polaganje kanalizacijskih cevi in revizijskih jaškov
- Bočni zasip cevi in utrjevanje posameznih plasti nasutja
- Zasip in utrjevanje do kote terena
3.4.2 Odvodnjavanje
Planum podlage mora prevzeti nadzorni organ pred pričetkom vgrajevanja podložne plasti
ali cevi za kanalizacijo.
Planum temeljnih tal mora biti pripravljen tako, da na 4 m odstopa od merilne letve v
poljubni smeri za največ 3 cm. Z izvedbo posteljice se lahko prične šele potem, ko je
temeljna tla prevzel geomehanik.
3.5 JARKI
Pred začetkom izvajanja izkopov je potrebno izvesti zakoličbo obstoječih instalacij in
naprav ter po možnosti izključiti nevarnosti, katere izhajajo iz njih (prestavitve, začasni
izkopi, zaprtja, izpraznitve in podobno). Ko smo seznanjeni s podzemnim katastrom,
izvajamo izkope pod nadzorom strokovne osebe, katero sporazumno določita lastnik
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 14
naprave ali z njegove strani pooblaščen vzdrževalec in izvajalec del. Vse dogovore
vpišemo v knjigo dogovorov na gradbišču, ali pa delamo po zapisniku koordinatorja del v
fazi gradnje.
Izkope globine več kot 100 cm, je potrebno obvezno izvajati z varnostnimi ukrepi, ki
preprečujejo zrušitev zemeljskih plasti z bočnih strani in vsip izkopanega materiala. Ti so
zagatne stene z opornimi sistemskimi jeklenimi konstrukcijami ter ureditev izkopa, brežine
pod kotom 60° oziroma pod kotom notranjega trenja zemljine.
Danes že uporabljamo sistemske oporno – razporne sisteme, ki imajo prednost pred
lesenimi. Vsi ti sistemi imajo že kataloški izračun statike za zemeljske pritiske v določenih
globinah. Izbiro sistema odredimo, izhajajoč iz podatkov geotehničnega poročila.
Vsa dela mora nenehno nadzirati odgovorna oseba, ki je prisotna na kraju samem. Ker je
izvajanje večje dolžine kanalizacijskih sistemov etapno, določimo za vsako etapo
odgovorno osebo. Vselej je potrebno tudi po neugodnih vremenskih razmerah (mrazu,
topitvi snega in ledu, deževju) pregledati brežine izkopov in ukrepati v sodelovanju z
geomehanikom.
Ob zgornjem robu izkopa je potrebno zagotoviti vsaj 100 cm širok pas (prostora) na
katerem ni dovoljeno nobeno odlaganje materiala in opreme.
Izkopi, ki so globlji od 200 cm in imajo brežine urejene pod kotom, ki je strmejši od 45°,
morajo imeti najmanj 100 cm od zgornjega roba postavljeno varnostno ograjo. Brežine
urejene pod kotom so prikazane na sliki 5. Če tega ni možno storiti, postavimo
nadomestno ograjo v razdalji 1 do 3 m od roba izkopa. Te pasove moramo tudi čelno
zapirati glede na napredovanje izkopa in po končanih delih ob koncu delavnika. Če izkopa
ne odvažamo, smemo le tega odlagati najmanj 100 cm od roba.
Ročna dela smejo delavci opravljati le ko stroj miruje. Tudi za stabilnost samega bagra je
potrebno vseskozi skrbeti. Izkopano zemljino direktno nalagamo na tovorna vozila. V
kolikor ne, zemljo odlagamo tako, da ni ogrožena stabilnost bočnih strani izkopa.
Jarki morajo biti izvedeni tako, da je mogoče strokovno in varno vgraditi cevovode. Širina
jarka ne sme biti večja od določene v statičnem računu projekta, najmanjšo širino jarka pa
določimo s pomočjo tabele 2.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 15
Padec dna jarka mora ustrezati zahtevam iz projekta. Dno jarka mora biti utrjeno. V kolikor
se pojavljajo mehka mesta ali pa je dno razrahljano, je potrebno na ustrezen način
vzpostaviti prvotno nosilnost (z utrjevanjem ali z zamenjavo tal z ustreznimi materiali -
npr. z drobljencem 8-16 mm ali gramozom).
Tabela 2: Najmanjša širina dna jarka v odvisnosti od nazivnega premera DN
Nazivni premer cevi DN [mm]
Opažen jarek ter neopažen jarek β > 60°
[m]
Neopažen jarek β < 60° [m]
300 0,95 0,85
400 1,25 0,95
500 1,35 1,05
600 1,50 1,15
700 1,60 1,30
800 1,85 1,40
900 2,00 1,55
1000 2,10 1,65
1200 2,35 1,85
Izkopani jarki morajo biti suhi. V njih ne sme biti deževnice ali podtalnice. Način
odvodnjavanja (vzdolžne drenaže pod temeljnimi tlemi, črpanje s črpalkami iz za to
narejenih zbiralnih jam) bo izdelan tako, da ne poruši nosilnosti temeljnih tal in prepreči
izpiranje drobnih frakcij. Prikaz odvodnjavanja in črpanja jarka je prikazan na sliki 1.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 16
Slika 1: Prikaz odvodnjavanja jarka s pomočjo drenažne cevi v primeru betonske posteljice
ter izsuševanja jarka z neposrednim črpanjem s črpalko iz zbiralne jame v primeru peščene
posteljice
Dela se izvajajo pretežno v opaženem in delno v širokem izkopu gradbene jame. Širine dna
gradbene jame pri opaženem izkopu znašajo 2,10 m, pri širokem odkopu pa 1,80 m oz.
1,00 m. Izkop se izvaja pod naklonom 50°, če stabilitetne razmere raščenega terena to
omogočajo. Pogoje odpiranja gradbene jame bo določil geomehanik. V primeru poslabšanja
razmer v gradbeni jami (ob deževju) je potrebno dela prekiniti.
3.5.1 Vrste izkopov
V projektu smo izvedli opažene in neopažene izkope. Opaženi izkopi so se izvedli na prostorsko
omejenih mestih medtem ko so se široki izkopi izvedli na mestih brez prostorske omejitve.
Opaženi izkop z zagatnimi stenami izvedemo na asfaltnih cestah ter v neposredni bližini
objektov, kjer naj ne bi prišlo do raznih rušitev. Na ostalih odsekih izvedemo široki izkop pod
kotom 70°. Na sliki 2 in 3 je prikazan opažen izkop jarka.
DRENAŽNA CEV
PEŠČENI PRODNATI FILTER
BETONSKA POSTELJICA
ČRPALKA
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 17
Izkope smo izvajali ročno ter strojno. Na mestih križanj s komunalnimi vodi smo uporabili
ročno tehniko, medtem ko smo pri strojnih izkopih izbrali najprimernejši tip bagra med
razpoložljivimi. Ročni izkop je prikazan na sliki 4. Glede na vrsto izkopa ter načina
dostopa smo se odločili za tip bagra Liebherr 902. V enačbi 1, 2 in 3 sta prikazana izračun
teoretičnega ter praktičnega izkoristka bagra Liebherr 902 na dva načina. Z enačbo 4 pa je
določeno potrebno število tovornih vozil za nemoteno obratovanje tovrstnega stroja.
