PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, … · Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 1 1 UVOD Tehnologija je veda o

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

Simon Žvikart

PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, POLMONTAŽNE IN MONTAŽNE

MEDNADSTROPNE KONSTRUKCIJE

Projektna naloga

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Maribor, avgust 2014

I

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, POLMONTAŽNE IN

MONTAŽNE MEDNADSTROPNE KONSTRUKCIJE

Študent: Simon ŽVIKART

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Mentor: izr. prof. dr. Andrej ŠTRUKELJ, univ.dipl. inž. grad.

Maribor, avgust 2014

II

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr.

Andreju Štruklju, za usmeritev, strokovno pomoč

in nasvete pri opravljanju diplomskega dela. Prav

tako se zahvaljujem gospodu Bojanu Mijošku,

zastopniku podjetja Oberndorfer ter podjetju

Wienerberger za prejeto gradivo. Hvala vsem, ki

ste z menoj nesebično delili znanje in izkušnje!

Posebna zahvala staršem, bratu in punci za

brezmejno podporo, zaupanje in spodbude, ki sem

jih bil deležen. Hvala, ker ste verjeli vame!

III

PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, POLMONTAŽNE IN MONTAŽNE MEDNADSTROPNE KONSTRUKCIJE

Ključne besede: stropni sistem, armiranobetonska monolitna plošča, polmontažni opečni

stropni sistem, prednapete votle plošče, ekstrudiran beton

Povzetek:

Namen projektne naloge je predstaviti ter glede na funkcionalnost, fleksibilnost in

ekonomično konkurenčnost medsebojno primerjati tehnologijo izvedbe monolitne

armiranobetonske, polmontažne opečne in montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi

prednapetih votlih plošč.

IV

DIFFERENCE BETWEEN TYPES AND USAGE OF SOLID SLABS, PARTIALLY PRECAST SLABS AND PRECAST SLABS IN FLOOR CONSTRUCTION

Key words: ceiling system, monolithic reinforced concrete slab, partially prefabricated

brick ceiling system, prestressed hollow core concrete slabs, extruded concrete

Abstract

Main goal of this project is to present three widely used types of slabs in floor

construction systems. The document compares monolithic reinforced concrete slabs,

partially prefabricated brick slabs and prestressed hollow core concrete slabs based on

their technology, flexibility, and economical competitiveness.

V

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 STROPNI SISTEMI ..................................................................................................... 2

2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija ................................... 3

2.1.1 Elementi stropnega sistema ............................................................................ 5

2.1.2 Izvedba stropnega sistema .............................................................................. 9

2.1.3 Popis del in analiza cene ............................................................................... 18

2.2 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija .............................................. 19

2.2.1 Elementi stropnega sistema .......................................................................... 21

2.2.2 Izvedba stropnega sistema ............................................................................ 25


2.3 Montažna mednadstropna konstrukcija v izvedbi prednapetih votlih plošč ........ 30

2.3.1 Elementi stropnega sistema .......................................................................... 35

2.3.2 Izvedba stropnega sistema ............................................................................ 52


3 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 67

4 LITERATURA IN SPLETNO GRADIVO ................................................................ 70

5 PRILOGE ................................................................................................................... 72

5.1 Seznam slik .......................................................................................................... 72

5.2 Seznam tabel ........................................................................................................ 76

5.3 Naslov študenta .................................................................................................... 77

5.4 Kratek življenjepis ............................................................................................... 77

VI

UPORABLJENI SIMBOLI

d�- premer največjega nazivnega zrna agregata

VII

UPORABLJENE KRATICE

v c⁄ - vodocementni faktor

AB - armiran beton

EM - enota mere

Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 1

1 UVOD

Tehnologija je veda o sredstvih in načinih oz. postopkih predelovanja surovin v izdelke,

polizdelke in proizvode. Cilj vsake gradbene proizvodnje je poiskati optimalno tehnologijo

za posamezne delovne procese ali gradbene izdelke, katera je glede na izbrano prioriteto

ciljev najcenejša, prinaša najnižji strošek izvedbe, potrebuje najmanj vloženega dela oz.

energije, omogoča najkrajši čas gradnje, zagotavlja najvišjo kakovost proizvoda, izdelka,

gradbenega objekta ali prinaša najmanjšo poslovno tveganje. Investitorjem je poleg

kakovosti in cene vse bolj pomemben tudi čas od pričetka gradnje do predaje objekta v

uporabo, zato lahko, zaradi časovne omejitve, sprva dražja in hitrejša tehnologija grajenja

pomeni prihranek. (Simons & Kolbe 1987)

Tehnologija izvedbe mednadstropne konstrukcije je, zaradi nenehnega razvoja novih

gradbenih materialov ter optimizacije in polne izkoriščenosti lastnosti le-teh, v prosperiteti

s težnjo k manjši lastni teži, večjo nosilnostjo ter s tem večjim razponom stropnih

konstrukcij, krajšem času izvedbe, zmožnostjo takojšnje obremenitve in napredovanja

gradbenih del.

V poglavju z naslovom Stropni sistemi so sistematično in kronološko predstavljeni

elementi, izvedba ter popis del in analiza cene obravnavanih stropnih sistemov.

Primerjalna analiza je razdelana v zaključnem delu projektne naloge.


2 STROPNI SISTEMI

Notranje prostore večetažnih zgradb je potrebno deliti in ločiti med seboj tudi v vertikalni

smeri. Temu služijo posebne mednadstropne konstrukcije imenovane stropovi. Strop je

horizontalna konstrukcija, ki zapira spodnji prostor kot »strop« in začenja zgornji prostor

kot »pod«, prenaša svojo lastno težo in koristno obtežbo na zidove in stebre ter jih

medsebojno povezuje. Ker je strop delilna konstrukcija med dvema prostoroma ima poleg

nosilnosti tudi funkcijo toplotne in zvočne izolativnosti, protipožarne zaščite ter

prepuščanja oz. preprečevanja prehoda vlage ter zračnega pritiska. Želene fizikalne

lastnosti stropne konstrukcije se največkrat dosežejo z dodanimi nenosilnimi stropnimi

elementi, katerih zgradba, lastnosti ter funkcije niso predmet pričujočega diplomskega

dela, zato jim ne bo posvečena posebna pozornost.

Stropovi so horizontalni, ploskovni elementi zgradbe, katerih debelina oz. statična višina

se ravna po razpetini ter notranja struktura oz. armatura po dejanskem poteku sil.

Danes se mednadstropne konstrukcije v veliki meri izdelujejo iz armiranega ali

prednapetega betona ter so lahko glede na razpon in obremenitev polne armiranobetonske

monolitne plošče, plošče z opečnimi polnili, prednapete votle plošče, plošče ojačane z

rebri, drobnorebraste in rebraste plošče, ter glede na izvedbo lite na kraju samem,

polmontažne ali montažne. (Brezar 1995)


2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija

Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija (sl. 2.1) se uporablja tako pri

izgradnji večetažnih stanovanjskih, poslovnih in trgovskih objektov, kot tudi kmetijskih in

industrijskih objektov ter skladiščnih prostorov in je najbolj razširjena mednadstropna

konstrukcija v individualni gradnji.

Slika 2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija

Na opaž, ki mora biti sposoben prevzeti obtežbo svežega betona, armature in vgrajenih

sredstev ter obremenitev, ki izhajajo iz procesa betoniranja, se položi v smeri pričakovanih

največjih učinkov vplivov glavna nosilna palična rebrasta armatura. Razdelilna palična

rebrasta armatura, ki zagotavlja raznos koncentrirane obtežbe in stabilnost glavne

armature, se položi prečno na smer glavne armature ter nanjo ustrezno pritrdi z žico. Delo

na gradbišču se zelo poenostavi z uporabo prefabriciranih varjenih armaturnih mrež tipa R

z nosilno armaturo v eni smeri in tipa Q z nosilno armaturo v obeh smereh. Krovni sloj

betona nad armaturo, ki preprečuje korozijo armature in zagotavlja požarno varnost

betonskih konstrukcij, se izvede s pomočjo distančnikov, ki zagotavljajo konstanten odmik

zunanje armature od opažne površine. Svežo betonsko mešanico, ustrezne konsistence,

izdelane na gradbišču ali v betonarni, je potrebno po končanem mešanju čim hitreje

vgraditi, skomprimirati in obdelati. Da beton doseže pričakovane lastnosti sta potrebna

temeljita nega in zaščita s katero je potrebno pričeti kmalu po opravljenem zgoščevanju


betona ter izvajati vsaj 7 dni. Opaž se sme odstraniti šele tedaj, ko beton doseže 70%

predpisane trdnosti, vendar nikoli prej kot 28 dni po vgrajevanju betona. Časovna

odvisnost trajanja nege, zaščite in demontaže opaža je odvisna od pogojev, ki so vplivali

na proces strjevanja in dosežene kvalitete betona.

Debelina monolitne armiranobetonske plošče se spreminja v odvisnosti od predvidene

obremenitve, razpona ter načina podpiranja in znaša v individualni stanovanjski gradnji

10~16cm. Lastna teža tako v odvisnosti od debeline plošče znaša v individualni gradnji

2,5~4kN/m�. Skrajna meja razpona armiranobetonskih nosilnih konstrukcij, brez

prednapenjanja, je 8~9m, nad to mejo je ekonomičnost vprašljiva, saj se s povečevanjem

statične višine nesorazmerno povečuje tudi lastna teža in s tem poves.

Statični sistem monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije je plošča nosilna

v eni ali dveh smereh v odvisnosti od načina podpiranja. Od slednjega zavisi potek

učinkov vplivov, kateremu sledi potek glavne, nosilne armature. Z nosilnostjo plošče v

dveh smereh se zmanjšajo učinki vplivov na konstrukcijo in s tem potrebna statična višina

plošče, armatura ter posledično lastna teža plošče. Kontinuirne plošče, katerih armatura

poteka preko več polj, so po svoji statični osnovi zunanje statično nedoločene

konstrukcije. (Žitnik & Žitnik 2003)

Mednadstropna konstrukcija monolitne izvedbe je, zaradi specifičnega dela opaževanja,

nadvišanja in armiranja, manj primerna za samograditelje.


2.1.1 Elementi stropnega sistema

ARMIRAN BETON

Armiran beton je kompozit betona in jekla, ki je omogočil razvoj nosilnih betonskih

konstrukcij. Beton ima veliko tlačno, vendar zanemarljivo natezno trdnost, zato je

sposoben prevzeti le tlačne obremenitve armirano betonskega nosilnega elementa. Jeklo

ima poleg tlačne tudi visoko natezno trdnost, zato se uporablja za prevzem nateznih

napetosti v natezni coni nosilnega elementa. Statično sodelovanje betona in jekla

zagotavlja upogibno nosilnost armirano betonskih konstrukcij. Armiran beton je trajni

material, saj beton ščiti armaturno jeklo pred korozijo in s tem povečuje trajnost

konstrukcije. Zaščitni sloj betona nad armaturo zadrži vpliv temperature na jeklo za nekaj

ur ter s tem zagotovi požarno varnost betonskih konstrukcij. (Žitnik & Žitnik 2003)

Beton

Beton (sl. 2.2) je umetna, nehomogena mešanica mineralnega agregata, veziva, vode in

kemičnih ter mineralnih dodatkov. Sestava betona mora zagotoviti predvidene lastnosti

sveže betonske mešanice v vseh fazah obdelave, kot tudi strjenega betona glede na

zahtevano trdnost, trajnost, nepropustnost in deformabilnost.

Slika 2.2 Beton


Trdnostni razred betona npr. C30/37 je vrednost karakteristične tlačne trdnosti

normiranega vzorca betona po 28-tih dneh izražena v N/mm�, ki se določi z

laboratorijsko preiskavo tlačne trdnosti odvzetih vzorcev. Prvo število trdnostnega razreda

predstavlja karakteristično tlačno trdnost normiranega vzorca valjaste oblike premera

150mm ter višine 300mm, drugo število pa predstavlja karakteristično tlačno trdnost

kocke s stranico 150mm. Trdnostni razred betona je predpisan s projektom konstrukcije

ter ga je potrebno preveriti za beton vsakega objekta oz. konstrukcijskega elementa.

Trdnost betona zavisi od kvalitete in količine cementa kot veziva, količine vode in njunega

medsebojnega razmerja, trdnosti, vrste in granulometrijske sestave mineralnega agregata,

dodatkov, homogenosti, stopnje zgostitve oz. vsebnosti por ter primerne nege in zaščite

vgrajenega betona. Razmerje med težo dodane vode in cementom (t.i. vodocementni

faktor v c⁄ ) oz. stopnja razredčenosti cementnega mleka, ki medsebojno poveže zrna

mineralnega agregata in zapolni prazen prostor med njimi, vpliva na trdnost in

nepropustnost strjenega betona. Višji kot je vodocementi faktor nižja je trdnost strjenega

betona, saj se preredko cementno lepilo ne sprime z zrni mineralnega agregata in tako

odteka na dno betonske mešanice. Vodocementni faktor betonov visokih trdnosti je manjši

od 0,5. Konsistenca oz. stopnja obdelovalnosti sveže betonske mešanice mora, v

odvisnosti od načina vgrajevanja, zagotoviti optimalno vgradljivost in končno obdelavo

betonske površine. V največji meri je odvisna od količine vode in se giblje v relativno

širokih mejah za točno določeno količino cementa in agregata, primerna pa se lahko

doseže tudi s posebnimi kemičnimi dodatki. Izbira konsistence betona, v mejah od

trdoplastične do tekoče, zavisi predvsem od oblike elementa, gostote armature,

temperature in vlažnosti okolja, načina vgrajevanja ter razdalje in načina transporta.

(Beton 2014, Göres 1982, Simons & Kolbe 1987)

V naravi ni mineralnega agregata, kateri bi imel takšno granulometrijsko sestavo, ki bi bila

primerna za proizvodnjo betonov. Zaradi tega dejstva se predeluje v proizvodnih obratih,

separacijah. V tehnologijo priprave mineralnega agregata spadajo vsi mehanizirani

proizvodnji procesi, ki so potrebni za pridelavo in predelavo lomljenega kamna, naravnega

gramoza in peska v očiščen, frakcioniran in sipek material. Nazivna velikost največjega

zrna agregata oz. zgornja nazivna velikost najbolj grobe frakcije v betonu se izbere

upoštevajoč zaščitno plast betona nad armaturo in najmanjšo dimenzijo prereza elementa.

