View
234
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
Poraba antibiotikov v Sloveniji
in drugod po svetu
Prof. dr. Milan Čižman, dr. med.
UKCL, Klinika za infekcijske bolezni in
vročinska stanja
Slovenska skupina sodelavcev pri projektu
ESAC (European Surveillance
on Antimicrobial Consumption)
Milan Čižman, Tom Bajec, Silva Pečar Čad, Bačar Cvetka, Balkovec
Cvetka, Bogovič Metka, Berginc - Dolenšek Anica, Bernat Nada, Dolenšek
Melita, Drofenik Polonca, Faganeli Nataša, Fijavž Edita, Globočnik Janez,
Gorišek-Reberšek Jelka, Jazbec Helena, Keček Majda, Kobal Nataša,
Katja Štrancar, Kraševec Mojca, Krivograd Peter, Križman Lučka, Kreft Rajko,
Martinčič Tatjana, Mezinec Majda, Najdenov Brigita, Ovnič-Hanuš Alenka,
Remec Tatjana, Salemović Danilo, Sikošek Tatjana, Sonc Monika, Šibanc
Branko, Štefančič Metka, Tratar Franci, Zorec Marija, Silva Jenko.
Razlogi za spremljanje nacionalne rabe
antibiotikov
• Ugotavljanje trendov porabe, ki zahtevajo nadaljnjo analizo
• Omogočanje primerjave med podobnimi tipi bolnišnic, oddelkov, regij, po starosti …
• Merjenje učinkovitosti ukrepov
• Povratno obveščanje predpisovalcev → koristno izobraževanje
• Analiza povezav med porabo in odpornostjo
• Izboljšanje varnosti bolnikov z zmanjšanjem okužb z odpornimi bakterijami
• Raba enako učinkovitih, vendar cenejših antibiotikov omogoča zmanjšanje stroškov
• Mednarodne primerjave
Antimicrobial resistance surveillance in
Europe 2014 (EARS-Net-2014)Bacteria EU Slovenia
% % (trend)
S. pneumoniae penicilin-nonsusceptible
macrolides-non-suscept.
1-47 10
0-48 19
MRSA 0-56 13
VRE 0-45 2
E.coli ESBL + 3-40 13
K.pneumoniae ESBL + 0-75 27
E.coli carbapenemase + 0-1.2 0.0
K.pneumoniae carbapenemase + 0-62 0.9
P.aeruginosa CR 4-59 31
Acinetobacter spp CR 0-93 27
Merske enote
• Klasifikacija
– Anatomical Therapeutic Chemical (ATC)
klasifikacija razdeli aktivne učinkovine in
različne skupine glede na organ ali sistem
na katerega deluje. Vključuje terapevtske,
farmakološke in kemične lastnosti.
• Merska enota
– definirana dnevna doza (DDD) je povprečni
dnevni odmerek na dan, ki se uporablja pri
odraslih za glavno indikacijo.
