Februar 2014/2 Posebna izdaja SL Februar 2014/2 Posebna izdaja … · 2014. 2. 26. · EESO info...

www.eesc.europa.eu3 1

EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja

UVODNIKUVODNIK

Drage bralke in bralci,„optimizem je v zraku“, „spremembe so pred vrati“, „kažejo se prvi poganjki oživitve“ ... Na srečanjih strokovnjakov od Davosa do Dublina je slišati govor-jenje o oživitvi gospodarstva – pa to res odraža dejan-sko dogajanje?

Daleč od zasneženih pobočij švi-carskih Alp se fi nančno varčevanje še vedno boleče čuti in najbolj ranljivi so najbolj na udaru. Brezposelnost mla-dih, kronična zadolženost, revščina otrok in rastoči razkorak med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo ...

Če pa drži, da smo končno na poti iz najhujše gospodarske krize v zgo-dovini EU, ne moremo samo stati in se čuditi: delo nas čaka. Najprej se moramo prepričati, da v naglici, nadoknaditi izgubljeno gospodarsko rast, koga ne povozimo ali pustimo za sabo. Obenem se moramo učiti iz napak, da se ne bi ponovile.

V zadnjih sedmih letih gospodarskega in denarnega kaosa smo se naučili več o nas samih kot družbi kot prej v 70 letih. Na lastne oči smo se lahko prepričali o nevarnosti naraščajočega dolga, virtualnega kredita, sebičnosti in pohlepa. „Igral-niška kultura“ je pustila milijone ljudi, mladih in starih, brez službe, doma, denarja in – vse prepogosto – brez upanja.

Potrebne so spremembe in to ne samo kozmetične. Naučiti se moramo skrbeti bolj, ne manj, oživiti duha dajanja, ne samo jemanja, in prestopiti ločnico kulture in vere ter se naučiti živeti skupaj kot Evropejci. Predvsem pa moramo zaščititi in spodbujati vrednote, na katerih sloni EU: enakopravnost, socialne pravice in pravičnost za vse.

Dolžnost Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je zagotoviti, da „socialni“ in „ekonomski“ del sodelujeta v dobro državljanov EU. To je naše poslanstvo in ne nameravamo se izogibati svojim dolžnostim pri svetovanju zakonodajalcem EU o tem, katera je po našem utemeljenem mnenju najboljša usmeritev.

Samo še štirje meseci nas ločijo od evropskih volitev in prebivalci EU imajo zgodovinsko priložnost, da pomagajo stvari spremeniti na bolje. Tudi v EESO se ne bomo izneverili svojim dolžnostim.

Jane Morrice,podpredsednica EESO, pristojna za komuniciranje

14. marec 2014Solun, Grčija: Evropski dan potrošnikov

18. marec 2014EESO, Bruselj: dan civilne družbe 2014

25. in 26. marec 2014EESO, Bruselj: plenarno zasedanje EESO

26.–28. marec 2014EESO, Bruselj: Vaša Evropa, vaš glas 2014!

V TEJ ŠTEVILKI

2 EESO utira pot za prihodnost socialnih podjetij3 EU nujno potrebuje industrijsko politiko4 Krepitev evropskih zmogljivosti za mednarodno

sodelovanje

5 Novi pristopi v vojni proti drogam6 Marianne Muona: EESO povezuje ljudi

KOLEDAR DOGODKOV

NA KRATKO

Urednika:Béatrice Ouin – predstavnica članov EESO v uredniškem odboru (skupina delojemalcev, FR)Maciej Bury (mb)

Avtorji prispevkov:Agota Bazsik (ab) Alejandro Izquierdo Lopez (ail) Dorota Zapatka (dz) Fabiola Giraldo Restrepo (fgr) Henry Borzi (hb) Laure Limousin (ll) Silvia M. Aumair (sma)

Splošna koordinacija:Agata Berdys

Naslov:Evropski ekonomsko-socialni odborStavba Jacques Delors, Rue Belliard/Belliardstraat 99, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/BelgiëTel. +32 2 5469476Faks +32 2 5469764E-naslov: eescinfo@eesc.europa.euSpletna stran: http://www.eesc.europa.eu/

EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih Odbora.

Tiskano izdajo EESO info v nemškem, angleškem in francoskem jeziku lahko dobite brezplačno pri službi za medije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

V elektronski obliki (PDF) je EESO info na voljo v 23 jezikih na spletni strani Odbora:

URL: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info

EESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in drugih publikacijah Odbora.

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (en izvod se pošlje uredniku).

Naklada: 12 310 izvodov

Naslednja številka izide marca 2014.

Predstavniki Evropskega ekonomsko--socialnega odbora so se decembra 2013 na Trgu neodvisnosti (Majdan) v Kijevu srečali z demonstranti, da bi slišali njihovo zgodbo. Pod improvi-

ziranim šotorom ali na ulici je dele-gacija, ki jo je vodil predsednik Henri Malosse, govorila z več predstavniki odporniškega gibanja. Ti so obsodili policijsko nasilje s prvih demonstra-cij, ki so sledile odklonitvi podpisa sporazuma z EU, ter poudarili tesnobo prebivalstva, ki mu je bila odvzeta možnost odločanja o lastni usodi.

Medtem ko je ukrajinski parlament okrepil zakonodajo glede pravice do demonstracij, se je EESO odločil, da bo glas ukrajinske civilne družbe ponesel v Bruselj. Ruslana Ližičko, prepozna-ven lik gibanja EuroMajdan, in Oleksij

POGOVOR MED KOLEGI

V nizu pogovorov se Béatrice Ouin, francoska članica EESO (skupina delojemalcev) in predstavnica čla-nov v uredniškem odboru EESO info, pogovarja z drugimi člani, da bi izvedela, katere teme jih najbolj zanimajo. Pred kratkim se je srečala z Marianne Muona, fi nsko članico iz skupine delojemalcev in dosedanjo direktorico predstavništva finskih sindikatov pri EU.

EESO info: Članica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ste

postali pred kratkim. Kakšni so vaši prvi vtisi o EESO?

Marianne Muona: Najprej sem ugoto-vila, da je tukaj veliko ljudi, ki jih nisem še nikoli srečala, na srečo pa so tu tudi ljudje, ki sem jih že prej poznala. Zato se veselim pogovora z vsakim – naj-boljši del je spoznavanje novih ljudi. EESO je resnično vseevropska mreža ljudi in po mojem mnenju zelo zani-miva.

Veliko je tudi različnih vprašanj, ki se obravnavajo. Odločila sem se, da se bom najprej posvetila temam, ki me zanimajo. Na primer, delo EESO na področju trgovinske politike se mi zdi zelo zanimivo.

Lahko na kratko opišete organizacijo, ki jo zastopate v EESO (število njenih članov, panogo, njeno vlogo na Finskem itd.)?

Zastopam fi nsko zvezo delavskih sindi-katov STTK, ki združuje 17 sindikatov in ima 608 000 članov. Ti so zaposleni na primer v zdravstvu (kot medicinske sestre ali negovalno osebje), industriji in bančništvu. Veliko je tudi uslužben-cev iz državne ali lokalne javne uprave,

pa tudi ljudi, zaposlenih v terciarnem sektorju. Na Finskem je približno 70 % zaposlenih včlanjenih v sindikate.

STTK ima pomembno vlogo pri iskanju kompromisov o obsežnih tristranskih sporazumih z združenji delodajalcev in fi nsko vlado. V zadnjih dveh letih in pol sta bila dosežena dva okvirna sporazuma o povišanju plač, davkih, izboljšavah v sistemu social-nega varstva in drugih vprašanjih.

Ste zelo mladi. Kdaj ste začeli delati v sindikatu? Kaj vas je spodbudilo k temu in kaj ste počeli pred tem?

Moja prva sindikalna dejavnost je bila služba v Svetu skandinavskih sindi-katov NFS v Stockholmu leta 2010. Usklajevala sem mrežo baltskih sin-dikatov BASTUN. Kmalu zatem mi je STTK ponudil položaj mednarodne svetovalke za odnose z EU, ETUC in MOD. Aprila 2012 sem bila v imenu STTK imenovana za direktorico bru-seljskega urada finskih sindikatov FinUnions. Moj mandat poteče aprila 2014 in vrnila se bom na mesto med-narodne svetovalke v STTK. ●

Hončaruk, eden glavnih predstavnikov gibanja, ki skrbi za stike z javnostjo, sta bila povabljena na plenarno zasedanje 21. januarja.

„Evropa si ne more zatiskati oči pred tem, kar se dogaja na njenih mejah, v Ukrajini. Imeti mora pogum, da jasno pove svoje stališče,“ je izja-vil Henri Malosse. „Evropska civilna družba lahko EU pri tem spodbudi.“ Po teh besedah je 353 članov EESO sprejelo resolucijo, s katero je EESO uradno izrazil podporo ukrajinski civilni družbi. (ll) ●

Marianne Muona: EESO povezuje ljudi

“Potrebne so spremembe in to ne samo kozmetične. Naučiti se moramo skrbeti bolj, ne manj, oživiti duha dajanja, ne samo jemanja, in prestopiti ločnico kulture in vere ter se naučiti živeti skupaj kot Evropejci.” Evropa mora ukrepati, pravi Ruslana

Ruslana Ližičko, obraz protestov na trgu Majdan v Kijevu, pevka in zmago-valka tekmovanja za popevko Evrovi-zije leta 2004, je bila skupaj s tiskovnim predstavnikom gibanja Oleksijem Hončarukom povabljena na plenarno zasedanje EESO 21. januarja. Čeprav je v zadnjih nekaj dneh ukrajinski par-lament omejil pravico do demonstri-ranja, je EESO okrepil svojo podporo ukrajinski civilni družbi.

EESO info: Kako ste se odločili za to, da se vključite v spodbujanje aktivnega demokratičnega sodelovanja državljanov?

Ruslana Ližičko: Že zelo dolgo sem goreča zagovornica ukrajinskega vključevanja v evropsko in evro--atlantsko skupnost ter večjega spo-štovanja načel demokracije in polne udeležbe civilne družbe v naši družbi. To, da sem šla naprej, aktivno pod-prla in se vključila v še vedno trajajoče evro-majdanske proteste, je bilo zame povsem naravno.

Kaj glede tega pričakujete od Evrope? Kaj je Evropa že dosegla?

Od Evrope pričakujem aktivnejše, prak-tične korake v pomoč ukrajinskemu ljudstvu, ne pa samo verbalno ali diplo-matsko podporo. Po mojem mnenju je bilo doslej najpomembnejše, da se je Evropa začela precej jasneje zavedati resnično skorumpirane, kriminalne narave številnih uradnih predstavnikov sedanje ukrajinske vlade, pa tudi ruske sovražnosti in njihovega očitnega izsi-ljevanja Ukrajine.

Kaj bi morala Evropa narediti, da bi podprla/pomagala okrepiti ukrajinsko civilno družbo, spodbudila državljane k sodelovanju in prevzemanju odgovornosti ter promovirala vključevanje vseh njenih državljanov?

Evropa bi morala prebivalcem Ukrajine dati jasen signal, da podpira njihova prizadevanja za to, da živijo v pravični

Evropska civilna družba je solidarna s Tibetanci

EESO je nedavno na svojem sedežu sprejel ministrico za zunanje zadeve osrednje tibetanske uprave Diki

Čojang. Predstavnica tibetanske vlade se je srečala s predsednikom Odbora Henrijem Malossom ter več drugimi člani, med drugimi z Anne--Marie Sigmund, Béatrice Ouin in Thomasom Jansonom.

Že pred več kot 50 leti so se dalaj-lama, tibetanski duhovni vodja, tibetanska vlada in parlament morali zateči v Daramšalo (v Indiji). V zadnjih petih letih so se razmere za tibetansko ljudstvo le še slabšale, saj so kitajske oblasti okrepile repre-sijo nad njim. Tibetanci ne uživajo

temeljnih pravic in svoboščin, nji-hova kulturna in verska identiteta pa sta ogroženi. Razmere so tako hude, da je po letu 2009 prišlo do vrste protestnih samozažigov. Več kot sto ljudi je izgubilo življenje, vendar se osrednja kitajska vlada na to sploh ni odzvala.

Ob obisku tibetanske ministrice je EESO poudaril odločno stališče evropske civilne družbe: vnovič je izrazil vso podporo Tibetancem v boju za njihove temeljne pravice.