Mineralni agregat ne sme vsebovati škodljivih sestavin v količini, ki bi lahko vplivala na


vezanje, strjevanje, in obstojnost betona. (Simons & Kolbe 1987, Splošno o betonu 2014,

Beton 2014)

Z žganjem in finim mletjem apnenca in silikatnih glin v cevnih, vrtečih se pečeh, pri

temperaturi okoli 1500°C, se pridobiva cement, hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji

veže in strdi. Ob tem iz cementne paste nastane trd cementni kamen, ki zagotavlja visoko

tlačno trdnost betona. Cementni kamen vedno vsebuje manjšo količino zajetega zraka, ki

pa v dobro sestavljenem in zgoščenem betonu ne sme presegati 2~5% volumna betona.

Napačno je razumevanje, da se z uporabo cementov višjih trdnostnih razredov in večjimi

količinami dobijo betoni visoke kakovosti. Kvalitetni betoni se dobijo le takrat, kadar so

optimalno izpolnjeni vsi vplivni faktorji proizvodnje betona. To pomeni, da se z večjo

količino cementa ne morejo kompenzirati eventualne napake pri projektiranju, mešanju,

transportu, vgrajevanju in negovanju betona. (Beton 2014, Simons & Kolbe 1987)

Voda mora biti brez škodljivih primesi, kot so kisline, lugi, sladkor, olje in maščobe.

Primerna je torej voda iz vodovoda, čista naravna voda kot tudi morska voda. Vsak

mineralni agregat, zaradi svoje naravne vlažnosti že vsebuje nekaj vode. (Göres 1982)

Lastnosti betona v svežem ali trdnem stanju se lahko izboljšajo s kemičnimi ali

mineralnimi dodatki, ki se v zelo majhnih količinah dodajo betonu pred ali med mešanjem.

S plastifikatorji in superplastifikatorji se brez povečanja vodocementnega faktorja in s tem

posledično zmanjšanja trdnosti betona poveča fluidnost cementne paste ter s tem izboljša

vgradljivost sveže betonske mešanice. Tvorbo mehurčkov, ki zmanjšujejo lastno težo in

povečujejo toplotno izolativnost betona, povzročijo dodani aeranti. Za izdelavo

transportnih betonov ter betoniranje v vročih klimatskih razmerah v zapletene opaže se

uporabljajo zavlačevalci vezanja, ki upočasnijo vezanje oz. strjevanje betona. Za razliko

od zavlačevalcev se pospeševalci vezanja uporabljajo za hipen prirastek tlačnih trdnosti.

Betoniranje v hladnih, zimskih razmerah omogočajo dodatki proti zmrzovanju. Dodatki se

ne uporabljajo za izboljšanje nekvalitetnih komponent betona ali slabo pripravljenega

betona v neustreznih betonarnah. (Žitnik & Žitnik 2003, Simons & Kolbe 1987)

Betonska armatura

Za betonsko armaturo se uporablja konstrukcijsko jeklo pridobljeno iz belega surovega

železa, starega železa ali železnih odpadkov, ki se s taljenjem in žilavljenjem predela v

posebnih pečeh, kjer se mu doda različne zlitine. Jekla za ojačitev betona imajo oznako

Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne

B500A ali B500B kar pomeni

konstrukcije imeti mejo plasti

jekla je približno enak temperaturnemu razteznostnemu koeficientu betona, zato jek

beton zelo dobro sodelujeta v vseh klimatskih razmerah.

elementov se v odvisnosti od geometrije pre

rebrasta armatura (sl. 2.3 ter

Slika 2.3 Palična rebrasta armatura

Palična rebrasta armatura,

12m, se proizvaja s hladnim ali vro

kalibrirnimi valji (sl. 2.5 ter

Slika 2.5 Hladno valjano

Armaturne mreže so izdelane iz hladno preoblikovanih

∅4~∅12mm. Palice so med seboj to

Mreže tipa R, z nosilno armaturo v

vzdolžni smeri in razdelilno v pre

smeri, ter mreže tipa Q, nosilne v dveh

smereh, so standardne širine

2150mm in dolžine

Armatura mora biti preprosta za

vgradnjo ter mora zagotoviti dobro

sprijemljivost z betonom.

2014, Armatura 2014, Žitnik & Žitnik 2003)

Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije

kar pomeni, da morajo vsa jekla, ki se vgrajujejo v betonske

konstrukcije imeti mejo plastičnosti 500N/mm�. Temperaturni razteznostni koeficient

jekla je približno enak temperaturnemu razteznostnemu koeficientu betona, zato jek

beton zelo dobro sodelujeta v vseh klimatskih razmerah. Za armiranje betonskih

se v odvisnosti od geometrije prečnega prereza uporablja pali

ter 2.4).

na rebrasta armatura Slika 2.4 Mrežna rebrasta armatura

premera ∅6~∅16mm, dolžine 6m in ∅8~

s hladnim ali vročim valjanjem naravno trdega jekla s posebnimi

ter 2.6).

Hladno valjano Slika 2.6 Vroče valjano

Armaturne mreže so izdelane iz hladno preoblikovanih jeklenih rebrastih palic premera

. Palice so med seboj točkovno zvarjene na vseh križnih mestih

, z nosilno armaturo v

vzdolžni smeri in razdelilno v prečni

, nosilne v dveh

smereh, so standardne širine

in dolžine 6000mm.

Armatura mora biti preprosta za

vgradnjo ter mora zagotoviti dobro

ljivost z betonom. (Beton

Žitnik & Žitnik 2003)

Slika 2.7 Točkovno varjenje armaturnih mrež

mednadstropne konstrukcije Stran 8

da morajo vsa jekla, ki se vgrajujejo v betonske

Temperaturni razteznostni koeficient

jekla je približno enak temperaturnemu razteznostnemu koeficientu betona, zato jeklo in

a armiranje betonskih

nega prereza uporablja palična in mrežna

Mrežna rebrasta armatura

~∅32mm, dolžine

im valjanjem naravno trdega jekla s posebnimi

če valjano

rebrastih palic premera

kovno zvarjene na vseh križnih mestih (sl. 2.7).

kovno varjenje armaturnih mrež


2.1.2 Izvedba stropnega sistema

PRIPRAVA IN IZDELAVA OPAŽEV

Opaž mora zagotavljati zahtevano obliko in dimenzije monolitne armiranobetonske

mednadstropne konstrukcije, dokler le-ta ne doseže zadostne trdnosti. Konstrukcija opaža

mora biti sposobna prevzeti obtežbo svežega betona, armature, vgrajenih sredstev in

obremenitev, ki izhajajo iz procesa betoniranja ter jih kakovostno prenesti na temeljna tla

oz. nosilne elemente konstrukcije. V času vgrajevanja in strjevanja betona, ne sme priti do

nezaželenih deformacij in posedkov opaža ter izgub sestavin sveže betonske mešanice.

Opaž ne sme vpijati prekomerne količine atmosferske vode ali izparjene vode iz betona.

Notranje opažne površine morajo biti ustrezno očiščene, brez prahu, mastnih naftnih

madežev in ostankov betona ter po potrebi premazane s primernimi premazi, ki pa ne

smejo negativno vplivati na barvo, teksturo, kvaliteto in finalno obdelavo betonske

površine. Površina betona po razopaženju mora odgovarjati zahtevam podanim s

projektom konstrukcije, kjer so za izdelavo vidnih površin podana dopustna odstopanja na

oblogi gladkega opaža, odvisna od razredov vidnih betonov. Finalna obdelava površin

vidnih betonov višjih razredov ni potrebna. Opaž stropne konstrukcije z razponom nad

6m je potrebno nadvišati za tisočinko razpona. Pred pričetkom vgrajevanja betona je

potrebno preveriti dimenzije in kakovost izdelave opaža. (Armiranobetonska dela 2014,

Simons & Kolbe 1987, Žitnik & Žitnik 2003)

Opažna površina (sl. 2.8) je površina opaža, ki je v neposrednem stiku s svežim betonom

in daje negativno sliko opaženega betona. V odvisnosti od razreda vidne površine betona

je lahko izdelana iz desk ali vezanih, panelnih, lesonitnih, ivernih, jeklenih in aluminijastih

prefabriciranih plošč. Pred škodljivim vplivom vlage jo je potrebno ustrezno zaščititi z

nepropustnimi oblogami ali premazi.

Podporna konstrukcija opažne površine mora prevzeti obtežbo, ki deluje pravokotno na

opažno površino ter jo prenesti na temeljna tla ali ostale konstrukcijske elemente. Lahko je

izdelana na gradbišču ali sestavljena iz predhodno izdelanih podpornih elementov. Kot

material se uporablja rezan in obdelan les ali prefabricirane lesene, jeklene in aluminijaste

podpore oz. nosilci. Podporna konstrukcija mora pri najbolj neugodni obtežni kombinaciji

obtežnih slučajev, ki nastopijo v celotnem procesu od opaževanja do razopaževanja, ostati

v ravnotežju in zagotoviti ravno površino armiranobetonske konstrukcije. Z nepravilnim


podpiranjem nastanejo trebušasta področja betonske površine. Nosilci, ki obremenitev

opažnih površin prenašajo na glavne nosilce in podpornike (sl. 2.8), so nameščeni

neposredno pod opaž na enakih medosnih razdaljah. Medosna razdalja glavnih nosilcev

zavisi od obremenitve, razpona in statičnega sistema. V gradbeni praksi prevladujejo

rešetkasti nosilci s teleskopskimi povezavami in montažnimi nastavki za opiranje.

Podporniki oz. stojke so osno obremenjeni elementi, preko katerih se obtežba iz nosilcev

prenese na tla ali stabilne dele konstrukcije.

Na gradbenem trgu obstajajo številni različni sistemi opaževanja stropne konstrukcije. Na

izbiro tehnologije opaževanja vplivajo predvsem kakovost, stroški ter potreben čas

izvedbe. (Simons & Kolbe 1987)

Slika 2.8 Opaž stropne konstrukcije

Opažna površina

Nosilci Glavni nosilci Podporniki


PRIPRAVA IN VGRAJEVANJE ARMATURE

Za armiranje monolitnih mednadstropnih konstrukcij se uporablja s projektom predpisana

vrsta in kakovost jekla za armiranje. Armatura se polaga v skladu z načrtom gradbenih

konstrukcij oz. armaturnim načrtom, v katerem so določeni kvaliteta, vrsta, prerez,

dolžina, oblika, količina in položaj armaturnih palic in mrež, mesta stikovanja, dolžina

sidranja in preklopov palic, širina in dolžina prekrivanja mrež ter kvaliteta in zaščitna plast

betona. Površina armature mora biti brez rje, ki bi lahko vplivala na nosilnost jekla, betona

ali vez med jeklom in betonom. Lahka površinska rja je dovoljena. Pred betoniranjem je

potrebno z armature odstraniti morebitne ostanke betona, cementnega mleka, luske

korozije, led, mastne oljne in naftne madeže ter ostalo nečistočo, ki bi lahko vplivala na

zmanjšanje sprijemljivosti. Pri transportu in skladiščenju armature ne sme priti do

mehanskih poškodb, lomov in umazanije, ki lahko zmanjšajo adhezijo, niti do zmanjšanja

prereza zaradi korozije. Pred začetkom betoniranja je potrebno preveriti skladnost in

stabilnost armature v opažu.

Plošča nosilna v eni smeri, podprta na dveh nasprotnih robovih, se obravnava kot nosilec

pravokotnega prereza. Glavna nosilna palična rebrasta armatura armaturnih mrež tipa R se

položi v smeri pričakovanih največjih učinkov vplivov med podporama plošče. Razdelilna

armatura, katere prerez ne sme biti manjši od 20% prereza glavne nosilne armature,

utrjuje položaj glavne armature med procesom betoniranja ter služi za raznos lokalne

obtežbe na širši pas plošče.

Plošča nosilna v dveh smereh, podprta po vsem obodu, se armira z armaturnimi mrežami

tipa Q, z glavno armaturo v obeh medsebojno pravokotnih smereh, dimenzionirano na

predvidene največje učinke vplivov v smeri krajšega razpona plošče. Mreže morajo biti

obrnjene tako, da je nosilna armatura v smeri krajše stranice bližje zunanjemu robu

natezne cone.

Kontinuirne plošče, katerih armatura poteka preko več polj, morajo biti nad vmesnimi

podporami armirane z negativno armaturo, ki mora biti ustrezno zasidrana v priležna

polja. Pri prostoležečih kontinuirnih ploščah je potrebno polovico računsko potrebne

armature v polju vleči preko podpor in jo tam ustrezno zasidrati. (Žitnik & Žitnik 2003,

Armiranobetonska dela 2014, Simons & Kolbe 1987)


Plošče so lahko armirane ali dodatno ojačane s palično rebrasto armaturo. Medsebojna

oddaljenost palic glavne armature ne sme prekoračiti 3-kratne debeline plošče oz. 40cm,

medsebojna oddaljenost palic razdelilne armature pa mora biti manjša od 3,5-kratne

debeline plošče oz. 45cm. V območjih koncentriranih obtežb oz. največjih napetosti se

medsebojne oddaljenosti palic zmanjšajo na debelino plošče oz. 25cm za glavno in

debelino plošče oz. 40cm za razdelilno armaturo. Vodoravna oz. navpična medsebojna

oddaljenost vzporednih palic ne sme biti manjša od premera palice, premera največjega

zrna agregata s toleranco 5mm ali 2cm, da je omogočena vgraditev in zadovoljiva

zgostitev betona za zagotovitev ustrezne sprijemljivosti.

Če se pojavi delna vpetost vzdolž enega roba plošče, pa ta v analizi ni upoštevana, je

potrebno namestiti negativno armaturo, ki je sposobna prevzeti najmanj 25% največjega

upogibnega momenta v sosednjem polju. Ta armatura mora segati najmanj do 0,2-kratne

razpetine sosednjega polja, merjeno od roba podpore, neprekinjena mora biti preko

vmesnih podpor in sidrana ob končnih podporah. Ob končni podpori se upogibni moment,

na katerega se dimenzionira negativna armatura, lahko zmanjša na 15% največjega

momenta v priležnem polju.

Armatura plošče mora biti z armaturo horizontalne protipotresne zidne vezi povezana z

zaključnimi U stremeni, ki morajo v ploščo segati vsaj za 2-kratno debelino plošče.

Plošče, katerih debelina je večja od 20cm morajo biti ustrezno strižno armirane. Strižna

armatura je lahko v celoti sestavljena iz poševno krivljenih palic ali iz posebnih elementov

za izvedbo prečne armature.

Armatura v opažu mora biti položena tako, da bo dosežen zadosten zaščitni sloj betona.

