Ljubljana 2013

KAM IN KAKO PO

POMOC V

DUSEVNI STISKI

Ljubljana 2013

Avtorji: Suzana OreškiMojca Z. DernovšekIgor HrastMaša Serec

Recenzija: Rok Tavčar

Strokovni pregled: Maja Rus Makovec, Mirjana Delić, Mercedes Lovrečič in Suzana Puntar

Knjižici na pot: Katjuša Nadižar Habjanič

Oblikovanje: Natalija Šeruga

Lektoriranje: Lilian Belajec Maher

Tehnična pomoč: Maša Serec

Grafična priprava in tisk: Design Studio d. o. o., Maribor

Izdaja: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana

Število izvodov: 4.000

Izdajo informativnega biltena sta podprla Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

616.89-008.1 616.89-008.1(497.4)(058.7)

KAM in kako po pomoč v duševni stiski / [avtorji Suzana Oreški ... [ et al.] ; Knjižici na pot Katjuša Nadižar Habjanič]. - Ljubljana : Izobraževalno raziskovalni inštitut, 2013

ISBN 978-961-92386-8-4 1. Oreški, Suzana

267443712

3

RECENZIJAPred nami je že osma izdaja knjižice »Kam in kako po pomoč v duševni stiski«. V osmih letih je knjižica dosegla velik uspeh, prepoznana je pri uporabnikih, svojcih, strokovnjakih in laični javnosti. Pogosto slišim, da imajo ljudje v svoji knjižnici zbrane vse izdaje in da knjižice radi vzamejo v roke, saj so informacije nadvse uporabne. Tako kot doslej je oblika knjižice priročna, oblikovanje platnice spodbudno, vsebina pa bogata. Od skromnih začetkov se je razširila in obogatila v pravo malo knjižico, ki vsebuje vse najpomembnejše podatke, ki jih je dobro imeti pri roki, če imate sami ali pa kdo od vaših svojcev morebiti težave v duševnem zdravju. Tudi če takih težav nimate, priporočam, da knjižico vseeno vzamete v roke, saj si to zagotovo zasluži. Knjižica je tako kot vsa leta razdeljena na teoretični del in na seznam uporabnih naslovov. Letošnja izdaja v teoretičnem delu prinaša opis problematike, kjer gre pri posamezniku za dve sočasno prisotni težavi v duševnem zdravju – zlorabo oziroma odvisnost od alkohola ali prepovedanih drog ter pridruženo (drugo) duševno motnjo. Vse več je namreč uporabnikov služb za duševno zdravje, ki imajo tovrstne težave. Težave so tako raznolike, da je v obsegu takšne knjižice nemogoče zaobjeti vseh možnosti, zato so se avtorji tenkočutno odločili za prikaz zgodb, ki vsaka nazorno in dramatično opiše dogajanje pri takšnem uporabniku. Vsaki zgodbi sledi razlaga okoliščin in napotki za reševanje težav. Želim, da knjižica izpolni svoje poslanstvo izobraževanja, osveščanja in manjšanja stigme duševnih motenj in se že veselim nove izdaje.

Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., specialist psihiater

4

5

KNJIžICI NA pOT

Tokratna, že osma izdaja knjižice »Kam in kako po pomoč v duševni stiski«, je namenjena tako strokovnim delavcem kot laični javnosti in se posveča področju dvojnih diagnoz, tako imenovani »komorbidnosti« na področju duševnega zdravja v povezanosti z odvisnostjo. Termin »komorbidnost« opisuje dve ali več duševnih motenj oziroma bolezni, s katerimi se sooča posameznik s težavami v duševnem zdravju. Bolezni lahko nastopijo istočasno ali pa v povezanosti ene z drugo, kar še poslabša njihovo pojavnost. Ko govorimo o »komorbidnosti«, v večini primerov govorimo o odvisnosti od prepovedanih drog v povezavi z duševno boleznijo. Odvisnosti – pa naj bodo to prepovedane droge ali alkohol – spremenijo strukturo možganov in tako vplivajo na spremembo hierarhije potreb in želja posameznika, kar lahko posledično pripelje do kompulzivnega obnašanja, depresije, anksioznih motenj, shizofrenije, osebnostnih motenj, motenj hranjenja in podobno. Veliko oseb, ki je odvisnih od prepovedanih drog, se tako sooča tudi z duševno motnjo. Takšno osebo je potrebno zdraviti celostno, v okviru socialne rehabilitacije pa načrtovati individualno usklajeno in dolgotrajno pomoč v skupnosti.Avtorji v knjižici s pomočjo preprostih in razumljivih besed opisujejo najrazličnejše situacije, s katerimi se posamezniki soočajo v okviru bolezni dvojnih diagnoz in nam hkrati ponujajo skrbno, na novo pripravljen izbor številnih informacij o strokovnih službah, ki delujejo tako na področju duševnega zdravja kot zasvojenosti.

6

7

KAZALO

UvOd......................................................................................11

MEJNA OSEbNOSTNA MOTNJA IN OdvISNOST Od ALKOhOLA .....................................................................12Zgodba Mateje in Petra ..........................................................12Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnje ..............19s pridruženo odvisnostjo .........................................................19

Visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo ............................................................19Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo ............................................................20Kje začeti iskati strokovno pomoč, ko gre pri osebi z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od alkohola? ...........................................................................21Bolnišnično psihiatrično zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola .....................................21Centri za socialno delo ......................................................24Izvenbolnišnične oblike pomoči ........................................26Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti .........................29Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja ............................................................................32

dEpRESIJA IN OdvISNOST Od pOMIRJEvAL TER ALKOhOLA ...........................................................................36Zgodba gospe Mance .............................................................36Zdravljenje in obravnava depresije s pridruženo ....................38odvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola ...........................38

bIpOLARNA MOTNJA TER OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG .......................................................39Klavdijina zgodba ..................................................................39

8

ShIZOfRENIJA IN OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG.....................................................................................41Gorazdova zgodba .................................................................41

ZdRAvLJENJE bIpOLARNE MOTNJE IN ShIZOfRENIJE S pRIdRUžENO OdvISNOSTJO Od dROG...............................................................................44

Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti .............45Bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ......................................48Nevladne organizacije s področja zasvojenosti od prepovedanih drog .............................................................49

KJE ISKATI pOMOČ? ...........................................................59Centri za socialno delo ..........................................................59Koordinatorji obravnave v skupnosti na podlagi zakona o duševnem zdravju ...............................................................63Splošna nujna medicinska pomoč ..........................................66Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic ...............67Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje ............................68Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov s koncesijo ..................................................72Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov, kjer so storitve le samoplačniške ................78Psihiatrične bolnišnice in oddelki za zdravljenje odvisnosti ............................................................................81Zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja .........82Posebni socialno varstveni zavodi .........................................84Nevladne organizacije ...........................................................85Pisarne za informiranje in svetovanje .....................................86Dnevni centri ..........................................................................87Organizacije za pomoč na področju odvisnosti ......................92Društva, ustanove in klubi zdravljenih alkoholikov .................95Telefoni za pomoč v stiski ......................................................99Domovi za starejše ...............................................................100Zavod RS za zaposlovanje ...................................................110

9

Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije .........................112Druge koristne inštitucije ......................................................113Zastopniki pacientovih pravic ...............................................113Brezplačna pravna pomoč ...................................................115Mirno reševanje sporov – mediacija .....................................115Ostali koristni naslovi ............................................................118

ISKANJE INfORMACIJ v dRUGIh vIRIh ........................121Publikacije ..........................................................................121Zanimive publikacije v angleščini .........................................127Spletni viri ..........................................................................128Naslovi spletnih strani nekaterih najpomembnejših tujih združenj in organizacij .........................................................129

