TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Davor Žvikart

TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA

RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE

Diplomsko delo

Maribor, marec 2009

I

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE

Študent: Davor ŽVIKART

Študijski program: Visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Prometno - hidrotehnična

Mentor: doc. dr. Andrej Štrukelj

Maribor, marec 2009

II

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17 Številka: DG/488 Maribor, 25.05.2009

Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 90/2008) izdajam

SKLEP O DIPLOMSKEM DELU Davor Žvikart, študent(ka) visokošolskega strokovnega študijskega programa GRADBENIŠTVO, PROMETNO-HIDROTEHNIČNA SMER, lahko izdela diplomsko delo pri predmetu Tehnologija gradbene proizvodnje in mehanizacija. MENTOR(ICA): doc. dr. Andrej Štrukelj Naslov diplomskega dela: TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE Naslov diplomskega dela v angleškem jeziku: TECHNOLOGY OF CANALIZATION SYSTEM RZ-10 IN INDUSTRIAL DISTRICT ŠTORE Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z “Navodili za izdelavo diplomskega dela” in ga oddati v treh izvodih ter en izvod elektronske verzije do 25.05.2010 v referatu za študentske zadeve. Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni.

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Andreju Štruklju za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem podjetju CM Celje d.d. ter g. Jožetu Podergajsu za pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.

IV

TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V INDUSTRIJSKI CONI ŠTORE

Ključne besede: Gradbeništvo, kanalizacijski sistem UDK: 696(043.2)

Povzetek Diplomska naloga predstavi tehnologijo kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore. V delu so zajeti izkopi jarkov, priprava posteljice, polaganje cevi, zasip jarkov in na koncu še preizkus tesnosti kanala ter pregled kanala z videonadzorno opremo. Pri izkopih je prikazan izračun izkoristkov bagra Liebherr 902 ter potrebno število tovornih vozil za nemoteno delo bagra. Opisan je tudi način skladiščenja in ravnanja z armirano betonskimi cevmi. Ker pri projektu nastopijo tudi težave, je v delu zajeto tudi reševanje prečkanj komunalnih vodov, cest in železniških tirov. Pri prečkanju le teh je podrobneje prikazana metoda podvrtavanja (polaganje cevi brez izkopov) Grundoram. Celotno pisano delo je v grafičnih prilogah, s slikami in tabelami tudi nazorno prikazano.

V

TECHNOLOGY OF CANALIZATION SYSTEM RZ-10 IN INDUSTRIAL DISTRICT ŠTORE

Key words: Civil engineering, canalization system

UDK: 696(043.2)

Abstract

Diploma work presents canalization system RZ-10 in industrial district Štore. The main focus of this diploma work is excavation, preparation of ditches, pipe laying, filling up ditches. At the end there is the tightness exam and video shot of interior of the pipes. This work also includes the theoretical and practical effect of Liebherr 902 excavator and the number of trucks we need. A pipe treatment is also described. Because of the problems in a project this diploma contains the solutions of crossing electric wires, telephone wires, railroads and roads. Crossing roads and railroads is described in a greater detail with pipe ramming method Grundoram. Work contains detailed graphics, pictures and tables.

VI

VSEBINA

1 UVOD .......................................................................................................................1

1.1 NASLOV TEME ....................................................................................................1

1.2 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ............................................1

1.3 NAMEN IN CILJI ..................................................................................................2

1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ........................................................................2

1.5 METODE RAZISKOVANJA .................................................................................3

2 SPLOŠNO O KANALIZACIJI ...............................................................................3

2.1 ZASNOVA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA ....................................................4

2.1.1 Mešani kanalizacijski sistem ...........................................................................4

2.1.2 Ločeni kanalizacijski sistem ...........................................................................5

2.1.2.1 Meteorni kanalizacijski sistem ................................................................6

2.1.2.2 Fekalni kanalizacijski sistem ...................................................................6

3 RAJONSKI ZBIRALNIK RZ-10 ............................................................................6

3.1 OPIS ......................................................................................................................6

3.1.1 Opis objekta ...................................................................................................6

3.1.2 Opis trase rajonskega zbiralca RZ-10 ..............................................................7

3.1.3 Pregledna situacija s karakterističnimi detajli in opis faz del ...........................8

3.2 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA .....................................................................................8

3.2.1 Opis organizacije gradbišča (ureditev prometa, dostopi na gradbišče) .............9

3.2.2 Način skladiščenja osnovnih materialov in polizdelkov...................................9

3.2.3 Popis mehanizacije ....................................................................................... 10

3.3 MATERIALI ........................................................................................................ 10

3.3.1 Osnovni materiali ......................................................................................... 10

3.3.1.1 Vrste in izvor, ter potrebne količine ...................................................... 11

3.3.1.2 Način transporta .................................................................................... 11

3.4 NAČIN IZVEDBE ............................................................................................... 12

3.4.1 Tehnološki postopki po posameznih fazah dela ............................................. 12

3.4.2 Odvodnjavanje.............................................................................................. 13

VII

3.5 JARKI .................................................................................................................. 13

3.5.1 Vrste izkopov ............................................................................................... 16

3.5.1.1 Prvi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902 ................................. 19

3.5.1.2 Drugi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902 .............................. 20

3.5.1.3 Izračun potrebnega števila tovornih vozil za nemotena dela bagra ......... 21

3.6 PRIPRAVA POSTELJICE ................................................................................... 22

3.6.1 Ležišče v naravnih tleh ................................................................................. 22

3.6.2 Peščena posteljica ......................................................................................... 23

3.6.3 Betonska posteljica ....................................................................................... 24

3.7 CEVI .................................................................................................................... 25

3.7.1 Armirano betonske cevi ................................................................................ 25

3.7.1.1 Skladiščenje .......................................................................................... 25

3.7.1.2 Transport .............................................................................................. 26

3.7.1.3 Montaža cevovodov .............................................................................. 27

3.7.2 Poliesterske cevi (PETP) .............................................................................. 30

3.8 JAŠKI .................................................................................................................. 30

3.8.1 Montaža jaškov ............................................................................................. 31

3.9 ČRPALIŠČE S TLAČNIM VODOM .............................................................................. 32

3.10 KRIŽANJA Z ENERGETSKO KOMUNALNIMI VODI ..................................... 33

3.10.1 Križanja z obstoječim plinovodom ............................................................ 34

3.10.2 Križanja z obstoječimi Elektro vodi .......................................................... 35

3.10.3 Križanja z obstoječimi TK vodi ................................................................ 35

3.11 KRIŽANJE S CESTAMI ...................................................................................... 36

3.11.1 Tehnologija podvrtavanja .......................................................................... 36

3.11.1.1 Izdelava podbitij po tehnologiji Grundoram .......................................... 37

3.11.2 Prečkanje železniškega tira in ceste v industrijski coni .............................. 41

3.11.2.1 Pilotna vrtina DN 114 mm .................................................................... 42

3.11.2.2 Potiskanje zaščitne cevi DN 813 mm .................................................... 42

3.11.2.3 Kontrola nivelete................................................................................... 43

3.11.2.4 Vstavljanje poliesterske cevi DN 400 mm ............................................. 44

3.11.2.5 Injektiranje medprostora ....................................................................... 44

3.12 ZASIP JARKOV .................................................................................................. 45

VIII

3.13 PREIZKUS TESNOSTI KANALA ...................................................................... 46

3.13.1 Preizkus tesnosti kanala z zrakom ............................................................. 47

3.13.2 Preizkus tesnosti kanala z vodo ................................................................. 47

3.13.3 Zapisnik in poročilo .................................................................................. 48

3.14 PREGLED KANALA Z VIDEONADZORNO OPREMO .................................... 49

3.15 ZAHTEVE PO KAKOVOSTI ODPADNE VODE, KI SE LAHKO PRIKLJUČI NA

ČISTILNO NAPRAVO................................................................................................ 53

4 SKLEP .................................................................................................................... 58

5 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 60

6 PRILOGE ............................................................................................................... 61

6.1 DETAJL JAŠKA ....................................................................................................... 61

6.2 DETAJL KRIŽANJA MAGISTRALNEGA PLINOVODA .................................................... 62

6.3 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z ELEKTRO VODOM .............................................. 63

6.4 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z TELEKOM VODI ................................................. 64

6.5 ČRPALIŠČE – TLORIS IN PREREZ S STROJNO OPREMO ................................................ 65

6.6 PREGLEDNA SITUACIJA .......................................................................................... 66

6.7 SITUACIJA KANALIZACIJSKEGA ZBIRALNIKA RZ-10 ................................................. 67

6.8 PODOLŽNI PROFIL RZ-10 ........................................................................................ 68

6.9 NASLOV ŠTUDENTA................................................................................................ 69

6.10 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................ 69

IX

KRATICE

GZ – glavni zbiralnik

RZ – rajonski zbiralnik

CČN – celjska čistilna naprava

ČN – čistilna naprava

DN – nazivni premer

LTŽ – lito železo

MB – marka betona

PE-HD - polietilen

PETP - poliester

AB – armiran beton

TK - telekomunikacije

NN – nizka napetost

VN – visoka napetost

ZN – železarna štore

ISPA – evropski sklad za okoljevarstvene projekte

RJ – revizijski jašek

MRP – merilno regulacijska postaja

ABC – armirano betonske cevi

GIS – geografski informacijski sistem

Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore 1

1 UVOD

1.1 NASLOV TEME

Tehnologija izvedbe kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore

1.2 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

V zadnjem desetletju, še posebno v zadnjih šestih letih, je prišlo do velikih vlaganj v

dograditev in izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja in čiščenja odpadnih vod.

Zbiranje in odvajanje odpadnih vod na širšem celjskem območju se vrši preko posameznih

rajonskih zbiralnikov (RZ) s priključkom na glavna zbiralnika GZ-1 in GZ-2. Po združitvi

glavnih zbiralnikov v združitvenem objektu na platoju sotočja Voglajne in Savinje se

vodijo odpadne vode proti CČN po glavnem zbiralniku GZ-0. Rajonski zbiralniki zbirajo

preko sekundarne kanalizacije pretežno mešane odpadne vode.

Investitor je v sklopu izgradnje sistema odvajanja fekalnih vod z območja naselij Teharje -

Slance, Vrhe, Štore, Prožinska vas, Kompole, Draga, Ogorevc, Štore – Lipa, ter

rekonstrukcij omrežja na območju železarne Štore predvidel izgradnjo rajonskega

zbiralnika RZ-10.

Ta rajonski zbiralnik RZ-10 pa je tudi tema mojega diplomskega dela. V diplomski nalogi

bom opisal težave, ki nastopijo v fazi gradnje kanalizacijskega sistema. Kot vemo, je

narava samosvoja zato tudi ni lahko določiti preproste trase še tako enostavnega

kanalizacijskega sistema. Zaradi same narave se nam postavijo na pot razne vode (potoki,

melioracijski odvodniki, reke, in podobno). Samo narava pa ni edini krivec. Težave

nastopijo tudi zaradi modernizacije tehnologije, olajšanja človeških življenj, večjih potreb

in podobno. Zato se poleg same gradnje, kot so polaganje cevi, razpiranje jarkov,

postavljanje jaškov, pri gradnji sistemov pojavijo še razna križanja z naravo in razna

križanja z moderno tehnologijo, kot so:


- Križanje s komunalnimi vodi (elektrika, plin, vodovod, telefon,...)

- Križanje z vodotoki (potoki, melioracijski odvodniki,...)

- Križanje s cestami in železniškimi tiri

1.3 NAMEN IN CILJI

Za raziskavo same gradnje kanalizacijskega sistema sem se odločil zaradi želenega

vpogleda v praktično nastajanje projekta. Zaradi pomanjkanja gradiva na temo tehnologije

izvedbe kanalizacije upam, da bom z mojo diplomsko nalogo pripomogel k lažjemu

razumevanju izgradnje kanalizacijskega sistema.