Zaščitni sloj betona nad armaturo je oddaljenost armature od zunanje površine betona, ki

zagotovi korozijsko zaščito armature, varen prenos sidrnih sil ter požarno odpornost

armiranobetonskih konstrukcij. Najtanjša debelina zaščitne plasti betona se določi v

odvisnosti od razreda konstrukcije, razreda izpostavljenosti glede na pogoje okolja,

prereza armature ter naknadne obdelave in dostopnosti betonske površine. Zahtevan odmik

zunanje armature od opažne površine v času vgrajevanja svežega betona zagotavljajo

distančniki. Čeprav predstavljajo distančniki v zaščitnem sloju betona določeno

nehomogenost, le-ti ne smejo vplivati na gostoto zaščitnega sloja betona. (Slovenski

standard SIST EN 1992-1-1, Armiranobetonska dela 2014, Simons & Kolbe 1987)


PROIZVODNJA IN TRANSPORT SVEŽEGA BETONA

Sveža betonska mešanica se pripravi po recepturi, ki zagotavlja lastnosti, tako svežega kot

otrdelega betona, predvidene s projektom. Receptura mora biti sestavljena po predhodnih

preiskavah s komponentami, ki se uporabljajo pri pripravi svežega betona ter velja vse

dokler so komponente stalne kvalitete.

Koraki projektiranja sestave svežega betona so:

1. določitev stopnje izpostavljenosti armiranobetonske konstrukcije v odvisnosti od

pogojev okolja;

2. določitev zahtev obstojnosti armiranobetonske konstrukcije;

3. izbira konsistence – v kolikor ni podana s projektom se določi glede na zahtevano

vgradljivost svežega betona;

4. izbira v/c faktorja v odvisnosti od zahtevane trdnosti in trajnosti strjenega betona;

5. določitev količine cementa;

6. določitev količine vode v odvisnosti od v/c faktorja in zahtevane konsistence

svežega betona;

7. določitev količine zamesne vode ob upoštevanju vlažnosti agregata;

8. določitev premera največjega nazivnega zrna agregata v odvisnosti od dimenzij

prereza armiranobetonske konstrukcije in % armiranja (d� ≤ 1 3⁄ debeline plošče)

9. določitev količine agregata;

10. določitev vsebnosti zraka zajetega z mešanjem ali dodatkom aeranta;

11. določitev vrst in količin kemičnih ali mineralnih dodatkov, ki izboljšajo lastnosti

betona v svežem ali trdnem stanju;

12. priprava poskusne mešanice svežega betona za uravnavanje sestave, preiskave

svežega betona in izdelavo preizkušancev za preiskave strjenega betona;

13. izdelava in nega preizkušancev ter

14. preiskava strjenega betona.

Utežni delež mineralnega agregata, cementa, kemičnih in mineralnih dodatkov ter

volumski delež vode se določijo za enotni volumen svežega betona.

V odvisnosti od transportnih zmožnosti, razpoložljive gradbiščne deponije, kapacitete

proizvodnje in vgrajevanja ter glede na predvidene količine in kvaliteto betona se le-ta

lahko po recepturi pripravi v gradbiščni ali stacionarni betonarni, ki mora proizvajati beton


stalne kvalitete. Kvaliteto priprave karakterizira homogenost betonske mešanice. Po

pripravi sveže betonske mešanice je potrebno le-to vgraditi in obdelati v najkrajšem

možnem času. Čas transporta svežega betona od betonarne do mesta vgradnje ter čas

vgradnje mora biti krajši od časa vezanja betona. Transport svežega betona sestoji iz

zunanjega transporta od betonarne do gradbišča, ki se izvaja z avtomešalniki, dumperji,

viličarji in prekucniki, ter notranjega transporta od prevzemnega silosa do mesta vgradnje,

ki se v odvisnosti od konsistence betona, potrebne transportne kapacitete, razdalje in

višine transporta, lahko izvaja s transportnimi trakovi, betonskimi črpalkami ter

transportnimi posodami in gradbiščnim žerjavom. (Simons & Kolbe 1987)

VGRAJEVANJE IN KOMPRIMIRANJE SVEŽEGA BETONA

Vsa tesarska, opažerska ter železokrivska dela morajo biti ustrezno in pravočasno

zaključena pred pričetkom vgrajevanja betona. Pred betoniranjem je potrebno, v izogib

dodatnemu delu, izvesti grobi razvod elektroinštalacij, opaž odprtin za preboje idr. Pri

vgradnji mora beton zaobjeti vso armaturo in zapolniti vsa mesta v opažu, da doseže

predpisano trdnost in trajnost. Vgrajevanje poteka s hitrostjo, ki ne preobremeni opaža in

ne povzroča sedimentacije.

Pri transportu in vgrajevanju ne sme priti do segregacije, krvavenja, razmešanja,

spremembe sestave betona ter izgube cementne paste. Višina prostega pada svežega

betona sme znašati največ 1m, medtem ko mora biti za večje višine predvidena posebna

cev za vsipavanje (sl. 2.9).

Slika 2.9 Vgrajevanje betona


Začetna temperatura svežega betona v fazi vgrajevanja ne sme biti nižja od 5℃ ali višja od

30℃. Najnižja dovoljena temperatura betona v času vgrajevanja je odvisna od temperature

zraka. Ko je temperatura zraka nad −3℃ sme biti temperatura svežega betona 5℃. Pri

padcu temperature pod −3℃ mora biti temperatura svežega betona 10℃. Temperaturo

zraka in betona je potrebno redno kontrolirati. Ko temperatura zraka doseže 30℃ je

potrebno betonu dodati zavlačevalce vezanja. Temperatura svežega betona ne sme preseči

65℃. Ob neugodnih vremenskih pogojih, kot so temperatura zraka 30℃ in več, srednja

dnevna temperatura zraka pod 5℃ ter močno deževje, je potrebno sveže vgrajen beton

primerno zaščititi. (Armiranobetonska dela 2014)

Odseki betoniranja morajo biti predvideni s projektom ter izvedeni s primernimi

dilatacijami oz. delovnimi stiki. Prekinitev betoniranja zaradi nepredvidenih okoliščin ne

sme negativno vplivati na nosilnost konstrukcije. V kolikor temu ni moč zadostiti je

potrebno pred nadaljevanjem betoniranja prekinjeno mesto ustrezno obdelati. (Žitnik &

Žitnik 2003)

Za doseganje visoke tlačne trdnosti in gostote strjenega betona, zagotavljanje dobre

sprijemljivosti betona in armature ter izboljšanje vidne površine betona je potrebno beton

v svežem stanju intenzivno zgostiti. Zgostitev oz. komprimiranje se v odvisnosti od

gostote armature, konsistence in predvidene stopnje zgostitve betona izvede z nabijanjem,

izvajanjem pritiska, vibriranjem ter kombinacijami le-teh. Najpogosteje uporabljena

metoda komprimiranja je neposredno komprimiranje z notranjimi vibratorji oz.

vibracijskimi iglami. Čas vibriranja pri enem potopu vibratorja znaša 10~50s. Najmanjša

debelina nasipne plasti betona je 30cm, medtem ko največja debelina naj ne bi presegla

70cm. Posamezni sloji morajo biti vgrajeni v časovnih presledkih, ki še zagotavljajo

spojitev slojev med seboj. Zaradi kakovostnega stika vrhnjega s predhodnim slojem je

potrebno izvesti povibriranje oz. revibriranje s potopom vibracijske igle približno 10cm v

predhodni sloj. Svež beton trdo plastične konsistence je zadostno zgoščen, kadar je

površina zaprta in vlažna. S komprimiranjem betona plastične konsistence prenehamo,

kadar se na površini ne pojavljajo več zračni mehurčki. (Žitnik & Žitnik 2003, Simons &

Kolbe 1987)


NEGA IN ZAŠČITA VGRAJENEGA BETONA

Da beton doseže pričakovane lastnosti zlasti v krovnem, zaščitnem sloju, sta potrebna

temeljita nega in zaščita, ki morata trajati primerno dolgo. Z nego in zaščito je potrebno

pričeti kmalu po opravljenem zgoščevanju betona.

Ustrezna nega preprečuje prezgodnje izsuševanje betona, zlasti na soncu in v vetru. Sveže

vgrajen beton je potrebno z ustreznimi sredstvi primerno zaščititi pred izluževanjem zaradi

dežja in tekoče vode, hitrim ohlajevanjem prvih nekaj dni po vgraditvi, velikimi razlikami

notranje temperature, nizkimi temperaturami in zmrzovanjem ter vibracijami in udarci, ki

bi lahko spremenili notranjo strukturo betona ter sprijemljivost armature in betona.

Način nege in zaščite je potrebno določiti pred pričetkom betonskih del. Glavni načini

negovanja so neodstranjen opaž, prekritje s plastično folijo, namestitev mokrih prekritij,

škropljenje z vodo ter uporaba sredstev za negovanje, ki tvorijo zaščitni film (sl. 2.10).

Učinkovitost se poveča s kombinacijo omenjenih načinov. (Simons & Kolbe 1987)

Slika 2.10 Nega in zaščita betona


Čas negovanja in zaščite zavisi od pogojev, ki vplivajo na proces strjevanja in dosežene

kvalitete betona ter mora trajati vsaj 7 dni, vendar nikoli manj od časa v katerem le-ta

doseže 60% predvidene trdnosti. (Žitnik & Žitnik 2003)

Opaž se sme odstraniti šele tedaj, ko je dosežena ustrezna trdnost betona z ozirom na

nosilnost in deformacije konstrukcije. Če s projektno dokumentacijo ni določeno drugače,

trdnost betona plošč pred odstranitvijo opaža ne sme biti manjša od 70% predpisane

trdnosti. Za pridobitev relevantnih podatkov o kvaliteti betona je potrebno v času

vgrajevanja betona zagotoviti zadostno količino vzorcev, ki morajo biti ustrezno negovani.

Z analizo rezultatov trdnosti vgrajenega betona se določi terminski plan demontaže opaža.

Če so v fazi strjevanja betona nastopili neugodni vremenski pogoji se čas razopaževanja

podaljša. Po potrebi se trdnost betona pri odstranjevanju opaža lahko preveri z uporabo

sklerometra.

Odstranjevanje opaža mora potekati v zaporedju, ki ne povzroči preobremenjenosti

obstoječega opaža in betonskih elementov. Zagotovljena mora biti faznost razopaževanja

ter naknadno podpiranje obremenjene konstrukcije.

Pri razopaževanju ne sme priti do poškodb betonske površine niti preostalih opažnih

elementov. Za lažje razopaževanje ter v izogib nastanka površinskih poškodb betona se

pred vgradnjo svežega betona opažna površina premaže z mineralnimi olji z ali brez

dodatkov, emulzijo vode in olja ter laki in voski za opaže, ki ne smejo imeti škodljivega

vpliva na površino betona. (Simons & Kolbe 1987, Armiranobetonska dela 2014)


2.1.3 Popis del in analiza cene

Tabela 2.1 Popis del izvedbe monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije

Št. postavke Opis postavke Enota Količina

1.01 Opaž ravnih betonskih plošč z opažnimi ploščami Bled ter podpiranje z železnimi stojkami

m� 1

1.02 Polaganje že izdelanih mrež za armiranobetonske plošče m� 1

1.03 Strojno vgrajevanje betona s tlačenjem s pervibratorjem na električni pogon armiranobetonskih konstrukcij prereza od

0,12~0,20m% m�⁄

m� 1

Tabela 2.2 Analiza cene monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije

Obračun je izdelan za 1m� tlorisne površine monolitnih armiranobetonskih stropov

debeline 20cm.

Cene so brez DDV.

Priprava, transport ter nega in zaščita betona se obračunajo posebej. V ceno ni vključena

armatura, beton in izdelava horizontalne protipotresne zidne vezi, kot tudi najem oz. nakup

opažnega in podpornega materiala ter finalizacija stropne površine.

1 Gradbene norme GIPOSS: GNG 1984. 2 Indeksi za obračun razlik v ceni gradbenih storitev 2014.

Št. postavke

MATERIAL DELO

Armatura &'()

Beton

*+,-

Električna energija &'./)

Olje za mazanje

&'() &01) KV

&01) PK

1.01 (GNG 4.212)1

0,32 0,67

1.02 (GNG 2.251)1

11,8 0,0944 0,0944

1.03 (GNG 2.365)1

0,2 0,47 Zanemarljivo 0,24 0,24

Cena &€ 34⁄ )2 0,65 86,89 0,08 Zanemarljivo 7,15 6,50

Cena *€ +5⁄ - 7,67 17,38 0,04 Zanemarljivo 4,68 6,53

Material *€ +5⁄ - 25,09

Delo *€ +5⁄ - 11,21

Skupaj *€ +5⁄ - 36,30


2.2 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija

Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija (sl. 2.11) se uporablja predvsem pri

izgradnji opečnih stanovanjskih in poslovnih objektov, kot so bolnišnice, šole, hoteli, uradi

ter stanovanjske zgradbe in družinske hiše.

Med montažne prednapete nosilce se postavijo opečna polnila, nato pa se na gradbišču

vlije betonska plošča, ki zapolnjuje prostor med in nad opečnimi polnili.

Prednapeti opečno-betonski nosilci omogočajo izvedbo stropne konstrukcije z razponom

do 6,25m in primerno nosilnostjo za stanovanjsko gradnjo. Pri izvedbi mednadstropnih

konstrukcij prostorov s posebnimi zahtevami, kot so knjižnice ali prostori za zbiranje

večjih skupin, pa je potrebno preveriti ustreznost opečnega stropa s statičnim izračunom.

Skupna višina stropa, vključno z betonsko tlačno ploščo, je 22cm ter se ne spreminja v

odvisnosti od razpona in predvidene obremenitve.

Slika 2.11 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija

Statični sistem polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije je plošča nosilna v eni

smeri, smeri prednapetih nosilcev. Ti se polagajo vzdolž krajšega razpona plošče.

Stropni sistem se lahko izvede z enojnimi nosilci, katerih medosni razmik znaša 60cm ali

dvojnimi nosilci, z medosnim razmikom 72cm. Slednji je primeren zlasti za premestitev

obremenitev predelnih zidov v smeri razpona.


Zaradi uporabe in polne izkoriščenosti visoko vrednega jekla, v tehnologiji izdelave

predhodno prednapetih opečno-betonskih nosilcev, se zmanjša poraba armature ter

zagotovi visoka nosilnost in majhne deformacije opečnega stropnega sistema.

Opečna polnila, ki služijo kot izgubljen opaž betonske tlačne plošče, zmanjšajo porabo

betona in s tem lastno težo stropa. Lastna teža mednadstropne konstrukcije z enojnimi

nosilci tako znaša 2,92kN/m� ter dvojnimi nosilci 3,50kN/m�.

Zahvaljujoč votlinam vzdolž opečnih elementov je omogočena enostavna in hitra vgradnja

vseh vrst instalacij brez nepotrebne izdelave utorov ali izgradnje kanalov na stropni

površini. Spodnja stran opečnega stropa je po vgradnji instalacij primerna za izdelavo

ometov.

Polmontažni opečni stropni sistem je primeren tudi za samograditelje, saj omogoča

enostavno in hitro izvedbo.