10

11

UvOdVse pogosteje imajo osebe s težavami v duševnem zdravju več sočasno prisotnih zdravstvenih problemov – gre za tako imenovano komorbidnost oziroma dvojno diagnozo. Letošnjo, že osmo izdajo knjižice, smo zato posvetili najbolj pereči kombinaciji – odvisnosti od alkohola oziroma prepovedanih drog, ki se nacepi na drugo duševno motnjo, ali obratno. Obseg knjižice presega opise vseh mogočih kombinacij različnih motenj, zato smo izbrali štiri tipične primere. Skozi zgodbo Mateje in Petra, Klavdije, ge. Mance in Gorazda predstavljamo osnove kombinacije motenj in pristopov k njihovemu zdravljenju v različnih službah. Za komorbidna stanja v splošnem velja, da je pomembno ugotoviti medsebojne vplive na slabšanje zdravstvenega stanja in jih omejiti oziroma odstraniti. Ključnega pomena je ugotovitev, katera motnja je bila v osnovi in katera se je nacepila na osnovno. A vendar, tukaj in zdaj je oseba s težavami v duševnem zdravju, tukaj in zdaj so svojci, ki trpijo, zato se takoj usmerimo v reševanje težav.

V zadnjem poglavju dodajamo osvežen seznam služb s kontakti in naslovi, na katere se lahko osebe v stiski in njihovi svojci obrnejo po pomoč. Letošnji seznam služb je tematiki primerno dopolnjen še s službami, ki delujejo na področju odvisnosti. Tako kot vsa leta doslej dodajamo tudi naslove knjig, priročnikov in spletnih strani s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v slovenskem in angleškem jeziku.

Poudarjamo, da naj knjižica služi kot motivacija in spodbuda k iskanju pomoči in naj ne bo edino in osnovno vodilo pri reševanju zapletenih duševnih stisk.

as. dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del.izr. prof. dr. Mojca Zezdana Dernovšek, dr. med.Igor Hrastdr. Maša Serec, univ. dipl. psih.

12

MEJNA OSEbNOSTNA MOTNJA IN OdvISNOST Od ALKOhOLA

Zgodba Mateje in petra

Ko sem ga srečala na proslavljanju svoje diplome, sem takoj vedela, da sem spoznala moškega svojih sanj. Bil je simpatičen, očarljiv, pozoren, poln humorja in neverjetnih domislic. V družbi z njim je vse kar kipelo od energije. Bil je tudi čuteč in intuitiven, hitro je razbral bistvo mojega pripovedovanja in podpiral moje razmišljanje. Seveda mi je to godilo. To sem takrat potrebovala in sem se nič hudega sluteč spustila z njim v razmerje. Doživela sem najbolj odštekano in žurersko poletje. Pokadila sva precej marihuane, popivala in se obnašala nadvse brezskrbno. »Love and peace« vse tja do Pirana, Portoroža, Prekmurja in čudovitih polj sivke na Krasu. Tudi Amsterdam nama ni ušel. Nič me ni skrbelo in nič me ni motilo. Vedela sem, da me jeseni čaka obetavna služba mlade raziskovalke na fakulteti. Žal je pravljica po dveh mesecih pričela dobivati drugačno podobo.

V razmerju s tornadom

Prvi pripetljaj se je zgodil v velikem nakupovalnem središču, ko se je brez povoda in neupravičeno spravil na ubogo prodajalko v mesnici, ker do njega ni bila »prijazna« in ker mu je »grdo« pripravila kos mesa, ki ga je naročil. Skušala sem umiriti sceno, a se je spravil še name. To je bil silovit izbruh besa in žaljenja. Obnašal se je kot pobesneli bik v areni. Gledala sem, če bodo prišli varnostniki, a jih ni bilo. Zaradi šoka sem kar obnemela. Tudi sram me je bilo. Ko je prišel k sebi – to je bilo čez par minut –, se je obnašal, kot da se ni zgodilo nič. Takrat še nisem slutila, da so takšni izpadi del njega, a v naslednjih mesecih so se še samo stopnjevali. Kot da se je spustil z vajeti. Izraziti so bili predvsem, ko se nisem povsem