V okviru izgradnje kanalizacijskega sistema RZ-10 v industrijski coni Štore se bom

osredotočil na tehnologijo gradnje kanala. Skušal bom najbolj nazorno prikazati reševanje

križanja ceste in železniškega tira, polaganje cevi, vgradnja jaškov in podobno.

1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Omejujem se na reševanje modernih še ne tako raziskanih metod v Sloveniji. In sicer gre

za razna podvrtavanja cest in železniških tirov. Predvsem so v tem poglavju uporabljeni

viri tujih avtorjev. Za izvedbo prečkanj z izkopi ali podvrtavanjem nam omejuje cena ter

razpoložljiva mehanizacija. V nalogi so zajeti tudi izračuni izkoristkov bagra ter izračun

potrebnega števila tovornih vozil za nemoteno delovanje bagra. Tudi tu sem z gradivom

zelo omejen, saj se ti izračuni v praksi ne izvajajo več. Vse norme gradbene mehanizacije

so norme izkušenj.


1.5 METODE RAZISKOVANJA

Raziskava tehnologije same izvedbe temelji na projektu izvedbe kanalizacijskega sistema

RZ-10 v industrijski coni Štore.

2 SPLOŠNO O KANALIZACIJI

Ko so pred tisočletji ljudje pričeli graditi prva naselja, so vedno izbrali primeren prostor

blizu kakovostnega vodnega vira. Z večanjem števila prebivalcev v mestih so se pričele

težave zaradi onesnaženja z odpadki, še bolj pa z odpadno vodo. Širile so se nalezljive

bolezni, življenska doba je bila tako zelo kratka. Žal so v miljonskih mestih nerazvitih

dežel še danes podobne življenske razmere.

Zaradi povečanja števila prebivalcev se povečuje tudi poraba vode, ki znaša približno 500

litrov / osebo / dan. Porabljena, onesnažena voda žal pogosto neočiščena odteka v

podtalnico ali potoke in reke. Neočiščene ali slabo prečiščene odpadne vode vsebujejo

veliko hranilnih snovi, s tem pa zaradi večje porabe kisika v vodi rušimo biološko

ravnovesje, zaradi česar postanejo reke smrdeči kanali brez življenja. Onesnaževanje voda

je vedno hujše zaradi vedno večje uporabe kemikalij, ki so večkrat tudi strupene, zelo

obstojne ter nerazgradljive, in se tako kopičijo v živih organizmih.

Najhuje je, da neprečiščene odpadne vode zastruplajo potoke, reke, posredno pa izvire, iz

katerih črpamo pitno vodo.

Tudi v Sloveniji slabo ravnamo z odpadnimi vodami. Celo v mestih je manj kot 70%

prebivalcev priključenih na javno kanalizacijsko omrežje. Preostali odstotek prebivalstva si

svoje odvajanje odpadne vode uredi kar sam z izpusti v bližnje potoke, ali pa preprosto

pustijo da ponikne v tla, in tako onesnažujejo tudi podtalnico.

S priključitvijo v Evropsko unijo so bile sprejete tudi obveznosti v zvezi s prečiščevanjem

odpadnih voda. Onesnaževanje zmanjšujemo tudi tako, da je v kanalizacijo dovoljeno

odvajati samo odpadno vodo, ki je razgradljiva - vse ostalo morajo uporabniki prečistiti

sami. Z uvedbo ekološke takse so v podjetjih pričeli posodabljati tehnološke postopke tako,


da z recikliranjem zmanjšujejo količino in onesnaženost odpadnih voda, ki jih spuščajo v

javno kanalizacijsko omrežje.

2.1 ZASNOVA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA

Pri snovanju kanalskega omrežja se moramo odločiti, kako bomo odpadne vode odvedli v

vodotok: izbiramo med mešanim in ločenim fekalnim ter ločenim meteornim

kanalizacijskim sistemom.

2.1.1 Mešani kanalizacijski sistem

Pri mešanem kanalizacijskem sistemu speljemo odpadne in padavinske vode po eni cevi v

čistilno napravo in nato v vodotok. Pri teh sistemih so kanali v manjših naseljih v dneh

brez padavin skoraj prazni, saj po njih teče samo odpadna voda, napolnijo se le ob nalivih

ob dotoku padavinske vode, ki kanale ob tem tudi spere.

Prednosti mešanega kanalizacijskega sistema:

- Enostavna zasnova in izdelava

- Pregledna izvedba

- Nižja cena kot pri ločenem

- Očistimo velik del onesnaženih padavinskih voda

- Zagotovimo varno urbano odvodnjo pred poplavami lastnih voda

Pomanjkljivosti mešanega kanalizacijskega sistema:

- Nevarnost izliva kanalizacijske vode v kleteh ob nalivih

- Premajhna hitrost vode v kanalih, ko ni padavinskega odtoka in s tem povezano

škodljivo usedanje blata v ceveh

- Slabše delovanje čistilnih naprav zaradi različne razredčenosti odpadnih voda


- Dražja črpališča, saj morajo biti dimenzionirana tudi za velike količine padavinske

vode

Na mešanih kanalizacijskih sistemih zgradimo razbremenilnike, preko katerih ob nalivih

odvajamo čistejšo vodo naravnost v vodotok. Na ta način zmanjšamo vodo v ceveh, ki so

zato lahko manjšega premera, kar gradnjo poceni. Poleg razbremenilnikov pa danes

gradimo še zadrževalne bazene deževnih voda, ki nam dodatno varujejo vodotoke,

zmanjšujejo konice odtokov in enakomerneje ter v večji količini obremenijo čistilno

napravo z onesnaženo padavinsko vodo.

2.1.2 Ločeni kanalizacijski sistem

Že sama beseda pove, da pri tem sistemu padavinsko in odpadno vodo ločimo in jo

speljemo vsako v svojo cev. Pri ločenem sistemu kanalizacije torej zgradimo dva sistema

cevi in sicer meteorni ter fekalni kanalizacijski sistem. Ločen kanalizacijski sistem, pri

katerem se proti čistilni napravi vodijo samo komunalne odpadne vode brez meteornih

vod, je izveden tam, kjer je to izvedljivo in ekonomsko upravičeno. Predvsem pride tak

sistem kanalizacije v poštev v primernih naseljih, kjer se kanalizacija šele urejuje.

Prednosti sistema:

- Ob nalivih ni nevarnosti, da bi odpadne vode preplavile kleti hiš, saj je padavinska

voda v drugi cevi

- V čistilno napravo doteka ves čas približno enaka količina kanalske vode, kar

zagotavlja boljše delovanje ČN

Slabosti sistema:

- Večji investicijski stroški

- Dražje vzdrževanje dvojnih kanalskih cevi

- Zapletenost in nepreglednost sistema

Nevarnost napačnega priključevanja odpadne vode v cev za padavinsko vodo. V takih

primerih spuščamo v vodotok neprečiščeno odpadno vodo.


2.1.2.1 Meteorni kanalizacijski sistem

Kanali so zaradi velikih količin padavinskih vod večjega profila in so speljani naravnost v

vodotok. Pred izlivom je pogosto zadrževalni objekt, v katerem prestrežemo olja, ki jih

padavinske vode spirajo z vozišč.

2.1.2.2 Fekalni kanalizacijski sistem

Ti kanali so manjših profilov, saj odvajajo samo vodo, ki jo je mnogo manj kot padavinske

vode.

Praviloma bi se vsak kanalizacijski sistem moral zaključiti s čistilno napravo, ki odpadno

vodo pred izpustom v vodotok mehansko in biološko očisti do take stopnje, da ne škoduje

okolju.

3 RAJONSKI ZBIRALNIK RZ-10

3.1 OPIS

3.1.1 Opis objekta

Obstoječe stanje

Območje ZN Štore II , kjer bo potekal rajonski zbiralnik RZ-10 , je pozidano z industrijskimi

obrati železarne Štore s spremljajočimi objekti. Meteorna odpadna voda območja se odvaja v

Voglajno, fekalna pa v greznice. Območje je ogroženo pred visokimi vodami Voglajne , ki

preplavlja okoliški teren.


Ureditev novega stanja

Mestna občina Celje je skupaj s skladom evropske skupnosti ISPA izgradila centralno

čistilno napravo v Celju. Komunalno odpadno vodo iz naselij, ki nimajo izgrajenega

kanalizacijskega omrežja in gravitirajo na celjsko čistilno napravo, je potrebno odvesti do

čistilne naprave.

Rajonski zbiralec RZ-10 na odseku skozi Železarno Štore, bo po izgraditvi sekundarnega

kanalizacijskega omrežja naselij Teharij-Slance, Vrhe, Štore, Prožinska vas, Kompole,

Draga, Ogorevc, Štore-Lipa, ter rekonstrukciji omrežja na območju Železarne Štore,

odvajal odpadne vode le teh na celjsko čistilno napravo. Z izgradnjo sekundarnega

fekalnega omrežja ter rajonskega zbiralca RZ-10, ki se preko GZ-2 in GZ-0 zaključi na

celjski čistilni napravi, bomo dodatno zaščitili okolje pred onesnaženjem zaradi

negativnega vpliva, ki ga povzroča odpadna voda. Zato se je pristopilo k izdelavi

predmetnega projekta.

3.1.2 Opis trase rajonskega zbiralca RZ-10

Rajonski zbiralec RZ-10 bo potekal po desnem bregu Voglajne. Prične se z J1 v bližini

priključka industrijske ceste na Teharsko cesto; od tu dalje poteka proti vzhodu, prečka

industrijsko cesto in se proti jugovzhodu nadaljuje ob robu iste ceste. Na ovinku, kjer se

industrijska cesta obrne proti vzhodu, trasa prečka cesto in ob bregu Voglajne poteka proti

vzhodu in jugovzhodu do RJ26, kjer se preusmeri ob industrijski tir. Ob njem poteka vse

do črpališča, ki je v trasi industrijske ceste. Po tej cesti poteka RZ-10 vse do prečkanja s

cesto za Lipo, ter se kmalu (v RJ38 na območju železarne) zaključi.

Višinski potek zbiralca RZ-10 na eni strani narekuje priključna kota na odsek, ki je v

gradnji, na drugi strani pa kota že položenega kanala za obrtno cono Štore. Višinski potek

je v največji možni meri prilagojen niveleti obstoječega vodovodnega, elektro, telekom in

plinovodnega omrežja.


3.1.3 Pregledna situacija s karakterističnimi detajli in opis faz del

Delo poteka v različnih fazah (dela se izvajajo različno na posameznih odsekih,…).

Glede na potrebe izvedbe del se bo izdelal elaborat prometne opreme v času gradnje.

Vrstni red izvedbe:

- Preddela (zakoličba, postavitev prečnih profilov, posek in odstranitev dreves,…

- Prestavitev in križanja komunalnih vodov

- Površinski izkop plodne zemljine (humusa)

- Globoki izkopi za kanal

- Priprava planuma temeljnih tal

- Priprava posteljice za cevi

- Polaganje kanalizacijskih cevi in revizijskih jaškov, postavitev cestnih

požiralnikov, izvedba priključkov

- Zaščitno nasutje cevi in utrjevanje plasti

3.2 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

Opis organizacije gradbišča oziroma potrebne ureditve za nemoteno in varno delo.

Na podlagi 25. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.list RS 56/99) se sklene z

različnimi izvajalci del pisni dogovor, v katerem se odgovorni vodje posameznih

dobaviteljev in vodstvo gradbišča pred začetkom del dogovorimo o izvajanju del in dela

organiziramo tako, da se posamezni izvajalci ne ovirajo med seboj.

Vsa dela se morajo opravljati v skladu s Pravilnikom o varstvu pri gradbenem delu in

drugimi veljavnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu in požarni varnosti. Izvajanje

vseh del se vrši pod stalnim strokovnim vodstvom in v sodelovanju s predstavnikom

investitorja oz. nadzornega organa.