EU nujno potrebuje industrijsko politiko

Joost van Iersel je dejavni član posve-tovalne komisije EESO za spremembe v industriji, predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohe-zijo (ECO) in poročevalec za mnenje o močnejši evropski industriji za rast in oživitev gospodarstva.

EESO info: Kakšne so trenutno razmere v predelovalni industriji v EU?

Joost van Iersel: Trenutno je aktualna ponovna industrializacija. Evropski svet je določil cilj: do leta 2020 naj bi prede-lovalna industrija ustvarila 20 % BDP EU, vendar trenutno stanje ni rožnato. Z izjemo Nemčije se industrijska proi-zvodnja v Evropi zmanjšuje.

Katere ovire preprečujejo uresničevanje cilja?

Svetovni položaj Evrope je nedvomno še vedno impresiven, vendar pa se zaradi poceni energije – plina iz skri-lavca – in programov raziskav industrij-

Drage bralke in bralci,nedavno sporočilo Komisije z naslovom Za oživitev evropske industrije je dokaz, da ponovna indu-strializacija v Evropi ni več tabu. Zato čestitam komisarju Tajaniju, s katerim sem se v zvezi s tem sestal pred nekaj dnevi, da se je v tem odločilnem trenutku posvetil temu vprašanju. Pred nami sta

namreč zelo pomembna izziva: privabiti nove nalože in ustvariti podjetjem prijaznejše okolje.

Komisija se je torej začela ukvarjati s tem vpraša-njem, Svet pa je žal sklenil preložiti razpravo o evrop-ski industriji na vrh v marcu, ko je dnevni red srečanja že tako zelo naporen. Čeprav povezave med industrijo, energijo in podnebjem ni več treba dokazovati, pa s sočasno obravnavo vseh treh področij tvegamo, da zanemarimo izzive za industrijo. Tudi iz dejstva, da je Svet preložil razpravo, je dobro razvidno, kakšen pomen države članice pripisujejo temu vprašanju.

Vse prepogosto pozabljamo, da je industrija steber evropskega gospodarskega in socialnega povezovanja, da neposredno zapo-sluje 25 % prebivalstva in predstavlja več kot 15 % BDP. Pozabili smo tudi, da Evropa izvira iz industrijskega projekta: Evropska skupnost za premog in jeklo ni pomenila nič več in nič manj kot skupno uporabo industrijske infrastrukture ustanovnih držav članic.

Zato je skrajni čas, da EU industrijo znova postavi na noge. Evropa mora sprejeti strategijo za industrijsko konkurenčnost, ki bo celostna, solidarna in trajnostna, sicer lahko nastane še večja socialna kriza. EU ne sme spregledati tega gonila rasti!

Henri Malosse,predsednik EESO

ska proizvodnja v ZDA naglo povečuje. Kitajska hitro napreduje v inovativnih procesih in tehnologijah. Sledijo Indija, Brazilija in ostali. Podjetja so prilago-dljiva in evropska proizvodnja, ki je odvisna od energije, se seli v ZDA. Proizvodni obrati se navadno selijo tja, kjer je trg; tako so evropska podjetja vse bolj prisiljena k selitvi dela svoje razi-skovalne dejavnosti v države z večjimi potencialnimi trgi.

Ali se Komisija, Svet in države članice odzivajo na te izzive?

V zvezi s tem obstaja zaskrbljenost. Predvsem v zvezi z enotnim trgom in potrebo po skupnem duhu, namesto da drsimo v ponovno nacionalno razdelje-nost. Še več, industrijske politike držav članic se morajo združiti v evropsko industrijsko politiko. Le evropski trg ima zadostno kritično maso za razvoj novih, pionirskih industrijskih pobud, ki bodo vodilne na svetovni ravni. Evropska podjetja lahko ohranijo močan položaj samo, če bodo dobro zastopana v najvišjih segmentih vre-

dnostne verige, kjer se je njihov položaj poslabšal.

Kaj je treba storiti?

Ključnega pomena so čezmejni okviri in mreže za raziskave in razvoj. Treba je spodbujati mobilnost strokovnega znanja. To bi moralo biti povezano z močnim poudarkom na sposobnostih na vseh ravneh. Evropa zlasti močno trpi, ker ni skupne energetske politike, kar spodkopava notranji trg. Mešanica energetskih virov je preveč raznolika in cenovne razlike so pogubne. S tem vprašanjem bi se morala ukvarjati nova Komisija, in tudi s storitvami. Vredno-stne verige v industriji so vse bolj kom-binacija tehnologije, proizvodnje in naprednih storitev, ki so pri oblikovanju evropske politike pogosto spregledane. Izjemno je dobrodošla delovna skupina EU za storitve.

Kakšna je po vašem mnenju dolgoročna prihodnost?

V igri je veliko in zgolj s cilji ne bomo spremenili dejanskega stanja. Skupna industrijska politika bi morala biti pred-nostna naloga za Komisijo v naslednjem mandatu in Svet za konkurenčnost bi bilo treba temu ustrezno organizirati. ●

Vračanje delovnih mestPreselitev proizvodnje nazaj v izvorno državo (angl. re-shoring) je najnovejši trend v svetovni industrijski proizvo-dnji. Pojem se nanaša na podjetja, ki tovarniško proizvodnjo selijo nazaj v Evropo (ali ZDA), saj se dobički v rastočih gospodarstvih, kot je kitajsko, zmanjšujejo.

Posvetovalna komisija EESO za spre-membe v industriji (CCMI) je 13. febru-

arja v severni Italiji organizirala javno posvetovanje o tem, kako lahko vrača-nje proizvodnje pomaga pri ponovni industrializaciji v Evropi, Odbor pa trenutno pripravlja mnenje o tej temi.

„Obseg selitve proizvodnje na tuje se zmanjšuje in nekatera podjetja se vračajo,“ potrjuje poročevalec Edgardo Iozia. „V Veliki Britaniji je po naših podatkih postopek vračanja začelo

107 podjetij. Sprva so Evropo zapustila zaradi varčevanja, toda na koncu so nekatera od njih ugotovila, da so pre-cenjevala pričakovane prihranke. Pre-selitev pomeni dodatne stroške zaradi prevoza in zamenjave osebja. Pri selitvi v tujino se pojavi več problemov, ki jih je treba rešiti.

Poleg tega se stroški dela leto za letom povečujejo. Kitajska se je iz poli-tičnih in gospodarskih razlogov odlo-čila za zvišanje plač delojemalcev, da bi povečala domače povpraševanje.“ Kot ugotavlja nek ameriški razisko-valni inštitut, je povprečna plača kitaj-skih tovarniških delavcev med letoma 2005 in 2010 poskočila za 19 odstotkov.

Toda po podatkih iz svetovne razi-skave mednarodnega podjetja za sveto-vanje Stanton Chase, ki se je udeležilo posvetovanja EESO, je najpogostejši razlog, zakaj se podjetja preselijo nazaj, kakovost. „Nekatera niso zadovoljna s kakovostjo proizvodov,“ pojasnjuje Iozia. „Prejela so veliko pritožb strank, zato so se odločila za vrnitev.“

Stanton Chase ugotavlja, da 34 % vodij podjetij opaža trend vračanja. Toda Economist meni, da je pojav treba trezno obravnavati. Številna velika pod-jetja še vedno več dela selijo v tujino, kot ga vračajo domov. Za podjetja, ki zdaj raziskujejo nove trge v razvija-jočih se gospodarstvih, selitev na tuje

Jeremy Rifk in v knjigi The Third Industrial Revolution (Tretja industrijska revolucija) iz leta 2011 razmišlja o vplivu digitalne komunikacije na nove energetske sisteme. Številni opazovalci pa menijo, da je 3D-tisk – izjemna združitev digitalne tehnologije in precizne proizvodne tehnike – še bolj obetavno gonilo nove dobe strojev, saj omogoča udeležbo skoraj vsakomur z zamislijo in dostopom do računalnika.

3D-tiskanje se v panogi imenuje tudi „aditivna proizvodnja“, ker industrijski tiskalniki na podlagi digitalnega modela gradijo prave predmete z dodajanjem

plasti za plastjo. Gre za hiter in varčen način ustvarjanja prototipov, ki jih lahko pokažemo potencialnim strankam ali pro-izvajalcem.

Ta tehnologija se uporablja v arhitek-turi, gradbeništvu, industrijskem oblikova-nju, strojništvu in raznih drugih panogah, kot so letalska in vesoljska industrija, medicina, proizvodnja embalaže in potro-šniškega blaga, ter v umetnosti. Možno-sti uporabe 3D-tiskanja so praktično neskončne. Lahko se uporablja na kateri koli stopnji življenjskega cikla izdelka, celo za prilagoditev tradicionalne proizvodnje (montaža, struženje, vrtanje, brušenje), s čimer se poveča konkurenčnost.

Toda industrijske revolucije že same po sebi povzročajo motnje. Tehnološki razvoj

Ali vstopamo v novo dobo strojev?

“Evropa mora spre-jeti strategijo za indus-trijsko konkurenčnost, ki bo celostna, solidarna in trajnostna, sicer lahko nastane še večja socialna kriza.”

Pogled na vzhod

EESO razpravlja o sporazumu o naložbah in človekovih pravicah v Chengduju na Kitajskem

Evropski ekonomsko-socialni odbor je kot vodilni predstav-nik evropske civilne družbe lani novembra v Chengduju organiziral 13. okroglo mizo s Kitajsko. Glavni temi razprav sta bili sporazum o naložbah in človekove pravice.

Dvosmerne naložbe – koristne za Kitajce in Evropejce

Čeprav je Kitajska že zdaj druga največja trgovinska partnerica EU, ta pa največja trgovinska partnerica Kitajske, je na obeh straneh zelo malo naložb. Upati je, da se bo to po nedavno začetih pogajanjih o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko kmalu spremenilo.

EESO je v Chengduju razpravljal o vzrokih za majhno število naložb, kot so ovire za dostop do trga, regulativne ovire, kulturne ovire in zaščita pravic intelektualne lastnine, ter o načinih za njihovo premostitev. „Pomembno je, da v pogajanja o naložbah vključimo prioritete civilne družbe,“ je poudaril Jonathan Peel. „Spo-razum mora izpolnjevati najvišje okoljske standarde in standarde varstva pri delu.“ EESO poziva k rednemu obveščanju organizacij civilne družbe in posvetovanju z njimi skozi celoten proces.

Človekove pravice – še vedno odprto poglavje

Delegacija EESO je obisk izkoristila tudi za poglobljeno razpravo o problemih v zvezi s človekovimi pravicami. „Človekove pravice so univerzalne, medsebojno odvisne in medsebojno povezane,“ je poudaril Th omas Janson (Švedska, skupina delojemalcev), poročevalec za poročilo EESO o človekovih pravicah. „Kultura, tradicija ali stopnja razvoja ne smejo biti opravičilo za kršitve človekovih pravic.“

EESO spoštuje prizadevanje Kitajske za odpravo revščine ter zagotovitev dostopa do zdravstva in šolanja za svojih 1,3 milijarde prebivalcev. Vendar je potrebno še veliko več, še posebej na podeželju.

Glavni pomisleki, ki so jih izrazili člani EESO v Chengduju, so se nanašali na človekove pravice. Še vedno niso zagotovljene svobode zbiranja, združevanja in izražanja, čeprav so nekatere od njih opredeljene v kitajski ustavi. Osebe, ki želijo uveljavljati svoje pravice, so pogosto preganjane, prijete in zaprte ali preprosto izginejo. Razprava je bila osredotočena na sistem spremljanja za zaščito človekovih pravic, ki bi vključeval tako neodvisno civilno družbo kot neformalno spremljanje prek družbenih omrežij, namenjen pa bi bil opozarjanju na pomanjkljivosti in podpiranju ljudi, ki si prizadevajo za zagotovitev svobode.

Delegacija EESO je obisk na Kitajskem izkoristila tudi za srečanje s kitajskimi organizacijami civilne družbe in borci za človekove pravice v Pekingu. Glavne teme razprave so bile pravice migrantov in invalidov, svoboda govora in zbiranja, verska svoboda in kulturne pravice v regijah Tibet in Xinjiang. (sma) ●

Marianne Muona, članica EESO

Govor predsednika Henrija Malossa na trgu Majdan v Kijevu

Ruslana Ližičko na plenarnem zasedanju EESO

KMALU V EESOVaša Evropa, vaš glas 2014

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) po uspehu v preteklosti letos organizira že peti dogodek Vaša Evropa, vaš glas, ki je namenjen mladim Evro-pejcem (starim od 16 do 17 let) in bo potekal na sedežu EESO od 26. do 28. marca 2014.