Slika 2.12 Prečni prerez opečnega stropnega sistema

Slika 2.13 Vzdolžni prerez opečnega stropnega sistema

PREDNAPETI OPEČNO-BETONSKI NOSILCI

Prednapeti opečno-betonski nosilec (sl. 2.14) je sestavljen iz opečnih kanalov, ki so

zapolnjeni z mikrobetonom kakovosti C30/37 in prednapete armature iz visoko vrednih

hladno vlečenih gladkih žic premera 2,5mm, kvalitete S1800. Za prenos strižnih sil je ob

podporah vgrajeno ustrezno število stremen premera 4,2mm, kvalitete S720, ki se v fazi

montaže uravnajo na kot 45°. V odvisnosti od razpona in predvidene obremenitve stropa

se izbere ustrezno število prednapetih žic oz. tip ter število nosilcev.

Stremena ∅8mm

Vezna armatura Betonska tlačna plošča

Armatura betonske tlačne plošče R-131, Q-131

16/60Opečno polnilo

Prednapeta armatura nosilcev

Prednapeti opečno-betonski nosilec

16cm6cm

22cm

60cm

Stremena

∅8mm; 9 = min. 80cm Vezna armatura

14cm

Venčna opeka z izolacijo

Armaturni koš

horizontalne protipotresne

zidne vezi

Armatura betonske tlačne plošče R-131, Q-131

Opečno polnilo 16/60

16cm6cm

22cm

6,5cm Prednapeti opečno-betonski nosilec

MaltaMM10

38ali 45cm


Tabela 2.3 Tehnični podatki za

nosilec

Dimenzije: Teža: Beton:

Armatura za prednapenjanje:

Strižna armatura:

Poraba:

Tabela 2.4 Nosilnost stropnega sistema z enojnimi nosilci

Tip nosilca

Dolžina &>+)

?@AB 250

?@AB 275

?@AC 300

?@AD 325

?@AE 350

?@AF 375

?@AGH 400

?@AG5 425

?@AG, 450

?@AGI 475

?@AGC 500

?@AGD 525

?@AGD 550

?@AGF 575

?@AGF 600

?@AGF 625

?@AGF 650

Slika 2.15 Pre


ni podatki za prednapeti opečno-betonski

Š V D = 12 6,5 250~650⁄⁄⁄⁄ cm M 16 kg m⁄ C30/37

Armatura za prednapenjanje: fP fQ⁄ = 1800 2000⁄ MPa

fP fQ⁄ = 720 770⁄ MPa

1,67m m�⁄ enojni nosilci 2,78m m�⁄ dvojni nosilci

Nosilnost stropnega sistema z enojnimi nosilci

Razpon &>+)

Število prednapetih žic

&'T+)

Število stremen &'T+) &'A

225 5 7 10250 5 7

275 6 7

300 7 7

325 8 7

350 9 9

375 10 9

400 12 9

425 13 9

450 14 11

475 16 12

500 17 12

525 17 14

550 19 14

575 19 12

600 19 15

625 19 14

Prečni prerez stropnega sistema z enojnimi nosilci

Slika

opečno


Nosilnost

UVW &'A/+)

UVW

*'A/+5-

10,0 16,7

8,2 13,7

8,2 13,7

8,1 13,5

7,9 13,2

7,7 12,8

7,4 12,3

7,8 13,0

7,5 12,5

7,2 12,0

7,4 12,3

7,0 11,7

6,4 10,7

6,5 10,8

5,9 9,8

5,5 9,2

5,0 8,3

z enojnimi nosilci

Slika 2.14 Prednapeti

čno-betonski nosilec


Tabela 2.5 Nosilnost stropnega sistema z dvojnimi nosilci

Tip nosilca

Dolžina &>+)

Razpon &>+)

Število prednapetih žic

&'T+)

Število stremen &'T+)

Nosilnost

UVW &'A/+)

UVW

*'A/+5-

?@AB 250 225 5 7 19,9 27,6

?@AB 275 250 5 7 16,3 22,6

?@AC 300 275 6 7 16,2 22,5

?@AD 325 300 7 7 15,9 22,1

?@AE 350 325 8 7 15,5 21,5

?@AF 375 350 9 9 15,0 20,8

?@AGH 400 375 10 9 14,5 20,1

?@AG5 425 400 12 9 15,2 21,1

?@AG, 450 425 13 9 14,5 20,1

?@AGI 475 450 14 11 13,9 19,3

?@AGC 500 475 16 12 14,1 19,6

?@AGD 525 500 17 12 13,5 18,8

?@AGD 550 525 17 14 12,3 17,1

?@AGF 575 550 19 14 12,1 16,8

?@AGF 600 575 19 12 11,3 15,7

?@AGF 625 600 19 15 10,4 14,4

?@AGF 650 625 19 14 9,6 13,3

Slika 2.16 Prečni prerez stropnega sistema z dvojnimi nosilci


OPEČNA POLNILA GC/CH

Opečno polnilo 16/60 (sl. 2.17) zapolnjuje prostor med prednapetimi nosilci. S

postavitvijo opečnih polnil med nosilci ni potrebno izvesti opaža za betoniranje tlačne

plošče.

Tabela 2.6 Tehnični podatki za opečno

polnilo 16/60

Dimenzije: Š V D = 48 16 25⁄⁄⁄⁄ cm Teža: 13,4 kg kom⁄ Poraba: 6,7 kom m�⁄

OPEČNA POLNILA GH/CH

Opečno polnilo 10/60 (sl. 2.18) se uporablja kot izgubljen opaž za izvedbo prečnega

ojačitvenega armiranobetonskega rebra, ki se izvede za razpone stropov večje od 3m.

Tabela 2.7 Tehnični podatki za opečno

polnilo 10/60

Dimenzije: Š V D = 48 10 25⁄⁄⁄⁄ cm Teža: 9,0 kg kom⁄ Poraba: po projektu

VENČNE OPEKE Z IZOLACIJO

Venčna opeka z izolacijo (sl. 2.19) je element sestavljen iz opečnega bloka debeline

6,5cm in stiroporne plošče debeline 7,5cm. Vgrajuje se na zunanji nosilni zid, kot

obzidava horizontalnih betonskih zidnih vezi. Ima funkcijo toplotne zaščite, preprečuje

nastanek toplotnih mostov in kondenzacijo vodne pare ter služi kot izgubljen opaž v fazi

izvedbe horizontalne vezi stropa.

Tabela 2.8 Tehnični podatki za venčno

opeko z izolacijo

Dimenzije: Š V D = 14 21 33⁄⁄⁄⁄ cm Teža: 4,3 kg kom⁄ Poraba: 3 kom m⁄

Slika 2.17 Opečno polnilo 16/60

Slika 2.18 Opečno polnilo 10/60

Slika 2.19 Venčna opeka z izolacijo



POLAGANJE NOSILCEV

Prednapete nosilce je potrebno transportirati in prenašati v položaju pravokotno glede na

položaj v katerem se vgrajujejo v konstrukcijo (sl. 2.20).

Nosilci se polagajo na nosilni zid na horizontalno poravnano podlogo iz sveže malte

marke MM10, debeline 1cm. Medosni razmik znaša 60cm oz. 72cm, naleganje na zid pa

najmanj 12cm (sl. 2.21). Točni medosni razmik nosilcev se najlažje doseže z

vstavljanjem opečnih polnil na vsakem koncu nosilca.

Slika 2.20 Prenašanje nosilcev

Slika 2.21 Naleganje nosilcev

PODPIRANJE NOSILCEV V FAZI GRADNJE

Opečno-betonski nosilci morajo biti v fazi

gradnje podprti s podpornimi tramovi in

stebri na razdalji največ 1,5m (sl. 2.22).

Podpiranje je potrebno načrtovati tako, da se

podpornike postavi pod opečna polnila

10/60, saj imajo ti, ki služijo le kot opaž

prečnega ojačitvenega rebra, manjšo

nosilnost kot opečno polnilo 16/60.

Podporniki se smejo odstraniti, ko beton doseže predvideno tlačno trdnost, nikakor pa ne

prej kot 28 dni po betoniranju plošče.

Slika 2.22 Podpiranje nosilcev


NADVIŠANJE NOSILCEV

Pred betoniranjem tlačne plošče je potrebno nosilce na polovici razpona nadvišati za

L/300 (sl. 2.23).

Tabela 2.9 Nadvišanje nosilcev

Razpon &+) Nadvišanje &>+) 3,0 1,0 4,0 1,3 5,0 1,7 6,0 2,0

POLAGANJE OPEČNIH POLNIL

Z opečnimi polnili se izpolnjuje preostali medprostor v navpični smeri na postavljene

nosilce (sl. 2.24). Elementi stropnega polnila ne smejo segati v nosilni zid.

Prostor, ki je ostal po zlaganju stropnih polnil in nosilcev je potrebno zapolniti z opečno-

betonskimi nosilci tako, da se zlagajo eden poleg drugega, saj se opečna polnila ne smejo

naslanjati na zidove ampak izključno na nosilce.

Slika 2.24 Polaganje opečnih polnil

Slika 2.25 Smer polaganja opečnih polnil

Slika 2.23 Nadvišanje nosilcev

Smer polaganja polnil

Nosilci


PREČNO OJAČITVENO REBRO

Za boljšo odpornost na točkovne obremenitve se izvede prečno ojačitveno rebro, ki

zagotavlja sodelovanje vseh opečno-betonskih nosilcev pri prevzemanju točkovnih

obremenitev. Za razpone večje od 3m je potrebno stropni sistem ojačati s prečnim

armiranobetonskim rebrom dimenzij 25cm × 12cm (sl. 2.26). Armiranobetonsko rebro

se formira iznad podložnega opečnega polnila 10/60 in armira z vzdolžno rebrasto

armaturo 4∅10mm ter stremeni ∅8mm 25⁄ cm.

Pri razponu nad 6m je potrebno izvesti dve ojačitveni rebri.

Slika 2.26 Prečno ojačitveno rebro

Slika 2.27 Ojačenje stropnega sistema

HORIZONTALNA PROTIPOTRESNA ZIDNA VEZ IN VENČNA OPEKA

Horizontalna protipotresna zidna vez nad obodnimi nosilnimi zidovi, v ravnini opečnega

stropa, zagotavlja povezavo zidov in stropne konstrukcije.

Venčna opeka, položena po obodu betonske plošče služi kot izolator le-te ter ob pravilni

vgradnji nadomesti opaž za izvedbo armiranobetonske vezi in plošče.

Zidna vez se armira s palično rebrasto armaturo 4∅12mm in stremeni ∅8mm 20⁄ cm ter

zabetonira v fazi betoniranja tlačne plošče.

DVIGOVANJE STREMEN

Pred betoniranjem tlačne plošče je potrebno dvigniti stremena

nosilcev za kot 45°, da bi le-te lahko prevzele strižne

obremenitve (sl. 2.28). Stremena se zaradi transporta

dostavljajo položena.


AB ojačitveno rebro AB tlačna plošča


Slika 2.28 Dvigovanje stremen


VEZNA ARMATURA

Za povezavo stropne konstrukcije in horizontalnih zidnih vezi je

predvidena vezna armatura, ki se vstavi v stremena nosilcev in

sega v armaturo protipotresne vezi. Najmanjša količina rebraste

armature je 1∅8mm po vsakem nosilcu. Dolžina dela, ki sega v

betonsko ploščo znaša najmanj 80cm (sl. 2.29). Zaščitni sloj

betona nad vezno armaturo mora biti najmanj 2cm.

POLAGANJE ARMATURE PLOŠČE

Za armiranje plošče se uporablja mrežna ali palična rebrasta armatura. V zgornjo cono

opečnega stropa se položi minimalna mrežna armatura R-131, Q-131 ali močnejša. V

kolikor se plošča armira s palično rebrasto armaturo je potrebna minimalna količina

armature 4∅8mm m⁄ v obeh pravokotnih smereh. Posebne zahteve glede armature se

določijo v armaturnem načrtu.

BETONIRANJE PLOŠČE

Pred betoniranjem plošče je potrebno opečni strop dobro namočiti (sl. 2.30). Tlačna plošča

debeline 6cm se izvede z betonom trdnostnega razreda najmanj C20/25. Poraba betona

znaša 0,076m%/m� stropa. Beton je najbolje vgraditi brez prekinitve, v kolikor pride do

prekinitve jo je potrebno izvesti nad nosilnim zidom ali iznad opečnih elementov v smeri

položenih nosilcev (sl. 2.31).

Površino betonske plošče je potrebno dobro izravnati takoj za tem, ko je beton vgrajen ter

jo nato pravilno negovati. (Wienerberger Ziegelindustrie GmbH)

Slika 2.30 Močenje opečnega stropa

Slika 2.31 Prekinitev betoniranja tlačne plošče

Slika 2.29 Vezna armatura



Tabela 2.10 Popis del izvedbe polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije


2.01 Polaganje prednapetih opečno-betonskih nosilcev, vstavljanje opečnih polnil med nosilce ter armiranje in betoniranje tlačne plošče v debelini 6cm

m� 1

2.02 Podpiranje montažnih stropov m� 1

Tabela 2.11 Analiza cene polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije

Obračun je izdelan za 1m� tlorisne površine polmontažnih opečnih stropov.

Cene so brez DDV.

Priprava malte in betona, prenosi, transport ter nega in zaščita betona se obračunajo

posebej. V ceno ni vključena armatura, beton in izdelava prečnega ojačitvenega rebra kot

tudi horizontalne protipotresne zidne vezi, najem oz. nakup podpornega materiala ter

finalizacija stropne površine.

3 Interni normativi podjetja Wienerberger.

Št. postavke

MATERIAL DELO

Nosilec &+)

&'T+)

Polnilo GC/CH

&'T+)

Polnilo GH/CH

Armatura &'()

Beton

*+,- Malta

*+,- KV

&01) PK

&01)

2.013 1,67 6,7 Po projektu 2,5 0,076 0,0005 0,54 1,84

2.02 (GNG 4.251)1

0,15 0,15

Cena &€ 34⁄ )2 3,98 1,09 1,09 0,65 86,89 167 7,15 6,50

Cena *€ +5⁄ - 6,65 7,30 Po projektu 1,63 6,60 0,08 4,93 12,94

Material

*€ +5⁄ - 22,26

Delo *€ +5⁄ - 17,87

Skupaj *€ +5⁄ - 40,13


2.3 Montažna mednadstropna konstrukcija v izvedbi prednapetih votlih plošč

Montažna mednadstropna konstrukcija v izvedbi prednapetih votlih plošč se uporablja

tako pri izgradnji individualnih hiš, večetažnih stanovanjskih, poslovnih in trgovskih

objektov, dvoran, šol, kot tudi industrijskih in kmetijskih objektov, parkirnih hiš ter

skladiščnih prostorov.