3.2.1 Opis organizacije gradbišča (ureditev prometa, dostopi na gradbišče)

Pripravljalna dela in preddela

Izvedba te faze del se sestoji iz ureditve transportnih poti, določitve lokacije in razmestitve

deponij, čiščenja trase (posek grmičevja, dreves ter drugih ovir in njihova odstranitev),

odstranitev znakov in tabel, odstranitev objektov na trasi (stalnih in začasnih), rušenja

asfalta, potrebne prestavitve komunalnih vodov (električni vodi (NN in VN vodi), TK

vodi, obstoječe razsvetljave, prestavitev vodovoda,… ). V tej fazi se izvede tudi zakoličba

objekta in postavitev prečnih profilov.

Ureditev prometa v času gradnje

Ureditev prometa zajema predvidene potrebne ukrepe za čim manjše motenje obstoječega

prometa na lokaciji gradbišča oz. ob njem. Podrobneje so te faze in postopki del opisani v

elaboratu prometne ureditve. Prometna ureditev uvozov in izvozov na gradbišče

(signalizacija) je usklajena z upravljavcem cest.

3.2.2 Način skladiščenja osnovnih materialov in polizdelkov

Po potrebi obstaja možnost skladiščenja gradbenega materiala v ograjenih delih

gradbiščnega prostora v deponiji. Gradbiščna ograja je višine 2 m. Za potrebe gradbišča se

cevi deponirajo na lesene morale, dim. 12/12 cm, ki ležijo na ravni in čvrsti podlagi. Cevi

večjih profilov se deponirajo samo v eni vrsti na moralih z zagozdami. Material mora biti

skladiščen v skladu s predpisi o skladiščenju posameznih vrst gradbenega materiala. Na eni

deponiji je lahko skladiščena samo ena vrsta materiala.


3.2.3 Popis mehanizacije

Stroji: Znamka-model: Vrsta dela:

REZKAR WIRTGEN 1000 ( odstranjevanje starega asfalta )

ROVOKOPAČ MF 50, JCB ( izkopi, odrivi, nakladanje )

BAGER LIBHERR 902 ( izkopi, nakladanje )

VALJAR AMMANN DTV 953, 120 ( komprimir. planuma in nasipa)

WACKER NABIJALA (pri robnih elementih in kanalizaciji)

Transporti: Znamka-model: Vrsta dela:

KAMIONI MAN ( dovozi in odvozi zemeljskih mas,

MERCEDES in nasipnih materialov)

Kapacitete gradbene mehanizacije:

ROVOKOPAČ 20 – 50 m3/h

VALJAR 60 – 200 m2/h

BAGER 50 – 100 m3/h

3.3 MATERIALI

3.3.1 Osnovni materiali

Osnovni materiali in polproizvodi so opisani v tabelah.


3.3.1.1 Vrste in izvor, ter potrebne količine

Tabela 1: Preglednica uporabljenih osnovnih materialov

Zap. Št. Osnovni material Vrsta, tip Enota Količina Izvor

1. Drobljenec 0-32 t 3500 Velika Pirešica

2. Pesek 0-4 t 310 Velika Pirešica

3. Arm. betonske cevi fi 600 m1 1058 Nivo Celje

4. Arm. betonske cevi fi 400 m1 525 Nivo Celje

5. Cevi Egeplast SLM 2

fi 250 m1 78 Merkur

6. Jaški fi 1000/400 kos 16 Nivo Celje

7. Jaški fi 1000/600 kos 24 Nivo Celje

8. Črpališče fi 2000 kos 1 Nivo Celje

3.3.1.2 Način transporta

Transporti osnovnih materialov, potrebnih za izvedbo projekta se vršijo po magistralnih in

regionalnih cestah vse do neposredne bližine gradbišča. Transporti materialov se morajo

držati cestno prometnih predpisov.

Med transportom z vozili morajo biti cevi podložene z morali na enak način kot pri

začasnem skladiščenju. Ko je tovor naložen, se še dodatno poveže z najlon trakovi. Pri

premeščanju ne sme priti do poškodb plašča ali robov cevi, torej se moramo izogniti

različnim udarcem, sunkovitemu dviganju in spuščanju cevi. Tudi nekontrolirano

kotaljenje ni dovoljeno. Lokalni transport (na gradbišču) se izvaja s pomočjo gradbene


mehanizacije (bager) ter jeklenih vrvi, ki so prirejene v ta namen. Omenjen način transporta

se uporabi tudi pri montaži cevi in jaškov.

Neuporabni ali odpadni material, ki se bo pojavil na gradbišču, se mora odpeljati na

deponijo neuporabnega materiala.

3.4 NAČIN IZVEDBE

Trase rajonskega zbiralca in poglobljenih obstoječih kanalov potekajo po asfaltnih cestah,

bankinah in travnikih. Trase so bile zakoličene in izmerjene na terenu. Ker trase

projektiranih kanalov potekajo v neposredni bližini objektov in večinoma po asfaltnih

površinah, ali vsaj v njihovi neposredni bližini, bo potrebno ponekod izkop opaževati.

3.4.1 Tehnološki postopki po posameznih fazah dela

Dno jarka mora biti ravno. Izkopano dno se splanira in nanj nasuje temeljna plast iz

peščeno gramoznega materiala debeline 8 cm (5 – 10 cm). Velikost zrn ne sme biti večja

od 30 mm. Za cevi manjšega premera uporabimo bolj fine frakcije. Zbitost temeljne plasti

mora biti enakomerna po celi dolžini jarka in naj znaša 90% po standardnem Proctorjevem

postopku. Na temeljno plast nasujemo 4 cm debelo izravnalno plast, v katero si cev sama

izoblikuje svoje ležišče. Temeljna in izravnalna plast tvorita posteljico cevi. Po potrebi je

izravnalno plast potrebno povečati, tako da je kot naleganja cevi 120o. Na tako

izoblikovana ležišča se položijo kanalizacijske cevi.

Če pri izkopu dna jarka naletimo na slabo nosilna tla, moramo dno jarka poglobiti in

debelino temeljne plasti ustrezno povečati glede na terenske razmere (konzultirati

geomehanika). Podobno postopamo tudi, ko na dnu jarka naletimo na skale ali večje

kamne.

V primeru visoke podtalnice se cevi polagajo na betonsko posteljico.


Poudariti je potrebno, da je pravilna izvedba posteljice bistvenega pomena za nosilnost in

vodotesnost kanala, zato je potrebno njeni izvedbi posvetitvi vso pozornost, da po

opravljenem preizkusu tesnosti ne bi bilo potrebno izvajati drago (in vprašljivo) sanacijo

stikov.

Predviden je naslednji vrstni red izvedbe kanalizacijskih del:

- Površinski izkop plodne zemljine (odriv humusa)

- Izkop jarka

- Priprava planuma temeljnih tal

- Vgrajevanje posteljice iz drobljenega kamnitega materiala

- Polaganje kanalizacijskih cevi in revizijskih jaškov

- Bočni zasip cevi in utrjevanje posameznih plasti nasutja

- Zasip in utrjevanje do kote terena

3.4.2 Odvodnjavanje

Planum podlage mora prevzeti nadzorni organ pred pričetkom vgrajevanja podložne plasti

ali cevi za kanalizacijo.

Planum temeljnih tal mora biti pripravljen tako, da na 4 m odstopa od merilne letve v

poljubni smeri za največ 3 cm. Z izvedbo posteljice se lahko prične šele potem, ko je

temeljna tla prevzel geomehanik.

3.5 JARKI

Pred začetkom izvajanja izkopov je potrebno izvesti zakoličbo obstoječih instalacij in

naprav ter po možnosti izključiti nevarnosti, katere izhajajo iz njih (prestavitve, začasni

izkopi, zaprtja, izpraznitve in podobno). Ko smo seznanjeni s podzemnim katastrom,

izvajamo izkope pod nadzorom strokovne osebe, katero sporazumno določita lastnik


naprave ali z njegove strani pooblaščen vzdrževalec in izvajalec del. Vse dogovore

vpišemo v knjigo dogovorov na gradbišču, ali pa delamo po zapisniku koordinatorja del v

fazi gradnje.

Izkope globine več kot 100 cm, je potrebno obvezno izvajati z varnostnimi ukrepi, ki

preprečujejo zrušitev zemeljskih plasti z bočnih strani in vsip izkopanega materiala. Ti so

zagatne stene z opornimi sistemskimi jeklenimi konstrukcijami ter ureditev izkopa, brežine

pod kotom 60° oziroma pod kotom notranjega trenja zemljine.

Danes že uporabljamo sistemske oporno – razporne sisteme, ki imajo prednost pred

lesenimi. Vsi ti sistemi imajo že kataloški izračun statike za zemeljske pritiske v določenih

globinah. Izbiro sistema odredimo, izhajajoč iz podatkov geotehničnega poročila.

Vsa dela mora nenehno nadzirati odgovorna oseba, ki je prisotna na kraju samem. Ker je

izvajanje večje dolžine kanalizacijskih sistemov etapno, določimo za vsako etapo

odgovorno osebo. Vselej je potrebno tudi po neugodnih vremenskih razmerah (mrazu,

topitvi snega in ledu, deževju) pregledati brežine izkopov in ukrepati v sodelovanju z

geomehanikom.

Ob zgornjem robu izkopa je potrebno zagotoviti vsaj 100 cm širok pas (prostora) na

katerem ni dovoljeno nobeno odlaganje materiala in opreme.

Izkopi, ki so globlji od 200 cm in imajo brežine urejene pod kotom, ki je strmejši od 45°,

morajo imeti najmanj 100 cm od zgornjega roba postavljeno varnostno ograjo. Brežine

urejene pod kotom so prikazane na sliki 5. Če tega ni možno storiti, postavimo

nadomestno ograjo v razdalji 1 do 3 m od roba izkopa. Te pasove moramo tudi čelno

zapirati glede na napredovanje izkopa in po končanih delih ob koncu delavnika. Če izkopa

ne odvažamo, smemo le tega odlagati najmanj 100 cm od roba.

Ročna dela smejo delavci opravljati le ko stroj miruje. Tudi za stabilnost samega bagra je

potrebno vseskozi skrbeti. Izkopano zemljino direktno nalagamo na tovorna vozila. V

kolikor ne, zemljo odlagamo tako, da ni ogrožena stabilnost bočnih strani izkopa.

Jarki morajo biti izvedeni tako, da je mogoče strokovno in varno vgraditi cevovode. Širina

jarka ne sme biti večja od določene v statičnem računu projekta, najmanjšo širino jarka pa

določimo s pomočjo tabele 2.


Padec dna jarka mora ustrezati zahtevam iz projekta. Dno jarka mora biti utrjeno. V kolikor

se pojavljajo mehka mesta ali pa je dno razrahljano, je potrebno na ustrezen način

vzpostaviti prvotno nosilnost (z utrjevanjem ali z zamenjavo tal z ustreznimi materiali -

npr. z drobljencem 8-16 mm ali gramozom).

Tabela 2: Najmanjša širina dna jarka v odvisnosti od nazivnega premera DN

Nazivni premer cevi DN [mm]

Opažen jarek ter neopažen jarek β > 60°

[m]

Neopažen jarek β < 60° [m]

300 0,95 0,85

400 1,25 0,95

500 1,35 1,05

600 1,50 1,15

700 1,60 1,30

800 1,85 1,40

900 2,00 1,55

1000 2,10 1,65

1200 2,35 1,85

Izkopani jarki morajo biti suhi. V njih ne sme biti deževnice ali podtalnice. Način

odvodnjavanja (vzdolžne drenaže pod temeljnimi tlemi, črpanje s črpalkami iz za to

narejenih zbiralnih jam) bo izdelan tako, da ne poruši nosilnosti temeljnih tal in prepreči

izpiranje drobnih frakcij. Prikaz odvodnjavanja in črpanja jarka je prikazan na sliki 1.


Slika 1: Prikaz odvodnjavanja jarka s pomočjo drenažne cevi v primeru betonske posteljice

ter izsuševanja jarka z neposrednim črpanjem s črpalko iz zbiralne jame v primeru peščene

posteljice

Dela se izvajajo pretežno v opaženem in delno v širokem izkopu gradbene jame. Širine dna

gradbene jame pri opaženem izkopu znašajo 2,10 m, pri širokem odkopu pa 1,80 m oz.