Na letošnjo prireditev, ki bo posve-čena volitvam v Evropski parlament leta 2014, se je prijavilo okoli 700 šol iz vse EU. Slogan kampanje Ukrepaj. Sodeluj. Vplivaj. Evropejce spodbuja, naj izberejo svoje predstavnike za prihodnjih pet let. To je pomemben trenutek za Evropo!

Za sodelovanje na dogodku je bila izbrana po ena šola iz vsake od 28 držav. Tri dijakinje in dijaki iz vsake izbrane šole bodo skupaj s svojim učiteljem povabljeni v Bruselj.

28 šol – in 56 šol za rezervni seznam – je naključno izbrala žirija, ki so jo sesta-vljali trije člani EESO: Indré Vareikyté, Béatrice Ouin in Cveto Stantič.

Člani EESO so januarja in februarja 2014 obiskali šole v svojih državah, kjer so predstavili delovanje EESO. Govorili so tudi o ekskurziji v Bruselj in enkratni priložnosti za mlade, da razpravljajo in glasujejo o pomembnih temah, ki vpli-vajo na prihodnost Evrope. (fgr) ●

potrošnikov bodo udeleženci razpra-vljali o tem, kako sedanje razmere vplivajo na potrošnike in kaj je mogoče narediti za izboljšanje položaja.

Grški center za varstvo potrošnikov KEPKA, ki je soprireditelj konference, pripravlja posebno anketo o tem, kaj

potrošniki menijo o uveljavljanju svo-jih pravic. Rezultati bodo predstavljeni na konferenci.

Več informacij je na voljo na naši spletni strani: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities--consumer-day-2014 (ail/dz) ●

Evropski dan potrošnikov Varstvo potrošnikov in socialno vključevanje v času krize

14. marca 2014 bo v Solunu v Grčiji potekal 16. evropski dan potrošnikov. Tema letošnje konference je varstvo potrošnikov in socialno vključevanje v času krize, na treh okroglih mizah pa bodo obravnavani naslednji izzivi: (i) varstvo potrošnikov, (ii) pravice potrošnikov in njihovo uveljavljanje

v času krize ter (iii) prezadolženost in fi nančna izključenost.

Nedavna gospodarska kriza, nara-ščanje cen osnovnih potrošniških dobrin in negotovost na trgu dela imajo pomembne posledice za potrošnike. V okviru letošnjega evropskega dneva

Februar 2014/2 Posebna izdaja

družbi brez korupcije in v okviru evrop-ske skupnosti demokratičnih držav. To bi lahko na primer storila tako, da bi uvedla sankcije za uradne predstavnike sedanje ukrajinske vlade, odpravila viz-ume med EU in Ukrajino ter državi dala možnost, da se pridruži EU. (ab) ●

prinaša prihranke pri dostavi, smotrna pa je tudi zaradi bližine potencialnim potrošnikom. Toda vračanje proizvo-dnje „vodijo močne sile, ki se bodo le še okrepile“.

Kot meni Iozia, je nevarnost za Evropo ta, da se bodo podjetja zgolj preselila v države s še nižjimi plačami v Afriki ali jugovzhodni Aziji. „Primer za to so klicni centri, ki se iz držav, kot je Kitajska, selijo na cenejše lokacije, na primer Vietnam. V nekaterih evrop-skih industrijskih panogah se odločajo za takšno preselitev – iz ene države v drugo.“

Novo sporočilo Evropske komisije Za oživitev evropske industrije vračanja proizvodnje ne omenja. „Za Komisijo je to povsem novo vprašanje. V njem

še ne vidi strateškega pomena,“ ugota-vlja Iozia, kar pomeni, da mnenje EESO orje ledino.

„Da bi pritegnili tovrstne industrij-ske panoge, so potrebni ukrepi evrop-skih vlad in regij. Od proizvodnje v Evropi morajo vlagatelji imeti večje koristi. Ena od možnosti je državna pomoč. Evropskim regijam v manj ugodnem položaju bi lahko pomagali s posebnimi ukrepi v mejah konkurenč-nega prava, vendar se je predpisov treba držati. Mnenje bo ponudilo konkretne predloge, saj bi bilo vse, kar bi bilo manj od tega, prazno govorjenje. Pozivamo k pripravi evropske industrijske poli-tike, ki bi dopolnila nacionalne indu-strijske politike. To je zelo pomembno.“ ●

Henri Malosse, predsednik EESO, in Diki Čojang, zunanja ministrica tibetanske vlade v izgnanstvu

QE-A

A-14-002-SL-N

© A

ndri

i Kon

diuk

© amnachphoto

© Bilan 3D

© TTstudio

>>> s t r a n 2

>>> s t r a n 4

Februar 2014/2 Posebna izdajaFebruar 2014/2 Posebna izdaja SLSL

ISSN 1830-5164ISSN 1830-5164

EESO infoEESO info Evropski ekonomsko-socialniodborEvropski ekonomsko-socialniodbor Most med Evropo in organizirano civilno družboMost med Evropo in organizirano civilno družbo

EESO info v 23 jezikih : http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info

EESO infowww.w.eeee

UVODNIK

Drage bralke in br

Indus

trijsk

a

politi

ka EU

kg_SL_402284_b.indd 1kg_SL_402284_b.indd 1 26/02/14 11:0626/02/14 11:06

Evropska civilna družba stoji ob strani ukrajinskemu ljudstvu

http://www.eesc.europa.eu

EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja2 5 4

PLENARNO ZASEDANJE NA KRATKOSodelovalna potrošnja, alternativa v času krize

EESO je 21. januarja sprejel novo mnenje o sodelovalni ali partici-pativni potrošnji ter pozval k nadaljevanju ukrepov na ravni EU.

Sodelovalna potrošnja je vrsta gospodarske dejavnosti, pri kateri imajo udeleženci skupen dostop do proizvodov oziroma storitev (tj. souporaba avtomobilov (angl. car-sharing), izme-njava knjig (angl. bookcrossing), najem sob ali digitalne sku-pnosti za učenje jezikov). Ker gre za zapleten in obsežen pojav, želi EESO opredeliti in urediti vse morebitne ovire za tovrstne dejavnosti.

„Očitno je, da je potrebnih več informacij in večja ozaveščenost o sodelovalni potrošnji, ki lahko po eni strani pokrije družbene potrebe, kadar ne gre za komercialno dejavnost, po drugi pa kot pridobitna dejavnost prispeva k ustvarjanju delovnih mest,“ je zapisal Bernardo Hernández Bataller (Španija, skupina raznih dejavnosti), poročevalec in član EESO.

Potrošniki kupujejo orodja in pripomočke, ki jih nikoli ne uporabljajo dovolj, da bi upravičili njihovo ceno. Sodelovalna

potrošnja je alternativa prekomerni potrošnji v prejšnjem stoletju in velikim neenakostim, ki jih je ta povzročila. (ail) ●

Boj proti sivi ekonomiji –EESO priporoča italijansko metodologijo za evropsko analizo

EESO je razpravljal o strategiji boja proti sivi ekonomiji in neprijavljenemu delu, ki sta občutljivi temi, ter s 129 glasovi za, nobenim glasom proti in 4 vzdržanimi glasovi sprejel mnenje na lastno pobudo. Poročevalec Stefano Palmieri (Italija, skupina delojemalcev) je opozoril, da je vprašanje občutljivo zato, ker je siva ekonomija za mnoge ljudi običajen del družbe in nimajo prav veliko pomislekov glede „črnega trga“, kadar najemajo ali posredujejo poceni delavce ali pa kupujejo in prodajajo blago ter se tako izognejo obdavčitvi. Poleg tega številne države še niso sprejele jasnega stališča o tem vprašanju.

Sedanji obseg sive ekonomije in neprijavljenega dela v Evropi naj bi znašal več kot 2,1 trilijona EUR, kar so sredstva, ki bi jih vlade lahko uporabile za nadvse potrebne naložbe in ustvarjanje delovnih mest.

Odbor za začetek predlaga vseevropsko oceno na podlagi metod, ki jih je treba še uskladiti; šele nato bo mogoče dobiti

nekoliko boljši vpogled v sivo ekonomijo in oblikovati ciljno usmerjene politike.

EESO priporoča metodo, ki jo je razvil italijanski statistični urad in je bila tudi preskušena v Italiji, kjer so tovrstni pojavi posebej razširjeni, zanjo pa so značilne tudi velike regionalne razlike. (sma) ●

Krepitev evropskih zmogljivosti za mednarodno sodelovanje

Evropa je na področju raziskova-nja vodilna na svetu, vendar mora še naprej ostati inovativna, če želi biti konkurenčna in ustvarjati nova delovna mesta. Član EESO Gerd H. Wolf pojasnjuje, zakaj je med-narodno sodelovanje bistvenega pomena, da se to tudi zgodi.

EESO info: Kakšna je vloga mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij?

Gerd H. Wolf: Znanost je zelo speci-alizirana disciplina. Do sodelovanja

pogosto pride samo po sebi zaradi potrebe, ko je treba priti do novih idej in sodelovati z najboljšimi raz-iskovalci na nekem področju, ne glede na to, kje na svetu so.

Če vzamete v roke znanstvene publikacije, vidite, da avtorji pri-hajajo iz različnih laboratorijev in raziskovalnih središč po vsej Evropi in tudi zunaj nje. Sam sem na primer kot gostujoči znanstvenik eno leto preživel v Veliki Britaniji. V politiki EU je treba poenostaviti formalnosti za mednarodno sodelovanje.

Na kaj je po vašem treba paziti pri razdeljevanju finančnih sredstev v EU?

Na ravni EU so na voljo finančna sredstva za spodbujanje sodelo-vanja, kar je dobro. Ta sredstva se običajno dodelijo na podlagi pro-šenj, o katerih se presoja na podlagi posebnih meril, tudi odličnosti. To je zares nujno potrebno. Vendar pa nekatere – še zlasti nove – države članice doslej niso imele možnosti razvoja vrhunskih inštitutov. Treba je torej dodeliti finančna sredstva za pomoč državam pri vzpostavljanju zmogljivosti.

S tem je povezano tudi vprašanje bega možganov. Če mlade znanstve-nike izobrazite do ravni odličnosti in doma ni raziskovalnih inštitutov, kjer bi lahko razvijali ali uporabljali svoje znanje, morajo na tuje. To pa ima tudi pozitivno plat. Znanstve-niki pri delu v drugih državah lahko vidijo, kako delo teče tam. Toda na nek način jih je treba privabiti nazaj in vzpostaviti novo infrastrukturo za raziskovanje in razvoj. Problem, ki ga je treba rešiti, ni le finančen in strukturen, ampak ima opraviti tudi s človeškimi viri.

Kako je s sodelovanjem z državami zunaj EU?

Mednarodno sodelovanje s partnerji v državah, ki niso članice EU, je še drug pomemben vidik raziskovanja. Imam vtis, da je Komisija morda preveč poudarjala pomen sodelova-nja z manj razvitimi državami. Ne smemo pozabiti, da je tudi sodelo-vanje z vodilnimi inštituti nekaterih najbolj razvitih držav na svetu, kot so ZDA, Japonska, Rusija in Južna Koreja, močno v interesu EU. Prav pri tem se imamo še česa naučiti. ●

Gerd H. Wolf, poročevalec za mnenji EESO o Uniji inovacij ter mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij

Kakšna je prihodnost EMU?

Strokovna skupina EESO za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo (ECOS) je 5. decembra 2013 organi-zirala javno posvetovanje o predlogih evropskih institucij glede dokončne vzpostavitve ekonomske in mone-tarne unije.

Poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki civilne družbe in drugi pomembni govorniki iz institucij EU ter glavnih skupin strokovnja-kov so izrazili svoja stališča o tem, kako naj Evropski parlament in Evropska komisija ukrepata v svo-jih prihodnjih mandatih, da bosta izboljšala strukturo EMU na štirih področjih, in sicer bančne unije,

gospodarstva ter spodbuja-nje rasti in ustvarjanja

delovnih mest: „Vire je treba ustvarjati na trgu, ki pa potrebuje natančno določena pravila. Namen predlo-gov Evropskega parla-menta je vzpostaviti smernice za konver-genco, ki bi na koncu vodila v trajnostno okrepitev konkurenč-

nosti, kar je neposre-dno povezano s socialno

kohezijo.“ José Leandro, član kabineta predsednika

Evropskega sveta Hermana Van Rompuyja, je poleg tega pouda-ril, da s krepitvijo fi skalnih pravil in gospodarskega usklajevanja krepimo tudi suverenost, saj lahko s tem vlade izpolnijo pričakovanja ljudi.