Slika 2 : Skica opaženega izkopa z zavarovanjem
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 18
Slika 3: Opažen izkop
Slika 4: Ročni izkop v območju komunalnih vodov
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 19
Slika 5: Skica izvedbe izkopa pod naklonom
3.5.1.1 Prvi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902
33600 3600 1150
24tC
q mU
T h
⋅ ⋅= = =
Enačba 1: Izračun teoretičnega izkoristka bagra Liebherr 902 po prvem načinu.
tU - teoretični izkoristek stroja 3m
h
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 20
CT - čas trajanja delovnega ciklusa [ ] 24s s=
q – volumen žlice 3 31m m =
0p t i p rU U k k k k= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅
Enačba 2: Izračun praktičnega izkoristka bagra Liebherr 902 po prvem načinu.
pU - praktični izkoristek stroja 3m
h
tU - teoretični izkoristek stroja 3 3
150m m
h h
=
ik - koeficient izkoristka stroja (računano na 80% izkoristek) = 0,8
0k - korekcijski koeficient (odvisnost koeficienta od zajema ter višine dviga žlice) = 1
pk - koeficient polnjenja (odvisnost od vrste zemljine in vrste bagra) = 0,9
rk - koeficient raztresa (odvisnost od vrste zemljine) = 0,89
3 3
150 0,85 1 0,9 0,89 102,13 100p
m mU
h h= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ = =
3.5.1.2 Drugi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902
0p t i p r gU U k k k k k= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ ⋅
Enačba 3: Izračun praktičnega izkoristka bagra Liebherr 902 po drugem načinu.
pU - praktični izkoristek stroja 3m
h
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 21
tU - teoretični izkoristek stroja ( )3 3
183 odvisnost zemljine in velikosti žlicem m
h h
=
ik - koeficient izkoristka stroja (računano na 80% izkoristek) = 0,8
0k - korekcijski koeficient (odvisnost koeficienta od zajema ter višine dviga žlice) = 1
pk - koeficient polnjenja (odvisnost od vrste zemljine in vrste bagra) = 0,9
rk - koeficient raztresa (odvisnost od vrste zemljine) = 0,89
gk - koeficient oraganizacije gradbišča (srednje dobra organizacija) = 0,84
3 3
150 0,85 1 0,9 0,89 0,84 104,66 100p
m mU
h h= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ = =
Izračun praktičnega izkoristka stroja se ujema z rezultati iz tabel, ki jih imajo izvajalci pri
pripravi dela projektov.
3.5.1.3 Izračun potrebnega števila tovornih vozil za nemoteno delo bagra
01 21
i
c
l lt t
v vN
n T
+ + +
= +
⋅
Enačba 4: Izračun potrebnega števila tovorih vozil za nemoteno delo bagra
N - potrebno število tovornih vozil za nemoteno delo bagra
l - oddaljenost deponije zemljine od izkopa [m] = 1000m
1v - hitrost polnega vozila 300min min
m m =
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 22
2v - hitrost praznega vozila 500min min
m m =
it - čas izpraznitve vozila [min]=0,5 min
0t - čas obračanja vozila [min] = 0,5 min
n - število ciklusov bagra do napolnitve tovornega vozila = 6
cT - čas trajanja delovnega ciklusa [min] = 0,4 min
1000 10000,5 0,5
300 5001 3,64 4 tovorna vozila
6 0,4N
+ + +
= + = =
⋅
3.6 PRIPRAVA POSTELJICE
Širina posteljice mora biti enaka širini jarka. Oblikovanje posteljice je odločilnega pomena
za nosilnost in tesnost cevovoda. Posteljica (ležišče) zagotavlja enakomerno razporeditev
pritiskov v območju naleganja cevi. Kot naleganja ( )2α znaša 120°
3.6.1 Ležišče v naravnih tleh
Ležišče v naravnih tleh se uporablja v primeru homogenih, relativno mehkih, finozrnatih
tleh, ki dovoljujejo naleganje cevi po vsej dolžini stebla cevi. Po izravnavi in stabilizaciji
dna jarka izoblikujemo polkrožno ležišče, ki se prilega zunanji steni cevi. Ležišče
izoblikujemo ročno s pomočjo letve. Globina ležišča je odvisna od kota naleganja ( )2α .
V kolikor s premalo globino ne dosežemo potrebnega kota naleganja je potrebno bočno
podsipavanje ter komprimacija do višine kota naleganja. Na sliki 6 je prikazana izvedba
ležišča v naravnih tleh.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 23
Slika 6: Prikaz ležišča v naravnih tleh
3.6.2 Peščena posteljica
Peščena posteljica se sme uporabiti za vsako območje cevovoda, ki omogoča naleganje po
celi dolžini stebla cevi. Primeren material za izvedbo peščene posteljice je drobljenec 8 -16
mm. Najmanjša debelina posteljice pod peto cevi znaša 10 cm, v primeru, da je dno jarka
skalnato pa 15 cm. Oblikovanje ležišča poteka kot v primeru ležišča v naravnih tleh, kar je
razvidno iz slike 7.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 24
3.6.3 Betonska posteljica
Betonska posteljica se uporablja v primeru slabo nosilnih in neenakomerno nosilnih tal, v
primeru prisotnosti talne vode ter v primerih, kjer je potrebno polno obbetoniranje cevi.
Debelina posteljice pod peto cevi znaša 200 mm. Prikaz izvedbe je razviden na sliki 8.
Slika 7: Prikaz peščene posteljice v primeru neopaženega jarka in v naravnih tleh
opaženega jarka
Slika 8 : Prikaz izvedbe betonske posteljice v primeru opaženega jarka
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 25
3.7 CEVI
Osnovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kanalske cevi so:
- Vodotesnost cevi
- Mehanska trdnost
- Odpornost proti kemijskim in drugim vplivom
- Trajnost (vsaj 50 let)
- Enostavno stikovanje (praviloma z obojko in gumijastim tesnilom
- Ravnost
- Hitra montaža
- Kakovost
- Ugodno razmerje med ceno in drugimi parametri
3.7.1 Armirano betonske cevi
Cevi so toge, ravne, težke, poceni, toda pogosto tesnijo slabše od drugih. Primerne so
predvsem za večje profile. Sodobne betonske in armiranobetonske cevi imajo na eni strani
obojko z vgrajenim tesnilom, drugi del je raven. Drugačne betonske cevi niso več
uporabne, saj ne zagotavljajo zahtevane vodotesnosti omrežja. Notranji premeri cevi so od
200 – 2400 mm, običajna dolžina cevi pa je enaka 1,2 in 2,5 m.
Kanal RZ-10 je zgrajen iz AB cevi DN 400 in DN 600, izjema je tlačni vod, ki pa je iz
poliesterske cevi fi 250 mm.
3.7.1.1 Skladiščenje
Betonske in armiranobetonske cevi se skladiščijo tako, da so postavljene navpično ter stoje
na mufenskem delu po celi površini na ravni podlagi. Enako skladiščimo jaške (baze ter
nastavke).
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 26
V primeru, ko je skladiščenje začasnega značaja (za potrebe gradbišča) se cevi deponirajo
na lesene morale, dim. 12/12 cm, ki ležijo na ravni in čvrsti podlagi. Na obeh koncih
moralov so cevi podprte z lesenimi zagozdami, ki so pritrjene na morale. Naslednje cevi se
odlagajo tako, da tvorijo simetrične vrste preko na novo položenih moralov (slika 9). Cevi
večjih profilov se deponirajo samo v eni vrsti na moralih z zagozdami. Vgrajeno gumijasto
tesnilo, ki je v obojki (mufni del cevi) naj ne bo izpostavljeno soncu.
Slika 9: Prikaz odlaganja AB cevi na gradbišču
3.7.1.2 Transport
Med transportom z vozili morajo biti cevi podložene z morali na enak način kot pri
začasnem skladiščenju. Ko je tovor naložen, se še dodatno poveže z najlon trakovi.
Pri premeščanju ne sme priti do poškodb plašča ali robov cevi, torej se moramo izogniti
različnim udarcem, sunkovitemu dviganju in spuščanju cevi. Tudi nekontrolirano kotalenje
ni dovoljeno.
Lokalni transport (na gradbišču) se izvaja s pomočjo gradbene mehanizacije (bager) ter
jeklenih vrvi, ki so prirejene v ta namen. Omenjen način transporta se uporabi tudi pri
montaži cevi in jaškov. Dvigovanje cevi z vrvjo ali drogom skozi cev kot tudi dvigovanje
več cevi hkrati ni dovoljeno. Omenjeni prenos cevi je prikazan na sliki 10
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 27
Slika 10: Prikaz gradbiščnega transporta cevi z dvema jeklenima ali najlon vrvema
3.7.1.3 Montaža cevovodov
Montažo betonskih cevi in jaškov izvajamo z atestiranimi jeklenimi ali najlon vrvmi
oziroma trakovi. Obešala so obvezno opremljena z vrtljivim kavljem, samo zato, da se
breme ne vrti in ne niha nekontrolirano na vrvi oziroma traku in s tem ogroža delavce. Ker
so naši proizvodi tudi težji od pet ton, uporabljamo temu primerne bagre, žične vrvi ali
trakove. Pri teh določilih so strogo prepovedane vse improvizacije. Vse sunkovite
opreracije pri dvigovanju bremen niso dovoljene, enako velja za spuščanje.