1,00 m. Izkop se izvaja pod naklonom 50°, če stabilitetne razmere raščenega terena to

omogočajo. Pogoje odpiranja gradbene jame bo določil geomehanik. V primeru poslabšanja

razmer v gradbeni jami (ob deževju) je potrebno dela prekiniti.

3.5.1 Vrste izkopov

V projektu smo izvedli opažene in neopažene izkope. Opaženi izkopi so se izvedli na prostorsko

omejenih mestih medtem ko so se široki izkopi izvedli na mestih brez prostorske omejitve.

Opaženi izkop z zagatnimi stenami izvedemo na asfaltnih cestah ter v neposredni bližini

objektov, kjer naj ne bi prišlo do raznih rušitev. Na ostalih odsekih izvedemo široki izkop pod

kotom 70°. Na sliki 2 in 3 je prikazan opažen izkop jarka.

DRENAŽNA CEV

PEŠČENI PRODNATI FILTER

BETONSKA POSTELJICA

ČRPALKA


Izkope smo izvajali ročno ter strojno. Na mestih križanj s komunalnimi vodi smo uporabili

ročno tehniko, medtem ko smo pri strojnih izkopih izbrali najprimernejši tip bagra med

razpoložljivimi. Ročni izkop je prikazan na sliki 4. Glede na vrsto izkopa ter načina

dostopa smo se odločili za tip bagra Liebherr 902. V enačbi 1, 2 in 3 sta prikazana izračun

teoretičnega ter praktičnega izkoristka bagra Liebherr 902 na dva načina. Z enačbo 4 pa je

določeno potrebno število tovornih vozil za nemoteno obratovanje tovrstnega stroja.

Slika 2 : Skica opaženega izkopa z zavarovanjem


Slika 3: Opažen izkop

Slika 4: Ročni izkop v območju komunalnih vodov


Slika 5: Skica izvedbe izkopa pod naklonom

3.5.1.1 Prvi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902

33600 3600 1150

24tC

q mU

T h

⋅ ⋅= = =

Enačba 1: Izračun teoretičnega izkoristka bagra Liebherr 902 po prvem načinu.

tU - teoretični izkoristek stroja 3m

h


CT - čas trajanja delovnega ciklusa [ ] 24s s=

q – volumen žlice 3 31m m =

0p t i p rU U k k k k= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅

Enačba 2: Izračun praktičnega izkoristka bagra Liebherr 902 po prvem načinu.

pU - praktični izkoristek stroja 3m

h

tU - teoretični izkoristek stroja 3 3

150m m

h h

=

ik - koeficient izkoristka stroja (računano na 80% izkoristek) = 0,8

0k - korekcijski koeficient (odvisnost koeficienta od zajema ter višine dviga žlice) = 1

pk - koeficient polnjenja (odvisnost od vrste zemljine in vrste bagra) = 0,9

rk - koeficient raztresa (odvisnost od vrste zemljine) = 0,89

3 3

150 0,85 1 0,9 0,89 102,13 100p

m mU

h h= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ = =

3.5.1.2 Drugi način izračuna izkoristka bagra Liebherr 902

0p t i p r gU U k k k k k= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ ⋅

Enačba 3: Izračun praktičnega izkoristka bagra Liebherr 902 po drugem načinu.

pU - praktični izkoristek stroja 3m

h


tU - teoretični izkoristek stroja ( )3 3

183 odvisnost zemljine in velikosti žlicem m

h h

=

ik - koeficient izkoristka stroja (računano na 80% izkoristek) = 0,8

0k - korekcijski koeficient (odvisnost koeficienta od zajema ter višine dviga žlice) = 1

pk - koeficient polnjenja (odvisnost od vrste zemljine in vrste bagra) = 0,9

rk - koeficient raztresa (odvisnost od vrste zemljine) = 0,89

gk - koeficient oraganizacije gradbišča (srednje dobra organizacija) = 0,84

3 3

150 0,85 1 0,9 0,89 0,84 104,66 100p

m mU

h h= ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ ⋅ = =

Izračun praktičnega izkoristka stroja se ujema z rezultati iz tabel, ki jih imajo izvajalci pri

pripravi dela projektov.

3.5.1.3 Izračun potrebnega števila tovornih vozil za nemoteno delo bagra

01 21

i

c

l lt t

v vN

n T

+ + +

= +

⋅

Enačba 4: Izračun potrebnega števila tovorih vozil za nemoteno delo bagra

N - potrebno število tovornih vozil za nemoteno delo bagra

l - oddaljenost deponije zemljine od izkopa [m] = 1000m

1v - hitrost polnega vozila 300min min

m m =


2v - hitrost praznega vozila 500min min

m m =

it - čas izpraznitve vozila [min]=0,5 min

0t - čas obračanja vozila [min] = 0,5 min

n - število ciklusov bagra do napolnitve tovornega vozila = 6

cT - čas trajanja delovnega ciklusa [min] = 0,4 min

1000 10000,5 0,5

300 5001 3,64 4 tovorna vozila

6 0,4N

+ + +

= + = =

⋅

3.6 PRIPRAVA POSTELJICE

Širina posteljice mora biti enaka širini jarka. Oblikovanje posteljice je odločilnega pomena

za nosilnost in tesnost cevovoda. Posteljica (ležišče) zagotavlja enakomerno razporeditev

pritiskov v območju naleganja cevi. Kot naleganja ( )2α znaša 120°

3.6.1 Ležišče v naravnih tleh

Ležišče v naravnih tleh se uporablja v primeru homogenih, relativno mehkih, finozrnatih

tleh, ki dovoljujejo naleganje cevi po vsej dolžini stebla cevi. Po izravnavi in stabilizaciji

dna jarka izoblikujemo polkrožno ležišče, ki se prilega zunanji steni cevi. Ležišče

izoblikujemo ročno s pomočjo letve. Globina ležišča je odvisna od kota naleganja ( )2α .

V kolikor s premalo globino ne dosežemo potrebnega kota naleganja je potrebno bočno

podsipavanje ter komprimacija do višine kota naleganja. Na sliki 6 je prikazana izvedba

ležišča v naravnih tleh.


Slika 6: Prikaz ležišča v naravnih tleh

3.6.2 Peščena posteljica

Peščena posteljica se sme uporabiti za vsako območje cevovoda, ki omogoča naleganje po

celi dolžini stebla cevi. Primeren material za izvedbo peščene posteljice je drobljenec 8 -16

mm. Najmanjša debelina posteljice pod peto cevi znaša 10 cm, v primeru, da je dno jarka

skalnato pa 15 cm. Oblikovanje ležišča poteka kot v primeru ležišča v naravnih tleh, kar je

razvidno iz slike 7.


3.6.3 Betonska posteljica

Betonska posteljica se uporablja v primeru slabo nosilnih in neenakomerno nosilnih tal, v

primeru prisotnosti talne vode ter v primerih, kjer je potrebno polno obbetoniranje cevi.

Debelina posteljice pod peto cevi znaša 200 mm. Prikaz izvedbe je razviden na sliki 8.

Slika 7: Prikaz peščene posteljice v primeru neopaženega jarka in v naravnih tleh

opaženega jarka

Slika 8 : Prikaz izvedbe betonske posteljice v primeru opaženega jarka


3.7 CEVI

Osnovne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kanalske cevi so:

- Vodotesnost cevi

- Mehanska trdnost

- Odpornost proti kemijskim in drugim vplivom

- Trajnost (vsaj 50 let)

- Enostavno stikovanje (praviloma z obojko in gumijastim tesnilom

- Ravnost

- Hitra montaža

- Kakovost

- Ugodno razmerje med ceno in drugimi parametri

3.7.1 Armirano betonske cevi

Cevi so toge, ravne, težke, poceni, toda pogosto tesnijo slabše od drugih. Primerne so

predvsem za večje profile. Sodobne betonske in armiranobetonske cevi imajo na eni strani

obojko z vgrajenim tesnilom, drugi del je raven. Drugačne betonske cevi niso več

uporabne, saj ne zagotavljajo zahtevane vodotesnosti omrežja. Notranji premeri cevi so od

200 – 2400 mm, običajna dolžina cevi pa je enaka 1,2 in 2,5 m.

Kanal RZ-10 je zgrajen iz AB cevi DN 400 in DN 600, izjema je tlačni vod, ki pa je iz

poliesterske cevi fi 250 mm.

3.7.1.1 Skladiščenje

Betonske in armiranobetonske cevi se skladiščijo tako, da so postavljene navpično ter stoje

na mufenskem delu po celi površini na ravni podlagi. Enako skladiščimo jaške (baze ter

nastavke).


V primeru, ko je skladiščenje začasnega značaja (za potrebe gradbišča) se cevi deponirajo

na lesene morale, dim. 12/12 cm, ki ležijo na ravni in čvrsti podlagi. Na obeh koncih

moralov so cevi podprte z lesenimi zagozdami, ki so pritrjene na morale. Naslednje cevi se

odlagajo tako, da tvorijo simetrične vrste preko na novo položenih moralov (slika 9). Cevi

večjih profilov se deponirajo samo v eni vrsti na moralih z zagozdami. Vgrajeno gumijasto

tesnilo, ki je v obojki (mufni del cevi) naj ne bo izpostavljeno soncu.

Slika 9: Prikaz odlaganja AB cevi na gradbišču

3.7.1.2 Transport

Med transportom z vozili morajo biti cevi podložene z morali na enak način kot pri

začasnem skladiščenju. Ko je tovor naložen, se še dodatno poveže z najlon trakovi.

Pri premeščanju ne sme priti do poškodb plašča ali robov cevi, torej se moramo izogniti

različnim udarcem, sunkovitemu dviganju in spuščanju cevi. Tudi nekontrolirano kotalenje

ni dovoljeno.

Lokalni transport (na gradbišču) se izvaja s pomočjo gradbene mehanizacije (bager) ter

jeklenih vrvi, ki so prirejene v ta namen. Omenjen način transporta se uporabi tudi pri

montaži cevi in jaškov. Dvigovanje cevi z vrvjo ali drogom skozi cev kot tudi dvigovanje

več cevi hkrati ni dovoljeno. Omenjeni prenos cevi je prikazan na sliki 10


Slika 10: Prikaz gradbiščnega transporta cevi z dvema jeklenima ali najlon vrvema

3.7.1.3 Montaža cevovodov

Montažo betonskih cevi in jaškov izvajamo z atestiranimi jeklenimi ali najlon vrvmi

oziroma trakovi. Obešala so obvezno opremljena z vrtljivim kavljem, samo zato, da se

breme ne vrti in ne niha nekontrolirano na vrvi oziroma traku in s tem ogroža delavce. Ker

so naši proizvodi tudi težji od pet ton, uporabljamo temu primerne bagre, žične vrvi ali

trakove. Pri teh določilih so strogo prepovedane vse improvizacije. Vse sunkovite

opreracije pri dvigovanju bremen niso dovoljene, enako velja za spuščanje.

Posteljica za cevovod se pripravi iz peščenega materiala iz frakcije 8-16 mm (dodatna

zahteva: max. 5% zrn < 0.06 mm). Komprimacija po Proctorju mora znašati min. 95%. Po

izravnavi in stabilizaciji jarka se oblikuje ležišče, ki se prilega zunanji strani cevi. Ležišče

se oblikuje ročno s pomočjo letve. Globina ležišča je odvisna od kota naleganja – le ta v

našem primeru znaša 120º. V kolikor s premalo globino ne dosežemo potrebnega kota

naleganja je potrebno bočno podsipavanje ter komprimacija do višine kota naleganja.

Med izkopom je treba zagotoviti odvodnjavanje, izkopani jarek, zlasti njegove brežine, pa

je potrebno zaščititi pred površinsko vodo in močnim dežjem.