Drug pomemben element je zago-toviti bolj demokratično in pregledno odločanje o vprašanjih EMU. Posla-nec Evropskega parlamenta Philippe Lamberts je dejal, da mora imeti vsaka institucija demokratično legitimnost, ker bi se lahko drugače v evropskem povezovanju okrepil trend splošne upočasnitve. Javna podpora je dejan-sko ključno gonilo v participativni demokraciji, organizirana civilna

“Da s krepitvijo fi skalnih pravil in gospodarskega usklajevanja krepimo tudi suverenost, saj lahko s tem vlade izpolnijo pričakovanja ljudi.”

EESO utira pot za prihodnost socialnih podjetij

Socialno gospodarstvo je pomemben steber evropskega gospodarstva, saj predstavlja približno 10 % skupnega BDP. V njem je zaposlenih več kot 11 milijonov delavcev ali 4,5 % aktiv-nega prebivalstva EU. Od novih podje-tij, ki se ustanovijo vsako leto, je vsako četrto socialno podjetje, v Franciji, na Finskem in v Belgiji pa to velja celo za vsako tretje podjetje.

Socialnih podjetnikov ne zanima zgolj ustvarjanje dobička za lastnike in delničarje, temveč si prizadevajo vplivati na družbo. Med drugim zago-tavljajo delovna mesta za prikrajšane skupine ter tako spodbujajo njihovo socialno vključenost in krepijo soli-darnost v gospodarstvu. Vendar se spopadajo tudi z velikanskimi izzivi in neenakimi konkurenčnimi pogoji.

Zato so Evropska komisija, Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in mesto Strasbourg 16. in

17. januarja 2014 priredili velik inte-raktiven evropski dogodek na temo socialnega podjetništva in socialnega gospodarstva.

Na dogodku je sodelovala dele-gacija 33 članov EESO, drugi udele-ženci pa so imeli priložnost izvedeti vse o Odboru na informativni stojnici EESO, ki je bila odprta za javnost.

Predstavniki EESO so imeli pomembno mesto tudi v programu dogodka. Predsednik EESO Henri Malosse je imel otvoritveni govor, članica EESO Ariane Rodert (Šved-ska, skupina raznih dejavnosti) je gostila delavnico na temo Sistemske spremembe: vloga organizacij civilne družbe in socialnih podjetij, Giuseppe Guerini, prav tako član EESO (Italija, skupina raznih dejavnosti), se je ude-ležil okrogle mize na temo Politike na ravni EU in konkretni primeri socialnega podjetništva, drugi člani

EESO pa so sodelovali na različnih delavnicah.

Strasbourška deklaracijaSklepi konference so zajeti v Strasbo-urški deklaraciji, ki sta jo podpisala EESO in Evropska komisija. Zahteve deklaracije so med drugim:

■ države članice ter lokalne in regionalne oblasti morajo v par-tnerstvu s sektorjem socialnega podjetništva v celoti podpreti rast in krepitev sposobnosti socialnih podjetij. To lahko dosežejo s prav-nimi okviri, dostopom do fi nanč-nih sredstev, zagonsko podporo in podporo za razvoj podjetij, uspo-sabljanjem in izobraževanjem ter javnimi naročili;

■ evropske institucije in države članice morajo okrepiti vlogo socialnih podjetij pri strukturnih reformah za izhod iz krize, zlasti na področjih, kjer je socialno pod-jetništvo manj razvito;

■ Komisija, države članice in regije morajo spodbujati čezmejno in medsektorsko sodelovanje med socialnimi podjetji, da bodo lahko izmenjavala znanje in izkušnje;

■ javni in zasebni akterji morajo razviti celotno paleto ustreznih fi nančnih instrumentov in posre-dnikov, ki bodo podpirali socialna podjetja. (ail) ●

Prepustimo državam članicam svobodno odločitev glede organizacije lastnih železniških sistemovPogovor z Andréjem Mordantom, poročevalcem EESO za četrti železniški paket

EESO Info : Katera so glavna priporočila EESO v zvezi s četrtim železniškim paketom?

André Mordant: EESO meni, da morajo države članice ohraniti pristojnost za organiziranje nacionalnih železniških sistemov in odpiranje notranjih trgov za konkurenco, pri čemer upoštevajo svoj geografski in demografski položaj, zgodovino ter gospodarske, socialne in okoljske razmere.

EESO priporoča, da se pristojnim organom prepusti odločitev, ali bodo izvajalca javnih služb izbrali neposre-dno ali z javnim razpisom, pri čemer sami oblikujejo razpisne postopke.

Katere so glavne kritike predloga Evropske komisije o ločitvi upravljanja infrastrukture?

Ločitev upravljanja infrastrukture v prevoznem sistemu, ki ima samo eno stopnjo svobode, na splošno pomeni več operativnih težav kot pa predno-sti, saj se s tem močno oteži delovanje, povečajo se stroški in upade kakovost storitve. Ločitev nalog upravljavca infrastrukture od nalog prevoznikov poleg tega še poveča odtujenost upra-vljavca mreže ali infrastrukture od končnih uporabnikov.

Kaj je glavna skrb na področju varnosti te vrste prometa?

EESO priporoča Komisiji, naj uvede pobudo o nadzoru varnosti na žele-znici, ki je odločilnega pomena za razvoj železnic, in sicer naj ustanovi nacionalne observatorije ali mešane odbore za varnost. Predlaga, da bi poskrbeli za bolj pregledne pogoje obratovanja železnic in bolj demokra-tično zasnovali pristop javnih organov do zagotavljanja varnosti.

Kaj predlaga EESO za zagotovitev kakovostnih storitev na področju železniškega prevoza?

Kar zadeva obveznost za pripravo načrtov javnega prevoza, ki jo nalaga Komisija, EESO predlaga, da se pristoj-nih organov ne omejuje pri opredelje-vanju nalog v okviru javnih storitev, ter poziva, da se s posvetovanji in nadzo-rom nad kakovostjo storitev določijo jasni cilji glede izboljšanja dostopno-sti za invalide in udeleženosti potni-kov. (ab) ●

družba pa je ključni element za vklju-čevanje velikih delov javnega mnenja. EESO je zato izrecno opozoril, da je treba poglobiti socialni dialog tako na ravni EU kot na nacionalni ravni.

Na splošno struktura EMU še zda-leč ni dokončana, saj mora Svet prej sprejeti nekatere pomembne odloči-tve. Veliko bo še treba postoriti, da bodo vzpostavljene trdnejše strukture, ki bodo preprečile prihodnje krize ter omogočile boljše okolje za trajnostno rast in delovna mesta. Ob upoštevanju tega in stališč, izraženih na posveto-vanju, bosta poročevalca EESO Joost

gospodarskega upravljanja, fi skalne politike in političnega vključevanja.

„Pri povezovanju EMU bo vsak čas zaključen velik razvojni preskok. To je pomemben dosežek, prvi pozitivni rezultati pa se že čutijo. Toda pora-jajoče se okrevanje je še skromno in občutljivo. Kljub velikemu napredku še vedno ostajajo precejšnji izzivi,“ je dejal Taneli Lahti, svetovalec pod-predsednika Evropske komisije Ollija Rehna.

Poslanec Evropskega parla-menta Elmar Brok je komentiral instrumente za ohranitev realnega

Evropski motorji morajo ostati v pogonu

Evropska avtomobilska industrija zaposluje skoraj 13 milijonov ljudi in – po najnovejših podatkih Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA), objavljenih v žepnem vodniku za leto 2013 – proizvede približno 16,2 milijona avtomobilov, dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov. Med zaposlenimi v tej panogi je približno 3 milijone visokokvalifi ciranih delav-cev, kar je 10 % delovnih mest v proi-zvodnih panogah v EU.

Dinamika avtomobilske industrije pozitivno vpliva na preostale gospo-darske panoge v Evropi, saj podpira dolgo verigo dobaviteljev in ponudni-kov poslovnih storitev, med katerimi je mnogo malih in srednje velikih podjetij.

Avtomobilska industrija poleg tega največ v EU vlaga v raziskave in razvoj (več kot 32 milijard EUR); tako nanjo odpade približno 25 % vseh izdatkov na tem področju. Vlaganja se izplačajo, saj več kot 55 % (približno 9500 letno) pre-dlogov za patente v avtomobilski panogi, ki jih prejme Evropski patentni urad, pošlje ravno avto-mobilska industrija EU.

Čista, varna in tiha vozila, proizvedena v Evropi

Evropski proizvajalci vozil so pomembni akterji na svetovni ravni,

saj na svetovne trge pošljejo 6,6 milijona vozil in ustvarijo 92 milijard EUR trgo-vinskega presežka. Promet v tej živahni panogi znaša skoraj 840 milijard EUR, kar predstavlja 6,9 % BDP EU.

Vozila, proizvedena v Evropi, so znana kot najbolj čista, varna in tiha na svetu. „Povprečen avtomobilski motor danes proizvede 28-krat manj ogljiko-vega monoksida kot motor, proizveden pred 20 leti. Leta 2012 je iz 71 % novih avtomobilov prihajalo manj kot 140 g emisij CO2 na kilometer in pri polovici še celo manj kot 120 g,“ navaja ACEA v žepnem vodniku.

Kljub splošnemu porastu prometa se je število smrtnih žrtev na evropskih cestah v zadnjih letih precej zmanjšalo. To je deloma rezultat cele vrste novih tehnoloških rešitev za večjo varnost vozil, od katerih jih je mnogo nastalo prav v Evropi.

Sistemi elektronskega nadzora sta-bilnosti, napredni zavorni sistemi v sili, sistemi opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu ter nadzor varnosti in hrupa pnevmatik sodijo med ukrepe, ki naj bi v skladu z uredbo EU o splo-šni varnosti motornih vozil, voznikov, potnikov in pešcev do leta 2014 postali obvezni za vsa nova vozila, ki se prodajo v Evropi. ●

Avtomobilska industrija in z njo povezane panoge zaposlujejo skoraj 13 milijonov ljudi, s čimer so gonilo rasti in ustvarjanja delovnih mest. EU mora ohraniti vrhunskost svoje avtomobilske industrije, ki proizvaja učinkovita, pametna in varna vozila ter zagotavlja na milijone visoko kva-lifi ciranih delovnih mest.

To je glavna ideja akcijskega načrta Evropske komisije CARS 2020, ki je namenjen spodbujanju konkurenč-nosti in trajnosti avtomobilske indu-strije. Evropski ekonomsko-socialni odbor sicer močno podpira sporočilo COM(2012)636 fi nal, vendar zahteva podrobnejši načrt prestrukturiranja.

Monika Hrusecká, soporočevalka za mnenje EESO o načrtu CARS 2020Virgilio Ranocchiari, poročevalec za mnenje

EESO o načrtu CARS 2020

Evropska avtomobilska industrija: dejstva, številke in razvojne težnje

Evropski velik in svetovno znan avtomobilski sektor se sooča s hudimi izzivi. Odločitve, ki jih sprejema, morajo v enaki meri „upoštevati boj proti podnebnim spremembam in potrebo po večji konkurenčnosti“. To je bistvo mnenja, ki sta ga pripravila poročevalca EESO Virgilio Ranocchi-ari in Monika Hrusecká.

Sektor, ki se bori z gospodarskimi težavami v Evropi, kronično pre-veliko proizvodnjo in premajhnim povpraševanjem na domačem trgu, se sooča tudi s hudo konkurenco uvože-nih vozil. Poleg tega mora upoštevati nenehne spremembe v zakonodaji in tehnologiji, ki so hkrati izziv in pri-ložnost, saj se povečuje povpraševa-nje po pametnih in učinkovitejših vozilih.

Po podatkih Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA) je avtomobilski sektor med najbolje urejenimi v Evropi, saj je bilo spre-jetih približno 80 direktiv EU in več kot 70 mednarodnih sporazumov v okviru UNECE, ki se trenutno nanašajo predvsem na tehnična vpra-šanja in standardizacijo.

EESO v celoti podpira poudarek v načrtu CARS 2020, da je treba fi nan-cirati raziskave, razvoj in inovacije, zlasti za manjša podjetja v avtomo-bilski vrednostni verigi, in tehnolo-ško nevtralne programe. Hkrati pa opozarja, da to ne sme ovirati zelenih tehnologij, kot so električna vozila in vozila na vodikov pogon.