Sistem montažnega stropa predstavljajo prednapete votle plošče (sl. 2.32), ki po zalitju

stikov med posameznimi elementi z betonom tvorijo stropno oz. etažno ali strešno

konstrukcijo. Brez dodatnega podpiranja omogočajo razpone do 20m in lahko nosijo zelo

visoke obremenitve kljub majhni konstrukcijski višini. Polno obtežbo prevzamejo takoj po

vgradnji, prečni prevzem bremena in prevzem vodoravne sile pa po vezavi v stike zalitega

betona in zidnih vezi. Funkcionalnost plošč je zagotovljena tudi brez dodatnega sloja

betona, z armaturo zidnih vezi in stikov. Za povoznost plošč z vozili skupne teže nad 2,5t

ter dinamične obremenitve pa je potreben dodatni sloj betona najmanjše debeline 8cm.

Slika 2.32 Prednapete votle plošče


Statični sistem je praviloma prostoležeči nosilec preko enega polja (enoosno prednapete

votle plošče preko enega polja), vendar so možne tudi konzole z zabetonirano palično

armaturo v posameznih votlinah.

Uporaba prednapetih votlih plošč ni vezana le na montažni sistem gradnje s

prefabriciranimi armiranobetonskimi elementi, temveč jih je moč integrirati tudi v

montažne jeklene, monolitne armiranobetonske ter zidane konstrukcije.

Prefabricirane ekstrudirane prednapete votle plošče, modularne širine 120cm, proizvodne

širine 119,6cm, standardnih višin 16cm, 20cm, 26,5cm, 32cm, 40cm, 45cm in

50cm ter dolžine odvisne od statičnih zahtev, tipa plošče ter transportnih zmožnosti do

maksimalno 20m, se proizvajajo s postopkom strižnega kompaktiranja oz. ekstrudiranja v

tehnologiji predhodno oz. adhezijsko prednapetega betona. (Franz Oberndorfer GmbH &

Co KG)

Visoko avtomatizirana proizvodnja prednapetih betonskih votlih plošč teče na

stacionarnih, ogrevanih, jeklenih opažih, dolžine 100~180m, kontinuirano v dnevnem

ciklusu standardnih delovnih operacij: čiščenje in oljenje talnih prog, razvlečenje in

napenjanje pletenih jeklenih vrvi, vgrajevanje in kompaktiranje betona s pomočjo

ekstruderskega stroja, merjenje in označevanje plošč, pokrivanje in nega betona, gretje

talnih prog, demontaža pokrovov (nad parjenimi ploščami), kontrola dosežene trdnosti

betona, popuščanje pletenih jeklenih vrvi na koncih prog (sidrnih blokih), žaganje

betonskih plošč skupaj z armaturo na projektirane dolžine in pod poljubnimi koti, dvig in

demontaža plošč s prog, vrtanje drenažnih lukenj na vsakem koncu plošč ter transport na

deponijo.

Gretje talnih prog na 40~50℃ je zaradi intenzivnega ponavljanja dnevnih proizvodnih

ciklov praktično neprekinjen proces s katerim se skrajša čas strjevanja betona na 6 do 8 ur.

To povečuje izkoriščenost podnic in proizvodno zmogljivost. Zaradi velike kapacitete

proizvodnje so potrebne dobro organizirane transportne poti in sposobna deponija.


Ekstruder (sl. 2.33), v katerega se za določen tip plošč vstavi ustrezen vložek t.i. modul (sl.

2.34), ki določa obliko prečnega prereza, v kontinuirnem procesu ekstrudiranja finalno

izdeluje plošče brez uporabe kalupov oz. opaža. V procesu ekstrudiranja oz. strižnega

kompaktiranja je beton pod pritiskom podvržen vzdolžnim in prečnim gibom, ki

povzročajo drsenje delcev betona med seboj, kar daje zelo kompakten beton.

Slika 2.33 Ekstruder

Slika 2.34 Modul za oblikovanje odprtin

Takoj po obdelavi z ekstruderjem doseže beton začetno trdnost, ki zadošča, da prečni

prerez plošče obdrži predvideno obliko brez da bi za to bil potreben opaž, medtem ko

znaša končni trdnostni razred betona C50/60 oz. C60/75. Konsistenca vgrajenega

homogenega betona je zemeljsko vlažna (v/c = 0,3~0,4).

Za nemoteno delovanje ekstruderja, v kontinuirnem procesu

ekstrudiranja, je potrebno zagotoviti učinkovit sistem

transporta in distribucije betona (sl. 2.35) ter s programi

naštudirane recepture betonskih zmesi, ki se optimizirajo z

uporabo raznih dodatkov (silika, aeranti, superplastifikatorji,

leteči pepel), s čimer se obenem zmanjšuje obraba vitalnih

delov ekstruderske tehnološke opreme. (Rijavec-Pećanac &

Podešva 1990)

Slika 2.35 Transport betona


V tehnologiji adhezijsko oz. predhodno prednapetega betona votlih plošč (sl. 2.36) se

uporabljajo visoko vredne pletene jeklene vrvi, kvalitete S1570, premera 9,6mm in

12,9mm.

Slika 2.36 Faze delovnega procesa adhezijsko prednapetih elementov

Med prednapetimi jeklenimi vrvmi in betonom mora biti zagotovljena zadostna

sprijemljivost, saj ima dovoljeni zdrs vrvi minimalne tolerance. Pletene vrvi manjših

prerezov in rebrasti profili izboljšajo stopnjo sprijemljivosti oz. sidranja v beton v

primerjavi z debelimi in gladkimi profili. Beton C50/60 oz. C60/75 zagotavlja dovolj

veliko sprijemljivost. Uporaba betona nižjih trdnostnih razredov bi lahko povzročila hipno

porušitev zaradi izpulitve jeklenih vrvi iz betona. Sprijemljivost je izjemno pomembna za

zagotavljanje nosilnosti plošč, zato mora biti redno kontrolirana in testirana.

Prednapete votle plošče nimajo vgrajene strižne armature, zato je za strižno nosilnost plošč

pomembna kakovost ekstrudiranega betona; povečujejo jo tudi posebni, za ta namen

oblikovani utori na vzdolžnih stranicah plošč.

Pri zelo armiranih prednapetih votlih ploščah je ustrezni del armature predviden v zgornji

pasnici, tlačni coni, tako da mejne tlačne napetosti niso prekoračene in tako ne more priti

do primarne tlačne porušitve po betonu.


Testne obremenitve plošč so pokazale izjemno duktilno obnašanje in več deset

centimetrske povese pred porušitvijo, kar je z vidika varnosti ena najpomembnejših

lastnosti plošč. (Franz Oberndorfer GmbH & Co KG; Rijavec-Pećanac & Podešva 1990)

Z uporabo prednapetega betona v tehnologiji izdelave prednapetih votlih plošč se nosilnost

betonskega prereza poveča zaradi eliminacije oz. zmanjšanja razpok v natezni coni (sl.

2.37)

Slika 2.37 Primerjava napetosti armiranega in prednapetega betona

S povečanjem nosilnosti betonskega prereza se zmanjša poraba materiala. Prerezi

elementov iz prednapetega betona so mnogo vitkejši kot prerezi elementov iz armiranega

betona. Prihranek materiala pri betonu znaša približno 15~30%, ob uporabi

kvalitetnejšega betona, pri jeklu pa kar 60~80%, zaradi uporabe in polne izkoriščenosti

visoko vrednega jekla. Lažje plošče tako pomenijo prihranek pri prevozu, montaži in

ostalih delih konstrukcije. (Štrukelj & Cafnik 2012)

Geometrija prečnega prereza plošč z vzdolžnimi votlinami, ki zmanjšujejo lastno težo

plošč in omogočajo neposredno vodenje skoznje vseh vrst instalacij ter predstavljajo

prihranek betona, doseganje gladke finalizirane površine plošč ob uporabi ekstrudiranega

betona izjemnih kakovosti ter prednapete armature, ob znatnih prihrankih energije v

proizvodnji, ustvarijo prednapete votle plošče edinstvene, funkcionalne, fleksibilne ter

ekonomično konkurenčne. (Rijavec-Pećanac & Podešva 1990)



PREDNAPETE VOTLE PLOŠČE

Osem glavnih tipov prednapetih votlih plošč, različnih konstrukcijskih višin, se deli glede

načinov prednapenjanja in količine prednapete armature na podtipe označene s črkami (sl.

2.38-2.53).

c\ = 3,0cm

Slika 2.38 Tip VSD-8-16-M

c\ = 3,0cm

Slika 2.39 Tip VSD-8-16-B

c\ = 3,0cm

Slika 2.40 Tip WB-8-20-B

c\ = 3,0cm

Slika 2.41 Tip WB-8-20-C

c\ = 3,0cm


c\ = 3,0cm

Slika 2.43 Tip VSD-6-20-C

c\ = 3,5cm

Slika 2.44 Tip VSD-5-26,5-B

c\ = 3,5cm

Slika 2.45 Tip VSD-5-26,5-C


c\ = 3,5cm


c\ = 3,5cm


c\ = 3,5cm


c\ = 3,5cm


c\ = 3,5cm


c\] = 3,5cm c\� = 7,0cm


c\] = 3,5cm c\� = 7,0cm

Slika 2.52 Tip VSD 4-50-B

c\] = 3,5cm c\� = 7,0cm



Tab

ela

2.12

Teh

ničn

i pod

atki

za

pred

nape

te v

otle

plo

šče

Tip

plo

šče

Dim

enzi

je

Las

tna

teža

Z

aliv

ni

beto

n &^/+

5)

Tip

pr

edna

penj

anja

Štev

ilo p

lete

nih

jekl

enih

vrv

i Ši

rina

B

&>+)

Deb

elin

a D

&>+)

Za

mon

tažo

&'A/+

5)

Skup

aj z

liti

m

beto

nom

&'A/+

5)

Zgo

raj

Spod

aj

_à

−E−GC

120

16

2,45

2,60

6

M

−−−

7×∅

9,6

mm

B

−−

−

9×

∅ 9

,6 m

m

.b

−E

−5

H

12

0

20

3

,45

3

,65

7

,5

B

2×

∅ 9

,6 m

m

9×

∅ 9

,6 m

m

C

2×

∅ 9

,6 m

m

5×

∅ 9

,6 m

m

+4

×∅

12

,9 m

m

_`

a−

C−

5H

1

20

2

0

2,6

5

2,8

5

7,5

B

−

−−

4

×∅

9,6

mm

+

3×

∅ 1

2,9

mm

C

−−

−

7×

∅ 1

2,9

mm

_`

a−

B−

5C

,B

12

0

26

,5

3,5

0

3,7

5

11

B

−−

−

8×

∅ 1

2,9

mm

C

−−

−

10

×∅

12

,9 m

m

_`

a−

I−

,5

1

20

3

2

4,1

5

4,4

5

13

B

2×

∅ 9

,6 m

m

10

×∅

12

,9 m

m

C

2×

∅ 9

,6 m

m

13

×∅

12

,9 m

m

_`

a−

I−

IH

1

20

4

0

4,6

5

5,0

5

18

B

2

×∅

9,6

mm

1

0×

∅ 1

2,9

mm

C

2

×∅

9,6

mm

1

3×

∅ 1

2,9

mm

_`

a−

I−

IB

1

20

4

5

5,5

0

5,9

5

19

B

2

×∅

9,6

mm

1

3×

∅ 1

2,9

mm

C

2

×∅

9,6

mm

1

6×

∅ 1

2,9

mm

_`

a−

I−

BH

1

20

5

0

6,3

0

6,8

0

21

B

2

×∅

12

,9 m

m

18

×∅

12

,9 m

m

C

2×

∅ 1

2,9

mm

2

1×

∅ 1

2,9

mm


Tabela 2.13 Dopustne obremenitve prednapetih etažnih votlih plošč v [kN/m�]4

Prerez

Svetla

odprtina [+]

_à E − GC

4

_à E − GC

b

.b E − 5H

b

.b E − 5H

d

_à C − 5H

b

_à C − 5H

d

_à B − 5C, B

b

_à B − 5C, B

d ,, B 18,3 23,3 I, H 13,6 17,5 23,5 25,6 I, B 10,4 13,4 18,0 22,2 19,1 21,2

B, H 8,0 10,5 14,1 19,3 15,5 18,8

B, B 6,3 8,3 11,1 15,5 12,5 16,7 23,1 C, H 4,9 6,7 8,9 12,5 10,1 13,7 20,9 21,7

C, B 5,4 7,1 10,3 8,3 11,3 18,5 19,7

D, H 5,7 8,4 6,8 9,5 15,6 18,0

D, B 7,0 5,6 7,9 13,2 16,4

E, H 5,7 6,7 11,2 14,1

E, B 9,6 12,1

F, H 8,2 10,5

F, B 7,1 9,1

GH, H 6,1 7,9

GH, B 5,2 6,9

GG, H 6,0

GG, B G5, H G5, B

G,, H

G,, B GI, H GI, B Beton C 50/60 Min.

naleganje 8 cm 10 cm

4 Za neoslabljene plošče in za pretežno mirujoče obremenitve, ter za eksploatacijsko klaso X0 in XC1 (v notranjosti) skladno z EUROCODE.


Prerez

Svetla

odprtina [+]

_à I − ,5

b

_à I − ,5

d

_à I − IH

b

_à I − IH

d

_à I − IB

b

_à I − IB

d

_à I − BH

b

_à I − BH

d D, B 21,3 23,9

E, H 18,3 22,1 25,2 30,6

E, B 15,8 20,0 21,9 28,4

F, H 13,7 17,5 19,1 24,9 28,8 34,6

F, B 11,9 15,3 16,7 22,0 25,4 30,6

GH, H 10,4 13,5 14,7 19,4 22,5 27,2 34,5 39,1

GH, B 9,1 11,9 12,9 17,2 19,9 24,2 30,8 34,9

GG, H 8,0 10,5 11,4 15,3 17,7 21,6 27,6 31,3

GG, B 7,0 9,3 10,1 13,7 15,8 19,4 24,8 28,2

G5, H 6,1 8,2 8,9 12,2 14,1 17,4 22,3 25,5

G5, B 5,3 7,3 7,9 10,9 12,6 15,6 20,1 23,0

G,, H 6,5 6,9 9,8 11,3 14,1 18,2 20,9

G,, B 6,1 8,8 10,1 12,7 16,4 18,9

GI, H 5,4 7,8 9,0 11,5 14,9 17,2

GI, B 7,0 8,1 10,3 13,5 15,6

GB, H 6,3 7,2 9,3 12,2 14,2

GB, B 5,6 6,4 8,4 11,1 13,0

GC, H 5,0 5,7 7,6 10,0 11,8

GC, B 5,1 6,8 9,1 10,8

GD, H 6,1 8,2 9,8

GD, B 5,5 7,4 8,9

GE, H 6,7 8,1

GE, B 6,0 7,4

GF, H 5,4 6,7

GF, B 6,0

5H, H 5,5

5H, B 5G, H 5G, B

55, H

55, B 5,, H 5,, B Beton C 50/60 C 55/67 Min.

naleganje 12 cm 15 cm


S povečevanjem konstrukcijske višine in koli

nosilnost ter največji možen razpon prednapetih votlih ploš

Slika 2.54 Najve

Spodnja stran prednapetih votlih ploš

finalno obdelavo za razliko od zgornje strani, ki je surovo obdelana in pripravljena za

izdelavo predvidenega tlaka. Vzdolžni robovi ploš

posnet samo en rob. Tovarniško so

namenjene izsuševanju votlin

polaganje instalacijskih razvodov v obmo

zaključnimi plastičnimi kapami.


evanjem konstrukcijske višine in količine prednapete armature se pove

ji možen razpon prednapetih votlih plošč (sl. 2.54).

