predstavitev CEDR in eCall (končno poročilo)

CEDR Task 13: “Incident & Emergency Management’’

Uroš Brumec, dipl.inž.tehnol.prom.

Task 13: “Incident & Emergency Management”

• Naloga 13: “Upravljanje (prometa) v primeru nastanka: slučajnega, nepredvidenega, izrednega dogodka na cesti”.

Predstavitev temelji na povzetku sestankov CEDR in eCall (eKlic).

Predstavniki Naloge 13

Država Ime in priimek

Austria Christian Ebner

Belgium Vlaanderen Eva van den Bossche, Armand Rouffaert

Denmark Iben Louring Mortensen, Charlotte Holstrøm

England David Stones (task leader), Steve Warner

Finland Laura Väisänen, Timo Karhumäki

Norway Kjersti Leiren Boag

Netherlands Gerrit Broekhuizen, Michel Kusters

Iceland Nicolai Jónasson

Italy Amleto Pasquini, Sandro la Monica

Slovenia Uroš Brumec (CEDR predstavnik za eCall / eKlic)

Sweden Henrik Sundquist, Maria Nichani

Project Support Nicholas Taylor, Peter Owlett, Kathryn Stafford (TRL)

Country NRA or Representative Organisation

Austria ASFiNAG

Belgium-Flanders Agentschap Wegen en Verkeer

Denmark Vejdirektoratet

England English Highways Agency (Task Leader)

Finland FINNRA

Italy StradeANAS

Netherlands Rijkswaterstaat

Norway Statens vegvesen

Slovenia Slovenian Roads Agency (also in eCall)

Sweden Trafikverket

Iceland3 Vegagerdin

Kaj je upravljanje prometa? (TIM = Traffic Incident Management)

• Traffic Incident Management (TIM) je strukturiran odziv na nesreče, incidente oz. izredne dogodke v cestnem prometu. Naloga je razviti skupne delovne prakse med različnimi upravami in njihovimi pristojnosti: DRSC, DARS, policija, URSZR in drugih odzivnih služb (vlečne službe itd.),da se zagotovi medsebojno usklajeno sodelovanje oz. delovanje (določeni protokoli) za doseganje ciljev, vključno z varnostjo tako udeležencev v cestnem prometu kot odzivnih služb. S tem se zmanjša odzivni čas pristojnih služb ter posledično se zmanjšajo zastoji in gospodarski stroški, ki jih slednji prinašajo. Posledica je boljše in udobnejše potovanje, zanesljivost in učinkovitost prometne infrastrukture.

• V praksi se tako določi zaporedje faz od odkritja incidenta, potrditev in obnovo v normalno stanje.

Zakaj TIM?

TIM cikel in faze

“Proactive” pristop za izboljšanje TIM

Nivo upravljavskih uslug

• Pristojnosti nacionalnih regulativnih organov v zvezi

z upravljanjem incidentov se med državami

razlikujejo, na splošno sodijo v tri hierarhične ravni

storitev:

– “Vzdrževalec” cestnega omrežja

– “Operater” cestnega omrežja

– “Upravljavec” cestnega omrežja

Prevodi so iz angleškega jezika in niso (po pomenu) enaki kot v slovenskem jeziku.

Pomeni v smislu funkcij, ki jih v Sloveniji izvaja upravljavec cest je glede na

klasifikacijo zgolj “vzdrževalec” cestnega omrežja.

Kje je Slovenija?

10 točk, ki so bistvene za TIM

1. Hitro odkrivanje in odzivanje.

2. Dobre informacije o lokaciji, resnosti dogodka in vseh spremljajočih nevarnostih.

3. Zaščita dogodka ter zagotavljanje varnosti.

4. Usklajen odziv z jasno strukturo oblasti, vlog in odgovornosti.

5. Zanesljiva komunikacija med odzivom in z javnostjo.

6. Zagotavljanje ustrezne opreme, objektov in naprav, dostopne poti in obvozi ter nadzorne centre.

7. Zadostna pomoč in izvajanje storitev (vlečne službe, povrnitev v prvotno stanje…) za zagotovitev hitre povrnitve v prvotno stanje in zmanjšanje zastojev.

8. Usposabljanje in poročanje.

9. Pisne smernice in uradne sporazume, kjer je to potrebno.

10.Spremljanje, ocena učinkovitosti in povratne informacije v prakso.