Cev se obsipa s kamnitim materialom maksimalnega zrna 32 mm. Še posebej je potrebno

biti pozoren pri utrjevanju bokov cevi, ker nezadostno utrjeni boki lahko povzročijo

prevelike deformacije cevi. Nasutje v območju cevi je potrebno komprimirati do najmanj

90% po standardnem Proctorjevem postopku, kjer leži kanal pod prometno površino, pa

mora biti stopnja zbitosti vsaj 95% oziroma po zahtevi izvajalca ceste. Zasipni material

mora biti dolgoročno stabilen in ne sme vsebovati primesi, ki bi zaradi kemičnih ali

fizikalnih sprememb lahko ogrozile življenjsko dobo cevi, stabilnost zasipa ali kvarno

vplivale na podtalnico.

Nad območjem cevovoda se lahko zasipa z odkopanim materialom, vendar je potrebno

poskrbeti za pogoje, ki omogočajo dobro utrjevanje zasipanega materiala. Pokrivna plast

nad cevjo se sme utrjevati le ročno. Zasip ob cevi in glavni zasip se utrjujeta s sredstvi za

mehansko utrjevanje, izjemoma tudi ročno. Globinski učinek sredstva za utrjevanje je

potrebno dokazati na uporabljenem zasipnem materialu. Debelina nasute plasti in število

prehodov morata ustrezati podatkom o ugotovljenem globinskem učinku.

Za izdelavo spojev veljajo določila ustreznih predpisov. Poškodovanih cevi in tesnil se ne

sme uporabiti. Pri izdelavi spojev je potrebno v celoti upoštevati navodila proizvajalca

cevi. Pri spajanju je potrebno uporabljati opremo, ki dovoljuje kontrolirano upravljanje

oziroma obvladovanje sile potiska.

Če se v jarku pojavi talna voda, jo je potrebno črpati, dokler cevi niso montirane in zasute

do take višine, da je preprečen dvig cevi zaradi vzgona. Montaža in zasip cevovoda naj se

vršita sproti, tako da ne puščamo daljših odsekov cevovoda nezasutih. S tem se izognemo

neprijetnostim pri močnejših padavinah in morebitnim mehanskim poškodbam cevovoda

ter zmanjšujemo nevarnosti pri delu oziroma stroške zavarovanja gradbišča.

Po pripravljeni posteljici se na dnu jarka izvedejo glavične jame, ki omogočajo pravilno

spajanje cevi, da bo lahko cev po vsej dolžini stebla ležala enakomerno na posteljici.

Hkrati se na gradbiščni deponiji pripravi cev za montažo - na peresnem delu se premaže z


mastjo. Sledi transport in spuščanje v jarek. Pred montažo se očisti tudi mufenski del, kjer

je vgrajeno tesnilo cevi ali jaška, ki je že montiran.

Montaža cevovodov se prične na spodnjem (dolvodnem) koncu cevovoda, pri čemer se

cevi položijo tako, da je mufenski del cevi (obojka) obrnjen proti gornjemu (gorvodnemu)

koncu (slika 11). Cevi se polagajo točno v smeri in po višini, določenim v projektu.

Ko je cev montirana oz. spojena s predhodno cevjo ali jaškom se izvede kontrola višine.

Potrebne prilagoditve višinskega položaja se izvedejo z dvigovanjem ali zniževanjem

posteljice (slika 12). Obdelava stika dveh cevi ni potrebna, tesnenje zagotavlja vgrajeno

gumijasto tesnilo.

Slika 11: Detajl stika pravilno spojenih cevi

Slika 12: Detajl odklona na stiku med dvema cevema


3.7.2 Poliesterske cevi (PETP)

Poliesterske cevi so sodobne cevi, ki jih uporabljamo predvsem za večje premere

kanalizacije. Izdelane so iz poliesterske smole, steklenih vlaken, pogosto tudi polnila. Cevi

so lahke, trajne, dovolj toge, nekoliko dražje, montaža s spojkami je enostavna. Njihov

premer je navadno od 200 do 1600 mm, dolžina pa je 6 m. Poliestersko cev smo uporabili

za tlačni vod in za izvedbo podvrtavanja pod železniškim tirom in cesto.

3.8 JAŠKI

Revizijski jaški so najposgostejši objekt na kanalizacijski mreži. So nujno potrebni, saj jih

moramo zgraditi na vseh spremembah smeri, padca ali premera kanala. Predpisi tudi

zahtevajo, da kanalske veje združujemo samo v jaških. Revizijski jaški služijo tudi za

dostop do kanalov, za njihov pregled, čiščenje in vzdrževanje. Revizijski jašek vgradimo,

če višinska razlika med vtočnim in iztočnim kanalom ni večja kot 50 cm. Če je ta razlika

večja se vgradijo kaskadni jaški.

Na našem objektu se vgradijo revizijski jaški, ki se izvedejo kot montažni tipski, iz

armirano betonskih cevi fi 1000 mm z armiranobetonskim reducirnim obročem za okvir in

pokrov, s predhodno pripravljenimi priključki za LTŽ pokrove. Na revizijske jaške se

vgrajujejo LTŽ pokrovi različnih nosilnosti (povozne površine, zelenice). Zaradi

prevelikega pokrova ob cevi jaška fi 1000 mm, se izvede konusni jašek. Vrh jaška se torej

zaključi z LTŽ pokrovom fi 600 mm oziroma fi 400 mm. Konus pa je priporočljiv tudi

zaradi prenašanja obremenitev. Na sliki 13 je prikazan betonski jašek s konusnim

nastavkom ter posameznimi elementi.


Slika 13: Prikaz revizijskega jaška s konusnim nastavkom

3.8.1 Montaža jaškov

Jašek leži na 15 cm debelem podložnem betonu MB 10.

Jaški z vtokom in iztokom za cevi do DN 600 mm so sestavljeni iz montažnih elementov.

Prvi element, z notranjim premerom 1000 mm ima ravno dno, zato je potrebno pripraviti

ravno podlago na mestu postavitve jaška.

Niveleta utrjene podlage mora biti na višini, ki je za debelino dna baze jaška nižja od

nivelete cevi, ki se priključuje na jašek.

Pred montažo baze jaška se očisti in premaže z mastjo pero cevi in očisti tesnilo na bazi

jaška. Ob spuščanju baze se z horizontalnim potiskanjem nasadi baza jaška na cev.


Nadaljevanje montaže ostalih elementov jaška sledi po montažni shemi (slika 14) – višina

in število sestavnih elementov je odvisna od višinske razlike nivelete terena in nivelete

kanalizacije. Stiki so lahko obdelani s fino cementno malto. V primerih, ko se zahteva tudi

vodotesnost jaškov, se uporabi specialno gumi tesnilo. V tem primeru je potrebno spodnje

pero elementa, ki se montira, pred montažo očistiti.

Slika 14: Prikaz nasaditve baze jaška na cev

3.9 ČRPALIŠČE S TLAČNIM VODOM

Črpališče je locirano na industrijski cesti. Predvideno je tipsko črpališče iz armirane

poliestrske cevi tip Regeneracija, ki bo zagotovila vodotesnost črpališča. Armirana

poliestrska cev premera 200 cm se položi (vpne) na armiranobetonsko temeljno ploščo, ki

varuje objekt pred vzgonom. Strešna plošča je armiranobetonska z ustreznimi odprtinami,

ki omogočajo zamenjavo črpalk, odzračevanje črpališča in vstop v črpališče. Za

preprečitev nepooblaščenega vstopa se pokrovi črpališča zaklepajo z obešanko.

Tlačni vod (od priključka na GZ0 do hotelskega parkirišča) je iz Egeplastovih cevi SLM 2

PE 100 – DN 250. Tlačni vod je deloma padajoč in se vodi do jaška RJ34.


V črpališču bosta vgrajeni dve potopni črpalki Flygt tip NP 3127.180 MT (ena v

obratovanju in ena za rezervo). Tip črpalke je izbran v sodelovanju s službo za tehnično

podporo zastopnika in dobavitelja Flygt črpalk za Slovenijo. Črpalki obratujeta izmenično.

Gladina vklopa in izklopa črpalk je podana v opažnem načrtu. V primeru vgradnje

potopnih črpalk drugih proizvajalcev morajo njihove karakteristike zadostiti naslednjim

pogojem:

• Črpalni medij : fekalna odpadna voda

• Zmogljivost ene črpalke: 56,5 l/s

• Črpalna višina: 5,23 m

• Premer tlačnega voda posamezne črpalke: DN 150 mm, po združitvi DN 250 (fi

226 mm)

Vgradnja in zamenjava črpalk je omogočena skozi pokrove v strešni plošči po posebnem

vodilu iz nerjavečih cevi 2´´ (coli). Potem ko črpalko spustimo po vodilu se samodejno

sklopi s posebnim tlačnim kolenom pritrjenim na dno črpališča. Tak način vgradnje

črpalke nam omogoča njeno zamenjavo brez vstopa v jašek Na tlačnem vodu vsake črpalke

so predvideni zasuni, s katerim je omogočeno zapiranje posamezne tlačne cevi in s tem

zamenjava ene od črpalk (druga nemoteno obratuje) in nepovratni zasuni za preprečitev

povratnega črpanja. Fazonski kosi in tlačne cevi znotraj črpališča so iz nerjavečih

materialov – AISI 316 standard (SIS 2324). Zasuni in nepovratni ventili vgrajeni v tlačni

vod morajo biti primerni (korozijsko in obratovalno) za fekalno odpadno vodo (standard

EN 598).

3.10 KRIŽANJA Z ENERGETSKO KOMUNALNIMI VODI

Na celotni trasi je več križanj s komunalno – energetskimi vodi. Vris vodov v situaciji

obstoječih komunalnih vodov je na podlagi razpoložljivih podatkov informativen.


Pred izgradnjo je potrebno trasno in višinsko označiti obstoječe vode in dela izvajati pod

nadzorom in skladno z navodili upravljalcev vodov. Vertikalni ter horizontalni razmiki so

nam bili predloženi v pogojih s strani upravljalcev energetsko komunalnih vodov.

3.10.1 Križanja z obstoječim plinovodom

Zbiralec RZ v stacionaži kanala 3,0 m (v bližini RJ1) in v stacionaži 420 m (med RJ9 in

RJ10) prečka obstoječa plinovoda 10000 (premer 125 – 10 bar) in 10001 (premer 150 – 10

bar) za MRP Celje – MRP Štore. Ista plinovoda prečka poglobljen prepust DN 1000 med

izlivom in RZ-10 v stacionaži cca. 15 m.

Trasa zbiralca RZ-10 pri vzporednem poteku s plinovodom poteka (po obstoječih

katastrskih podatkih) v oddaljenosti od plina večji od 3,0 m, vendar je potrebno točno lego

plinovoda določiti in zakoličiti pred pričetkom del na terenu.

Podatke o globini plina na mestih križanja so pridobljeni s sondažnim izkopom v

prisotnosti predstavnika Geo-plina.

Križanje kanalov z obstoječim plinovodom je potrebno izvesti pod naslednjimi pogoji:

- V območju križanja in vzporednega poteka plinovoda in kanala se z

detektorjem preveri položaj in globino obstoječega plinovoda. Zakoličbo

plinovoda izvede pooblaščeni predstavnik Geo-plina.

- V pasu plinovoda 2 x 5 m veljajo posebni pogoji dela: zakoličba plinovoda,

ročno izvajanje zemeljskih del, stalni nadzor upravljavca.

- Na odseku kanala, v katerem je predvideno križanje s plinovodom, se

predvidene ABC cevi iz DN 600-1000 mm. Cevi se na celem odseku

obbetonirajo z betonom MB 30 v debelini 10 cm.

- Cevi se morajo izvesti v plinotesni izvedbi

- Preizkus tesnosti se izvede z zrakom na preizkusni tlak 1 bar

- Niveleto kanala smo prilagodili koti obstoječega plinovoda, tako da je

zagotovljen prosti vertikalni odmik večji od 0,50 m med plinom in kanalom


- Predvidene so cevi iz ABC (armiranega betona), zato smatramo da izvedba

merilnega mesta za merjenje interference ni potrebna.