Največji možen razpon prednapetih votlih ploš

Spodnja stran prednapetih votlih plošč je po obdelavi stikov med plošč

za razliko od zgornje strani, ki je surovo obdelana in pripravljena za

izdelavo predvidenega tlaka. Vzdolžni robovi plošč so posneti; pri prirezanih ploš

posnet samo en rob. Tovarniško so na vsakem koncu plošče izdelane tudi odprtine

votlin za preprečevanje škodljivega vpliva vlage.

polaganje instalacijskih razvodov v območju votlih odprtin. Votline ploš

nimi kapami.


se povečuje

ji možen razpon prednapetih votlih plošč

je po obdelavi stikov med ploščami primerna za

za razliko od zgornje strani, ki je surovo obdelana in pripravljena za

so posneti; pri prirezanih ploščah je

izdelane tudi odprtine

evanje škodljivega vpliva vlage. Možno je

Votline plošč se zaprejo z


ROBNE PREDNAPETE VOTLE PLOŠČE

Robne prednapete votle plošče so votle plošče širine b < 120cm. Izdelajo se z vzdolžnim

rezom standardnih plošč gb = 120cmh v trdnem stanju. Rezi se lahko izdelajo le na

področju votlin (sl. 2.55) Robne plošče na strani reza nimajo posnetega robu.

Slika 2.55 Področja vzdolžnih rezov

Tabela 2.14 Področja vzdolžnih rezov

Tip plošče Širina vzdolžnega reza &>+)

_à − E − GC / .b− E − 5H 23 − 27/37 − 41/51 − 55/65 − 69/79 − 83

93 − 97/107 − 110

_à − C − 5H 27 − 33/46 − 52/65 − 61/84 − 90/102 − 108

_à − B − 5C, B 34 − 41/56 − 63/78 − 85/100 − 107

_à − I − ,5 / _à − I − IH 39 − 46/67 − 74/95 − 102

_à − I − IB / _à − I − BH 70 − 74/98 − 102

Tabela 2.15 Največje in najmanjše širine robnih plošč

Tip plošče

_à− E − GC .b− E − 5H

_à− C − 5H _à − B − 5C, B _à− I − ,5 _à− I − IH

_à − I − IB _à − I − BH

i+jk&>+) 23 27 34 39 70

i+lm&>+) 110 108 107 102 102


IZREZI IN ODPRTINE

V prednapetih betonskih votlih ploščah je mogoče tovarniško izdelati izreze in odprtine, v

skladu z načrti objekta, že v procesu proizvodnje. Robovi izrezov in odprtin so iz

proizvodno-tehničnih razlogov hrapavi. Večje odprtine, ki se raztezajo preko celotne širine

elementa, se morajo izvesti s pomočjo čelnih menjalnih elementov. V kolikor se izdelajo

izrezi ali se uporabijo menjalni elementi je potrebno biti pozoren na pogoje statike, zaradi

česar je morda potrebna večja debelina plošče.

Konstrukcijski izrezi

Slika 2.56 Konstrukcijski izrezi

• Izrezi na zgornji strani plošče za previse, zidno vez, idr.

• Izrezi za kladivasto glavo (npr. pri prekoračitvi statične stabilnosti stika)

Izrezi v kotu oz. na čelu

Slika 2.57 Izrezi v kotu oz. na čelu


Tabela 2.16 Izrezi v kotu oz. na čelu5

Tip plošče _à − E − GC .b− E − 5H

_à − C − 5H _à − B − 5C, B _à − I − ,5 _à − I − IH

Vogal Dolžina / Širina

&++) 600/550 600/550 800/430 800/260

Čelo Dolžina / Širina

&++) 600/550 600/600 800/550 800/400

Največje število prekinjenih

reber 4 3 2 1

Odprtine v sredini plošče

Slika 2.58 Odprtine v sredini plošče

Tabela 2.17 Odprtine v sredini plošče5


_à − C − 5H _à − B − 5C, B _à − I − ,5 _à − I − IH

Dolžina / Širina &++)

1000/450 1000/450 1500/500 1500/350


reber 3 2 2 1

5 Pri votlih ploščah tipa VSD-4-45 in VSD-4-50 ni mogoče pravilno izvesti izrezov oz. odprtin. Izreze oz. odprtine pogojene s tlorisom je potrebno izdelati po statičnih možnostih.


Odprtine na robu

Ta odprtina je možna le tedaj kadar izrezan rob plošče ni »prosti rob«.

Slika 2.59 Odprtine na robu

Tabela 2.18 Odprtine na robu5


_à − C − 5H _à − B − 5C, B _à − I − ,5 _à − I − IH

Rob Dolžina / Širina

&++) 1000/550 1000/550 1500/430 1500/260


reber 4 3 2 1

S spajanjem dveh robnih odprtin (sl. 2.60) lahko dobimo naslednje največje širine odprtin:

Slika 2.60 Spajanje robnih odprtin


Tabela 2.19 Spojene robne odprtine5


_à − C − 5H _à − B − 5C, B _à − I − ,5 _à − I − IH

Širina &++)

1100 1100 860 520


reber 4 3 2 1

Izrezi v področju votlin

V področju votlin je mogoče izdelati izreze tako v procesu proizvodnje, kot na gradbišču.

Izrezi se izdelajo z rezanjem oz. brušenjem; uporaba pnevmatskih kladiv ni dovoljena.

Največja širina izreza je navedena s povprečnim premerom votline (sl. 2.61-2.65). Na

posamezen element lahko do konstrukcijske višine plošče 20cm predvidimo največ tri

izreze, nad to višino pa največ dva.

Slika 2.61 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-8-16, WB-8-20

Slika 2.62 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-6-20


Slika 2.63 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-5-26,5

Slika 2.64 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-32, VSD-4-40

Slika 2.65 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-45, VSD-4-50


Vdolbina za menjalno

podporo

MENJALNI ELEMENTI

Odprtine za stopnice, hišno tehniko, dimnike, svetlobnike ter odprtine z veliko površino

se, v kolikor ne obstaja drugo ležišče, izdelajo z jeklenimi menjalnimi elementi, širine

1,20m (sl. 2.66), prečno na smer prednapete armature votlih plošč (sl. 2.67). Menjalniki

se na gradbišče dostavijo skupaj s prednapetimi votlimi ploščami.

Slika 2.66 Menjalni element b = 1,20m

Slika 2.67 Menjalni element prečno na smer prednapete armature votlih plošč

Menjalni element na robu plošče

Slika 2.68 Menjalni element na robu plošče


Menjalni element i > 1,20+

Menjalni elementi prednapetih betonskih votlih plošč, konstrukcijske višine d ≤ 40cm,

se lahko izdelajo do največje širine b = 2,40m(sl. 2.69). Kot menjalna konstrukcija se

uporablja torzijsko tog votel škatlast profil (sl. 2.70).

Slika 2.69 Menjalni element b > 1,20m

Slika 2.70 Votel

škatlast profil

Slika 2.71 Menjalni element preko dveh prednapetih votlih plošč

Integriran menjalni element

Odprtina širine b ≤ 1,20m se lahko izvede z integriranim menjalnim elementom (sl.

2.72). Menjalna konstrukcija se tovarniško vbetonira v votlo ploščo v procesu

proizvodnje. Na gradbišču se namestijo jekleni kotniki s pomočjo katerih se nastavi višina

elementa.

Slika 2.72 Integriran menjalni element


Na spodnji strani plošče jekleni deli niso vidni (sl. 2.73). Ta menjalna konstrukcija je

izvedljiva le za votle plošče konstrukcijske višine d ≤ 26,5cm.

Prednapete jeklene vrvi na robu plošč morajo biti vselej zaščitene pred korozijo.

PREVISI

Previs v smeri prednapenjanja

Previsi v smeri prednapenjanja (sl. 2.74) se lahko, za votle plošče konstrukcijske višine

d ≤ 40cm, izdelajo že v procesu proizvodnje. Previsi votlih plošč, konstrukcijske višine

d ≥ 45cm, niso mogoči.

Slika 2.74 Previs v smeri prednapenjanja

Slika 2.73 Spodnja stran integriranega

menjalnega elementa

Zgornja previsna armatura v votlini

Zabetonirana votlina Votla plošča

Zgornja previsna armatura v vsakem stiku

Zabetonirane votline

Prerez A-A



Slika 2.75 Atika na

previsni plošči

Atika na previsni votli plošči

Votline se pri tem na zgornji strani plošče tovarniško deloma odprejo. Na gradbišču se v

votline vbetonira zgornja previsna armatura in sidrna armatura atike. Na robu plošče je

potrebno zaščititi prednapeto armaturo pred korozijo.

Tip plošče max Lk &+) Zgornja previsna armatura na ploščo

_à − E − GC/.b − E − 5H 1,2 3 votline / 3 × 3∅14mm

_à − C − 5H 1,2 2 votlini / 2 × 4∅14mm ali 2 × 2∅20mm

_à − B − 5C, B 1,5 2 votlini / 2 × 5∅14mm ali 2 × 3∅20mm

_à − I − ,5 / _à − I − IH 1,5 2 votlini / 2 × 3∅20mm

Previsi prečno na smer prednapenjanja

Votle plošče ne vsebujejo prečne armature, zato so previsi prečno na smer prednapenjanja

izvedljivi le do drugega rebra (sl. 2.76). Ti previsi se lahko obremenijo le z vzporednim

bremenom (npr. žleb za deževnico).

Tabela 2.21 Največje dolžine previsov prečno

na smer prednapenjanja

Atika

Delno tovarniško odprta votlina

Votla plošča Zabetonirana votlina

Tabela 2.20 Največje dolžine previsov in potrebna zgornja previsna armatura v smeri

prednapenjanja pri dodatni obtežbi qq = 5,0kN/m�

Slika 2.76 Previs prečno na smer

prednapenjanja

Tip plošče max Lk &>+) _à − E − GC/.b − E − 5H 16

_à − C − 5H 20 _à − B − 5C, B 25

_à − I − ,5 / _à − I − IH 30


Sidrna armatura atike


VRHNJI SLOJ BETONA

Vrhnji sloj betona je potreben za:

• povoznost plošč z vozili skupne teže nad 2,5t,

• velike dinamične obremenitve (dvigalo, žerjav, stroji ipd.),

• nosilnost plošč pri velikih horizontalnih silah (npr. potres),

• ojačanje že obstoječih strešnih in etažnih votlih plošč (povečanje nosilnosti) ter

• porazdelitev obtežb.

Tabela 2.22 Predvidene debeline vrhnjega sloja betona za porazdelitev koncentriranih

obremenitev

Vpliv Debelina vrhnjega sloja betona Armatura Statična obremenitev 8cm Q238 zgoraj

Povoznost z vozili do GHr skupne teže 10cm 2 × Q238

Povoznost z vozili do GCr skupne teže 12cm 2 × Q283

Slika 2.77 Vpliv koles

Vrhnji sloj betona

Armatura


≤ 30cm

≤ 100cm


SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT

Skladiščenje in transport prednapetih votlih plošč mora biti izvedeno skrbno oz. potekati

previdno, v izogib nastanka eventualne škode. Pri nakladanju, prekladanju in skladiščenju

prednapete votle plošče ne smejo biti podvržene obtežbam, katere niso bile predvidene

tekom konstruiranja le-teh.

Transport votlih plošč se, glede na dolžino in težo tovora, izvaja s specialnimi prevoznimi

sredstvi (npr. tovornjaki, vlaki, helikopterji itn.). Za nedeljiv tovor, ki skupaj z vozilom

presega s predpisi dovoljeno skupno maso, dimenzije ali osne obremenitve, je potrebno

odrediti prevoz z vozilom ali skupino vozil za izredni prevoz. Okolju prijazen železniški

transport je alternativa za transport težkega in obsežnega tovora, zlasti pri dolgih

razdaljah, kadar je potrebno tovor dostaviti v čim krajšem času. Na težko dostopna

gradbišča se lahko elementi dostavijo tudi s helikopterjem. Dovoz na gradbišče, kot tudi

delovni plato za postavitev avtodvigala, mora biti zadostno utrjen za manipulacijo s

težkimi tovornimi vozili.

Votle plošče se v primeru dobro izdelanega terminskega plana polagajo neposredno s

tovornih vozil na predvideno mesto pripravljenih nivojskih ležišč, v skladu z načrtom

polaganja. V kolikor jih je potrebno skladiščiti na gradbišču mora biti deponija utrjena,

ravna in sposobna prevzeti obtežbo depoja. Plošče morajo biti položene na lesene

distančnike, ki od konca plošč ne smejo biti oddaljeni za več kot 30cm. Sklad ne sme

preseči višine 1m oz. višine štirih plošč, med katerimi morajo biti natančno eden nad

drugim nameščeni leseni distančniki (sl. 2.78). Navedeni skladiščni pogoji morajo biti

izpolnjeni tudi med samim transportom!

Slika 2.78 Skladiščni pogoji


MONTAŽA

Montažna dela izvaja strokovna ekipa izvajalca oz. montažno podjetje s pomočjo

stolpnega gradbiščnega žerjava, avtodvigala ali tovornega vozila z dvigalom montiranim

na zadnjem delu oz. prikolici.

Dvigovanje prednapetih votlih plošč poteka s posebej oblikovanimi montažnimi kleščami

obešenimi na jeklen nosilec. Tram dvigovalne naprave mora biti nameščen nad težiščem

elementa, pri čemer čeljusti klešč ne smejo segati preko elementa. Klešče naj bi bile

oddaljene od konca plošče približno za desetino dolžine stropnega elementa, vendar

največ 1m (sl. 2.79). Pred vsakim dvigom plošč je potrebno preveriti namestitev

montažnih klešč v stranski utor elementa.