Klasifikacija zdravil
5 nivojev
1. nivo Anatomsko glavna skupina
npr. J - protimikrobne učinkovine za
sistemsko rabo
2. nivo Terapevtska podskupina
npr. J01 – protibakterijske učinkovine
3. nivo Farmakološka podskupina
npr. J01C – betalaktami – penicilini
4. nivo Kemična podskupina
npr. J01CA – penicilini z razširjenim
spektrom
5. nivo Kemična učinkovina
npr. J01CA04 - amoksicilin
Raba antibiotikov
Kje jih
predpisujemo
Tip rabe Vprašljiva raba
Humana medicina
(50%)
10-20%
bolnišnice
80-90%
ambulantno
20-50%
nepotrebna
Veterina in
poljedelstvo
(50%)
20% zdravljenje
80%
preprečevanje
okužb in
pospeševanje
rasti
40-80% zelo
vprašljiva
Wise R et al. BMJ 1998; 317: 609 (mod), 80% v ZDA v 2010
Ambulantna poraba (TID) protimikrobnih zdravil v Sloveniji 1997 - 2015
Skupna poraba v RP/1000/PREB - J01 v RS
STRUKTURA AMBULANTNE PORABE DRŽAVE PO STAROSTNIH SKUPINAH V ŠTEVILU IZDANIH RECEPTOV NA TISOČ PREBIVALCEV NA DAN
(RP / 1000 PREB) 2015
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
00-01 01-04 05-09 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ Total
TETRACYCLINES (J01A)
SULFONAMIDES AND TRIMETHOPRIM (J01E)
QUINOLONE ANTIBACTERIALS (J01M)
OTHER BETA-LACTAM ANTIBACTERIALS (J01D)
OTHER ANTIBACTERIALS (J01X)
MACROLIDES, LINCOSAMIDES AND STREPTOGRAMINS (J01F)
BETA-LACTAM ANTIBACTERIALS, PENICILLINS (J01C)
AMINOGLYCOSIDE ANTIBACTERIALS (J01G)
Ambulantno predpisovanje
antibiotikov Država leto Starost-let Število Rp/1000
Srbija 2013 <18 1365
Grčija 2010-13 <18 1100
Italija (Emilia-
Romagna)
2008 0-18 957
Slovenija 2012 0-18 702
Nemčija 2008 0-18 561
UK 2008 0-18 555
Danska 2008 0-18 481
Nizozemska 2008 0-18 294
Švedska 2010 0-18 300
Slovenija 2015 0-18 707
Predpisovanje antibiotikov (RP/1000 otrok/leto)
otrokom na Švedskem * 200-432 ,Swedres 2014
Starost /leta 2011 2014
0-6 let 468 367*
7-19 let 286 218
Zapleti okužb zgornjih dihal ECCMID 2016 EPO 125, Hellman J in sod.
• Znižanje rabe antibiotikov v Stockholmski regiji za 33 %
• Obdobje 2011-14
• Pogostnost zapletov do 30 dni po : AOM (n=183 015) : (mastoiditis, meningitis)
tonzilitis (n= 342 651) :(peritonzilarni ,retro/para faringealniabsces ,sepsa (S.pyogenes)
sinuzitis (102 281) (pansinuzitis, orbitalni absces , subduralni in zunaj duralni absces
Ni BILO PORASTA ZAPLETOVZAPLETOV < 3 /10 000 Z IZJEMO PERITONZILARNI ABSCES >30/ 10 000
Struktura predpisovanja (%)
antibiotikov v Sloveniji 2015antibiotik 0-14 let 15- 65 let +65 let
penicilin 27 9 2
amoksicilin 37 19 11
amoksicilin/klavulanska
kislina
14 28 31
makrolidi 10 18 14
TMP/SMX 3 8 11
kinoloni <1 8 20
ostalo 9 10 11
Skupaj (RP/1000
preb./leto
719 436 690
Kako doseči 25% znižanje ambulantne porabe(Lovšin B,BeovićB 2003,Adrianssens et al 2011)
Okužba Odrasli število v letu 2009
% zdravljenih v letu 2002 v Lj.regiji
Kazalnikkakovosti% zdravljenih
Zmanjšano število zdravljenih (-32%)
Okužba zg.dihal
308 000 40 0-20 150 000
Okužba v žrelu
28 000 75 0-20 15 000
OMA 22 000 95 0-20(>2 leti starosti)
15 000 ?