Posteljica za cevovod se pripravi iz peščenega materiala iz frakcije 8-16 mm (dodatna
zahteva: max. 5% zrn < 0.06 mm). Komprimacija po Proctorju mora znašati min. 95%. Po
izravnavi in stabilizaciji jarka se oblikuje ležišče, ki se prilega zunanji strani cevi. Ležišče
se oblikuje ročno s pomočjo letve. Globina ležišča je odvisna od kota naleganja – le ta v
našem primeru znaša 120º. V kolikor s premalo globino ne dosežemo potrebnega kota
naleganja je potrebno bočno podsipavanje ter komprimacija do višine kota naleganja.
Med izkopom je treba zagotoviti odvodnjavanje, izkopani jarek, zlasti njegove brežine, pa
je potrebno zaščititi pred površinsko vodo in močnim dežjem.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 28
Cev se obsipa s kamnitim materialom maksimalnega zrna 32 mm. Še posebej je potrebno
biti pozoren pri utrjevanju bokov cevi, ker nezadostno utrjeni boki lahko povzročijo
prevelike deformacije cevi. Nasutje v območju cevi je potrebno komprimirati do najmanj
90% po standardnem Proctorjevem postopku, kjer leži kanal pod prometno površino, pa
mora biti stopnja zbitosti vsaj 95% oziroma po zahtevi izvajalca ceste. Zasipni material
mora biti dolgoročno stabilen in ne sme vsebovati primesi, ki bi zaradi kemičnih ali
fizikalnih sprememb lahko ogrozile življenjsko dobo cevi, stabilnost zasipa ali kvarno
vplivale na podtalnico.
Nad območjem cevovoda se lahko zasipa z odkopanim materialom, vendar je potrebno
poskrbeti za pogoje, ki omogočajo dobro utrjevanje zasipanega materiala. Pokrivna plast
nad cevjo se sme utrjevati le ročno. Zasip ob cevi in glavni zasip se utrjujeta s sredstvi za
mehansko utrjevanje, izjemoma tudi ročno. Globinski učinek sredstva za utrjevanje je
potrebno dokazati na uporabljenem zasipnem materialu. Debelina nasute plasti in število
prehodov morata ustrezati podatkom o ugotovljenem globinskem učinku.
Za izdelavo spojev veljajo določila ustreznih predpisov. Poškodovanih cevi in tesnil se ne
sme uporabiti. Pri izdelavi spojev je potrebno v celoti upoštevati navodila proizvajalca
cevi. Pri spajanju je potrebno uporabljati opremo, ki dovoljuje kontrolirano upravljanje
oziroma obvladovanje sile potiska.
Če se v jarku pojavi talna voda, jo je potrebno črpati, dokler cevi niso montirane in zasute
do take višine, da je preprečen dvig cevi zaradi vzgona. Montaža in zasip cevovoda naj se
vršita sproti, tako da ne puščamo daljših odsekov cevovoda nezasutih. S tem se izognemo
neprijetnostim pri močnejših padavinah in morebitnim mehanskim poškodbam cevovoda
ter zmanjšujemo nevarnosti pri delu oziroma stroške zavarovanja gradbišča.
Po pripravljeni posteljici se na dnu jarka izvedejo glavične jame, ki omogočajo pravilno
spajanje cevi, da bo lahko cev po vsej dolžini stebla ležala enakomerno na posteljici.
Hkrati se na gradbiščni deponiji pripravi cev za montažo - na peresnem delu se premaže z
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 29
mastjo. Sledi transport in spuščanje v jarek. Pred montažo se očisti tudi mufenski del, kjer
je vgrajeno tesnilo cevi ali jaška, ki je že montiran.
Montaža cevovodov se prične na spodnjem (dolvodnem) koncu cevovoda, pri čemer se
cevi položijo tako, da je mufenski del cevi (obojka) obrnjen proti gornjemu (gorvodnemu)
koncu (slika 11). Cevi se polagajo točno v smeri in po višini, določenim v projektu.
Ko je cev montirana oz. spojena s predhodno cevjo ali jaškom se izvede kontrola višine.
Potrebne prilagoditve višinskega položaja se izvedejo z dvigovanjem ali zniževanjem
posteljice (slika 12). Obdelava stika dveh cevi ni potrebna, tesnenje zagotavlja vgrajeno
gumijasto tesnilo.
Slika 11: Detajl stika pravilno spojenih cevi
Slika 12: Detajl odklona na stiku med dvema cevema
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 30
3.7.2 Poliesterske cevi (PETP)
Poliesterske cevi so sodobne cevi, ki jih uporabljamo predvsem za večje premere
kanalizacije. Izdelane so iz poliesterske smole, steklenih vlaken, pogosto tudi polnila. Cevi
so lahke, trajne, dovolj toge, nekoliko dražje, montaža s spojkami je enostavna. Njihov
premer je navadno od 200 do 1600 mm, dolžina pa je 6 m. Poliestersko cev smo uporabili
za tlačni vod in za izvedbo podvrtavanja pod železniškim tirom in cesto.
3.8 JAŠKI
Revizijski jaški so najposgostejši objekt na kanalizacijski mreži. So nujno potrebni, saj jih
moramo zgraditi na vseh spremembah smeri, padca ali premera kanala. Predpisi tudi
zahtevajo, da kanalske veje združujemo samo v jaških. Revizijski jaški služijo tudi za
dostop do kanalov, za njihov pregled, čiščenje in vzdrževanje. Revizijski jašek vgradimo,
če višinska razlika med vtočnim in iztočnim kanalom ni večja kot 50 cm. Če je ta razlika
večja se vgradijo kaskadni jaški.
Na našem objektu se vgradijo revizijski jaški, ki se izvedejo kot montažni tipski, iz
armirano betonskih cevi fi 1000 mm z armiranobetonskim reducirnim obročem za okvir in
pokrov, s predhodno pripravljenimi priključki za LTŽ pokrove. Na revizijske jaške se
vgrajujejo LTŽ pokrovi različnih nosilnosti (povozne površine, zelenice). Zaradi
prevelikega pokrova ob cevi jaška fi 1000 mm, se izvede konusni jašek. Vrh jaška se torej
zaključi z LTŽ pokrovom fi 600 mm oziroma fi 400 mm. Konus pa je priporočljiv tudi
zaradi prenašanja obremenitev. Na sliki 13 je prikazan betonski jašek s konusnim
nastavkom ter posameznimi elementi.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 31
Slika 13: Prikaz revizijskega jaška s konusnim nastavkom
3.8.1 Montaža jaškov
Jašek leži na 15 cm debelem podložnem betonu MB 10.
Jaški z vtokom in iztokom za cevi do DN 600 mm so sestavljeni iz montažnih elementov.
Prvi element, z notranjim premerom 1000 mm ima ravno dno, zato je potrebno pripraviti
ravno podlago na mestu postavitve jaška.
Niveleta utrjene podlage mora biti na višini, ki je za debelino dna baze jaška nižja od
nivelete cevi, ki se priključuje na jašek.
Pred montažo baze jaška se očisti in premaže z mastjo pero cevi in očisti tesnilo na bazi
jaška. Ob spuščanju baze se z horizontalnim potiskanjem nasadi baza jaška na cev.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 32
Nadaljevanje montaže ostalih elementov jaška sledi po montažni shemi (slika 14) – višina
in število sestavnih elementov je odvisna od višinske razlike nivelete terena in nivelete
kanalizacije. Stiki so lahko obdelani s fino cementno malto. V primerih, ko se zahteva tudi
vodotesnost jaškov, se uporabi specialno gumi tesnilo. V tem primeru je potrebno spodnje
pero elementa, ki se montira, pred montažo očistiti.