Dvigovalna naprava ima mehansko varovalo, ki preprečuje takojšen zdrs elementa iz

oprijema klešč v primeru poškodbe ali preloma. Mehansko varovalo v obliki varovalne

verige mora biti napeto okoli elementa in se sme sprostiti šele tedaj, ko se element nahaja

neposredno nad predvidenim mestom montaže (sl. 2.80).

Slika 2.79 Dvigovalna naprava

Slika 2.80 Mehansko varovalo

Dvig robnih plošč omogočajo tovarniško vbetonirane zanke oz. dvižne kljuke v

prefabriciranih utorih.


Polaganje poteka po predhodno izdelanem načrtu polaganja, katerega pozicije plošč se

morajo, v izogib nepotrebnem prelaganju elementov, ujemati z oštevilčenjem plošč v

skladu.

Predpogoj za izdelavo stropne površine s prednapetimi betonskimi votlimi ploščami so

nosilna, stabilna in medsebojno vzporedna nivojska ležišča, ki morajo biti očiščena

vsakršne nečistoče.

Ležišča je potrebno izdelati popolnoma ravno, eventualne neravnine zidu je mogoče

izenačiti s slojem cementne malte. Pri naleganju na prefabricirane montažne betonske

elemente oz. jeklene nosilce se dopušča uporaba neoprenskih trakov, ki zagotavljajo

enotnost ležišča.

Priporočena najmanjša dolžina naleganja znaša L/100 oz. 6~10cm, v odvisnosti od

statičnih zahtev, v skladu s polagalnim načrtom. V kolikor so na načrtu predvideni

elastomerni ležiščni trakovi se le-ti polagajo z odmikom 3~4cm od roba.

Tabela 2.23 Dolžina naleganja prednapetih betonskih votlih plošč

Ležišče Dolžina naleganja L\ Betonski zid trdnostega razreda ≥ dG5/GB ≥ 6cm

Zid s povprečno tlačno trdnostjo zidaka si ≥ 5BA/++5

GBA/++5 ≤ si < 25t/++5 si < 15t/++5

≥ 6cm ≥ 8cm ≥ 10cm

Jekleni nosilec ≥ 5cm

Slika 2.81 Srednje ležišče na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh

Votla plošča

Drenažne odprtine

PVC pokrovne kape na votlinah

Montažni nosilec s konzolama

Izravnava za ravno ležišče

Zalivni beton z armaturo po statiki

Priključna armatura

Armatura stikov

La = L/100 ≥ 6cm


Slika 2.82 Model srednjega ležišča na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh

Slika 2.83 Srednje ležišče na polizdelkih iz armiranega betona

Slika 2.84 Model srednjega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona

La = L/100 ≥ 6cm

Votla plošča


AB nosilec Drenažne odprtine

Armatura stikov


Beton z zgornjo zidno vezjo


Pri polaganju prednapetih betonskih votlih plošč z vstavljanjem elementov v ali na jeklen

nosilec mora biti jeklen nosilec torzijsko togo pritrjen, da lahko prevzame ekscentrične

obremenitve tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Svetla višina med pasnicama

jeklenega nosilca mora biti vsaj 2cm večja kot vsota višine plošče in eventualne debeline

ležišča (sl. 2.85). Pri razponih nad 6m so pod ploščami predvideni elastomerni trakovi.

Slika 2.85 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec

Slika 2.86 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen

nosilec

Votla plošča

Neoprensko ležišče

Jeklen nosilec po statiki

La = L/100 ≥ 5cm Drenažne odprtine

Privarjena armatura stikov


Zalivni beton

≥2cm


Slika 2.87 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec

Slika 2.88 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni

nosilec

La = L/100 ≥ 5cm

Votla plošča

Drenažne odprtine

Armatura stikov


Jeklen nosilec po statiki


Zalivni beton Privarjeno streme po statiki


Slika 2.89 Ležišče na srednjem zidovju

Slika 2.90 Model ležišča na srednjem zidovju

La = L/100 ≥ 8cm

Votla plošča

Drenažne odprtine

Armatura stika najmanj 1∅8mm



Zidovje (15N/mm� ≤ fu < 25t/mm�)

Zidne vezi iz armiranega betona C16/20 Armatura zidnih vezi najmanj 2∅12mm


Slika 2.91 Robno ležišče na montažnem nosilcu s konzolo

Slika 2.92 Model robnega ležišča na montažnem nosilcu s konzolo

Slika 2.93 Robno ležišče na polizdelkih iz armiranega betona

La = L/100 ≥ 6cm

Votla plošča



Armatura stikov Drenažne odprtine


Montažni nosilec s konzolo

Zalivni beton z armaturo zidnih vezi po statiki

Votla plošča



La = L/100 ≥ 6cm

Armatura stikov

Drenažne odprtine

Izravnava za ravno ležišče AB nosilec

Beton z zgornjo zidno vezjo


Slika 2.94 Model robnega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona

Slika 2.95 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec

Slika 2.96 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen

nosilec

Votla plošča

Armatura stikov

Drenažne odprtine

Trak iz stiroporja za centriranje ležišča

La = L/100 ≥ 5cm


Jekleni nosilec po statiki ki je torzijsko togo vpet


≥2cm

Zalivni beton

Armatura stikov je spodaj še enkrat

zasidrana preko navoja in nasprotne matice


Slika 2.97 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec

Slika 2.98 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni

nosilec

Slika 2.99 Ležišče na robnem zidovju

La = L/100 ≥ 5cm



Votla plošča

Armatura stikov

Drenažne odprtine


Trak iz stiroporja za centriranje ležišča

Jekleni nosilec po statiki

Zalivni beton

Armatura zidnih vezi

Votla plošča

L\ = L/100 ≥ 8cm



Drenažne odprtine


Zidovje (15N/mm� ≤ fu < 25t/mm�)

Zidne vezi iz armiranega betona C16/20 Armatura zidnih vezi najmanj 1∅8 mm

Armatura stika najmanj 1∅8 mm


Slika 2.100 Model ležišča na robnem zidovju

Votle plošče morajo, v odvisnosti od geometrije stropne površine, bočno nalegati približno

2~3cm (sl. 2.101).

Slika 2.101 Bočno ležišče na srednjem zidovju

Slika 2.102 Model bočnega ležišča na srednjem zidovju

Zidna vez z armaturo po statiki Votla plošča


Zidovje nadstropja


Slika 2.103 Bočno ležišče na robnem zidovju

Slika 2.104 Model bočnega ležišča na robnem zidovju

Elementi se morajo bočno stikati, pri čemer robovi ne smejo nalegati (sl. 2.105).

Slika 2.105 Bočno stikanje elementov

Votla plošča


Zidna vez z armaturo po statiki

Zidovje nadstropja

Toplotna izolacija zidne vezi


Pri stropovih s širino večjo od 6m (tj. 5 stropnih elementov) je potrebno pred polaganjem

na obeh straneh na ležiščih označiti raster 1,2m.

Drenažne odprtine na spodnji strani votlih plošč, namenjene izsuševanju votlin, so po

polaganju elementov namenjene preverjanju zmožnosti preboja.

ARMIRANJE IN BETONIRANJE VZDOLŽNIH STIKOV TER ZIDNIH VEZI

Pred obdelavo stikov morajo biti betonske površine ustrezno očiščene vsakršne umazanije,

prahu in mastnih naftnih madežev ter primerno navlažene. PVC zaključne kape morajo biti

popolno vložene.

Armatura zidnih vezi, določena s statičnim izračunom, armatura stika, najmanj 1∅8mm

ter U priključna armatura v vsakem stiku, kvalitete S550, se polaga v skladu z načrtom

polaganja (sl. 2.106).

Po zalitju stikov z betonom, trdnostnega razreda C25/30, nazivne velikosti največjega

zrna agregata 8mm, je le tega potrebno zadostno utrditi in primerno negovati.

Slika 2.106 Armatura stikov in zidnih vezi

Armatura stika

U priključna armatura

Armatura zidnih vezi

Nosilec


Pri prostih robovih stropov zidna vez poteka v votlinah robne votle plošče (sl. 2.107).

Votline so tovarniško deloma odprte in na gradbišču po položitvi armature vezi zalite z

betonom. (Franz Oberndorfer GmbH & Co KG)

Slika 2.107 Zidna vez prostega roba stropa

Zalivne odprtine

Prosti rob



Tabela 2.24 Popis del izvedbe montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi

prednapetih votlih plošč


3.01 Montaža prednapetih votlih plošč VSD − 6 − 20 (b/h = 120/20cm) vključno z armiranjem in zalivanjem stikov

m� 1

Tabela 2.25 Analiza cene montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi prednapetih

votlih plošč

Obračun je izdelan za 1m� tlorisne površine montažnih stropov v izvedbi prednapetih

votlih plošč.

Cene so brez DDV.

Zunanji transport votlih plošč kot tudi priprava, transport ter nega in zaščita betona se

obračunajo posebej. V ceno ni vključena armatura, beton in izdelava horizontalne

protipotresne zidne vezi, vrhnji sloj betona ter finalizacija stropne površine.

6 Interni normativi podjetja Oberndorfer.

Št. postavke

MATERIAL DELO

_à C − 5H

*+5-

Armatura &'()

Beton

*+,- Avtodvigalo

&01) &01) KV

&01) PK

3.016 1 0,34 0,0075 0,017 0,033 0,2

Cena &€ 34⁄ )2 28,17 0,66 86,89 47,50 7,15 6,50

Cena *€ +5⁄ - 28,17 0,22 0,65 0,81 0,24 1,3

Material *€ +5⁄ - 29,85

Delo *€ +5⁄ - 1,54

Skupaj *€ +5⁄ - 31,39


3 ZAKLJUČEK

Obravnavani stropni sistemi so trenutno med najbolj razširjenimi stropnimi sistemi v

večetažni stanovanjski, poslovni in industrijski gradnji na gradbenem trgu. Najbolj

razširjen stropni sistem v individualni stanovanjski gradnji je stropni sistem v monolitni

armiranobetonski izvedbi. Polmontažni opečni stropni sistem se zaradi energetske

učinkovitosti vse pogosteje uporablja pri izgradnji pasivnih hiš. Zaradi majhne lastne teže,

velikih razponov ter sposobnosti prenosa dinamičnih obremenitev, z izvedbo dodatnega

sloja betona, je stropni sistem v izvedbi prednapetih votlih plošč najprimernejši sistem za

gradnjo industrijskih in trgovskih objektov ter skladiščnih prostorov.

Zaradi neenakomerno naraščajoče lastne teže s povečevanjem razpona je iz ekonomičnega

vidika razpon monolitne armiranobetonske plošče omejen na 8~9m. Debelina opečnega

stropnega sistema ter lastna teža se s povečevanjem razpona ne povečuje. Opečna polnila,

ki služijo le kot izgubljen opaž betonske tlačne plošče, zmanjšajo porabo betona ter s tem

lastno težo stropa. Razpon opečno-betonskih nosilcev je kljub predhodnem

prednapenjanju omejen na 6,25m. Votle odprtine, ki zmanjšujejo lastno težo in

omogočajo neposredno vodenje skoznje vseh vrst instalacij, beton izjemnih kakovosti ter

visokovredne pletene jeklene vrvi omogočajo razpon adhezijsko prednapetih votlih plošč

brez dodatnega podpiranja do 20m.

Statični sistem polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije je plošča nosilna v

eni smeri preko enega polja oz. prostoležeči statično določen nosilec, katerega učinki

vplivov so pri enaki obtežbi in razponu večji v primerjavi s statično nedoločeno

konstrukcijo monolitne plošče nosilne v eni ali dveh smereh preko enega polja z delno

vpetostjo vzdolž roba plošče oz. monolitne kontinuirne plošče.

Opaževanje monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije zahteva precej

dragocenega časa ter opažnega in podpornega materiala, kar se lahko delno prihrani z

izvedbo opečne polmontažne mednadstropne konstrukcije, kjer je potrebno v fazi gradnje

s tramovi in podpornimi stebri podpreti in nadvišati le prednapete opečno-betonske


nosilce. Podpiranje in nadvišanje prednapetih votlih plošč pri izvedbi montažne

mednadstropne konstrukcije ni potrebno.

Surovine potrebne za izvedbo monolitne armiranobetonske plošče ter betonske tlačne

plošče opečnega stropa se morajo, v primeru priprave betona na gradbišču, ustrezno

skladiščiti, kar zahteva izvedbo primernih deponij ter izdelavo načrta organizacije

gradbišča. Strošek ureditve gradbišča se zniža z naročilom betona v stacionarni betonarni.

Sistemsko projektiranje, modularna koordinacija, dimenzijska disciplina ter specializacija

dela in proizvodnje omogočajo višji nivo kakovosti, hitrost gradnje, večjo produktivnost,

dovršenost stikov ter kontinuirno proizvodnjo montažnih elementov. Montažni elementi se

masovno proizvajajo v gradbenem proizvodnem obratu s specializirano tehnologijo

proizvodnje ter na gradbišče dostavijo ob dogovorjenem roku. Gradbiščna deponija je ob

doseganju terminskega plana nepotrebna. Za transport, dostavo in montažo je potrebno

zagotoviti ustrezna transportna sredstva, utrjene gradbiščne poti in delovni plato za

postavitev težke gradbene mehanizacije ter strokovno ekipo za izvedbo montaže.

Čas trajanja nege in zaščite zavisi od pogojev, ki vplivajo na proces strjevanja ter dosežene

kvalitete betona. Prekritje s folijo, nega betona ter gretje talnih prog skrajša čas strjevanja

betona prednapetih votlih plošč na 6 do 8 ur. Primerna nega in zaščita betona monolitne

armiranobetonske plošče ter tlačne plošče opečnega stropa mora trajati vsaj 7 dni.

S proizvodnjo montažnih elementov, ki poteka vse leto, montaža le-teh pa je mogoča tudi

pozimi, razen v izrednih vremenskih neprilikah, je premagan značaj gradbene sezone.

Montažna izvedba mednadstropne konstrukcije omogoča takojšnjo obremenitev in

napredovanje gradbenih del neodvisno od vremenskih razmer, za razliko od monolitnega

in polmontažnega načina izvedbe mednadstropne konstrukcije, kjer čas, od izvedbe do

razopaženja, obremenitve in nadaljevanja del, zavisi od hitrosti pridobivanja trdnosti

betona ter sušenja v odvisnosti od vremenskih razmer.

Zgornja površina obravnavanih stropnih sistemov je primerna za izdelavo predvidenega

tlaka. Spodnja površina armiranobetonske monolitne plošče vidnega betona višjih

razredov kot tudi votlih plošč je ravna, gladka ter pravilnih oblik, zato je finalna obdelava

minimalna, s čimer se zmanjša strošek zaključnih del, za razliko od opečne stropne

konstrukcije, kjer je za izravnavo površine potrebno izdelati omete.