Angleški pristop (Policija in “Prometni nadzorniki”)

• V Angliji upravljalec cest financira ter sodeluje s policijo ter ključnimi

službami (GPS naprave, radarji [točkovna ter povprečna hitrost], 3D

kamere za RAI, komunikacijske naprave…) ter celo uporabnike cest

(električni tahografi, ogledala za videnje mrtvega kota…).

• Z ‘’Cost Benefit’’ analizo je bilo ugotovljeno, da tovrstno vlaganje

prinese pozitivne učinke (predvsem na dolgi rok).

• Manj zastojev, manj nesreč nanj negativnih vplivov več denarja za

nadaljnji razvoj.

• Prav tako je pomemben dizajn prometne infrastrukture (planiranje,

načrtovanje, projektiranje; [RSA, RSI, RAI] …), da je dejansko

takšen, da preprečuje nesreče oz. nastajanje dogodkov, ki

povzročajo le-te (npr. namenski prostori za vzdrževanje).

• Delajo predvsem na PREPREČEVANJU zastojev!

• Kadar pa se nepredviden dogodek zgodi pa je potrebno čim prej

vzpostaviti situacijo v prvotno stanje.

• Dejstvo je, da je potrebno optimizirati obstoječe stanje (izboljšati

pretočnost cest) z danimi zmožnostmi, saj ni financ za nenehno

gradnjo ter širjenjem cest.

• Zelo pomembno je sprotno obveščanje uporabnikov cest

in takojšnje ukrepanje:

– Obveščanje: • Mediji (radio, navigacijske naprave, internet, TV)

• SPIS portali

– Ukrepanje: • Uvedba „Prometnih nadzornikov“ (Traffic Officers)

• Pomoč policiji za čimprejšnje vzpostavitev prevoznost ceste

Prom. nadzorniki imajo pooblastila ustaviti promet in urejati obvoze, nimajo

pooblastil sankcioniranja, to ureja policija.

Preusmeritev prometa na AC

Sproščanje prometa od zadaj

• V naprej pripravljeni obvozi ter določene naloge /

protokoli, omogočajo hito in učinkovito reagiranje ter

upravljanja s prometom;

– natančno določena obvozna pot ter uskladitev z upravljavci cest (DARS,

DRSC, občine – tako za uporabo ceste, kot za postavitev, vzrževanje in

aktiviranje signalizacije ter urejanje semaforjev),

– pri obvozih, ki so večkrat aktivni se v naprej postavijo obvozne table

(zložljivi kažipoti), kateri se aktivirajo po potrebi,

– v križiščih se predvidijo pristojnosti (policija ali mahalčki) za urejanje

prometa,

– z načrtom se vsi seznanijo ter dodelijo se naloge za urejanje oz.

vzpostavitev obvozov.

Obvozi

Na kritičnih cestnih odsekih je v naprej postavljena

‘‘zložljiva‘‘ signalizacija, ki se aktivira po potrebi.

Prenosljivi znaki (ZDA)

Zakaj so obvozi tako pomembni ?

Ravnanje z zstoji:

Kontrolirano ‘‘doziranje‘‘ vozil v prometni tok s semaforji na uvozni rampi in

vožnja po odstavnem pasu.

S pomočjo zank se avtomatsko zazna / predvidi gneča; s pomočjo kamer se

preveri stanje na odstavnem pasu; omeji se hitrost na vseh pasovih in aktivira

odstavni pas v vozni pas. Na vsakih 500m so odstavne niše.

Spremenljiivi prometni pasovi

UK in NL

• Poleg Anglije je prav tako Nizozemska ena

izmed vodilnih držav pri upravljanju prometa.

• Oboji imajo izdelane smernice in protokole, ki

jih nenehno izboljšujejo.

• Poleg tega izvajajo vaje (z vsemi akterji) in

opravljajo analize. Na podlagi navedenega

izboljšujejo sodelovanje ter optimizirajo

proces TIM.

• Novosti so uvajanje zastorov za preprečevanje pogleda,

saj se zaradi gledanja (radovednosti) dogajajo

sekundarne nesreče ter tako se dodatno zmanjšuje

pretočnost prometa. (Večje nesreče, v prometni konici – kadar ni mogoče takoj ukrepati in je potrebno počakati na primeren čas za povrnitev

v prvotno stanje.)