Slika 14: Prikaz nasaditve baze jaška na cev
3.9 ČRPALIŠČE S TLAČNIM VODOM
Črpališče je locirano na industrijski cesti. Predvideno je tipsko črpališče iz armirane
poliestrske cevi tip Regeneracija, ki bo zagotovila vodotesnost črpališča. Armirana
poliestrska cev premera 200 cm se položi (vpne) na armiranobetonsko temeljno ploščo, ki
varuje objekt pred vzgonom. Strešna plošča je armiranobetonska z ustreznimi odprtinami,
ki omogočajo zamenjavo črpalk, odzračevanje črpališča in vstop v črpališče. Za
preprečitev nepooblaščenega vstopa se pokrovi črpališča zaklepajo z obešanko.
Tlačni vod (od priključka na GZ0 do hotelskega parkirišča) je iz Egeplastovih cevi SLM 2
PE 100 – DN 250. Tlačni vod je deloma padajoč in se vodi do jaška RJ34.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 33
V črpališču bosta vgrajeni dve potopni črpalki Flygt tip NP 3127.180 MT (ena v
obratovanju in ena za rezervo). Tip črpalke je izbran v sodelovanju s službo za tehnično
podporo zastopnika in dobavitelja Flygt črpalk za Slovenijo. Črpalki obratujeta izmenično.
Gladina vklopa in izklopa črpalk je podana v opažnem načrtu. V primeru vgradnje
potopnih črpalk drugih proizvajalcev morajo njihove karakteristike zadostiti naslednjim
pogojem:
• Črpalni medij : fekalna odpadna voda
• Zmogljivost ene črpalke: 56,5 l/s
• Črpalna višina: 5,23 m
• Premer tlačnega voda posamezne črpalke: DN 150 mm, po združitvi DN 250 (fi
226 mm)
Vgradnja in zamenjava črpalk je omogočena skozi pokrove v strešni plošči po posebnem
vodilu iz nerjavečih cevi 2´´ (coli). Potem ko črpalko spustimo po vodilu se samodejno
sklopi s posebnim tlačnim kolenom pritrjenim na dno črpališča. Tak način vgradnje
črpalke nam omogoča njeno zamenjavo brez vstopa v jašek Na tlačnem vodu vsake črpalke
so predvideni zasuni, s katerim je omogočeno zapiranje posamezne tlačne cevi in s tem
zamenjava ene od črpalk (druga nemoteno obratuje) in nepovratni zasuni za preprečitev
povratnega črpanja. Fazonski kosi in tlačne cevi znotraj črpališča so iz nerjavečih
materialov – AISI 316 standard (SIS 2324). Zasuni in nepovratni ventili vgrajeni v tlačni
vod morajo biti primerni (korozijsko in obratovalno) za fekalno odpadno vodo (standard
EN 598).
3.10 KRIŽANJA Z ENERGETSKO KOMUNALNIMI VODI
Na celotni trasi je več križanj s komunalno – energetskimi vodi. Vris vodov v situaciji
obstoječih komunalnih vodov je na podlagi razpoložljivih podatkov informativen.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 34
Pred izgradnjo je potrebno trasno in višinsko označiti obstoječe vode in dela izvajati pod
nadzorom in skladno z navodili upravljalcev vodov. Vertikalni ter horizontalni razmiki so
nam bili predloženi v pogojih s strani upravljalcev energetsko komunalnih vodov.
3.10.1 Križanja z obstoječim plinovodom
Zbiralec RZ v stacionaži kanala 3,0 m (v bližini RJ1) in v stacionaži 420 m (med RJ9 in
RJ10) prečka obstoječa plinovoda 10000 (premer 125 – 10 bar) in 10001 (premer 150 – 10
bar) za MRP Celje – MRP Štore. Ista plinovoda prečka poglobljen prepust DN 1000 med
izlivom in RZ-10 v stacionaži cca. 15 m.
Trasa zbiralca RZ-10 pri vzporednem poteku s plinovodom poteka (po obstoječih
katastrskih podatkih) v oddaljenosti od plina večji od 3,0 m, vendar je potrebno točno lego
plinovoda določiti in zakoličiti pred pričetkom del na terenu.
Podatke o globini plina na mestih križanja so pridobljeni s sondažnim izkopom v
prisotnosti predstavnika Geo-plina.
Križanje kanalov z obstoječim plinovodom je potrebno izvesti pod naslednjimi pogoji:
- V območju križanja in vzporednega poteka plinovoda in kanala se z
detektorjem preveri položaj in globino obstoječega plinovoda. Zakoličbo
plinovoda izvede pooblaščeni predstavnik Geo-plina.
- V pasu plinovoda 2 x 5 m veljajo posebni pogoji dela: zakoličba plinovoda,
ročno izvajanje zemeljskih del, stalni nadzor upravljavca.
- Na odseku kanala, v katerem je predvideno križanje s plinovodom, se
predvidene ABC cevi iz DN 600-1000 mm. Cevi se na celem odseku
obbetonirajo z betonom MB 30 v debelini 10 cm.
- Cevi se morajo izvesti v plinotesni izvedbi
- Preizkus tesnosti se izvede z zrakom na preizkusni tlak 1 bar
- Niveleto kanala smo prilagodili koti obstoječega plinovoda, tako da je
zagotovljen prosti vertikalni odmik večji od 0,50 m med plinom in kanalom
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 35
- Predvidene so cevi iz ABC (armiranega betona), zato smatramo da izvedba
merilnega mesta za merjenje interference ni potrebna.
- Križanja plinovoda in kanala je obdelano v posebnem detajlu.
3.10.2 Križanja z obstoječimi Elektro vodi
Predvidena kanalizacija poteka na območju NN in VN električnega omrežja. Izkopi v
bližini stojnih mest, s katerimi bi bila zmanjšana statična stabilnost le teh so nedopustni.
Kanalizacija poteka v minimalni oddaljenosti od stojnih mest NN vodov.
Pri izkopih je potrebno posvečati pozornost, da se s stroji ne pride v dotik z električnim
tokom. Doseg gradbenih strojev je potrebno omejiti, tako da ni možno približevanje vodu
na razdaljo manjšo od 3,0 m. Deponiranje materiala v območju nadzemnega voda ni
dovoljeno.
Vsa križanja zemeljskega elektro omrežja morajo biti izvedena z minimalnim vertikalnim
odmikom 0,3 m, pri paralelnem odmiku pa je potrebno doseči minimalno razdaljo 1,0 m.
Električne kable je potrebno mehansko zaščititi. Zemeljska dela v bližini električnega
omrežja se izvajajo ročno.
Strokovna služba med gradnjo izvaja občasen nadzor in po potrebi določi dodatne ukrepe.
3.10.3 Križanja z obstoječimi TK vodi
Kanalizacija poteka v neposredni bližini TK omrežja in pride do medsebojnega križanja.
Na mestih, kjer se TK in kanalizacija križata, mora biti med kanalizacijsko cevjo in TK
zagotovljen minimalni vertikalni odmik 0,5 m. Pri vzporednem poteku mora biti
zagotovljen minimalni horizontalni odmik 1,5 m. V kolikor so razdalje manjše, je potrebno
kable mehansko zaščititi. V sklopu del je potrebno obnoviti obsip TK kabla s peskom in
opozorilni trak. Nad traso ni dovoljen odvzem in nasip materiala. Vsa dela v bližini TK se
morajo opraviti ročno. Pred pričetkom del je potrebno TK vode zakoličiti.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 36
3.11 KRIŽANJE S CESTAMI
Razvoj v gradbeništvu je pripomogel, da že dolgo poznamo asfaltne površine, kar je
pripomoglo k modernizaciji prometa, urejenosti okolja ter prostora. Ker pa razvoj zahteva
vedno nove okoliščine ter potrebe po zamenjavi dotrajane stare infrastrukture oziroma
novogradnje se kmalu porajajo novi občutki ter problemi. Pri izvedbah prekopov asfaltnih
površin je praktično nemogoče vzpostaviti asfalt v prvotno stanje. Če nam povsem uspe
narediti enako trdnost prekopa kot obstoječega cestišča, pa se vseeno sčasoma pozna
vdolbina ali izboklina na mestu prečkanja. Zato imamo prenekatero udarno jamo ter
estetsko motečo zadevo na naših cestah.