Polmontažni opečni stropni sistem je, med obravnavanimi stropnimi sistemi,

najprimernejši za samograditelje za razliko od montažne in monolitne mednadstropne

konstrukcije, katerih izvedba obsega zahtevnejša specifična dela oz. uporabo težke strojne

mehanizacije.

Stropni sistem v izvedbi prednapetih votlih plošč je, kljub najvišjim materialnim stroškom,

zaradi montažnega načina izdelave cenovno najugodnejši. Z vidika samogradnje je

ekonomsko konkurenčnejši polmontažni opečni stropni sistem, saj predstavljajo stroški

dela sorazmerno velik delež stroškov opečne mednadstropne konstrukcije, medtem ko so

materialni stroški najnižji.

Vsaka mednadstropna konstrukcija je projekt zase, katere optimalna tehnologija izvedbe

se izbere glede na prioritetne cilje dane situacije.


4 LITERATURA IN SPLETNO GRADIVO

LITERATURA:

Brezar, V 1995, Stavbarstvo, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.

Göres, HH 1982, Betonska in zidarska dela, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Gradbene norme GIPOSS: GNG 1984, 4. izdaja, Ljubljana.

Indeksi za obračun razlik v ceni gradbenih storitev 2014, Gospodarska zbornica Slovenije,

Ljubljana.

Franz Oberndorfer GmbH & Co KG, interna dokumentacija.

Rijavec-Pećanac, T & Lojk, B 1989, 'Prednapete ekstrudirane votle plošče' v zborniku

Zbornik referatov - Predstavitev razvojnih dosežkov in njihovih tehnologij v

nekaterih gradbenih organizacijah, Gornja Radgona, 4. april 1989, str. 58-62.

Rijavec-Pećanac, T & Podešva, Z 1990, 'Prednapete votle plošče v tehnologiji

ekstrudiranega betona', Gradbeni vestnik, št. 5-6, str. 124-127.

Simons, K & Kolbe, P 1987, Verfahrenstechnik im Ortbetonbau: Schalen, Bewehren,

Betonieren, B. G. Teubner, Stuttgart.

Slovenski standard SIST EN 1992-1-1, Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij –

1-1. del: Splošna pravila in pravila za stavbe, Slovenski inštitut za standardizacijo, 2004.

Štrukelj, A & Cafnik, F 2012, Tehnologija gradbene proizvodnje; Tehnologija

prednapetega betona, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.

Wienerberger Ziegelindustrie GmbH, interna dokumentacija.

Žitnik, T & Žitnik, D 2003, Armirani beton. Učbenik za predmet Beton za 3. letnik

srednjega strokovnega/tehniškega izobraževalnega programa Gradbeni tehnik,

Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.


SPLETNO GRADIVO:

Armatura 2014, Armatura Celje. Dostopno na:

<http://www.armatura.si/> [22.5.2014]

Armiranobetonska dela 2014, Priročnik za izvajanje gradbenega nadzora. Dostopno na:

<http://nadzornik.diamonddogs.si/armirano-betonska-dela.html> [26.5.2014]

Beton 2014, Slonep. Dostopno na:

<http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/beton-2565> [19.5.2014]

Splošno o betonu 2014, Jadranka. Dostopno na:

<http://www.jadranka.si/stran_3.html> [19.5.2014]


5 PRILOGE

5.1 Seznam slik

Slika 2.1 Monolitna armiranobetonska mednadstropna konstrukcija .................................. 3

Slika 2.2 Beton ..................................................................................................................... 5

Slika 2.3 Palična rebrasta armatura ...................................................................................... 8

Slika 2.4 Mrežna rebrasta armatura ...................................................................................... 8

Slika 2.5 Hladno valjano ...................................................................................................... 8

Slika 2.6 Vroče valjano ........................................................................................................ 8

Slika 2.7 Točkovno varjenje armaturnih mrež ..................................................................... 8

Slika 2.8 Opaž stropne konstrukcije ................................................................................... 10

Slika 2.9 Vgrajevanje betona .............................................................................................. 14

Slika 2.10 Nega in zaščita betona ....................................................................................... 16

Slika 2.11 Polmontažna opečna mednadstropna konstrukcija............................................ 19

Slika 2.12 Prečni prerez opečnega stropnega sistema ........................................................ 21

Slika 2.13 Vzdolžni prerez opečnega stropnega sistema .................................................... 21

Slika 2.14 Prednapeti opečno-betonski nosilec .................................................................. 22

Slika 2.15 Prečni prerez stropnega sistema z enojnimi nosilci........................................... 22

Slika 2.16 Prečni prerez stropnega sistema z dvojnimi nosilci .......................................... 23

Slika 2.17 Opečno polnilo 16/60 ........................................................................................ 24

Slika 2.18 Opečno polnilo 10/60 ........................................................................................ 24

Slika 2.19 Venčna opeka z izolacijo ................................................................................... 24

Slika 2.20 Prenašanje nosilcev ........................................................................................... 25

Slika 2.21 Naleganje nosilcev ............................................................................................ 25

Slika 2.22 Podpiranje nosilcev ........................................................................................... 25

Slika 2.23 Nadvišanje nosilcev ........................................................................................... 26

Slika 2.24 Polaganje opečnih polnil ................................................................................... 26


Slika 2.25 Smer polaganja opečnih polnil .......................................................................... 26

Slika 2.26 Prečno ojačitveno rebro ..................................................................................... 27

Slika 2.27 Ojačenje stropnega sistema ............................................................................... 27

Slika 2.28 Dvigovanje stremen ........................................................................................... 27

Slika 2.29 Vezna armatura.................................................................................................. 28

Slika 2.30 Močenje opečnega stropa .................................................................................. 28

Slika 2.31 Prekinitev betoniranja tlačne plošče .................................................................. 28

Slika 2.32 Prednapete votle plošče ..................................................................................... 30

Slika 2.33 Ekstruder ........................................................................................................... 32

Slika 2.34 Modul za oblikovanje odprtin ........................................................................... 32

Slika 2.35 Transport betona ................................................................................................ 32

Slika 2.36 Faze delovnega procesa adhezijsko prednapetih elementov ............................. 33

Slika 2.37 Primerjava napetosti armiranega in prednapetega betona ................................. 34

Slika 2.38 Tip VSD-8-16-M ............................................................................................... 35

Slika 2.39 Tip VSD-8-16-B ................................................................................................ 35

Slika 2.40 Tip WB-8-20-B ................................................................................................. 35

Slika 2.41 Tip WB-8-20-C ................................................................................................. 35

Slika 2.42 Tip VSD-6-20-B ................................................................................................ 35

Slika 2.43 Tip VSD-6-20-C ................................................................................................ 35

Slika 2.44 Tip VSD-5-26,5-B ............................................................................................. 35

Slika 2.45 Tip VSD-5-26,5-C ............................................................................................. 35

Slika 2.46 Tip VSD-4-32-B ................................................................................................ 36

Slika 2.47 Tip VSD-4-32-C ................................................................................................ 36

Slika 2.48 Tip VSD-4-40-B ................................................................................................ 36

Slika 2.49 Tip VSD-4-40-C ................................................................................................ 36

Slika 2.50 Tip VSD-4-45-B ................................................................................................ 36

Slika 2.51 Tip VSD-4-45-C ................................................................................................ 36

Slika 2.52 Tip VSD 4-50-B ................................................................................................ 36

Slika 2.53 Tip VSD-4-50-C ................................................................................................ 36

Slika 2.54 Največji možen razpon prednapetih votlih plošč .............................................. 40

Slika 2.55 Področja vzdolžnih rezov .................................................................................. 41

Slika 2.56 Konstrukcijski izrezi ......................................................................................... 42


Slika 2.57 Izrezi v kotu oz. na čelu..................................................................................... 42

Slika 2.58 Odprtine v sredini plošče ................................................................................... 43

Slika 2.59 Odprtine na robu ................................................................................................ 44

Slika 2.60 Spajanje robnih odprtin ..................................................................................... 44

Slika 2.61 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-8-16, WB-8-20 ................................ 45

Slika 2.62 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-6-20.................................................. 45

Slika 2.63 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-5-26,5............................................... 46

Slika 2.64 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-32, VSD-4-40 ............................... 46

Slika 2.65 Izrezi v področju votlin &mm); Tip VSD-4-45, VSD-4-50 ............................... 46

Slika 2.66 Menjalni element b = 1,20m ........................................................................... 47

Slika 2.67 Menjalni element prečno na smer prednapete armature votlih plošč ................ 47

Slika 2.68 Menjalni element na robu plošče....................................................................... 47

Slika 2.69 Menjalni element b > 1,20m ........................................................................... 48

Slika 2.70 Votel škatlast profil ........................................................................................... 48

Slika 2.71 Menjalni element preko dveh prednapetih votlih plošč .................................... 48

Slika 2.72 Integriran menjalni element............................................................................... 48

Slika 2.73 Spodnja stran integriranega menjalnega elementa ............................................ 49

Slika 2.74 Previs v smeri prednapenjanja ........................................................................... 49

Slika 2.75 Atika na previsni plošči ..................................................................................... 50

Slika 2.76 Previs prečno na smer ....................................................................................... 50

Slika 2.77 Vpliv koles ........................................................................................................ 51

Slika 2.78 Skladiščni pogoji ............................................................................................... 52

Slika 2.79 Dvigovalna naprava ........................................................................................... 53

Slika 2.80 Mehansko varovalo ........................................................................................... 53

Slika 2.81 Srednje ležišče na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh ............... 54

Slika 2.82 Model srednjega ležišča na montažnem nosilcu s konzolama na obeh straneh..

............................................................................................................................................ 55

Slika 2.83 Srednje ležišče na polizdelkih iz armiranega betona......................................... 55

Slika 2.84 Model srednjega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona .......................... 55

Slika 2.85 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec.

............................................................................................................................................ 56


Slika 2.86 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen

nosilec ................................................................................................................................. 56

Slika 2.87 Srednje ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec

............................................................................................................................................ 57

Slika 2.88 Model srednjega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni

nosilec ................................................................................................................................. 57

Slika 2.89 Ležišče na srednjem zidovju ............................................................................. 58

Slika 2.90 Model ležišča na srednjem zidovju ................................................................... 58

Slika 2.91 Robno ležišče na montažnem nosilcu s konzolo ............................................... 59

Slika 2.92 Model robnega ležišča na montažnem nosilcu s konzolo ................................. 59

Slika 2.93 Robno ležišče na polizdelkih iz armiranega betona .......................................... 59

Slika 2.94 Model robnega ležišča na polizdelkih iz armiranega betona ............................ 60

Slika 2.95 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen nosilec . 60

Slika 2.96 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča vstavljena v jeklen

nosilec ................................................................................................................................. 60

Slika 2.97 Robno ležišče na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni nosilec..

............................................................................................................................................ 61

Slika 2.98 Model robnega ležišča na jeklenem nosilcu – votla plošča položena na jekleni

nosilec ................................................................................................................................. 61

Slika 2.99 Ležišče na robnem zidovju ................................................................................ 61

Slika 2.100 Model ležišča na robnem zidovju .................................................................... 62

Slika 2.101 Bočno ležišče na srednjem zidovju ................................................................. 62

Slika 2.102 Model bočnega ležišča na srednjem zidovju ................................................... 62

Slika 2.103 Bočno ležišče na robnem zidovju .................................................................... 63

Slika 2.104 Model bočnega ležišča na robnem zidovju ..................................................... 63

Slika 2.105 Bočno stikanje elementov ............................................................................... 63

Slika 2.106 Armatura stikov in zidnih vezi ........................................................................ 64

Slika 2.107 Zidna vez prostega roba stropa ........................................................................ 65


5.2 Seznam tabel

Tabela 2.1 Popis del izvedbe monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije . 18

Tabela 2.2 Analiza cene monolitne armiranobetonske mednadstropne konstrukcije ........ 18

Tabela 2.3 Tehnični podatki za prednapeti opečno-betonski nosilec ................................. 22

Tabela 2.4 Nosilnost stropnega sistema z enojnimi nosilci ................................................ 22

Tabela 2.5 Nosilnost stropnega sistema z dvojnimi nosilci................................................ 23

Tabela 2.6 Tehnični podatki za opečno polnilo 16/60........................................................ 24

Tabela 2.7 Tehnični podatki za opečno polnilo 10/60........................................................ 24

Tabela 2.8 Tehnični podatki za venčno opeko z izolacijo .................................................. 24

Tabela 2.9 Nadvišanje nosilcev .......................................................................................... 26

Tabela 2.10 Popis del izvedbe polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije ............ 29

Tabela 2.11 Analiza cene polmontažne opečne mednadstropne konstrukcije ................... 29

Tabela 2.12 Tehnični podatki za prednapete votle plošče .................................................. 37

Tabela 2.13 Dopustne obremenitve prednapetih etažnih votlih plošč v &kN/m�) ............. 38

Tabela 2.14 Področja vzdolžnih rezov ............................................................................... 41

Tabela 2.15 Največje in najmanjše širine robnih plošč ...................................................... 41

Tabela 2.16 Izrezi v kotu oz. na čelu .................................................................................. 43

Tabela 2.17 Odprtine v sredini plošče ................................................................................ 43

Tabela 2.18 Odprtine na robu ............................................................................................. 44

Tabela 2.19 Spojene robne odprtine ................................................................................... 45

Tabela 2.20 Največje dolžine previsov in potrebna zgornja previsna armatura v smeri

prednapenjanja pri dodatni obtežbi qq = 5,0kN/m� ........................................................ 50

Tabela 2.21 Največje dolžine previsov prečno na smer prednapenjanja ............................ 50

Tabela 2.22 Predvidene debeline vrhnjega sloja betona za porazdelitev koncentriranih

obremenitev ........................................................................................................................ 51

Tabela 2.23 Dolžina naleganja prednapetih betonskih votlih plošč ................................... 54

Tabela 2.24 Popis del izvedbe montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi

prednapetih votlih plošč ..................................................................................................... 66

Tabela 2.25 Analiza cene montažne mednadstropne konstrukcije v izvedbi prednapetih

votlih plošč ......................................................................................................................... 66


5.3 Naslov študenta

Simon Žvikart

Podgorska cesta 87

2380 Slovenj Gradec

5.4 Kratek življenjepis

Rojen: 28.4.1988 v Slovenj Gradcu

Šolanje:

- od leta 1995 do leta 2003 – Druga osnovna šola Slovenj Gradec

- od leta 2003 do leta 2007 – Gimnazija Ravne na Koroškem

- od leta 2007 do leta 2014 – Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo

Documents

PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ IZVEDBE MONOLITNE, … · Primerjava tehnologij izvedbe monolitne, polmontažne in montažne mednadstropne konstrukcije Stran 1 1 UVOD Tehnologija je veda o