Avstrija (ASFiNAG)

• Pristopila k celovitemu upravljanju („Operater“ cestnega

omrežja).

• Zbirajo podatke o prometu in stanju cest (zanke, kamere,

senzorji) ter priprava programske opreme za sledenje ter

predvidevanje nastanka kolon / zastojev.

• Intenzivno delajo na uvedbi „Prometnih nadzornikov“

(Traffic Officers).

• Vzpostavljajo enoten nadzorni center (upravljanje z

cestami in tuneli).

So cca. 6 let za Angleži, saj so v Angliji pred šestimi leti vpeljali „Prom. nadzornike“.

TMC plus

• Poleg „traffic info“ radia omogočajo prav tako

ažurne podatke preko navigacijskih naprav.

Kaj lahko naredimo za zmanjšanje zastojev in

nesreč zaradi okvar in napak oz. nepravilnosti na

kamionih – tranzit ?

Primer iz Anglije

• Povezovaje služb in inštitucij ter podatkov: policija,

carina, inšpektorji, prometni nadzorniki…

• Celovit pregled vozil pri vstopu v Anglijo; t.i. skenerji za

pregled:

– zavor (termo skenerji),

– skenerji za pregled naloženosti vozil (enakomerna razporeditev

tovora),

– tehtanje vozil,

– skeniranje profila pnevmatik itd.

Odstranjevanje oz. preprečevanje nadaljnje vožnje do

odprave pomanjkljivosti!

Primeri neustreznih vozil

Zakaj toliko truda ?

• Zaradi zavedanja se stroškov, ki nastanejo zaradi zastojev, nesreč ter njihov družbeno ekonomski vpliv na blaginjo države in zagotavljanja prometne varnosti.

• Zastoji imajo velik negativni vpliv na družbo / državo saj ceste predstavljajo ožilje države (telesa) in če so te žile zamašene pride do zastojev (infarkt).

• Tako ljudje ne morejo pravočasno v službo, „Just in time“ logistika je skoraj nemogoča, tako material in storitve ne dosežejo pravočasno cilja, ovirane so interventne službe, kjer vsaka sekunda šteje …

• Onesnaževanje okolja (hrup, vibracije, izpušni plini itd.)

Malo statistike: • Predstavnik Nizozemske nam je podal zadnje ocene, ki so jih

naredili v zvezi z oceno zastojev. Tako so ocenili, da je cena zastoja ~ 60 eur/osebo/uro. – Družbeni stroški prometne varnosti / zastojev je v letu 2008 poskočilo z 10,4

na 13.600.000,000 EUR.

– Družbeni stroški zaradi prometnih nesreč, ki so posledica 12% vseh zastojev, je od 336 do 432.000.000 EUR.

– ''Incident and Emergency Management'' (TMC – oziroma centri za upravljanja prometa) prispevajo k zmanjšanju izgube časa potovanja za približno 30% in tako prihranijo približno 100 – 130 milijonov evrov na leto družbenih stroškov (McKinsley, Rand Europe, TNO, KIM).

• Ocena Angležev in Avstrijcev je nekje 15 eur/osebo/uro. Predstavniki Anglije so povedali, da je njihova ocena stara in delajo na tem, da bodo novelirali kriterije po katerem ocenjujejo (bolj se nagibajo oceni Nizozemske). – Strošek smrti je v UK ocenjen na 2,5 miliona USD, medtem ko je ekonomski

strošek nesreč za 2009 ocenjen na 52,2 biliona USD.

• V Kanadi se je povečala gostota prometa za 60% kar stane državo 6,1 biliona USD letno …

EU

Prometni zastoji stanejo 120 bilionov EUR na leto

(168,7 bilionov USD), kar je enako 1% EU BDP.

eSafety / eVarnost

• eVarnost predstavlja širši koncept varnosti z

uporabo ITS sistemov in povezovanje /

komunikacijo med njimi (eVozila, eCeste).

• Tako je omogočena komunikacija med vozili,

infrastrukturo (pametna cesta), ki poteka

preko TMC (centrov za upravljanje prometa)

in obratno.

• Danes sodobna vozila že omogočajo

medsebojno komunikacijo (ponavadi samo

med vozili enake avtomobilske znamke).