3.11.1 Tehnologija podvrtavanja
Da bi se izognili vsemu temu smo se strokovno ter tehnološko lotili te zadeve na področju
podbijanja asfaltnih cest. Rezultati so očitni in danes razpolagamo s tehnologijo, ki nam
omogoča izdelavo vrtin od premera fi 40 mm do fi 2000 mm. Dolžine, ki jih lahko
premagujemo so tja do 100 m. Sedaj raziskujemo tržišče zaradi tehnologije vodenega
vrtanja katera nam omogoča izdelavo vrtin dolžine do 500 m vodeno z največjim
premerom fi 400 mm. Na sliki 15 je prikazana tehnika podvrtanja.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 37
Slika 15: Prikaz prečkanja ceste s tehniko podvrtavanja
Trenutno na domačem tržišču posedujemo tri tehnološke postopke podvrtavanja:
- Izdelava podbitij asfaltnih cest po tehnologiji Grundomat z uvlačenjem zaščitne
PVC cevi v vrtino. Ta tehnologija nam omogoča preboje od fi 40 mm do fi 160
mm.
- Izdelava podbitij asfaltnih cest po tehnologiji Grundoram s potiskanjem zaščitne
kovinske cevi pod cesto. Ta tehnologija omogoča izdelavo podbitij od fi 125 mm
do fi 2000 mm.
- Izdelava vrtine s spiralnim svedrom. To tehnologijo opuščamo zaradi slabe
kvalitete izvedbe (večja vrtina od vstavljene cevi) ter slabe točnosti izvedbe.
3.11.1.1 Izdelava podbitij po tehnologiji Grundoram
Ta tehnologija nam omogoča podbitja asfaltnih cest, železnic, potokov, itd. Delo poteka po
sistemu potiskanja zaščitne kovinske cevi. Pri sami izdelavi podbitij smo ugotovili
naslednje dobre in slabe lastnosti nasproti ostalih tehnologij vrtanja in sicer:
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 38
Prednosti
- Za izdelavo podboja rabimo sorazmerno majhno gradbeno jamo
- S tehnologijo ne razrivamo ali odvzemamo materiala izpod cestišča, zato so
posedki ali raztezki nemogoči. Material, ki teoretično zaseda bodočo izvrtino se
nalaga v cevi, zato rečemo, da cev praktično vsadimo pod cesto.
- Dolžine samih prebojev so relativno visoke, tudi do 100 m v odvisnosti od terena
- Preboje je možno izvesti v zelo težavnih okoliščinah, kjer je izvedba gradbene jame
zelo težka ali sploh ni mogoča
- Izvedba preboja v vseh terenih II., III., IV. kategorije (zemlja, prod, kamenje, mulj,
gramoz, ilovica...)
- Zadovoljiv rezultat točnosti izvedbe
- Ekološko nesporna tehnologija (pogonski medij zrak)
- Zaradi neodvzemanja ter nerazrivanja materiala pod cestiščem je možna izvedba
preboja na minimalni globini
- Možnost izvedbe več vrtin vzporedno brez horizontalnega ali vertikalnega odmika
Slabosti
- Izvedba preboja ni mogoča brez zaščitne kovinske cevi. V tabeli 3 so prikazani
premeri zaščitnih kovinskih cevi
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 39
Tebela 3: Vrste prebojev
Poz. Izvedba preboja Zaščitna kovinska cev
1. fi 125 mm Fe fi 125 mm x 4,5 mm
2. fi 159 mm Fe fi 159 mm x 4,5 mm
3. fi 219 mm Fe fi 219 mm x 6,3 mm
4. fi 273 mm Fe fi 273 mm x 7,1 mm
5. fi 323,9 mm Fe fi 323,9 mm x 8 mm
6. fi 406,4 mm Fe fi 406,4 mm x 8 mm
7. fi 508 mm Fe fi 508 mm x 8 mm
8. fi 610 mm Fe fi 610 mm x 8,8 mm
9. fi 711 mm Fe fi 711 mm x 9 mm
10. fi 813 mm Fe fi 813 mm x 10 mm
11. fi 1016 mm Fe fi 1016 mm x 12 mm
12. fi 1220 mm Fe fi 1220 mm x 12 mm
13. fi 1420 mm Fe fi 1420 mm x 12,5 mm
14. fi 1620 mm Fe fi 1620 mm x 12 mm
15. fi 1820 mm Fe fi 1820 mm x 12,5 mm
16. fi 2020 mm Fe fi 2020 mm x 14 mm
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 40
Prav tako kot tehnologije podvrtavanja se tehnologija Grundoram deli še na več vrst. In
sicer poznamo več Grundoram strojev za podvrtavanje, kateri so prikazani na sliki 16. V
tabeli 4 pa so zapisane njihove karakteristike.
Slika 16: Prikaz strojev Grundoram
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 41
Tabela 4: Prikaz karakteristik Grundoram strojev
GRUNDORAM STROJI Premer cevi stroja (mm)
Premer zadnjega dela stroja (mm)
Dolžina (mm)
Teža (kg) Poraba zraka (m3/min)
Število udarcev (min -1)
Mini - Atlas 125 140 946 60 1,7 580
Titan 145 160 1.545,00 137 4 310
Mini - Olympus 180 230 1.080,00 175 3,5 500
Olympus 180 195 1.690,00 230 4,5 280
Hercules 216 235 1.913,00 368 6,5 340
Mini - Gigant 270 330 1.230,00 460 10 430
Gigant 270 300 2.010,00 615 12 310
Koloss 350 400 2.341,00 1.180,00 20 220
Goliath 460 510 2.852,00 2.465,00 35 180
Taurus 600 670 3.645,00 4.800,00 50 180
Apollo 800 900 4.400,00 11.500,00 100 180
3.11.2 Prečkanje železniškega tira in ceste v industrijski coni
Prečkanje ceste in železniškega tira je med jaškoma J29 in J30. Na tem delu se izvede
podvrtavanje s potiskanjem cevi.
Izdelava preboja temelji na osnovi potiskanja kovinske zaščitne cevi z zabijalom
Grundoram. Izvedba je varna v smislu posedkov cestnega telesa nad cevjo, saj ne pride do
izrivanja oziroma odstranjevanja materiala izpod vozišča ter železniškega tira.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 42
Izdelavo vrtine smo izvedli s severne strani, od jaška J30 proti jašku J29, zaradi
dostopnosti in omejenosti prostora pri jašku J29.
Pri jašku J30 smo izvedli gradbeno jamo. Dno utrjene gradbene jame mora biti 50 cm pod
koto nivelete cevovoda.
Dno gradbene jame mora biti v betonski izvedbi, saj je priprava tal odločilnega pomena pri
zagotavljanju natančnosti nivelete.
3.11.2.1 Pilotna vrtina DN 114 mm
Sledi priprava in izdelava pilotne vrtine DN 114 mm. Na podlagi podatkov, ki smo jih
pridobili na terenu, v sondažnem izkopu smo se odločili za izvedbo z optično sledljivo
krmilno glavo (Knorz – Schmid PBT 150), ki zagotavlja odstopanje smeri in višine 2 do 5
cm na razdalji 150 m.
Predvidena sila za potiskanje cevi je med 60 in 150 kN. V primeru, da bo potisna sila
manjša zaradi zemljine nosilnosti, se bo izvedla vrtina DN 219 mm, da se izognemo
posedkom sledilne cevi. Sledilne cevi so dvoplaščne opremljene z uvodno kolono, ki
omogoča dodajanje bentonita, v primeru, da bodo potisne sile prekoračile predvidene
zaradi trenja na plašču cevi.
3.11.2.2 Potiskanje zaščitne cevi DN 813 mm
Po uspešno izvedeni pilotni vrtini, katere cevi bodo služile kot vodilo za potiskanje
zaščitne cevi DN 813 mm, sledi priprava Grundomat Gigant.
Naslednja faza je priprava cevi DN 813 mm, z rezalnim segmentom in vodilno glavo na
samem začetku cevi. Rezalni segment služi kot ojačitev in preprečuje deformacije cevi v
primeru, da naletimo na morebitne ovire. Prvih pet metrov cevi se zabija z 59% energije,
da se lahko korigira niveleta.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 43
Vstavljale se bodo cevi dolžine 6 m. Cevi se bodo varile obločno, z varilnim strojem
Rimodelta 500, z metinskimi elektrodami EVB 50 za obločno varjenje, ki zagotavljajo
potrebne karakteristike zvara.