„Potrebujemo proaktivne ukrepe, ki bodo podprli inovacije in razvoj ter današnje probleme spremenili v jutrišnje priložnosti,“ ugotavljata poročevalca. Kar pomeni, da potre-bujemo tudi naložbe v človeški kapi-

tal, ne samo v nove tehnologije. Pa tudi, da je treba dokončati notranji trg, uresničiti pametno zakonodajo in izboljšati konkurenčnost Evrope na svetovnih trgih (trgovinska poli-tika). Poleg tega se je treba pripraviti na spremembe in ublažiti socialne posledice prestrukturiranja (izgube delovnih mest).

EESO poziva Komisijo, naj pre-vzame vodilno vlogo in sodeluje s podjetji, države članice in regije pa se morajo lotiti reševanja podcenjenih družbenih problemov in strukturno previsokih proizvodnih kapacitet, ki so velik problem avtomobilskega sek-torja. Poziva tudi k pridobitvi natanč-nejših podatkov o zaposlenosti, prevelikih proizvodnih kapacitetah in strošku praznih proizvodnih linij, saj se ti med posameznimi proizva-jalci in državami močno razlikujejo. Predlaga pa tudi, da bi zakonodaja o emisijah CO2 temeljila na ocenah življenjske dobe vozil, da bi „zmanj-šali njihov skupni okoljski odtis“. ●

EESO poziva k omejitvi provizij za plačila s kartico v Evropi

Debetne in kreditne kartice ter druge oblike mobilnega in elektronskega pla-čevanja vse bolj prevladujejo v današnji trgovini. Zakonodaja EU o plačilnih storitvah le stežka še lovi korak s temi hitrimi spremembami. Novi predlagani

predpisi, ki vključujejo tudi omejitev provizije za plačila s kartico in e-plačila, so korak v pravo smer.

Zakonodajno okolje EU mora ustrezati svojemu namenu, pou-

Novi pristopi v vojni proti drogamEvropska unija ne najde pravega odgovora na probleme, povezane s širjenjem novih psihoaktivnih snovi. EESO je v mnenju o tej temi, ki je bilo sprejeto 21. januarja, pozval k pripravi novih strategij.

Zakonite, a nevarne

Med dobro znane „stare“ psihoak-tivne snovi na primer sodijo mari-huana, kokain, heroin, ekstazi in morfi j. Toda veliko drugih snovi se posameznikom prodaja brez zdravni-škega nadzora ali kakršne koli ocene tveganja. To so t. i. nove psihoak-tivne snovi. Znanih jih je že več kot 300, vsak teden pa v evropskih drža-vah odkrijejo povprečno eno novo snov. Ker te snovi niso priznane in niso bile ocenjene, strogo vzeto niso nezakonite. Kar pa še ne pomeni, da so varne.

darja Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v mnenju, sprejetemu 10. decembra 2013. Državljanom EU je treba omogočiti, da osnovna elek-tronska plačila opravljajo poceni in enostavno prek spleta, tako znotraj meja svoje države kot tudi v tujini.

„Medbančna provizija“ je izraz, ki v sektorju plačilnih kartic, v katerem prevladujejo podjetja, kot sta Visa in MasterCard, pomeni znesek, ki ga banke zaračunajo, kadar stranke nakup opravijo s kartico. Provizije so zapletene celo za strokovnjake in se razlikujejo glede na blagovno znamko in vrsto kartice (kreditna ali debetna), vrsto transakcije (spletna, v trgovini, televizijska prodaja itd.) ter trgovca, ki kartico sprejme za pla-čilno sredstvo.

Novi sveženj o plačilnih stori-tvah, ki uvaja omejitev za medban-čne provizije in posodablja direktivo o plačilnih storitvah, da bi se skla-dala z resničnostjo današnjega trga,

bo prispeval k večji transparentnosti in varnosti, odpravil nacionalne raz-like in uskladil zakonodajne predpise v plačilnem sistemu.

Vendar pa Odbor priporoča, da bi bile zgornje meje provizij za elek-tronska plačila tako s kreditnimi kot tudi debetnimi karticami nižje od predlaganih. V mnenju ugotavlja, da bi popolna odprava medbančnih provizij za debetne kartice celo še bolj spodbudila e-trgovino v Evropi ter koristila potrošnikom in gospo-darstvu.

Čas za ukrepanje

Po podatkih Eurostata čedalje več uporabnikov interneta v EU naku-puje prek spleta – 43 % leta 2011, leta 2012 pa že 59 %. Ta trend bi moral veljati za dobro novico, saj prispeva h gospodarski rasti v času, ko jo še kako potrebujemo. Toda pojavlja se tudi problem.

Kljub priložnostim, ki jih ponuja internet, samo 9,3 % trgovcev tre-nutno prodaja v drugih državah EU, 44 % Evropejcev pa pravi, da na tujem ne kupujejo, ker ne poznajo svojih pravic. Stroški plačil, težave z dobavo, pa tudi pravna in varno-stna vprašanja zavirajo spletno poslo-vanje. Številni mali evropski trgovci enostavno nočejo poslovati na (digi-talnem) enotnem trgu.

Po besedah Vincenta Farrugie (Malta, skupina delodajalcev), člana EESO in poročevalca za omenjeno mnenje, novi sveženj o plačilnih storitvah kupcem prinaša boljša in cenejša spletna plačila z manjšim tve-ganjem za spletne goljufi je in spore. Spodbuja pojav novih akterjev ter razvoj inovativnih mobilnih in sple-tnih plačilnih sistemov. Poleg tega krepi pravice potrošnikov glede med-narodnih denarnih nakazil. (ail) ●

Kaj so psihoaktivne snovi?Izraz pomeni vsako snov, ki vpliva na osrednji živčni sistem človeka, ga spodbudi ali potre, spremeni njegovo razpoloženje ali način raz-mišljanja in vedenja, včasih pa pov-zroči tudi halucinacije. Nekatere od teh snovi se uporabljajo zakonito in koristno, kadar jih predpiše zdrav-nik, ki njihovo uporabo spremlja. Druge pa so lahko škodljive ali nevarne, če se jih uživa zato, da se doseže določen učinek – „omamo“. To velja zlasti, če povzročajo zasvo-jenost ali so nezakonite, zaradi česar prodajalci izkoriščajo uporabnike in žanjejo velikanske dobičke.

Ta „zakonita omamna sredstva“ kot nadomestek „trdih drog“ mladi kupijo na internetu, priljubljena pa so zlasti na Irskem, v Latviji, na Poljskem in v Združenem kraljestvu. Žal njihova

uporaba lahko vodi v odvisnost, hudo bolezen in v najbolj tragičnih primerih v smrt.

Nove strategije

Nadzor nad drogami je vedno zelo sporno vprašanje, in pogled na to, kaj je najboljša politika, se ves čas spremi-nja. Nekatere vlade se nagibajo k bolj liberalnemu pristopu. „Razmišljajo o drugih strategijah, saj priznavajo, da enostavna prepoved ne deluje,“ meni David Sears (Združeno kraljestvo, skupina delodajalcev), poročevalec za mnenje EESO o novih psihoaktivnih snoveh.

„Zlorabo drog moramo obravnavati kot družbeni in zdravstveni problem, ne pa kot kriminalno dejavnost. Nika-kor nočemo še več ljudi poslati v zapor, kjer se bodo navzeli še slabših navad,“

trdi David Sears. Kazenske sankcije bi bilo treba nalagati samo preprodajal-cem, ki se okoriščajo s prodajo neza-konitih ali nevarnih snovi.

Treba je priznati relativna tvega-nja. Alkohol, tobak in kofein ustrezajo vsem merilom za psihoaktivne snovi in

prva dva v pretiranih količinah zago-tovo povzročata večjo škodo družbi in zdravju kot večina novih psihoak-tivnih snovi. Zato bi moral biti odziv sorazmeren in temeljiti na podatkih, ne pa zgolj na iskanju politične pod-pore splošne javnosti,“ vztraja David Sears. (ail) ●

© Dmitry Kalinovsky

van Iersel in Carmelo Cedrone kmalu pripravila novo mnenje na lastno pobudo, v katerem bosta navedla predloge EESO na področju EMU za prihodnje evropsko zakonodajno obdobje. (hb) ●

Odbor je tudi ponovil, da je treba nujno znova vzpostaviti dialog med osrednjo tibetansko upravo in kitaj-sko vlado, da bi našli rešitev za izhod iz te dolgotrajne krize. Predsednik je znova opozoril, da bi morale vse evropske institucije imeti jasno sta-lišče in nenehno nuditi podporo.

„Temeljne vrednote so za Evro-pejce najpomembnejše in nikakršen gospodarski, političen ali kak drugi interes ne more upravičiti odstopa-nja od teh načel,“ je še dejal predse-dnik. (ll) ●

(avtomatizacija) je utrl pot korenitim indu-strijskim in družbenim spremembam. Za nekvalifi cirane delavce so bile posledice sprva hude, a z izboljšanjem izobraže-vanja in sociale ter seveda povečanjem produktivnosti zaradi avtomatizacije se je izboljšala uporaba delovne sile, kar je pri-pomoglo k povečanju dohodkov.

Ekonomist John Maynard Keynes je nekoč zapisal, da bo „tehnološka brezpo-selnost“ povzročila začasno fazo neprila-gojenosti, kar se je v 20. stoletju v glavnem izkazalo za resnično. V preteklosti so se pokazale pozitivne povezave med inova-tivnostjo, novimi delovnimi mesti in višjim življenjskim standardom.

Toda zdaj so se pojavili strahovi, da bi lahko nova doba avtomatizacije, ki temelji na manjših in zmogljivejših računalnikih, zmotila ravnovesje. Drugi so manj pesimi-

stični in menijo, da potencial za drama-tične spremembe sicer brez dvoma obstaja, težko pa si je predstavljati velik razmah tehnološke brezposelnosti, saj bo tehno-logija to odtehtala, ko bo družba dognala, kako jo lahko uporabi za večjo dobrobit.

V časopisu The Economist so zapisali, da so se v vsakem velikem obdobju inovacij pojavile osebe, ki so svarile pred propadom trga dela, vendar je tehnološki napredek še vsakič ustvaril nove priložnosti za zapo-slitev. Da se vpliv tehnoloških sprememb v celoti uresniči, je potreben čas, ki je razli-čen od sektorja do sektorja. The Economist je v zaključku zapisal, da prilagoditev radi-kalnim spremembam, kakršna je digitalna proizvodnja, sloni na tem, kako se nanje odzovemo s političnimi usmeritvami in ukrepi. ●

Stefano Palmieri, član EESO in predsednik usmerjevalnega odbora za strategijo Evropa 2020Bernardo Hernández Bataller, član EESO

Otvoritveni govor Henrija Malossa, predsednika EESO

André Mordant, član EESO

© sixninepixels

N a d a l j e v a n j e s s t r a n i 1Evropska civilna družba je solidarna s Tibetanci

N a d a l j e v a n j e s s t r a n i 3Ali vstopamo v novo dobo strojev?

Več informacij o teh temah je na voljo na spletnem naslovu http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.opinions


www.eesc.europa.eu3 1

EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja

UVODNIKUVODNIKEvropska civilna družba stoji ob strani ukrajinskemu ljudstvuDrage bralke in bralci,

„optimizem je v zraku“, „spremembe so pred vrati“, „kažejo se prvi poganjki oživitve“ ... Na srečanjih strokovnjakov od Davosa do Dublina je slišati govor-jenje o oživitvi gospodarstva – pa to res odraža dejan-sko dogajanje?

Daleč od zasneženih pobočij švi-carskih Alp se fi nančno varčevanje še vedno boleče čuti in najbolj ranljivi so najbolj na udaru. Brezposelnost mla-dih, kronična zadolženost, revščina otrok in rastoči razkorak med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo ...

Če pa drži, da smo končno na poti iz najhujše gospodarske krize v zgo-dovini EU, ne moremo samo stati in se čuditi: delo nas čaka. Najprej se moramo prepričati, da v naglici, nadoknaditi izgubljeno gospodarsko rast, koga ne povozimo ali pustimo za sabo. Obenem se moramo učiti iz napak, da se ne bi ponovile.

V zadnjih sedmih letih gospodarskega in denarnega kaosa smo se naučili več o nas samih kot družbi kot prej v 70 letih. Na lastne oči smo se lahko prepričali o nevarnosti naraščajočega dolga, virtualnega kredita, sebičnosti in pohlepa. „Igral-niška kultura“ je pustila milijone ljudi, mladih in starih, brez službe, doma, denarja in – vse prepogosto – brez upanja.