- Križanja plinovoda in kanala je obdelano v posebnem detajlu.

3.10.2 Križanja z obstoječimi Elektro vodi

Predvidena kanalizacija poteka na območju NN in VN električnega omrežja. Izkopi v

bližini stojnih mest, s katerimi bi bila zmanjšana statična stabilnost le teh so nedopustni.

Kanalizacija poteka v minimalni oddaljenosti od stojnih mest NN vodov.

Pri izkopih je potrebno posvečati pozornost, da se s stroji ne pride v dotik z električnim

tokom. Doseg gradbenih strojev je potrebno omejiti, tako da ni možno približevanje vodu

na razdaljo manjšo od 3,0 m. Deponiranje materiala v območju nadzemnega voda ni

dovoljeno.

Vsa križanja zemeljskega elektro omrežja morajo biti izvedena z minimalnim vertikalnim

odmikom 0,3 m, pri paralelnem odmiku pa je potrebno doseči minimalno razdaljo 1,0 m.

Električne kable je potrebno mehansko zaščititi. Zemeljska dela v bližini električnega

omrežja se izvajajo ročno.

Strokovna služba med gradnjo izvaja občasen nadzor in po potrebi določi dodatne ukrepe.

3.10.3 Križanja z obstoječimi TK vodi

Kanalizacija poteka v neposredni bližini TK omrežja in pride do medsebojnega križanja.

Na mestih, kjer se TK in kanalizacija križata, mora biti med kanalizacijsko cevjo in TK

zagotovljen minimalni vertikalni odmik 0,5 m. Pri vzporednem poteku mora biti

zagotovljen minimalni horizontalni odmik 1,5 m. V kolikor so razdalje manjše, je potrebno

kable mehansko zaščititi. V sklopu del je potrebno obnoviti obsip TK kabla s peskom in

opozorilni trak. Nad traso ni dovoljen odvzem in nasip materiala. Vsa dela v bližini TK se

morajo opraviti ročno. Pred pričetkom del je potrebno TK vode zakoličiti.


3.11 KRIŽANJE S CESTAMI

Razvoj v gradbeništvu je pripomogel, da že dolgo poznamo asfaltne površine, kar je

pripomoglo k modernizaciji prometa, urejenosti okolja ter prostora. Ker pa razvoj zahteva

vedno nove okoliščine ter potrebe po zamenjavi dotrajane stare infrastrukture oziroma

novogradnje se kmalu porajajo novi občutki ter problemi. Pri izvedbah prekopov asfaltnih

površin je praktično nemogoče vzpostaviti asfalt v prvotno stanje. Če nam povsem uspe

narediti enako trdnost prekopa kot obstoječega cestišča, pa se vseeno sčasoma pozna

vdolbina ali izboklina na mestu prečkanja. Zato imamo prenekatero udarno jamo ter

estetsko motečo zadevo na naših cestah.

3.11.1 Tehnologija podvrtavanja

Da bi se izognili vsemu temu smo se strokovno ter tehnološko lotili te zadeve na področju

podbijanja asfaltnih cest. Rezultati so očitni in danes razpolagamo s tehnologijo, ki nam

omogoča izdelavo vrtin od premera fi 40 mm do fi 2000 mm. Dolžine, ki jih lahko

premagujemo so tja do 100 m. Sedaj raziskujemo tržišče zaradi tehnologije vodenega

vrtanja katera nam omogoča izdelavo vrtin dolžine do 500 m vodeno z največjim

premerom fi 400 mm. Na sliki 15 je prikazana tehnika podvrtanja.


Slika 15: Prikaz prečkanja ceste s tehniko podvrtavanja

Trenutno na domačem tržišču posedujemo tri tehnološke postopke podvrtavanja:

- Izdelava podbitij asfaltnih cest po tehnologiji Grundomat z uvlačenjem zaščitne

PVC cevi v vrtino. Ta tehnologija nam omogoča preboje od fi 40 mm do fi 160

mm.

- Izdelava podbitij asfaltnih cest po tehnologiji Grundoram s potiskanjem zaščitne

kovinske cevi pod cesto. Ta tehnologija omogoča izdelavo podbitij od fi 125 mm

do fi 2000 mm.

- Izdelava vrtine s spiralnim svedrom. To tehnologijo opuščamo zaradi slabe

kvalitete izvedbe (večja vrtina od vstavljene cevi) ter slabe točnosti izvedbe.

3.11.1.1 Izdelava podbitij po tehnologiji Grundoram

Ta tehnologija nam omogoča podbitja asfaltnih cest, železnic, potokov, itd. Delo poteka po

sistemu potiskanja zaščitne kovinske cevi. Pri sami izdelavi podbitij smo ugotovili

naslednje dobre in slabe lastnosti nasproti ostalih tehnologij vrtanja in sicer:


Prednosti

- Za izdelavo podboja rabimo sorazmerno majhno gradbeno jamo

- S tehnologijo ne razrivamo ali odvzemamo materiala izpod cestišča, zato so

posedki ali raztezki nemogoči. Material, ki teoretično zaseda bodočo izvrtino se

nalaga v cevi, zato rečemo, da cev praktično vsadimo pod cesto.

- Dolžine samih prebojev so relativno visoke, tudi do 100 m v odvisnosti od terena

- Preboje je možno izvesti v zelo težavnih okoliščinah, kjer je izvedba gradbene jame

zelo težka ali sploh ni mogoča

- Izvedba preboja v vseh terenih II., III., IV. kategorije (zemlja, prod, kamenje, mulj,

gramoz, ilovica...)

- Zadovoljiv rezultat točnosti izvedbe

- Ekološko nesporna tehnologija (pogonski medij zrak)

- Zaradi neodvzemanja ter nerazrivanja materiala pod cestiščem je možna izvedba

preboja na minimalni globini

- Možnost izvedbe več vrtin vzporedno brez horizontalnega ali vertikalnega odmika

Slabosti

- Izvedba preboja ni mogoča brez zaščitne kovinske cevi. V tabeli 3 so prikazani

premeri zaščitnih kovinskih cevi


Tebela 3: Vrste prebojev

Poz. Izvedba preboja Zaščitna kovinska cev

1. fi 125 mm Fe fi 125 mm x 4,5 mm

2. fi 159 mm Fe fi 159 mm x 4,5 mm

3. fi 219 mm Fe fi 219 mm x 6,3 mm

4. fi 273 mm Fe fi 273 mm x 7,1 mm

5. fi 323,9 mm Fe fi 323,9 mm x 8 mm

6. fi 406,4 mm Fe fi 406,4 mm x 8 mm

7. fi 508 mm Fe fi 508 mm x 8 mm

8. fi 610 mm Fe fi 610 mm x 8,8 mm

9. fi 711 mm Fe fi 711 mm x 9 mm

10. fi 813 mm Fe fi 813 mm x 10 mm

11. fi 1016 mm Fe fi 1016 mm x 12 mm

12. fi 1220 mm Fe fi 1220 mm x 12 mm

13. fi 1420 mm Fe fi 1420 mm x 12,5 mm

14. fi 1620 mm Fe fi 1620 mm x 12 mm

15. fi 1820 mm Fe fi 1820 mm x 12,5 mm

16. fi 2020 mm Fe fi 2020 mm x 14 mm


Prav tako kot tehnologije podvrtavanja se tehnologija Grundoram deli še na več vrst. In

sicer poznamo več Grundoram strojev za podvrtavanje, kateri so prikazani na sliki 16. V

tabeli 4 pa so zapisane njihove karakteristike.

Slika 16: Prikaz strojev Grundoram


Tabela 4: Prikaz karakteristik Grundoram strojev

GRUNDORAM STROJI Premer cevi stroja (mm)

Premer zadnjega dela stroja (mm)

Dolžina (mm)

Teža (kg) Poraba zraka (m3/min)

Število udarcev (min -1)

Mini - Atlas 125 140 946 60 1,7 580

Titan 145 160 1.545,00 137 4 310

Mini - Olympus 180 230 1.080,00 175 3,5 500

Olympus 180 195 1.690,00 230 4,5 280

Hercules 216 235 1.913,00 368 6,5 340

Mini - Gigant 270 330 1.230,00 460 10 430

Gigant 270 300 2.010,00 615 12 310

Koloss 350 400 2.341,00 1.180,00 20 220

Goliath 460 510 2.852,00 2.465,00 35 180

Taurus 600 670 3.645,00 4.800,00 50 180

Apollo 800 900 4.400,00 11.500,00 100 180

3.11.2 Prečkanje železniškega tira in ceste v industrijski coni

Prečkanje ceste in železniškega tira je med jaškoma J29 in J30. Na tem delu se izvede

podvrtavanje s potiskanjem cevi.

Izdelava preboja temelji na osnovi potiskanja kovinske zaščitne cevi z zabijalom

Grundoram. Izvedba je varna v smislu posedkov cestnega telesa nad cevjo, saj ne pride do

izrivanja oziroma odstranjevanja materiala izpod vozišča ter železniškega tira.


Izdelavo vrtine smo izvedli s severne strani, od jaška J30 proti jašku J29, zaradi

dostopnosti in omejenosti prostora pri jašku J29.

Pri jašku J30 smo izvedli gradbeno jamo. Dno utrjene gradbene jame mora biti 50 cm pod

koto nivelete cevovoda.

Dno gradbene jame mora biti v betonski izvedbi, saj je priprava tal odločilnega pomena pri

zagotavljanju natančnosti nivelete.

3.11.2.1 Pilotna vrtina DN 114 mm

Sledi priprava in izdelava pilotne vrtine DN 114 mm. Na podlagi podatkov, ki smo jih

pridobili na terenu, v sondažnem izkopu smo se odločili za izvedbo z optično sledljivo

krmilno glavo (Knorz – Schmid PBT 150), ki zagotavlja odstopanje smeri in višine 2 do 5

cm na razdalji 150 m.

Predvidena sila za potiskanje cevi je med 60 in 150 kN. V primeru, da bo potisna sila

manjša zaradi zemljine nosilnosti, se bo izvedla vrtina DN 219 mm, da se izognemo

posedkom sledilne cevi. Sledilne cevi so dvoplaščne opremljene z uvodno kolono, ki

omogoča dodajanje bentonita, v primeru, da bodo potisne sile prekoračile predvidene

zaradi trenja na plašču cevi.

3.11.2.2 Potiskanje zaščitne cevi DN 813 mm

Po uspešno izvedeni pilotni vrtini, katere cevi bodo služile kot vodilo za potiskanje

zaščitne cevi DN 813 mm, sledi priprava Grundomat Gigant.

Naslednja faza je priprava cevi DN 813 mm, z rezalnim segmentom in vodilno glavo na

samem začetku cevi. Rezalni segment služi kot ojačitev in preprečuje deformacije cevi v

primeru, da naletimo na morebitne ovire. Prvih pet metrov cevi se zabija z 59% energije,

da se lahko korigira niveleta.


Vstavljale se bodo cevi dolžine 6 m. Cevi se bodo varile obločno, z varilnim strojem

Rimodelta 500, z metinskimi elektrodami EVB 50 za obločno varjenje, ki zagotavljajo

potrebne karakteristike zvara.

Da bi se izognili prekoračitvi predvidenih potisnih sil, ki so od 700 do 1300 kN, zaradi

trenja zemljine na plašču cevi, bo sistem opremljen s sistemom za dodajanje bentonita. Na

sliki 17 je prikazano potiskanje zaščitne kovinske cevi pod cesto

Slika 17: Prikaz potiskanja zaščitne cevi DN 813 mm pod cesto in železniškim tirom

3.11.2.3 Kontrola nivelete

Ker so padci zelo majhni in ni prostora za pogreške bomo niveleto cevi kontrolirali sproti

za vsako cev. Niveleta se kontrolira ročno, tako da se kanalski laser postavi na izhodišče

cevi, delavec pa v cevi preveri pravilnost padca, po praznjenju cevi z zrakom.