Da bi se izognili prekoračitvi predvidenih potisnih sil, ki so od 700 do 1300 kN, zaradi
trenja zemljine na plašču cevi, bo sistem opremljen s sistemom za dodajanje bentonita. Na
sliki 17 je prikazano potiskanje zaščitne kovinske cevi pod cesto
Slika 17: Prikaz potiskanja zaščitne cevi DN 813 mm pod cesto in železniškim tirom
3.11.2.3 Kontrola nivelete
Ker so padci zelo majhni in ni prostora za pogreške bomo niveleto cevi kontrolirali sproti
za vsako cev. Niveleta se kontrolira ročno, tako da se kanalski laser postavi na izhodišče
cevi, delavec pa v cevi preveri pravilnost padca, po praznjenju cevi z zrakom.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 44
V primeru, da ugotovimo odstopanja od nivelete ali smeri, se na cevi na primerna mesta
navarijo »zavore«, ki povečujejo trenje in korigirajo smer cevi.
Če naletimo na ovire, katere bi lahko zaščitno cev poškodovale ali ji spremenile smer, cev
z zrakom spraznimo in ročno odstranimo oziroma razbijemo oviro.
3.11.2.4 Vstavljanje poliesterske cevi DN 400 mm
Po uspešno končani izvedbi zabijanja zaščitne cevi se prične montaža poliesterske
kanalizacijske cevi DN 400 mm SN 5000.
Kanalizacijske cevi se spajajo v zaščitni cevi. Montaža se prične s spodnje strani. Prva cev
se nastavi niveletno in smerno ter se fiksira. Naslednja cev se transportira z zgornje strani
zaščitne kolone in spoji s prvo cevjo, nastavi se predviden padec, za tem se cev fiksira.
Postopek poteka dokler ni montirana zadnja cev.
Medprostor med kanalizacijsko in zaščitno cevjo je velik cca 35 cm in služi za korekcijo
nivelete kanalizacijske cevi.
Fiksiranje se izvede s kovinskimi distančniki, ki se navarijo na zaščitno cev s spodnje in
zgornje strani, da ne pride do premikov cevi pri injektiranju.
3.11.2.5 Injektiranje medprostora
Medprostor se po končanem spajanju cevi zainjektira z injekcijsko maso HTZ Rudnika
Velenje. Pred injektiranjem se na spodnjo stran zaščitne cevi navari oklep, ki se zatesni s
PUR peno. Na ta način se prepreči uhajanje injekcijske mase na spodnji strani cevovoda.
V prvi fazi injektiranja se izvede injektiranje do kota 90°, da se naredi posteljica za cev. Ko
injekcijska masa doseže zadostno trdnost, se kanalizacijska cev DN 400 mm napolni z
vodo, da preprečimo premike cevi pri popolnem injektiranju. Nato se cev zainjektira do
vrha.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 45
3.12 ZASIP JARKOV
Po končani montaži cevovoda (zadostuje odsek med dvema jaškoma) pričnemo z izvedbo
stranskega zasipa. Ob izvedbi zasipa se smer in višinska lega cevovoda ne smeta
spremeniti. Stranski zasip (do višine temena) ter pokrivno plast (30 cm nad temenom)
izvajamo s primernim materialom iz izkopa sicer pa z materialom granulacije do 32 mm s
katerim lahko dosežemo zahtevano zbitost in nosilnost.
Utrjevanje izvajamo s pomočjo lahkih komprimacijskih sredstev (nabijalo - "žaba",
vibracijske plošče ter valjarji širine do 90 cm). Debelina posameznih slojev znaša 20 do 30
cm. Pokrivna plast se utrjuje samo ob strani, pri debelini večji od 30 cm pa lahko pričnemo z
valjanjem po celotni širini. V primeru, da je nameščen varovalni opaž (zagatne stene) se izvaja
stranski zasip že po delni odstranitvi opaža.
Glavni zasip se izvede v skladu z zahtevami iz projekta, tako , da ne pride do posedkov na
površini. V večini primerov se izvaja v plasteh po 20 - 30 cm z utrjevanjem do zahtevane
zbitosti. Za glavni zasip se sme uporabiti izkopni material s kamni do velikosti največ 300
mm oz. polovico debeline sloja, ki ga nameravamo utrditi.
Utrjevanje se izvaja s pomočjo lahkih komprimacijskih sredstev (slika 18). V kolikor je zasip
višji od 1,0 m se lahko uporabijo težja komprimacijska sredstva. Če poteka cevovod pod cesto
je potrebno posvetiti posebno pozornost pri utrjevanju s težkimi valjarji z vibracijami, ki imajo
globinski učinek. Takšna prekomerna obremenitev lahko povzroči poškodbe na cevovodu,
(netesnost ali celo porušitev).
Po končanem zasipu je potrebno površino vzpostaviti v prvotno stanje. Prav tako se
vizualno pregleda spoje, priključke ter eventuelne poškodbe. V kolikor je potrebno,
očistimo cevovod in izvedemo sanacijo s trajno elastičnimi kiti ter premazi
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 46
Slika 18: Prikaz utrjevanja zasipa v plasteh
3.13 PREIZKUS TESNOSTI KANALA
Pred dokončnim preizkusom je priporočljivo izvesti predpreizkušnjo, ki poteka na enak
način kot dokončni preizkus. Predpreizkus se vrši na delno zasutem cevovodu (stiki
ostanejo vidni). Preizkus tesnosti kanala se izvede po evropskih normah EN 1600
(standardni sistem SIST EN 1610) Preizkus tesnosti pred prevzemom se izvede po zasipu
cevovoda. Preizkuša se bodisi z vodo ali zrakom. Preizkus mora izvesti podjetje, ki ima
koncesijo za tovrstno dejavnost. Prisoten mora biti tudi predstavnik bodočega upravljalca
kanalizacijskega sistema.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 47
3.13.1 Preizkus tesnosti kanala z zrakom
Preizkus se izvede po odsekih ob ustrezni zatesnitvi odprtin. Uporabiti je potrebno
zrakotesne zaporne čepe, da bi izklopili možne napake na aparaturah za preizkušnje.
Potek preizkusa:
- Preizkus se izvede od jaška do jaška
- Cevovod se napolni z zrakom, začetni tlak, ki je nekoliko višji od tlaka preizkusa se
vzpostavi za 5 minut, nakar se uravnava tlak preizkusa in čas preizkusa na tip
preizkusa
- Ob preizkusu beležimo padec tlaka in ga primerjamo z dovoljenim
Kanal je tesen, če je padec tlaka v času trajanja preizkusa v mejah, ki so dopustne po EN
1600.
3.13.2 Preizkus tesnosti kanala z vodo
- Preizkus se izvede od jaška do jaška ob ustrezni zatesnitvi odprtin
- Ustvari se tlak preizkušanja, to je tisti tlak, ki se ustvari s polnjenjem preizkusnega
odseka cevovoda z vodo do nivoja površine na dolvodnem ali gorvodnem jašku z
maksimalno vrednostjo 50 kPa in minimalno vrednostjo 10 kPa
- Po polnjenju cevovoda in ustvarjenem zahtevanem tlaku preizkušanja je pred
pričetkom preizkusa potreben pripravljalni čas (običajno zadošča ena ura razen pri
preizkušanju betonskih cevi, kjer je potreben 24 urni pripravljalni čas)
- Po izteku pripravljalnega časa se izvede preizkus tesnosti kanala, ki traja 30 minut
Zahteve pri preizkušanju:
Preizkus tlaka se vzdržuje z natančnostjo 1 kPa z dodajanjem vode. Celotno količino
dodane vode in tlačno višino pri vsakokratnem dodajanju je potrebno meriti in beležiti. Da
je kanal tesen količina dodane vode ne sme biti večja kot:
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 48
- 20, 2 / ml v 30 min za cevovod (cevi in jaške)
- 20, 4 / ml za jaške in revizijske komore pri posamičnem preizkušanju
Opomba: 2m se nanaša na omočeno notranjo površino.
V kolikor so izgube večje, je potrebno preiskati netesna mesta, jih sanirati in preizkus
ponoviti.
Na našem objektu je prišel v upoštev preizkus tesnosti kanala z zrakom.