Potrebne so spremembe in to ne samo kozmetične. Naučiti se moramo skrbeti bolj, ne manj, oživiti duha dajanja, ne samo jemanja, in prestopiti ločnico kulture in vere ter se naučiti živeti skupaj kot Evropejci. Predvsem pa moramo zaščititi in spodbujati vrednote, na katerih sloni EU: enakopravnost, socialne pravice in pravičnost za vse.

Dolžnost Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je zagotoviti, da „socialni“ in „ekonomski“ del sodelujeta v dobro državljanov EU. To je naše poslanstvo in ne nameravamo se izogibati svojim dolžnostim pri svetovanju zakonodajalcem EU o tem, katera je po našem utemeljenem mnenju najboljša usmeritev.

Samo še štirje meseci nas ločijo od evropskih volitev in prebivalci EU imajo zgodovinsko priložnost, da pomagajo stvari spremeniti na bolje. Tudi v EESO se ne bomo izneverili svojim dolžnostim.

Jane Morrice,podpredsednica EESO, pristojna za komuniciranje

14. marec 2014Solun, Grčija: Evropski dan potrošnikov

18. marec 2014EESO, Bruselj: dan civilne družbe 2014

25. in 26. marec 2014EESO, Bruselj: plenarno zasedanje EESO

26.–28. marec 2014EESO, Bruselj: Vaša Evropa, vaš glas 2014!

V TEJ ŠTEVILKI

2 EESO utira pot za prihodnost socialnih podjetij3 EU nujno potrebuje industrijsko politiko4 Krepitev evropskih zmogljivosti za mednarodno

sodelovanje

5 Novi pristopi v vojni proti drogam6 Marianne Muona: EESO povezuje ljudi

KOLEDAR DOGODKOV

NA KRATKO

Urednika:Béatrice Ouin – predstavnica članov EESO v uredniškem odboru (skupina delojemalcev, FR)Maciej Bury (mb)

Avtorji prispevkov:Agota Bazsik (ab) Alejandro Izquierdo Lopez (ail) Dorota Zapatka (dz) Fabiola Giraldo Restrepo (fgr) Henry Borzi (hb) Laure Limousin (ll) Silvia M. Aumair (sma)

Splošna koordinacija:Agata Berdys

Naslov:Evropski ekonomsko-socialni odborStavba Jacques Delors, Rue Belliard/Belliardstraat 99, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/BelgiëTel. +32 2 5469476Faks +32 2 5469764E-naslov: eescinfo@eesc.europa.euSpletna stran: http://www.eesc.europa.eu/

EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih Odbora.

Tiskano izdajo EESO info v nemškem, angleškem in francoskem jeziku lahko dobite brezplačno pri službi za medije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

V elektronski obliki (PDF) je EESO info na voljo v 23 jezikih na spletni strani Odbora:

URL: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info

EESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in drugih publikacijah Odbora.

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (en izvod se pošlje uredniku).

Naklada: 12 310 izvodov

Naslednja številka izide marca 2014.

Predstavniki Evropskega ekonomsko--socialnega odbora so se decembra 2013 na Trgu neodvisnosti (Majdan) v Kijevu srečali z demonstranti, da bi slišali njihovo zgodbo. Pod improvi-

ziranim šotorom ali na ulici je dele-gacija, ki jo je vodil predsednik Henri Malosse, govorila z več predstavniki odporniškega gibanja. Ti so obsodili policijsko nasilje s prvih demonstra-cij, ki so sledile odklonitvi podpisa sporazuma z EU, ter poudarili tesnobo prebivalstva, ki mu je bila odvzeta možnost odločanja o lastni usodi.

Medtem ko je ukrajinski parlament okrepil zakonodajo glede pravice do demonstracij, se je EESO odločil, da bo glas ukrajinske civilne družbe ponesel v Bruselj. Ruslana Ližičko, prepozna-ven lik gibanja EuroMajdan, in Oleksij

POGOVOR MED KOLEGI

V nizu pogovorov se Béatrice Ouin, francoska članica EESO (skupina delojemalcev) in predstavnica čla-nov v uredniškem odboru EESO info, pogovarja z drugimi člani, da bi izvedela, katere teme jih najbolj zanimajo. Pred kratkim se je srečala z Marianne Muona, fi nsko članico iz skupine delojemalcev in dosedanjo direktorico predstavništva finskih sindikatov pri EU.

EESO info: Članica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ste

postali pred kratkim. Kakšni so vaši prvi vtisi o EESO?

Marianne Muona: Najprej sem ugoto-vila, da je tukaj veliko ljudi, ki jih nisem še nikoli srečala, na srečo pa so tu tudi ljudje, ki sem jih že prej poznala. Zato se veselim pogovora z vsakim – naj-boljši del je spoznavanje novih ljudi. EESO je resnično vseevropska mreža ljudi in po mojem mnenju zelo zani-miva.

Veliko je tudi različnih vprašanj, ki se obravnavajo. Odločila sem se, da se bom najprej posvetila temam, ki me zanimajo. Na primer, delo EESO na področju trgovinske politike se mi zdi zelo zanimivo.

Lahko na kratko opišete organizacijo, ki jo zastopate v EESO (število njenih članov, panogo, njeno vlogo na Finskem itd.)?

Zastopam fi nsko zvezo delavskih sindi-katov STTK, ki združuje 17 sindikatov in ima 608 000 članov. Ti so zaposleni na primer v zdravstvu (kot medicinske sestre ali negovalno osebje), industriji in bančništvu. Veliko je tudi uslužben-cev iz državne ali lokalne javne uprave,

pa tudi ljudi, zaposlenih v terciarnem sektorju. Na Finskem je približno 70 % zaposlenih včlanjenih v sindikate.

STTK ima pomembno vlogo pri iskanju kompromisov o obsežnih tristranskih sporazumih z združenji delodajalcev in fi nsko vlado. V zadnjih dveh letih in pol sta bila dosežena dva okvirna sporazuma o povišanju plač, davkih, izboljšavah v sistemu social-nega varstva in drugih vprašanjih.

Ste zelo mladi. Kdaj ste začeli delati v sindikatu? Kaj vas je spodbudilo k temu in kaj ste počeli pred tem?

Moja prva sindikalna dejavnost je bila služba v Svetu skandinavskih sindi-katov NFS v Stockholmu leta 2010. Usklajevala sem mrežo baltskih sin-dikatov BASTUN. Kmalu zatem mi je STTK ponudil položaj mednarodne svetovalke za odnose z EU, ETUC in MOD. Aprila 2012 sem bila v imenu STTK imenovana za direktorico bru-seljskega urada finskih sindikatov FinUnions. Moj mandat poteče aprila 2014 in vrnila se bom na mesto med-narodne svetovalke v STTK. ●

Hončaruk, eden glavnih predstavnikov gibanja, ki skrbi za stike z javnostjo, sta bila povabljena na plenarno zasedanje 21. januarja.

„Evropa si ne more zatiskati oči pred tem, kar se dogaja na njenih mejah, v Ukrajini. Imeti mora pogum, da jasno pove svoje stališče,“ je izja-vil Henri Malosse. „Evropska civilna družba lahko EU pri tem spodbudi.“ Po teh besedah je 353 članov EESO sprejelo resolucijo, s katero je EESO uradno izrazil podporo ukrajinski civilni družbi. (ll) ●

Marianne Muona: EESO povezuje ljudi

“Potrebne so spremembe in to ne samo kozmetične. Naučiti se moramo skrbeti bolj, ne manj, oživiti duha dajanja, ne samo jemanja, in prestopiti ločnico kulture in vere ter se naučiti živeti skupaj kot Evropejci.” Evropa mora ukrepati, pravi Ruslana

Ruslana Ližičko, obraz protestov na trgu Majdan v Kijevu, pevka in zmago-valka tekmovanja za popevko Evrovi-zije leta 2004, je bila skupaj s tiskovnim predstavnikom gibanja Oleksijem Hončarukom povabljena na plenarno zasedanje EESO 21. januarja. Čeprav je v zadnjih nekaj dneh ukrajinski par-lament omejil pravico do demonstri-ranja, je EESO okrepil svojo podporo ukrajinski civilni družbi.

EESO info: Kako ste se odločili za to, da se vključite v spodbujanje aktivnega demokratičnega sodelovanja državljanov?

Ruslana Ližičko: Že zelo dolgo sem goreča zagovornica ukrajinskega vključevanja v evropsko in evro--atlantsko skupnost ter večjega spo-štovanja načel demokracije in polne udeležbe civilne družbe v naši družbi. To, da sem šla naprej, aktivno pod-prla in se vključila v še vedno trajajoče evro-majdanske proteste, je bilo zame povsem naravno.

Kaj glede tega pričakujete od Evrope? Kaj je Evropa že dosegla?

Od Evrope pričakujem aktivnejše, prak-tične korake v pomoč ukrajinskemu ljudstvu, ne pa samo verbalno ali diplo-matsko podporo. Po mojem mnenju je bilo doslej najpomembnejše, da se je Evropa začela precej jasneje zavedati resnično skorumpirane, kriminalne narave številnih uradnih predstavnikov sedanje ukrajinske vlade, pa tudi ruske sovražnosti in njihovega očitnega izsi-ljevanja Ukrajine.

Kaj bi morala Evropa narediti, da bi podprla/pomagala okrepiti ukrajinsko civilno družbo, spodbudila državljane k sodelovanju in prevzemanju odgovornosti ter promovirala vključevanje vseh njenih državljanov?

Evropa bi morala prebivalcem Ukrajine dati jasen signal, da podpira njihova prizadevanja za to, da živijo v pravični

Evropska civilna družba je solidarna s Tibetanci

EESO je nedavno na svojem sedežu sprejel ministrico za zunanje zadeve osrednje tibetanske uprave Diki

Čojang. Predstavnica tibetanske vlade se je srečala s predsednikom Odbora Henrijem Malossom ter več drugimi člani, med drugimi z Anne--Marie Sigmund, Béatrice Ouin in Thomasom Jansonom.

Že pred več kot 50 leti so se dalaj-lama, tibetanski duhovni vodja, tibetanska vlada in parlament morali zateči v Daramšalo (v Indiji). V zadnjih petih letih so se razmere za tibetansko ljudstvo le še slabšale, saj so kitajske oblasti okrepile repre-sijo nad njim. Tibetanci ne uživajo

temeljnih pravic in svoboščin, nji-hova kulturna in verska identiteta pa sta ogroženi. Razmere so tako hude, da je po letu 2009 prišlo do vrste protestnih samozažigov. Več kot sto ljudi je izgubilo življenje, vendar se osrednja kitajska vlada na to sploh ni odzvala.

Ob obisku tibetanske ministrice je EESO poudaril odločno stališče evropske civilne družbe: vnovič je izrazil vso podporo Tibetancem v boju za njihove temeljne pravice.

Joost van Iersel je dejavni član posve-tovalne komisije EESO za spremembe v industriji, predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohe-zijo (ECO) in poročevalec za mnenje o močnejši evropski industriji za rast in oživitev gospodarstva.

EESO info: Kakšne so trenutno razmere v predelovalni industriji v EU?

Joost van Iersel: Trenutno je aktualna ponovna industrializacija. Evropski svet je določil cilj: do leta 2020 naj bi prede-lovalna industrija ustvarila 20 % BDP EU, vendar trenutno stanje ni rožnato. Z izjemo Nemčije se industrijska proi-zvodnja v Evropi zmanjšuje.

Katere ovire preprečujejo uresničevanje cilja?

Svetovni položaj Evrope je nedvomno še vedno impresiven, vendar pa se zaradi poceni energije – plina iz skri-lavca – in programov raziskav industrij-

Drage bralke in bralci,nedavno sporočilo Komisije z naslovom Za oživitev evropske industrije je dokaz, da ponovna indu-strializacija v Evropi ni več tabu. Zato čestitam komisarju Tajaniju, s katerim sem se v zvezi s tem sestal pred nekaj dnevi, da se je v tem odločilnem trenutku posvetil temu vprašanju. Pred nami sta

namreč zelo pomembna izziva: privabiti nove nalože in ustvariti podjetjem prijaznejše okolje.