V primeru, da ugotovimo odstopanja od nivelete ali smeri, se na cevi na primerna mesta

navarijo »zavore«, ki povečujejo trenje in korigirajo smer cevi.

Če naletimo na ovire, katere bi lahko zaščitno cev poškodovale ali ji spremenile smer, cev

z zrakom spraznimo in ročno odstranimo oziroma razbijemo oviro.

3.11.2.4 Vstavljanje poliesterske cevi DN 400 mm

Po uspešno končani izvedbi zabijanja zaščitne cevi se prične montaža poliesterske

kanalizacijske cevi DN 400 mm SN 5000.

Kanalizacijske cevi se spajajo v zaščitni cevi. Montaža se prične s spodnje strani. Prva cev

se nastavi niveletno in smerno ter se fiksira. Naslednja cev se transportira z zgornje strani

zaščitne kolone in spoji s prvo cevjo, nastavi se predviden padec, za tem se cev fiksira.

Postopek poteka dokler ni montirana zadnja cev.

Medprostor med kanalizacijsko in zaščitno cevjo je velik cca 35 cm in služi za korekcijo

nivelete kanalizacijske cevi.

Fiksiranje se izvede s kovinskimi distančniki, ki se navarijo na zaščitno cev s spodnje in

zgornje strani, da ne pride do premikov cevi pri injektiranju.

3.11.2.5 Injektiranje medprostora

Medprostor se po končanem spajanju cevi zainjektira z injekcijsko maso HTZ Rudnika

Velenje. Pred injektiranjem se na spodnjo stran zaščitne cevi navari oklep, ki se zatesni s

PUR peno. Na ta način se prepreči uhajanje injekcijske mase na spodnji strani cevovoda.

V prvi fazi injektiranja se izvede injektiranje do kota 90°, da se naredi posteljica za cev. Ko

injekcijska masa doseže zadostno trdnost, se kanalizacijska cev DN 400 mm napolni z

vodo, da preprečimo premike cevi pri popolnem injektiranju. Nato se cev zainjektira do

vrha.


3.12 ZASIP JARKOV

Po končani montaži cevovoda (zadostuje odsek med dvema jaškoma) pričnemo z izvedbo

stranskega zasipa. Ob izvedbi zasipa se smer in višinska lega cevovoda ne smeta

spremeniti. Stranski zasip (do višine temena) ter pokrivno plast (30 cm nad temenom)

izvajamo s primernim materialom iz izkopa sicer pa z materialom granulacije do 32 mm s

katerim lahko dosežemo zahtevano zbitost in nosilnost.

Utrjevanje izvajamo s pomočjo lahkih komprimacijskih sredstev (nabijalo - "žaba",

vibracijske plošče ter valjarji širine do 90 cm). Debelina posameznih slojev znaša 20 do 30

cm. Pokrivna plast se utrjuje samo ob strani, pri debelini večji od 30 cm pa lahko pričnemo z

valjanjem po celotni širini. V primeru, da je nameščen varovalni opaž (zagatne stene) se izvaja

stranski zasip že po delni odstranitvi opaža.

Glavni zasip se izvede v skladu z zahtevami iz projekta, tako , da ne pride do posedkov na

površini. V večini primerov se izvaja v plasteh po 20 - 30 cm z utrjevanjem do zahtevane

zbitosti. Za glavni zasip se sme uporabiti izkopni material s kamni do velikosti največ 300

mm oz. polovico debeline sloja, ki ga nameravamo utrditi.

Utrjevanje se izvaja s pomočjo lahkih komprimacijskih sredstev (slika 18). V kolikor je zasip

višji od 1,0 m se lahko uporabijo težja komprimacijska sredstva. Če poteka cevovod pod cesto

je potrebno posvetiti posebno pozornost pri utrjevanju s težkimi valjarji z vibracijami, ki imajo

globinski učinek. Takšna prekomerna obremenitev lahko povzroči poškodbe na cevovodu,

(netesnost ali celo porušitev).

Po končanem zasipu je potrebno površino vzpostaviti v prvotno stanje. Prav tako se

vizualno pregleda spoje, priključke ter eventuelne poškodbe. V kolikor je potrebno,

očistimo cevovod in izvedemo sanacijo s trajno elastičnimi kiti ter premazi


Slika 18: Prikaz utrjevanja zasipa v plasteh

3.13 PREIZKUS TESNOSTI KANALA

Pred dokončnim preizkusom je priporočljivo izvesti predpreizkušnjo, ki poteka na enak

način kot dokončni preizkus. Predpreizkus se vrši na delno zasutem cevovodu (stiki

ostanejo vidni). Preizkus tesnosti kanala se izvede po evropskih normah EN 1600

(standardni sistem SIST EN 1610) Preizkus tesnosti pred prevzemom se izvede po zasipu

cevovoda. Preizkuša se bodisi z vodo ali zrakom. Preizkus mora izvesti podjetje, ki ima

koncesijo za tovrstno dejavnost. Prisoten mora biti tudi predstavnik bodočega upravljalca

kanalizacijskega sistema.


3.13.1 Preizkus tesnosti kanala z zrakom

Preizkus se izvede po odsekih ob ustrezni zatesnitvi odprtin. Uporabiti je potrebno

zrakotesne zaporne čepe, da bi izklopili možne napake na aparaturah za preizkušnje.

Potek preizkusa:

- Preizkus se izvede od jaška do jaška

- Cevovod se napolni z zrakom, začetni tlak, ki je nekoliko višji od tlaka preizkusa se

vzpostavi za 5 minut, nakar se uravnava tlak preizkusa in čas preizkusa na tip

preizkusa

- Ob preizkusu beležimo padec tlaka in ga primerjamo z dovoljenim

Kanal je tesen, če je padec tlaka v času trajanja preizkusa v mejah, ki so dopustne po EN

1600.

3.13.2 Preizkus tesnosti kanala z vodo

- Preizkus se izvede od jaška do jaška ob ustrezni zatesnitvi odprtin

- Ustvari se tlak preizkušanja, to je tisti tlak, ki se ustvari s polnjenjem preizkusnega

odseka cevovoda z vodo do nivoja površine na dolvodnem ali gorvodnem jašku z

maksimalno vrednostjo 50 kPa in minimalno vrednostjo 10 kPa

- Po polnjenju cevovoda in ustvarjenem zahtevanem tlaku preizkušanja je pred

pričetkom preizkusa potreben pripravljalni čas (običajno zadošča ena ura razen pri

preizkušanju betonskih cevi, kjer je potreben 24 urni pripravljalni čas)

- Po izteku pripravljalnega časa se izvede preizkus tesnosti kanala, ki traja 30 minut

Zahteve pri preizkušanju:

Preizkus tlaka se vzdržuje z natančnostjo 1 kPa z dodajanjem vode. Celotno količino

dodane vode in tlačno višino pri vsakokratnem dodajanju je potrebno meriti in beležiti. Da

je kanal tesen količina dodane vode ne sme biti večja kot:


- 20, 2 / ml v 30 min za cevovod (cevi in jaške)

- 20, 4 / ml za jaške in revizijske komore pri posamičnem preizkušanju

Opomba: 2m se nanaša na omočeno notranjo površino.

V kolikor so izgube večje, je potrebno preiskati netesna mesta, jih sanirati in preizkus

ponoviti.

Na našem objektu je prišel v upoštev preizkus tesnosti kanala z zrakom.

3.13.3 Zapisnik in poročilo

Zapisnik o preizkusu mora vsebovati:

- Podatke o identifikaciji preizkušanca (oznaka ali stacionaža odseka, oznaka jaška

itd.)

- Zahteve, ki jih mora preizkušanec izpolnjevati

- Podatke o okolju, v katerem se izvaja meritev (temperatura zraka, gladina

podtalnice itd.)

- Izmerjene vrednosti

- Grafični prikaz poteka meritev

- Sklep o doseženi tesnosti ali netesnosti preizkušanca glede na postavljene zahteve

Zapisnik mora skozi podpisovati vodja preizkusa in odgovorni predstavnik odgovorne

službe. Skladnost cevovoda glede na tesnost je potrebno ugotavljati po odsekih med jaški.

Na vsakem odseku, kjer niso bila izpolnjena merila tesnosti, je potrebno po izvršenem

popravilu ponoviti preizkus, dokler ni dokazana tesnost.

Poročilo o preizkušanju tesnosti izdela preizkuševalec za celotni objekt ali za določeni

zaključeni del objekta. Poročilo mora odobriti nadzorna služba naročnikom, ki na ta način

opravi prevzem položenega cevovoda glede na tesnost. Cevovod se sme prevzeti, če vsi

rezultati preizkušanja izpolnjujejo merila za izbrani postopek preizkušanja.


3.14 PREGLED KANALA Z VIDEONADZORNO OPREMO

Snemanje kanalizacijskega sistema je povezano z uporabo primerne tehnologije in

pravilnih ter na nekaterih področjih že standardiziranih postopkov. Pred začetkom TV

snemanja mora izvajalec del očistiti cevni sistem, kar se običajno izvede s pomočjo

izpiranja z vodnim curkom pod velikim pritiskom. Nadzorni organ pa nato pregleda in

preveri izpolnjevanje pogojev, ki jih za svoje delo potrebuje izvajalec snemanja.

Pri TV pregledu je potrebno preveriti konstrukcijsko, hidravlično in okoljsko ustreznost

cevnega sistema. Dela je zato potrebno izvajati v skladu z Navodili za preizkušanje in

potrjevanje tesnosti kanalizacijskih vodov, ki sodi v okvir standarda SIST EN 13508-2:

2003, upoštevati tudi nemške smernice ATV-M 143-2.

Klasifikacija poškodb mora biti v slovenskem jeziku in usklajena z omenjenim

standardom. Tak način snemanja je tudi usklajen z zahtevami, ki veljajo v evropski

skupnosti. Glede snemanja je potrebno upoštevati še naslednje:

- Digitalni zapis posnetkov se izvede na samem mestu snemanja

- Uporabiti je potrebno avtorsko zaščitene sisteme, ki onemogočajo kasnejše

popravljanje in zagotavljajo pristnost podatkov, ki so zabeleženi na označenem CD

ali DVD mediju

- Omogočen mora biti vnos podatkov v GIS in druge sisteme

- Zagotoviti je potrebno arhiviranje podatkov

Pri TV pregledih, ki jih izvaja usposobljena ekipa z ustrezno snemalno opremo je potrebno

upoštevati še naslednje:

- Robotska kamera (slika 19, 20) zapiše video posnetke in spremljajoče podatke v

digitalni obliki (slika 21)

- Uporabljati je potrebno vrtljivo glavo kamere, ki omogoča pravokotno snemanje

problematičnih mest, stikov in priključkov

- Potrebno je samodejno beleženje dolžin in trenutnih nagibov pregledovanih

odsekov


Zbrani podatki so sestavni del dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev uporabnega

dovoljenja.

Po opravljenem pregledu se izdela poročilo ter ustrezno označi CD oziroma DVD medij, ki

ima zato status originala. Poskrbeti je potrebno tudi za ustrezne varnostne kopije

originalnih zapisov.

Časovni razmak med zaporednimi pregledi s TV kamero se opravlja skladno z zahtevami

zakonodaje. Pri tem se upošteva naslednje:

- Datum izteka garancijske dobe, ki jo nosi izvajalec gradbenih del

- Zahtevnost terena na katerem je zgrajen kanalizacijski ali drenažni sistem.

- Stopnja zaščite vodnega pasu

- Pregledi se izvedejo tudi vedno po izlitjih kemičnih tekočin, nesrečah ali drugih

vidnih poškodbah v območju trase (ugrezi, odnašanje nasipnega materiala,

zamašitve ob dežju in drugo)

Posnetek kanala je prikazan na sliki 22.