Sinuzitis 29 000 94 0-30 20 000
Tracheobronhitis
41 000 85 0-30 23 000
Ambulantno predpisovanje po specializacijah(93,79%)v letu 2014 (516,4 Rp/1000 preb./dan)
specializacija Rp/1000 prebivalcev/leto
% celotnegapredpisovanja
Splošna medicina 135 26
Brez specializacije 124 24
Družinska medicina 77 15
Pediatrija 75 15
Interna medicina 19 4
Šolska medicina 18 4
Ginekologija in porodništvo
11 2
Medicina dela, prometa in športa
10 2
Splošna kirurgija 9 2
ORL 6 1
Kazalniki kvalitete ambulantnega predpisovanja v Sloveniji v letu 2012, kjer ne dosežemo percentile 25
•Previsoka poraba:
• amoksicilin/klavulanske kisline(29% vs 13%)• Kinolonov (8% vs 6 %)• cefalosporinov 3. generacije (0,5% vs 0,1% )• antibiotikov pozimi (30% vs 17%) • kinolonov pozimi (10 % vs 8%)• Širokospektralnih(AM/KK,cef 2in 3gen,AZT in KLAR)
2012 2013
2014
Regional antibiotic consumption(J01) in
Slovenia - 2012 - 2015
2015
Povezava med regijsko porabo in diagnozami
v letu 2009 pri otrocih (0-14 let)
(Starašinič N, Smole V)
• Okužbe zg. dihal (r=0.7)
• Akutni faringitis/tonzilitis (r=0.9)
• Akutni laringitis/traheitis (r=0.6)
• Akutni bronhitis (r=0.73)
• Akutni bronhiolitis (r=0.62)
• Število kurativnih obiskov (r=0.58)
Povezava med regijsko porabo in diagnozami
v letu 2009 pri odraslih (Starašinič N, Smole V)
• 15 – 64 let
– akutni faringitis/tonzilitis (r=0.77)
– akutni laringitis/traheitis (r=0.68)
– okužbe sečil (r=0.63)
• ≥ 65 let
– okužbe sečil (r=0.71)
Predlagani kazalniki kvalitete
predpisovanja ESAC skupine
Diagnoza Starost (let) Sprejemljiv %
zdravljenih z
antibiotiki
Akutni bronhitis/bronhiolitis > 18 0 -30
Okužba zgornjih dihal > 1 0 – 20
Akutni tonzilitis > 1 0 – 20
Akutni/kronični sinuzitis > 18 0 – 20
Akutno vnetje srednjega
ušesa/miringitis
> 2 0 – 20
Pljučnica 18 – 65 80 – 100
Cistitis pri ženskah > 18 80 - 100
Ambulantna poraba (DDD/1000 preb./dan)
antibiotikov in odpornost invazivnih sevov v
Sloveniji (Kolman J-EARS-Net)
Poraba/odpornost 1999 2014 2014 vs 1999
Poraba penicilina 11,75 9,49 -19,3 %
Odpornost S. pneumoniae
Proti penicilinu
14,5% 9,7% -33,2 %
Poraba makrolidov 3,81 1,56 -59,1 %
Odpornost S. pneumoniae
Proti makrolidom
5,4% 19,3% +257 %
Poraba FQ 1,51 1,11 -26,5 %
Odpornost E.coli proti FQ 10 % 24 % +140 %
Predlogi izboljšanja ambulantne rabe antibiotikov v Sloveniji (ICM, Čižman M)
• Znižati celotno rabo antibiotikov vsaj za 25% ,otroci več
• Znižati regionalne razlike v predpisovanju antibiotikov
• Znižati odstotek zdravljenja bolnikov z:• okužbami zgornjih dihal• okužbami v žrelu • vnetjem srednjega ušesa pri otrocih • akutnim bronhitisom
• Izboljšati strukturo predpisovanja• znižati rabo amoksicilin/klavulanske kisline • znižati rabo makrolidov (azitromicin, klaritromicin)• znižati rabo kinolonov
• Spremeniti zdravljenje okužb: • okužb spodnjih sečil > 18 let – nitrofurantoin namesto kinolonov,
cefalosporinov, TMP/SMX, nabava fosfomicina
• Izboljšati klinično diagnozo akutnega bakterijskega sinuzitisa
Zaključek
• V Sloveniji smo znižali rabo antibiotikov za cca 30 % vendar premalo
• Bistveno prepogosto predpisujemo antibiotike otrokom kljub pediatrom na primarnem nivoju
• Bistveno preveč predpisujemo amoksicilin /klavulanske kisline še zlasti odrasli
• Predpisujmo antibiotike bolj odgovorno :prava indikacija ,pravilna izbira, pravočasno, pravilni odmerek in pravilno trajanje
Recommended