3.13.3 Zapisnik in poročilo
Zapisnik o preizkusu mora vsebovati:
- Podatke o identifikaciji preizkušanca (oznaka ali stacionaža odseka, oznaka jaška
itd.)
- Zahteve, ki jih mora preizkušanec izpolnjevati
- Podatke o okolju, v katerem se izvaja meritev (temperatura zraka, gladina
podtalnice itd.)
- Izmerjene vrednosti
- Grafični prikaz poteka meritev
- Sklep o doseženi tesnosti ali netesnosti preizkušanca glede na postavljene zahteve
Zapisnik mora skozi podpisovati vodja preizkusa in odgovorni predstavnik odgovorne
službe. Skladnost cevovoda glede na tesnost je potrebno ugotavljati po odsekih med jaški.
Na vsakem odseku, kjer niso bila izpolnjena merila tesnosti, je potrebno po izvršenem
popravilu ponoviti preizkus, dokler ni dokazana tesnost.
Poročilo o preizkušanju tesnosti izdela preizkuševalec za celotni objekt ali za določeni
zaključeni del objekta. Poročilo mora odobriti nadzorna služba naročnikom, ki na ta način
opravi prevzem položenega cevovoda glede na tesnost. Cevovod se sme prevzeti, če vsi
rezultati preizkušanja izpolnjujejo merila za izbrani postopek preizkušanja.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 49
3.14 PREGLED KANALA Z VIDEONADZORNO OPREMO
Snemanje kanalizacijskega sistema je povezano z uporabo primerne tehnologije in
pravilnih ter na nekaterih področjih že standardiziranih postopkov. Pred začetkom TV
snemanja mora izvajalec del očistiti cevni sistem, kar se običajno izvede s pomočjo
izpiranja z vodnim curkom pod velikim pritiskom. Nadzorni organ pa nato pregleda in
preveri izpolnjevanje pogojev, ki jih za svoje delo potrebuje izvajalec snemanja.
Pri TV pregledu je potrebno preveriti konstrukcijsko, hidravlično in okoljsko ustreznost
cevnega sistema. Dela je zato potrebno izvajati v skladu z Navodili za preizkušanje in
potrjevanje tesnosti kanalizacijskih vodov, ki sodi v okvir standarda SIST EN 13508-2:
2003, upoštevati tudi nemške smernice ATV-M 143-2.
Klasifikacija poškodb mora biti v slovenskem jeziku in usklajena z omenjenim
standardom. Tak način snemanja je tudi usklajen z zahtevami, ki veljajo v evropski
skupnosti. Glede snemanja je potrebno upoštevati še naslednje:
- Digitalni zapis posnetkov se izvede na samem mestu snemanja
- Uporabiti je potrebno avtorsko zaščitene sisteme, ki onemogočajo kasnejše
popravljanje in zagotavljajo pristnost podatkov, ki so zabeleženi na označenem CD
ali DVD mediju
- Omogočen mora biti vnos podatkov v GIS in druge sisteme
- Zagotoviti je potrebno arhiviranje podatkov
Pri TV pregledih, ki jih izvaja usposobljena ekipa z ustrezno snemalno opremo je potrebno
upoštevati še naslednje:
- Robotska kamera (slika 19, 20) zapiše video posnetke in spremljajoče podatke v
digitalni obliki (slika 21)
- Uporabljati je potrebno vrtljivo glavo kamere, ki omogoča pravokotno snemanje
problematičnih mest, stikov in priključkov
- Potrebno je samodejno beleženje dolžin in trenutnih nagibov pregledovanih
odsekov
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 50
Zbrani podatki so sestavni del dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev uporabnega
dovoljenja.
Po opravljenem pregledu se izdela poročilo ter ustrezno označi CD oziroma DVD medij, ki
ima zato status originala. Poskrbeti je potrebno tudi za ustrezne varnostne kopije
originalnih zapisov.
Časovni razmak med zaporednimi pregledi s TV kamero se opravlja skladno z zahtevami
zakonodaje. Pri tem se upošteva naslednje:
- Datum izteka garancijske dobe, ki jo nosi izvajalec gradbenih del
- Zahtevnost terena na katerem je zgrajen kanalizacijski ali drenažni sistem.
- Stopnja zaščite vodnega pasu
- Pregledi se izvedejo tudi vedno po izlitjih kemičnih tekočin, nesrečah ali drugih
vidnih poškodbah v območju trase (ugrezi, odnašanje nasipnega materiala,
zamašitve ob dežju in drugo)
Posnetek kanala je prikazan na sliki 22.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 51
Slika 19: Robotska kamera
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 52
Slika 20: Robotska kamera
Slika 21: Spremljava in zapis snemanja v digitalno obliko
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 53
Slika 22: Posnetek kanala
3.15 ZAHTEVE PO KAKOVOSTI ODPADNE VODE, KI SE LAHKO PRIKLJUČI NA ČISTILNO NAPRAVO
Pred izpustom odpadne vode na javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s čistilno
napravo, mora njih karakteristika zadostiti določenim kriterijem. Tako ne smemo (glede na
zahteve uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja) na čistilno napravo odvajati odpadne vode z naslednjimi značilnostmi:
- Če vsebujejo odpadke, katerih težnostno razmerje do odpadne vode presega 0,1%
- Če vsebuje odpadke, ki pred tem niso bili zmleti, vendar njihova velikost presega
3 cm
- Če vsebuje ostanke procesov izgorevanja ali tekstila, peska, zemlje, kovine, lesa,
stekla, plastike, perja, katrana in drugih podobnih ali viskoznih substanc
- Če odpadne vode vsebujejo trde materiale, ki lahko povzročajo škodo ali višje
stroške vzdrževanja
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 54
- Če vsebujejo vnetljive tekočine kot so bencin, bencol, nafta, disel goriva, kurilna
olja, strojna olja, transformatorska olja, mazut, petrolej, terpentinska olja, toluoli,
ksioli, barve in druge tekočine s podobnim učinkom
- Če vsebujejo infektivne odpadne snovi iz zdravstvenih ali veterinarskih ustanov
- Če odpadne vode vsebujejo višjo koncentracijo snovi kot so navedene v tabeli 5:
Tabela 5: Parametri odpadnih voda
Parameter Izražen kot Enota Vrednost za iztok v vode
Vrednost za iztok v
kanalizacijo
I. SPLOŠNI PARAMETRI
1. Temperatura °C 30,00 40,00
2. pH vrednost 6,5-9,0 6,5-9,5
3. Neraztopljene snovi mg/l 80,00 (a)
4. Usedljive snovi ml/l 0,50 10,00
5. Obarvanost
pri 436 nm SAK 1/m 7,00
pri 525 nm SAK 1/m 5,00 (b)
pri 620 nm SAK 1/m 3,00
II. BIOLOŠKI PARAMETRI
6. Strupenost za vodne bolhe SD 3,00
7. Biološka razgradljivost % (c)
III. ANORGANSKI PARAMETRI
8. Bor* B mg/l 1,00 10,00
9. Aluminij Al mg/l 3,00 (d)
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 55
10. Arzen* As mg/l 0,10 0,10
11. Baker* Cu mg/l 0,50 0,50
12. Barij* Ba mg/l 5,00 5,00
13. Kadmij* Cd mg/l 0,10 0,10
14. Kobalt* Co mg/l 1,00 1,00
15. Kositer* Sn mg/l 2,00 2,00
16. Celotni krom* Cr mg/l 0,50 0,50
17. Krom - šestvalentni* Cr mg/l 0,10 0,10
18. Nikelj* Ni mg/l 0,50 0,50
19. Srebro* Ag mg/l 0,10 0,10
20. Svinec* Pb mg/l 0,50 0,50
21. Železo Fe mg/l 2,00 (d)
22. Živo srebro* Hg mg/l 0,01 0,01
23. Klor - prosti* Cl2 mg/l 0,20 0,50
24. Celotni klor* Cl2 mg/l 0,50 1,00
25. Amonijev dušik N mg/l 10,00 (e)
26. Nitritni dušik* N mg/l 1,00 10,00
27. Nitratni dušik N mg/l (f)
28. Celotni cianid CN mg/l 0,50 10,00
29. Cianid prosti* CN mg/l 0,10 0,10
30. Fluorid Fe mg/l 10,00 20,00
31. Klorid Cl mg/l (g)
32. Celotni fosfor P mg/l 2,00
33. Sulfat SO4 mg/l (f) 300,00
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 56
34. Sulfid S mg/l 0,10 1,00
35. Sulfit SO3 mg/l 1,00 10,00
IV. ORGANSKI PARAMETRI
36. Celotni organski ogljik C mg/l 30,00
37. Kemijska potreba po kisiku O2 mg/l 120,00
38. Biokemijska potreba po kisiku O2 mg/l 25,00
39. Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, mineralna olja...) mg/l 20,00 100,00
40. Celotni ogljikovodiki* (mineralna olja) mg/l 10,00 20,00
41. Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki* mg/l 0,10 1,00
42. Adsorbljivi organski halogeni* Cl mg/l 0,50 0,50
43. Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki* (i) Cl mg/l 0,10 0,10
44. Polarna organska topila (j) mg/l (k) (l)
45. Fenoli* C6H5OH mg/l 0,10 10,00
46. Vsota anionskih in neionskih tenzidov mg/l 1,00 (a)
Parameter z oznako * je določen kot nevarna snov
Oznake v tabeli pomenijo:
(a) Mejna koncentracija neraztopljenih snovi in tenzidov v tehnološki odpadni vodi je
določena z vrednostjo, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 57
(b) Mejna vrednost je določena z vrednostjo, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne
naprave, kamor odteka obarvana tehnološka odpadna voda, ne presega mejne
vrednosti za iztok v vode
(c) Parametri se določijo v odpadni vodi katere količina je večja od 5% vse odpadne
vode, ki se čisti na čistilni napravi, in je nizko stopnjo biološke razgradljivosti
pričakovati zaradi izvora ali lastnosti odpadne vode. Pri običajnem razredčevanju
odpadne vode na čistilni napravi mora biti stopnja biološke razgradljivosti, izražena
z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80% stopnje razgradnje odpadnih vod na
čistilni napravi
(d) Mejna vrednost je določena posredno z mejno vrednostjo usedljive snovi
(e) Za odpadne vode, ki odtekajo na čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo
od 2000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l
(f) Mejna vrednost se določi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(g) Mejna vrednost je določena posredno s strupenostjo
(h) Velja za odvajanje odpadnih vod v vode na vodozbirnem območju naravnih jezer in
ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje
(i) Alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 °C, kot so: diklormetan,
triklormeten, trikloreatan, tetrakloreten, triklormetan, tetraklormetan...
(j) Topila, ki se z vodo povsem ali delno mešajo in so biološko razgradljiva
(k) Mejna vrednost je določena posredno z vrednostjo KPK
(l) Mejna vrednost je enaka koncentraciji, ki predstavlja 90% topnosti teh snovi v vodi
ali največ 5000 mg/l
Vso odpadno vodo, v kateri koncentracija posameznih snovi presega zgoraj navedene
vrednosti, je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo predhodno očistiti do te
mere, da bo ustrezala zgornjim kriterijem.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 58
4 SKLEP
Skozi diplomsko nalogo smo imeli priložnost spoznati strukturo kanalizacijskega sistema v
širšem območju Celja, kar sem predvsem opisal v uvodu. Preko tega smo se osredotočili na
rajonski zbiralnik RZ – 10. Spoznali smo celotno tehnologijo izvedbe kanalizacijskega
sistema ter na koncu preizkus tesnosti kanala, pregled kanala z videonadzorno opremo ter
zahteve po kakovosti odpadne vode, ki se lahko priključi na čistilno napravo. V diplomski
nalogi so prikazane tabele, slike ter grafične priloge preko katerih je projekt zelo nazorno
prikazan. Traso kanalizacijskega sistema v praksi ni tako lahko izvesti, kot se nam zdi na
samem začetku, ko pogledamo pregledno situacijo sistema. Kot sem že povedal v uvodu, je
praktično nastajanje objekta zaradi muhavosti narave zelo oteženo. Zato sem se v
diplomski nalogi osredotočil na težave pri izvajanju kanalizacije.
V nalogi so zajeti izračuni izkoristkov bagra Liebherr 902 ter potrebno število tovornih
vozil za nemoteno obratovanje tovrstnega stroja. V praksi se to ne preračunava saj so
norme izvajalcev kar njihove izkušnje. Tako je izkušnja izvajalcev v diplomski nalogi
potrjena z izračunom.
Težava, ki nastane je prečkanje komunalnih vodov. Za pridobitev soglasja komunalnih
organov je potrebno najprej pridobiti pogoje in vrisano omrežje komunalne infrastrukture.
Tako je potrebno že na samem začetku načrtovanja usklajevanja padcev in višin
kanalizacije. Kar hitro se to pozna tudi v praksi, kjer moramo na mestih prečkanj vse
izkope opravljati ročno ter kable mehansko zaščititi.
Potrebno je še omeniti podvrtavanje ceste in železniškega tira. Na tem delu se je izvedlo
podvrtavanje s tehnologijo Grundoram. Tokrat se je tehnika podvrtavanja izvedla kljub
njeni ceni, saj ni bilo drugega možnega načina.
Moje mnenje je takšno, da se vse preveč izkopava tudi tam, kjer bi se lahko to uredilo na
kakšen drugačen način. Pri cestah so rezultati prekopov in izkopov slabši od podvrtavanja.
Če že pogledamo samo fazo gradnje je potrebno pri izkopih cesto zapreti vsaj v
polovičnem delu, medtem ko pri podvrtavanju ostane cesta prevozna. Prav tako pa pride
zaradi izkopov in prekopov s časom do nepotrebnih lukenj in izboklin na cesti, pri
podvrtavanju te škode ni.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 59
Včasih je potrebno malo spregledati tudi ceno in poiskati najboljši način izgradnje.
Potrebno je upoštevati posledice, ki bodo nastale zaradi cenejše izvedbe. Ko konec koncev
izračunamo kakšna bo cena po nekaj letih, ko bo potrebna rekonstrukcija izkopanih cest,
mogoče pridemo celo na začetno ceno izvedbe podvrtavanja. Zato bodimo realni,
pretehtajmo možnosti in se nato lotimo izvedbe.
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 60
5 VIRI IN LITERATURA
[ 1 ] B. Skutnik, Nadgradnja primarnega kanalizacijskega sistema RZ-10 na območju ZN
Štore II, Hidrosvet, d.o.o.
[ 2 ] www.nivo.si/navodila
[ 3 ] www.voka-celje.si/podjetje/podatki
[ 4 ] www.tracto-technik.de
[ 5 ] www.vilkograd-sp.si
[ 6 ] Navodili za preizkušanje in potrjevanje tesnosti kanalizacijskih vodov – dopolnilo št.
1 (dopolnila splošnih in tehničnih pogojev, III. Knjiga, 2000), veljavnega standarda SIST
EN 13508-2:2003 in nemškimi smernicami ATV-M 143-2
[ 7 ] I. Slokan, Nizke zgradbe, 1. izd., TZS, Ljubljana, 2003
[ 8 ] Gradbeniški priročnik, 2. izd., TZS, Ljubljana, 1998
[ 9 ] Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 61
6 PRILOGE
6.1 DETAJL JAŠKA
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 62
6.2 DETAJL KRIŽANJA MAGISTRALNEGA PLINOVODA
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 63
6.3 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z ELEKTRO VODOM
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 64
6.4 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z TELEKOM VODI
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 65
6.5 ČRPALIŠČE – TLORIS IN PREREZ S STROJNO OPREMO
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 66
6.6 PREGLEDNA SITUACIJA
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 67
6.7 SITUACIJA KANALIZACIJSKEGA ZBIRALNIKA RZ-10
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 68
6.8 PODOLŽNI PROFIL RZ-10
Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 69
6.9 NASLOV ŠTUDENTA
DAVOR ŽVIKART
Medlog 24
3000 Celje
6.10 KRATEK ŽIVLJENJEPIS
Rojen: 27.5.1982
Šolanje: 1989 – 1997 ; Osnovna šola Lava
1997 – 2001 ; Poklicna in tehniška gradbena šola Celje
2001 ; Fakulteta za gradbeništvo Maribor
Recommended