Komisija se je torej začela ukvarjati s tem vpraša-njem, Svet pa je žal sklenil preložiti razpravo o evrop-ski industriji na vrh v marcu, ko je dnevni red srečanja že tako zelo naporen. Čeprav povezave med industrijo, energijo in podnebjem ni več treba dokazovati, pa s sočasno obravnavo vseh treh področij tvegamo, da zanemarimo izzive za industrijo. Tudi iz dejstva, da je Svet preložil razpravo, je dobro razvidno, kakšen pomen države članice pripisujejo temu vprašanju.

Vse prepogosto pozabljamo, da je industrija steber evropskega gospodarskega in socialnega povezovanja, da neposredno zapo-sluje 25 % prebivalstva in predstavlja več kot 15 % BDP. Pozabili smo tudi, da Evropa izvira iz industrijskega projekta: Evropska skupnost za premog in jeklo ni pomenila nič več in nič manj kot skupno uporabo industrijske infrastrukture ustanovnih držav članic.

Zato je skrajni čas, da EU industrijo znova postavi na noge. Evropa mora sprejeti strategijo za industrijsko konkurenčnost, ki bo celostna, solidarna in trajnostna, sicer lahko nastane še večja socialna kriza. EU ne sme spregledati tega gonila rasti!

Henri Malosse,predsednik EESO

ska proizvodnja v ZDA naglo povečuje. Kitajska hitro napreduje v inovativnih procesih in tehnologijah. Sledijo Indija, Brazilija in ostali. Podjetja so prilago-dljiva in evropska proizvodnja, ki je odvisna od energije, se seli v ZDA. Proizvodni obrati se navadno selijo tja, kjer je trg; tako so evropska podjetja vse bolj prisiljena k selitvi dela svoje razi-skovalne dejavnosti v države z večjimi potencialnimi trgi.

Ali se Komisija, Svet in države članice odzivajo na te izzive?

V zvezi s tem obstaja zaskrbljenost. Predvsem v zvezi z enotnim trgom in potrebo po skupnem duhu, namesto da drsimo v ponovno nacionalno razdelje-nost. Še več, industrijske politike držav članic se morajo združiti v evropsko industrijsko politiko. Le evropski trg ima zadostno kritično maso za razvoj novih, pionirskih industrijskih pobud, ki bodo vodilne na svetovni ravni. Evropska podjetja lahko ohranijo močan položaj samo, če bodo dobro zastopana v najvišjih segmentih vre-

dnostne verige, kjer se je njihov položaj poslabšal.

Kaj je treba storiti?

Ključnega pomena so čezmejni okviri in mreže za raziskave in razvoj. Treba je spodbujati mobilnost strokovnega znanja. To bi moralo biti povezano z močnim poudarkom na sposobnostih na vseh ravneh. Evropa zlasti močno trpi, ker ni skupne energetske politike, kar spodkopava notranji trg. Mešanica energetskih virov je preveč raznolika in cenovne razlike so pogubne. S tem vprašanjem bi se morala ukvarjati nova Komisija, in tudi s storitvami. Vredno-stne verige v industriji so vse bolj kom-binacija tehnologije, proizvodnje in naprednih storitev, ki so pri oblikovanju evropske politike pogosto spregledane. Izjemno je dobrodošla delovna skupina EU za storitve.

Kakšna je po vašem mnenju dolgoročna prihodnost?

V igri je veliko in zgolj s cilji ne bomo spremenili dejanskega stanja. Skupna industrijska politika bi morala biti pred-nostna naloga za Komisijo v naslednjem mandatu in Svet za konkurenčnost bi bilo treba temu ustrezno organizirati. ●

Vračanje delovnih mestPreselitev proizvodnje nazaj v izvorno državo (angl. re-shoring) je najnovejši trend v svetovni industrijski proizvo-dnji. Pojem se nanaša na podjetja, ki tovarniško proizvodnjo selijo nazaj v Evropo (ali ZDA), saj se dobički v rastočih gospodarstvih, kot je kitajsko, zmanjšujejo.

Posvetovalna komisija EESO za spre-membe v industriji (CCMI) je 13. febru-

arja v severni Italiji organizirala javno posvetovanje o tem, kako lahko vrača-nje proizvodnje pomaga pri ponovni industrializaciji v Evropi, Odbor pa trenutno pripravlja mnenje o tej temi.

„Obseg selitve proizvodnje na tuje se zmanjšuje in nekatera podjetja se vračajo,“ potrjuje poročevalec Edgardo Iozia. „V Veliki Britaniji je po naših podatkih postopek vračanja začelo

107 podjetij. Sprva so Evropo zapustila zaradi varčevanja, toda na koncu so nekatera od njih ugotovila, da so pre-cenjevala pričakovane prihranke. Pre-selitev pomeni dodatne stroške zaradi prevoza in zamenjave osebja. Pri selitvi v tujino se pojavi več problemov, ki jih je treba rešiti.

Poleg tega se stroški dela leto za letom povečujejo. Kitajska se je iz poli-tičnih in gospodarskih razlogov odlo-čila za zvišanje plač delojemalcev, da bi povečala domače povpraševanje.“ Kot ugotavlja nek ameriški razisko-valni inštitut, je povprečna plača kitaj-skih tovarniških delavcev med letoma 2005 in 2010 poskočila za 19 odstotkov.

Toda po podatkih iz svetovne razi-skave mednarodnega podjetja za sveto-vanje Stanton Chase, ki se je udeležilo posvetovanja EESO, je najpogostejši razlog, zakaj se podjetja preselijo nazaj, kakovost. „Nekatera niso zadovoljna s kakovostjo proizvodov,“ pojasnjuje Iozia. „Prejela so veliko pritožb strank, zato so se odločila za vrnitev.“

Stanton Chase ugotavlja, da 34 % vodij podjetij opaža trend vračanja. Toda Economist meni, da je pojav treba trezno obravnavati. Številna velika pod-jetja še vedno več dela selijo v tujino, kot ga vračajo domov. Za podjetja, ki zdaj raziskujejo nove trge v razvija-jočih se gospodarstvih, selitev na tuje

Jeremy Rifk in v knjigi The Third Industrial Revolution (Tretja industrijska revolucija) iz leta 2011 razmišlja o vplivu digitalne komunikacije na nove energetske sisteme. Številni opazovalci pa menijo, da je 3D-tisk – izjemna združitev digitalne tehnologije in precizne proizvodne tehnike – še bolj obetavno gonilo nove dobe strojev, saj omogoča udeležbo skoraj vsakomur z zamislijo in dostopom do računalnika.

3D-tiskanje se v panogi imenuje tudi „aditivna proizvodnja“, ker industrijski tiskalniki na podlagi digitalnega modela gradijo prave predmete z dodajanjem

plasti za plastjo. Gre za hiter in varčen način ustvarjanja prototipov, ki jih lahko pokažemo potencialnim strankam ali pro-izvajalcem.

Ta tehnologija se uporablja v arhitek-turi, gradbeništvu, industrijskem oblikova-nju, strojništvu in raznih drugih panogah, kot so letalska in vesoljska industrija, medicina, proizvodnja embalaže in potro-šniškega blaga, ter v umetnosti. Možno-sti uporabe 3D-tiskanja so praktično neskončne. Lahko se uporablja na kateri koli stopnji življenjskega cikla izdelka, celo za prilagoditev tradicionalne proizvodnje (montaža, struženje, vrtanje, brušenje), s čimer se poveča konkurenčnost.

Toda industrijske revolucije že same po sebi povzročajo motnje. Tehnološki razvoj

Ali vstopamo v novo dobo strojev?

“Evropa mora spre-jeti strategijo za indus-trijsko konkurenčnost, ki bo celostna, solidarna in trajnostna, sicer lahko nastane še večja socialna kriza.”

Pogled na vzhod

EESO razpravlja o sporazumu o naložbah in človekovih pravicah v Chengduju na Kitajskem

Evropski ekonomsko-socialni odbor je kot vodilni predstav-nik evropske civilne družbe lani novembra v Chengduju organiziral 13. okroglo mizo s Kitajsko. Glavni temi razprav sta bili sporazum o naložbah in človekove pravice.

Dvosmerne naložbe – koristne za Kitajce in Evropejce

Čeprav je Kitajska že zdaj druga največja trgovinska partnerica EU, ta pa največja trgovinska partnerica Kitajske, je na obeh straneh zelo malo naložb. Upati je, da se bo to po nedavno začetih pogajanjih o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko kmalu spremenilo.

EESO je v Chengduju razpravljal o vzrokih za majhno število naložb, kot so ovire za dostop do trga, regulativne ovire, kulturne ovire in zaščita pravic intelektualne lastnine, ter o načinih za njihovo premostitev. „Pomembno je, da v pogajanja o naložbah vključimo prioritete civilne družbe,“ je poudaril Jonathan Peel. „Spo-razum mora izpolnjevati najvišje okoljske standarde in standarde varstva pri delu.“ EESO poziva k rednemu obveščanju organizacij civilne družbe in posvetovanju z njimi skozi celoten proces.

Človekove pravice – še vedno odprto poglavje

Delegacija EESO je obisk izkoristila tudi za poglobljeno razpravo o problemih v zvezi s človekovimi pravicami. „Človekove pravice so univerzalne, medsebojno odvisne in medsebojno povezane,“ je poudaril Th omas Janson (Švedska, skupina delojemalcev), poročevalec za poročilo EESO o človekovih pravicah. „Kultura, tradicija ali stopnja razvoja ne smejo biti opravičilo za kršitve človekovih pravic.“

EESO spoštuje prizadevanje Kitajske za odpravo revščine ter zagotovitev dostopa do zdravstva in šolanja za svojih 1,3 milijarde prebivalcev. Vendar je potrebno še veliko več, še posebej na podeželju.

Glavni pomisleki, ki so jih izrazili člani EESO v Chengduju, so se nanašali na človekove pravice. Še vedno niso zagotovljene svobode zbiranja, združevanja in izražanja, čeprav so nekatere od njih opredeljene v kitajski ustavi. Osebe, ki želijo uveljavljati svoje pravice, so pogosto preganjane, prijete in zaprte ali preprosto izginejo. Razprava je bila osredotočena na sistem spremljanja za zaščito človekovih pravic, ki bi vključeval tako neodvisno civilno družbo kot neformalno spremljanje prek družbenih omrežij, namenjen pa bi bil opozarjanju na pomanjkljivosti in podpiranju ljudi, ki si prizadevajo za zagotovitev svobode.

Delegacija EESO je obisk na Kitajskem izkoristila tudi za srečanje s kitajskimi organizacijami civilne družbe in borci za človekove pravice v Pekingu. Glavne teme razprave so bile pravice migrantov in invalidov, svoboda govora in zbiranja, verska svoboda in kulturne pravice v regijah Tibet in Xinjiang. (sma) ●

Marianne Muona, članica EESO

Govor predsednika Henrija Malossa na trgu Majdan v Kijevu

Ruslana Ližičko na plenarnem zasedanju EESO

KMALU V EESOVaša Evropa, vaš glas 2014

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) po uspehu v preteklosti letos organizira že peti dogodek Vaša Evropa, vaš glas, ki je namenjen mladim Evro-pejcem (starim od 16 do 17 let) in bo potekal na sedežu EESO od 26. do 28. marca 2014.

Na letošnjo prireditev, ki bo posve-čena volitvam v Evropski parlament leta 2014, se je prijavilo okoli 700 šol iz vse EU. Slogan kampanje Ukrepaj. Sodeluj. Vplivaj. Evropejce spodbuja, naj izberejo svoje predstavnike za prihodnjih pet let. To je pomemben trenutek za Evropo!

Za sodelovanje na dogodku je bila izbrana po ena šola iz vsake od 28 držav. Tri dijakinje in dijaki iz vsake izbrane šole bodo skupaj s svojim učiteljem povabljeni v Bruselj.

28 šol – in 56 šol za rezervni seznam – je naključno izbrala žirija, ki so jo sesta-vljali trije člani EESO: Indré Vareikyté, Béatrice Ouin in Cveto Stantič.

Člani EESO so januarja in februarja 2014 obiskali šole v svojih državah, kjer so predstavili delovanje EESO. Govorili so tudi o ekskurziji v Bruselj in enkratni priložnosti za mlade, da razpravljajo in glasujejo o pomembnih temah, ki vpli-vajo na prihodnost Evrope. (fgr) ●

potrošnikov bodo udeleženci razpra-vljali o tem, kako sedanje razmere vplivajo na potrošnike in kaj je mogoče narediti za izboljšanje položaja.

Grški center za varstvo potrošnikov KEPKA, ki je soprireditelj konference, pripravlja posebno anketo o tem, kaj

potrošniki menijo o uveljavljanju svo-jih pravic. Rezultati bodo predstavljeni na konferenci.