Slika 19: Robotska kamera


Slika 20: Robotska kamera

Slika 21: Spremljava in zapis snemanja v digitalno obliko


Slika 22: Posnetek kanala

3.15 ZAHTEVE PO KAKOVOSTI ODPADNE VODE, KI SE LAHKO PRIKLJUČI NA ČISTILNO NAPRAVO

Pred izpustom odpadne vode na javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s čistilno

napravo, mora njih karakteristika zadostiti določenim kriterijem. Tako ne smemo (glede na

zahteve uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov

onesnaženja) na čistilno napravo odvajati odpadne vode z naslednjimi značilnostmi:

- Če vsebujejo odpadke, katerih težnostno razmerje do odpadne vode presega 0,1%

- Če vsebuje odpadke, ki pred tem niso bili zmleti, vendar njihova velikost presega

3 cm

- Če vsebuje ostanke procesov izgorevanja ali tekstila, peska, zemlje, kovine, lesa,

stekla, plastike, perja, katrana in drugih podobnih ali viskoznih substanc

- Če odpadne vode vsebujejo trde materiale, ki lahko povzročajo škodo ali višje

stroške vzdrževanja


- Če vsebujejo vnetljive tekočine kot so bencin, bencol, nafta, disel goriva, kurilna

olja, strojna olja, transformatorska olja, mazut, petrolej, terpentinska olja, toluoli,

ksioli, barve in druge tekočine s podobnim učinkom

- Če vsebujejo infektivne odpadne snovi iz zdravstvenih ali veterinarskih ustanov

- Če odpadne vode vsebujejo višjo koncentracijo snovi kot so navedene v tabeli 5:

Tabela 5: Parametri odpadnih voda

Parameter Izražen kot Enota Vrednost za iztok v vode

Vrednost za iztok v

kanalizacijo

I. SPLOŠNI PARAMETRI

1. Temperatura °C 30,00 40,00

2. pH vrednost 6,5-9,0 6,5-9,5

3. Neraztopljene snovi mg/l 80,00 (a)

4. Usedljive snovi ml/l 0,50 10,00

5. Obarvanost

pri 436 nm SAK 1/m 7,00

pri 525 nm SAK 1/m 5,00 (b)

pri 620 nm SAK 1/m 3,00

II. BIOLOŠKI PARAMETRI

6. Strupenost za vodne bolhe SD 3,00

7. Biološka razgradljivost % (c)

III. ANORGANSKI PARAMETRI

8. Bor* B mg/l 1,00 10,00

9. Aluminij Al mg/l 3,00 (d)


10. Arzen* As mg/l 0,10 0,10

11. Baker* Cu mg/l 0,50 0,50

12. Barij* Ba mg/l 5,00 5,00

13. Kadmij* Cd mg/l 0,10 0,10

14. Kobalt* Co mg/l 1,00 1,00

15. Kositer* Sn mg/l 2,00 2,00

16. Celotni krom* Cr mg/l 0,50 0,50

17. Krom - šestvalentni* Cr mg/l 0,10 0,10

18. Nikelj* Ni mg/l 0,50 0,50

19. Srebro* Ag mg/l 0,10 0,10

20. Svinec* Pb mg/l 0,50 0,50

21. Železo Fe mg/l 2,00 (d)

22. Živo srebro* Hg mg/l 0,01 0,01

23. Klor - prosti* Cl2 mg/l 0,20 0,50

24. Celotni klor* Cl2 mg/l 0,50 1,00

25. Amonijev dušik N mg/l 10,00 (e)

26. Nitritni dušik* N mg/l 1,00 10,00

27. Nitratni dušik N mg/l (f)

28. Celotni cianid CN mg/l 0,50 10,00

29. Cianid prosti* CN mg/l 0,10 0,10

30. Fluorid Fe mg/l 10,00 20,00

31. Klorid Cl mg/l (g)

32. Celotni fosfor P mg/l 2,00

33. Sulfat SO4 mg/l (f) 300,00


34. Sulfid S mg/l 0,10 1,00

35. Sulfit SO3 mg/l 1,00 10,00

IV. ORGANSKI PARAMETRI

36. Celotni organski ogljik C mg/l 30,00

37. Kemijska potreba po kisiku O2 mg/l 120,00

38. Biokemijska potreba po kisiku O2 mg/l 25,00

39. Težkohlapne lipofilne snovi (maščobe, mineralna olja...) mg/l 20,00 100,00

40. Celotni ogljikovodiki* (mineralna olja) mg/l 10,00 20,00

41. Lahkohlapni aromatski ogljikovodiki* mg/l 0,10 1,00

42. Adsorbljivi organski halogeni* Cl mg/l 0,50 0,50

43. Lahkohlapni klorirani ogljikovodiki* (i) Cl mg/l 0,10 0,10

44. Polarna organska topila (j) mg/l (k) (l)

45. Fenoli* C6H5OH mg/l 0,10 10,00

46. Vsota anionskih in neionskih tenzidov mg/l 1,00 (a)

Parameter z oznako * je določen kot nevarna snov

Oznake v tabeli pomenijo:

(a) Mejna koncentracija neraztopljenih snovi in tenzidov v tehnološki odpadni vodi je

določena z vrednostjo, pri kateri ni vpliva na kanalizacijo ali čistilno napravo


(b) Mejna vrednost je določena z vrednostjo, pri kateri obarvanost iztoka iz čistilne

naprave, kamor odteka obarvana tehnološka odpadna voda, ne presega mejne

vrednosti za iztok v vode

(c) Parametri se določijo v odpadni vodi katere količina je večja od 5% vse odpadne

vode, ki se čisti na čistilni napravi, in je nizko stopnjo biološke razgradljivosti

pričakovati zaradi izvora ali lastnosti odpadne vode. Pri običajnem razredčevanju

odpadne vode na čistilni napravi mora biti stopnja biološke razgradljivosti, izražena

z vrednostjo KPK ali TOC, najmanj 80% stopnje razgradnje odpadnih vod na

čistilni napravi

(d) Mejna vrednost je določena posredno z mejno vrednostjo usedljive snovi

(e) Za odpadne vode, ki odtekajo na čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo

od 2000 PE, je mejna vrednost 200 mg/l

(f) Mejna vrednost se določi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri

odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo

(g) Mejna vrednost je določena posredno s strupenostjo

(h) Velja za odvajanje odpadnih vod v vode na vodozbirnem območju naravnih jezer in

ustja rek, ki se izlivajo v obalno morje

(i) Alifatski klorirani ogljikovodiki z vreliščem do 150 °C, kot so: diklormetan,

triklormeten, trikloreatan, tetrakloreten, triklormetan, tetraklormetan...

(j) Topila, ki se z vodo povsem ali delno mešajo in so biološko razgradljiva

(k) Mejna vrednost je določena posredno z vrednostjo KPK

(l) Mejna vrednost je enaka koncentraciji, ki predstavlja 90% topnosti teh snovi v vodi

ali največ 5000 mg/l

Vso odpadno vodo, v kateri koncentracija posameznih snovi presega zgoraj navedene

vrednosti, je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo predhodno očistiti do te

mere, da bo ustrezala zgornjim kriterijem.


4 SKLEP

Skozi diplomsko nalogo smo imeli priložnost spoznati strukturo kanalizacijskega sistema v

širšem območju Celja, kar sem predvsem opisal v uvodu. Preko tega smo se osredotočili na

rajonski zbiralnik RZ – 10. Spoznali smo celotno tehnologijo izvedbe kanalizacijskega

sistema ter na koncu preizkus tesnosti kanala, pregled kanala z videonadzorno opremo ter

zahteve po kakovosti odpadne vode, ki se lahko priključi na čistilno napravo. V diplomski

nalogi so prikazane tabele, slike ter grafične priloge preko katerih je projekt zelo nazorno

prikazan. Traso kanalizacijskega sistema v praksi ni tako lahko izvesti, kot se nam zdi na

samem začetku, ko pogledamo pregledno situacijo sistema. Kot sem že povedal v uvodu, je

praktično nastajanje objekta zaradi muhavosti narave zelo oteženo. Zato sem se v

diplomski nalogi osredotočil na težave pri izvajanju kanalizacije.

V nalogi so zajeti izračuni izkoristkov bagra Liebherr 902 ter potrebno število tovornih

vozil za nemoteno obratovanje tovrstnega stroja. V praksi se to ne preračunava saj so

norme izvajalcev kar njihove izkušnje. Tako je izkušnja izvajalcev v diplomski nalogi

potrjena z izračunom.

Težava, ki nastane je prečkanje komunalnih vodov. Za pridobitev soglasja komunalnih

organov je potrebno najprej pridobiti pogoje in vrisano omrežje komunalne infrastrukture.

Tako je potrebno že na samem začetku načrtovanja usklajevanja padcev in višin

kanalizacije. Kar hitro se to pozna tudi v praksi, kjer moramo na mestih prečkanj vse

izkope opravljati ročno ter kable mehansko zaščititi.

Potrebno je še omeniti podvrtavanje ceste in železniškega tira. Na tem delu se je izvedlo

podvrtavanje s tehnologijo Grundoram. Tokrat se je tehnika podvrtavanja izvedla kljub

njeni ceni, saj ni bilo drugega možnega načina.

Moje mnenje je takšno, da se vse preveč izkopava tudi tam, kjer bi se lahko to uredilo na

kakšen drugačen način. Pri cestah so rezultati prekopov in izkopov slabši od podvrtavanja.

Če že pogledamo samo fazo gradnje je potrebno pri izkopih cesto zapreti vsaj v

polovičnem delu, medtem ko pri podvrtavanju ostane cesta prevozna. Prav tako pa pride

zaradi izkopov in prekopov s časom do nepotrebnih lukenj in izboklin na cesti, pri

podvrtavanju te škode ni.


Včasih je potrebno malo spregledati tudi ceno in poiskati najboljši način izgradnje.

Potrebno je upoštevati posledice, ki bodo nastale zaradi cenejše izvedbe. Ko konec koncev

izračunamo kakšna bo cena po nekaj letih, ko bo potrebna rekonstrukcija izkopanih cest,

mogoče pridemo celo na začetno ceno izvedbe podvrtavanja. Zato bodimo realni,

pretehtajmo možnosti in se nato lotimo izvedbe.


5 VIRI IN LITERATURA

[ 1 ] B. Skutnik, Nadgradnja primarnega kanalizacijskega sistema RZ-10 na območju ZN

Štore II, Hidrosvet, d.o.o.

[ 2 ] www.nivo.si/navodila

[ 3 ] www.voka-celje.si/podjetje/podatki

[ 4 ] www.tracto-technik.de

[ 5 ] www.vilkograd-sp.si

[ 6 ] Navodili za preizkušanje in potrjevanje tesnosti kanalizacijskih vodov – dopolnilo št.

1 (dopolnila splošnih in tehničnih pogojev, III. Knjiga, 2000), veljavnega standarda SIST

EN 13508-2:2003 in nemškimi smernicami ATV-M 143-2

[ 7 ] I. Slokan, Nizke zgradbe, 1. izd., TZS, Ljubljana, 2003

[ 8 ] Gradbeniški priročnik, 2. izd., TZS, Ljubljana, 1998

[ 9 ] Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu


6 PRILOGE

6.1 DETAJL JAŠKA


6.2 DETAJL KRIŽANJA MAGISTRALNEGA PLINOVODA


6.3 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z ELEKTRO VODOM


6.4 DETAJL KRIŽANJA KANALIZACIJE Z TELEKOM VODI


6.5 ČRPALIŠČE – TLORIS IN PREREZ S STROJNO OPREMO


6.6 PREGLEDNA SITUACIJA


6.7 SITUACIJA KANALIZACIJSKEGA ZBIRALNIKA RZ-10


6.8 PODOLŽNI PROFIL RZ-10


6.9 NASLOV ŠTUDENTA

DAVOR ŽVIKART

Medlog 24

3000 Celje

6.10 KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Rojen: 27.5.1982

Šolanje: 1989 – 1997 ; Osnovna šola Lava

1997 – 2001 ; Poklicna in tehniška gradbena šola Celje

2001 ; Fakulteta za gradbeništvo Maribor

Documents

TEHNOLOGIJA IZVEDBE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA RZ-10 V