• Želja in zahteva upravljavca ceste je varnost

za vse in tako omogočena medsebojna

komunikacija in obveščanje o stanju ceste,

zastojih, pokvarjenih vozilih, nesrečah …

• Tako bo lahko upravljavec ceste s pomočjo

TMC pridobil in pošiljal pomembne

informacije o dogodkih in stanju na cestah.

• Eden od teh sistemov je eCall / eKlic …

• Zamisel o namestitvi sistema za samodejni klic v sili v avtomobile ima v Evropi čedalje večjo podporo.

• Podporo uvedbi sistema je zdaj obljubilo skupaj že 25 evropskih držav. Med njimi so tudi Slovenija ter prav tako evropski proizvajalci avtomobilov in operaterji mobilne telefonije.

• Kljub vedno večji podpori pa sistem pet let po začetku pobude v nobeni državi EU še ni zaživel (razen 9-tih – pilotski projekt). Evropska komisija je države sicer pozvala k čimprejšnji uvedbi sistema eCall, vendar je več držav izrazilo zaskrbljenost zaradi stroškov uvedbe (približno 100 EUR na vozilo). V nekaterih državah pa le počasi posodabljajo reševalne službe in usposabljajo osebje za sprejem klicev eCall.

• Sistem eCall se sproži, ko posebna naprava v avtomomobilu zazna močan trk, in nato samodejno pokliče številko za klic v sili 112. Reševalne službe takoj prejmejo podatke o kraju nesreče. Klic eCall se lahko sproži tudi s pritiskom na gumb.

• V vsakem primeru se med centrom za reševanje in vozilom poleg prenosa podatkov vzpostavi tudi glasovna povezava. Tako lahko voznik in sopotniki, če to zmorejo, sporočijo dodatne podatke o nesreči.

ZA KAJ GRE?

• V prometnih nesrečah na evropskih cestah še vedno umre ali se

poškoduje preveč ljudi. Smrtnih žrtev na cestah je v primerjavi z

letom 2001 manj za 27 %, vendar je bilo leta 2008 še vedno:

– 1,2 milijona nesreč, ki so se končale s poškodbami;

– 39 000 mrtvih;

– 1,7 milijona ljudi, poškodovanih v prometnih nesrečah.

KAKŠNE BI BILE NJEGOVE KORISTI?

• Reševalne službe bi na podlagi sistema, ki omogoča takojšnje

javljanje nesreč, in natančnih satelitskih podatkov lahko precej

hitreje prišle na kraj nesreče in tako:

– vsako leto rešile do 2 500 življenj;

– za 10–15 % zmanjšale resnost poškodb (manj primerov trajne

invalidnosti, lažje namesto hujših poškodb).

Druge prednosti

• manj zastojev zaradi prometnih nesreč;

• učinkovitejše upravljanje prometa in hitrejši odziv ob

prometnih nesreč;

• možnosti uporabe sistema za druge koristne storitve –

elektronsko cestninjenje,

• sledenje prevoza nevarnega blaga, različne oblike

zavarovanj itd.;

• avtomobilska in telekomunikacijska industrija bi lahko

zagotavljali nove storitve v vozilu, kot so satelitski sistem

za določanje položaja, zmogljivosti za obdelovanje

podatkov in komunikacijske zmogljivosti.

Kako deluje ?

Načeloma bo (odvisno od direktive EU) z letom 2014 eKlic obvezen za vsa nova

vozila v EU.

V Sloveniji sodeluje pri pripravi/določanja protokola Min. za visoko šolstvo znanost

in tehnologijo v sodelovanju z URSZR.

9 držav že testno uporablja eKlic in

določa protokol za uporabo – pilotski pojekt

• Nizozemska,

• Hrvaška,

• Romunija,

• Italija,

• Nemčija,

• Finska,

• Češka,

• Švedska ter

• Grčija

Informacije / podatki eKlica so posredovane 112 centru na dva

načina:

- prvo kot digitalni impulz, ki javi lokacijo avtomobila in lahko

poleg nje vsebuje še veliko podatkov:

- vrsta goriva

- tip vozila (znamka, barva …)

- osebno, tovorno vozilo, avtobus, motorno kolo

(trenutno je eKlic vpeljan v vozila do 3,5t)

- število potnikov (npr. otroci v avtobusu?)