Več informacij je na voljo na naši spletni strani: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities--consumer-day-2014 (ail/dz) ●

Evropski dan potrošnikov Varstvo potrošnikov in socialno vključevanje v času krize

14. marca 2014 bo v Solunu v Grčiji potekal 16. evropski dan potrošnikov. Tema letošnje konference je varstvo potrošnikov in socialno vključevanje v času krize, na treh okroglih mizah pa bodo obravnavani naslednji izzivi: (i) varstvo potrošnikov, (ii) pravice potrošnikov in njihovo uveljavljanje

v času krize ter (iii) prezadolženost in fi nančna izključenost.

Nedavna gospodarska kriza, nara-ščanje cen osnovnih potrošniških dobrin in negotovost na trgu dela imajo pomembne posledice za potrošnike. V okviru letošnjega evropskega dneva

Februar 2014/2 Posebna izdaja

družbi brez korupcije in v okviru evrop-ske skupnosti demokratičnih držav. To bi lahko na primer storila tako, da bi uvedla sankcije za uradne predstavnike sedanje ukrajinske vlade, odpravila viz-ume med EU in Ukrajino ter državi dala možnost, da se pridruži EU. (ab) ●

prinaša prihranke pri dostavi, smotrna pa je tudi zaradi bližine potencialnim potrošnikom. Toda vračanje proizvo-dnje „vodijo močne sile, ki se bodo le še okrepile“.

Kot meni Iozia, je nevarnost za Evropo ta, da se bodo podjetja zgolj preselila v države s še nižjimi plačami v Afriki ali jugovzhodni Aziji. „Primer za to so klicni centri, ki se iz držav, kot je Kitajska, selijo na cenejše lokacije, na primer Vietnam. V nekaterih evrop-skih industrijskih panogah se odločajo za takšno preselitev – iz ene države v drugo.“

Novo sporočilo Evropske komisije Za oživitev evropske industrije vračanja proizvodnje ne omenja. „Za Komisijo je to povsem novo vprašanje. V njem

še ne vidi strateškega pomena,“ ugota-vlja Iozia, kar pomeni, da mnenje EESO orje ledino.

„Da bi pritegnili tovrstne industrij-ske panoge, so potrebni ukrepi evrop-skih vlad in regij. Od proizvodnje v Evropi morajo vlagatelji imeti večje koristi. Ena od možnosti je državna pomoč. Evropskim regijam v manj ugodnem položaju bi lahko pomagali s posebnimi ukrepi v mejah konkurenč-nega prava, vendar se je predpisov treba držati. Mnenje bo ponudilo konkretne predloge, saj bi bilo vse, kar bi bilo manj od tega, prazno govorjenje. Pozivamo k pripravi evropske industrijske poli-tike, ki bi dopolnila nacionalne indu-strijske politike. To je zelo pomembno.“ ●

Henri Malosse, predsednik EESO, in Diki Čojang, zunanja ministrica tibetanske vlade v izgnanstvu

QE-A

A-14-002-SL-N

© A

ndri

i Kon

diuk

© amnachphoto

© Bilan 3D

© TTstudio

>>> s t r a n 2

>>> s t r a n 4

Februar 2014/2 Posebna izdajaFebruar 2014/2 Posebna izdaja SLSL

ISSN 1830-5164ISSN 1830-5164

EESO infoEESO info Evropski ekonomsko-socialniodborEvropski ekonomsko-socialniodbor Most med Evropo in organizirano civilno družboMost med Evropo in organizirano civilno družbo

EESO info v 23 jezikih : http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info

EESO infowww.w.eeee

UVODNIK

Drage bralke in br

Indus

trijsk

a

politi

ka EU


EU nujno potrebuje industrijsko politiko

EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja EESO info — Februar 2014/2 Posebna izdaja2 5 4

PLENARNO ZASEDANJE NA KRATKOSodelovalna potrošnja, alternativa v času krize

EESO je 21. januarja sprejel novo mnenje o sodelovalni ali partici-pativni potrošnji ter pozval k nadaljevanju ukrepov na ravni EU.

Sodelovalna potrošnja je vrsta gospodarske dejavnosti, pri kateri imajo udeleženci skupen dostop do proizvodov oziroma storitev (tj. souporaba avtomobilov (angl. car-sharing), izme-njava knjig (angl. bookcrossing), najem sob ali digitalne sku-pnosti za učenje jezikov). Ker gre za zapleten in obsežen pojav, želi EESO opredeliti in urediti vse morebitne ovire za tovrstne dejavnosti.

„Očitno je, da je potrebnih več informacij in večja ozaveščenost o sodelovalni potrošnji, ki lahko po eni strani pokrije družbene potrebe, kadar ne gre za komercialno dejavnost, po drugi pa kot pridobitna dejavnost prispeva k ustvarjanju delovnih mest,“ je zapisal Bernardo Hernández Bataller (Španija, skupina raznih dejavnosti), poročevalec in član EESO.

Potrošniki kupujejo orodja in pripomočke, ki jih nikoli ne uporabljajo dovolj, da bi upravičili njihovo ceno. Sodelovalna

potrošnja je alternativa prekomerni potrošnji v prejšnjem stoletju in velikim neenakostim, ki jih je ta povzročila. (ail) ●

Boj proti sivi ekonomiji –EESO priporoča italijansko metodologijo za evropsko analizo

EESO je razpravljal o strategiji boja proti sivi ekonomiji in neprijavljenemu delu, ki sta občutljivi temi, ter s 129 glasovi za, nobenim glasom proti in 4 vzdržanimi glasovi sprejel mnenje na lastno pobudo. Poročevalec Stefano Palmieri (Italija, skupina delojemalcev) je opozoril, da je vprašanje občutljivo zato, ker je siva ekonomija za mnoge ljudi običajen del družbe in nimajo prav veliko pomislekov glede „črnega trga“, kadar najemajo ali posredujejo poceni delavce ali pa kupujejo in prodajajo blago ter se tako izognejo obdavčitvi. Poleg tega številne države še niso sprejele jasnega stališča o tem vprašanju.

Sedanji obseg sive ekonomije in neprijavljenega dela v Evropi naj bi znašal več kot 2,1 trilijona EUR, kar so sredstva, ki bi jih vlade lahko uporabile za nadvse potrebne naložbe in ustvarjanje delovnih mest.

Odbor za začetek predlaga vseevropsko oceno na podlagi metod, ki jih je treba še uskladiti; šele nato bo mogoče dobiti

nekoliko boljši vpogled v sivo ekonomijo in oblikovati ciljno usmerjene politike.

EESO priporoča metodo, ki jo je razvil italijanski statistični urad in je bila tudi preskušena v Italiji, kjer so tovrstni pojavi posebej razširjeni, zanjo pa so značilne tudi velike regionalne razlike. (sma) ●

Krepitev evropskih zmogljivosti za mednarodno sodelovanje

Evropa je na področju raziskova-nja vodilna na svetu, vendar mora še naprej ostati inovativna, če želi biti konkurenčna in ustvarjati nova delovna mesta. Član EESO Gerd H. Wolf pojasnjuje, zakaj je med-narodno sodelovanje bistvenega pomena, da se to tudi zgodi.

EESO info: Kakšna je vloga mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij?

Gerd H. Wolf: Znanost je zelo speci-alizirana disciplina. Do sodelovanja

pogosto pride samo po sebi zaradi potrebe, ko je treba priti do novih idej in sodelovati z najboljšimi raz-iskovalci na nekem področju, ne glede na to, kje na svetu so.

Če vzamete v roke znanstvene publikacije, vidite, da avtorji pri-hajajo iz različnih laboratorijev in raziskovalnih središč po vsej Evropi in tudi zunaj nje. Sam sem na primer kot gostujoči znanstvenik eno leto preživel v Veliki Britaniji. V politiki EU je treba poenostaviti formalnosti za mednarodno sodelovanje.

Na kaj je po vašem treba paziti pri razdeljevanju finančnih sredstev v EU?

Na ravni EU so na voljo finančna sredstva za spodbujanje sodelo-vanja, kar je dobro. Ta sredstva se običajno dodelijo na podlagi pro-šenj, o katerih se presoja na podlagi posebnih meril, tudi odličnosti. To je zares nujno potrebno. Vendar pa nekatere – še zlasti nove – države članice doslej niso imele možnosti razvoja vrhunskih inštitutov. Treba je torej dodeliti finančna sredstva za pomoč državam pri vzpostavljanju zmogljivosti.

S tem je povezano tudi vprašanje bega možganov. Če mlade znanstve-nike izobrazite do ravni odličnosti in doma ni raziskovalnih inštitutov, kjer bi lahko razvijali ali uporabljali svoje znanje, morajo na tuje. To pa ima tudi pozitivno plat. Znanstve-niki pri delu v drugih državah lahko vidijo, kako delo teče tam. Toda na nek način jih je treba privabiti nazaj in vzpostaviti novo infrastrukturo za raziskovanje in razvoj. Problem, ki ga je treba rešiti, ni le finančen in strukturen, ampak ima opraviti tudi s človeškimi viri.

Kako je s sodelovanjem z državami zunaj EU?

Mednarodno sodelovanje s partnerji v državah, ki niso članice EU, je še drug pomemben vidik raziskovanja. Imam vtis, da je Komisija morda preveč poudarjala pomen sodelova-nja z manj razvitimi državami. Ne smemo pozabiti, da je tudi sodelo-vanje z vodilnimi inštituti nekaterih najbolj razvitih držav na svetu, kot so ZDA, Japonska, Rusija in Južna Koreja, močno v interesu EU. Prav pri tem se imamo še česa naučiti. ●

Gerd H. Wolf, poročevalec za mnenji EESO o Uniji inovacij ter mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij

Kakšna je prihodnost EMU?

Strokovna skupina EESO za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo (ECOS) je 5. decembra 2013 organi-zirala javno posvetovanje o predlogih evropskih institucij glede dokončne vzpostavitve ekonomske in mone-tarne unije.

Poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki civilne družbe in drugi pomembni govorniki iz institucij EU ter glavnih skupin strokovnja-kov so izrazili svoja stališča o tem, kako naj Evropski parlament in Evropska komisija ukrepata v svo-jih prihodnjih mandatih, da bosta izboljšala strukturo EMU na štirih področjih, in sicer bančne

Februar 2014/2 Posebna izdaja SL Februar 2014/2 Posebna izdaja … · 2014. 2. 26. · EESO info...

Documents

POSEBNA IZDANJA

Obresti (1. izdaja)

Žima posebna naročila

VIP, posebna izdaja za starše

KRIK - o-fp.kr.edus.siKRIK Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXVII, šolsko leto 2001/2002, številka 2 POSEBNA IZDAJA 7. a in 7. b razreda (projektno delo

Izdaja Hrista

Casopis Energija - Marec 2011 - Posebna izdaja

Prva izdaja - druzina.si

Casopis Energija - December 2009 - Posebna izdaja

Februar – mesec trigliceridov Marec – mesec atrijske ... · Letnik XXIV l št. 1, februar 2015 cena: 1,60 EUR l Revijo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Februar

Posebna ponudba

Vid - posebna izdaja

Strokovna literatura april 2011 - knjiznica-ptuj.si stroka 201104.pdf · Nemirno morje : [roman v stripu] , (Ambasada Strip, 09), (Posebna izdaja revije ... visokošolski u ... 24

POSEBNA IZDAJA - PRAVKAR TISKANA v Novem mestu ......POSEBNA IZDAJA - PRAVKAR TISKANA v Novem mestu! Št. 5 a L~XX NOVO MESTO, sobota 3. februarja 1968 DOLENJSKI UST Trojno srečanje

posebna izdaja revije študentov Biotehniške fakultete · 2009-03-31 · Predstavitev štirih interdisciplinarnih doktorskih študijskih programov Bioznanosti ... Statistika Varstvo

Casopis Energija - November 2011 - Posebna izdaja

POSEBNA - fridro.rs

ZDUS plus POSEBNA IZDAJA DINERS

EHF liga prvakov, skupina B: RK Gorenje Velenje vs. MKB ... · EHF liga prvakov, skupina B: Uradni bilten: Posebna izdaja mesečnika Devetka, letnik 12, številka 2/09-10 RK Gorenje

ISSN 1830-5164 Januar 2010/1 – Posebna izdaja SL EESO info · 2010-05-01 · Čeprav bo „zelena“ revolucija vseka-kor zmanjšala odvisnost Evrope od fosilnih goriv, bo zanesljiva