13

strinjala z njegovo interpretacijo dogodka, v katerem se je denimo počutil žrtev (pa je on zanetil prepir s sosedom!); ko se nisem strinjala z njegovim stališčem o tem, da je za njegovo finančno situacijo kriv sistem (glede tega ga nisem podpirala, ker je imel veliko spretnosti in znanj, s katerimi bi lahko dodatno honorarno služil); ter takrat, ko sem mu odločno postavljala meje, saj njegovih kapric nisem tolerirala. Sčasoma sem tudi doumela, da vsako moje nestrinjanje z njim dojema kot zavračanje njega, kot dokaz ne-ljubezni, kot dokaz, da ga želim ponižati in prikazati kot nesposobnega in neodgovornega. Njegovi občutki manjvrednosti so se še stopnjevali, ko sem bila zaradi obveznosti v novi službi primorana organizirati svoj čas. Struktura je kar naenkrat predstavljala oviro za najina srečanja, nikakor nama ni uspelo uskladiti skupnega ritma. Ko sva se končno uspela dogovoriti, je zamujal, si tik pred zdajci premislil, naredil drug načrt ali se dogovoril s kakšnim svojim prijateljem. Nisem razumela, kaj se dogaja, a sem sčasoma vendarle ugotovila, da se Peter počuti večvrednega, če ima nadzor nad mojim časom, če on prestavlja najine dogovore. Ni upošteval, da sama zaradi obveznosti ne morem ravnati drugače. Seveda sem ga še vedno ljubila in si močno želela, da sva skupaj, a njegovega vedenja nisem nikakor več zmogla prenašati. To več niso bile zgolj kaprice, bilo je mnogo več – ustaljen vzorec vedenja. Žurala sva zelo malo. Nisem več zmogla tempa, ki so ga zahtevale zabave. Alkohol me je izčrpal, energijo pa sem rabila za službo. On je sicer nadaljeval s svojim občasnim opijanjem in zadevanjem, a me to niti ni toliko motilo, ker se v bistvu s tem niti nisem imela časa ukvarjati. Sicer sem zaradi občutkov krivde (za krajši čas mu je uspelo vcepiti vame, da sem jaz tista, ki ga ne razume) skušala slediti njegovemu ritmu, a je bilo vse tako kaotično, od danes na jutri, da enostavno nisem zmogla! Bilo je preprosto nemogoče, saj ni imel nobenega urnika. Službo je sicer opravil, to je še zmogel, a je tudi tam imel težave, saj ni bil sposoben timskega dela. Večkrat

14

sem ga tolažila in ga celo podpirala. Skušala sem gladiti njegove izkrivljene predstave o svetu, v katerem živimo; o zarotah, ki jih je videl vsepovsod, o izdajah in podobno. A sčasoma tudi tega nisem več zmogla. Nekoč si je privoščil še zasliševanje o mojih sodelavcih. Želel je vedeti, ali so samski ali poročeni; celo, kako skupaj sedimo v službi, kam hodimo na pijačo, kje malicamo. Sprva mi je godilo, saj sem mislila, da ga resno zanima moja služba, a sem sčasoma ugotovila, da je bilo to zanimanje del njegove potrebe po nadzorovanju mojega življenja. Bil je pomirjen, ko je po svojih kriterijih (ki so razumljivi samo njemu) ovrednotil, da nima moške konkurence v službi, kateri sem bila sicer zelo predana. Ves čas sem skušala krpati najin odnos, on pa je ves čas prelagal odgovornost zanj name; češ, da naj se spravim k sebi in nama bo lepo. Ko sem ugotovila, da nanj ne morem več računati, sem svoj čas načrtovala s prijatelji. Ko me ni uspel videti kakšnih 14 dni, se je potrudil, zdržal pozitivno vedenje, a žal le za kratko obdobje, saj svojih izpadov ni zmogel obvladovati. Postal je neznosen in težek kot vagon železa. Bila sem tarča njegovih frustracij. Počutila sem se kot strelovod. Ni razumel, kako je naporen. Videl je zgolj sebe, od mene pa pričakoval, da bom vse to razumela in ga brezpogojno ljubila. Sem ter tja je imel tudi mirna obdobja. Takrat je bil precej potrt, nezainteresiran, zdolgočasen, želel je samo poležavati in dolgo spati. Druga skrajnost! Kot nekakšna depresija. V času dopusta si ni znal osmisliti dneva. Dajal je vtis odtujenosti, kot da ne bi bil del tega sveta. Ko je imel pozornost prijateljev ali celo neznancev, se je energetsko dvignil, potem pa spet padel dol. Kot da bi bil v globokem breznu praznine, nemoči. Zanimivo je bilo videti, da je oživel tudi ob prepirih. Tudi ti so ga energetsko dvignili.