- tovor (ADR oz. nevarno blago, žive živali …) posebno

če se zgodi nesreča v tunelu v katerem je udeleženo

vozilo, ki prevaža nevarno blago;

- in drugo v obliki vzpostavitve glasovne komunikacije med

voznikom in operaterjem. Te dodatne informacije so zelo

dragocene za pravilno in pravočasno ukrepanje – seveda če

lahko voznik govori. Z vzpostavitvijo govorne komunikacije se

ugotovi ali se je voznik zaletel npr. v drog ali jarek in ni telesno

poškodovan – potrebuje samo avto vleko ali asistenco ali pa je

udeležen v prometni nesreči in potrebuje nujno medicinsko

oskrbo ter gasilce v kolikor je ukleščen v vozilu.

• Vse pridobljene informacije je nato potrebno obdelati ter posredovati

ustreznim (pristojnim) službam – partnerjem (policija, prva pomoč,

gasilci, upravljavec ceste …), da vsak v sklopu svojih pristojnosti in

nalog ustrezno ukrepa. Seveda je želja upravljavca ceste, da

zagotovi varnost na cesti ter jo čim prej usposobi za nadaljnji promet

oziroma vzpostavi obvoz ter o dogodku obvesti udeležence v

prometu.

• Prav tako se postavlja vprašanje kdo, kdaj in katere informacije /

podatke bi naj prejemal. V bistvu so dogodki na cestah različno

pomembni odvisno kaj se zgodi in kje (nesreča, okvara vozila) ter ali

je to v urbanem naselju, avtocesti ali osamljeni gozdni cesti. Na tem

področju bo potrebno še veliko storiti / doreči. Po eni strani bi želeli

biti vsi seznanjeni o dogodkih na cestah po drugi strani pa se bojijo

prevelikega števila (nepomembnih) informacij / podatkov.

• Prav tako se je potrebno zavedati, da informacije s sabo pripeljejo

odgovornost, katero bo tisti, kateri jih bo prejemal oziroma z njimi

upravljal tudi moral prevzeti.

• Nekdo bo seveda moral prejemati te podatke, jih obdelovati in

posredovati pristojnim službam / institucijam.

• eKlic bo omogočal tudi ročno sproženje (vzpostavitve komunikacije z

112 centrom), zato se je tukaj odprla prava razprava o tem ali bodo

vozniki pravilno koristili to možnost ali bo prihajalo do zlorab ter

nepravilne uporabe (zanimanje o stanju na cestah, vremenu uri ali

poročanju o nepomembnih dogodkih na ali vzdolž ceste). Seveda je

to odvisno od države ter kulture voznikov. Vsekakor pa bo potrebno

pred vpeljavo eKlica javnost o tem seznaniti (TV kampanije ipd.) ter

določiti sankcije za zlorabo.

Delovanje eKlica na Nizozemskem

Third Party Services

Incident

Management

domein

Noodhulpketen

C2000

netwerkNCV1-1-2

centrale

KLPD

PAC

Eenheid

Openbaar

telefonie

netwerk

Regionale

meldkamer

RWS

Gesprek + MSD

Call Info

ServiceBusiness rules

...

VID

RDW

MSD

Event +

verrijkte

gegevens

Verrijkte gegevens

Automotive

service

center

MSD – Minimum Set of Data

NCV –

RWS – read NRA

Avtomobilska industrija tudi …

• Citroën že ponuja storitev vendar je klic

preusmerjen na njihov asistenčni center (v

Sloveniji ne deluje)

• BMW prav tako omogoča povezavo do

asistenčnega centra, z dodatnimi podatko o

sili trka, koliko zračnih blazin se je sprožilo,

stanje varnostnih pasov in ali se je vozilo

prevrnilo.

• Peugeot, Volvo …

BMW

Topic Timeschedule for CEDR EB

1 Travel time information Draft ready in 2011

2 Co-modal traveller information Draft ready in 2011

3 Speed control Draft ready for EB of March 2011

4 HGV overtaking ban Draft ready in 2011

5 Incident warning Draft ready in 2011

6 Hard shoulder running Draft ready in 2011

7 Dynamic lane management Draft ready in 2011

8 Tidal flow Draft ready in 2011

9 Ramp metering Draft ready in 2011

10 Interchange lane control Draft ready in 2011

11 Re-routing Draft ready in 2011

12 Incident management Draft ready for EB of March 2011

13 Strategic Route Management Draft ready in 2011

Hvala za pozornost …

Uroš Brumec, dipl.inž.tehnol.prom.

E-pošta: uros.brumec@ddc.si