Petra, ki sem ga poznala, ni bilo več. Odnos z njim je bil kot vožnja z vlakom smrti v lunaparku. On je prepire potreboval, mene pa so izčrpavali. Postalo je zelo grdo. Sposoben je bil krvoločnega in primitivnega besednjaka,

15

na vse kriplje si je prizadeval, da bi me diskreditiral kot žensko, kot osebo. Umaknila sem se, tega v svojem življenju nisem potrebovala. To ni imelo ničesar skupnega s partnerskim odnosom, v katerem gre za medsebojno spoštovanje, izkazovanje ljubezni in pripadnosti. To so bile igre moči, pometanja resnih pogovorov pod preprogo, sprenevedanja o dogovorih, prestavljanja meja, izkrivljanja realnosti, tendence k poniževanju in tako naprej. Ko sem odnos z njim končala, je postal obseden in posesiven. Klicev je bilo tudi do 15 v pol ure. Pričel me je zasledovati in mi nagajati. Ker je poznal moj urnik, je vedel, kaj delam in kdaj. Primorana sem bila podati ovadbo za prepoved približevanja. Poiskala sem tudi strokovno pomoč. Imela sem srečo, da sem naletela na strokovnjakinjo, ki se spozna na mejno osebnostno motnjo (v nadaljevanju MOM).

Na posvetu s strokovnjakinjo

Sprva sva odpravili moje očitke sami sebi, ki so se nanašali na to, da sem tako dolgo vztrajala v odnosu, ki me ni izpolnjeval. Upala sem na spremembo v njegovem vedenju. Spraševala sem se, kaj sem na začetku spregledala. Terapevtka mi je obrazložila, da je logično, da na začetku nisem prepoznala njegovih težav, saj večina oseb z MOM v okoliščinah, v katerih se ne počutijo ogrožene, deluje mirno, logično in prepričljivo. Ker me je Peter na začetku idealiziral, se ni počutil ogroženega, temveč nasprotno. Ker je za osebe z MOM značilno tudi, da so lahko v družbi nadpovprečno očarljive in karizmatične, me je prepričal tudi s svojo »socialno masko«, ki je, kot kaže, prevladovala ves čas najinega spoznavanja. Peter se je nekaj časa zmogel obnašati s pomočjo »socialne maske«, a je – ko se je udomačil – hitro pokazal svojo pravo podobo. »Povsem normalno je tudi,« me je pomirila terapevtka, »da ste pričakovali izboljšanje vedenja, saj v vsakem odnosu prihaja do prepirov, a

16

razlika je v tem, da dva odrasla partnerja brez čustvenih nahrbtnikov in nepredelanih travm ob prepirih rasteta in se učita živeti drug z drugim. Pri osebah z MOM pa gre potek medsebojnih kompromisov in rasti počasneje, saj niso zmožne funkcionirati drugače kot preko čustvenih cunamijev,« je še dodala. Ob njeni razlagi mi je bilo mnogo lažje, saj sem tako vsaj vedela, s čim imam opravka. Veliko lažje sem poskrbela zase in za svojo bolečino. Seveda pa se nisva izognili niti meni, saj vemo, da sta za tango zmeraj potrebna dva. A na tem mestu bomo ostali pri razumevanju mejne osebnostne motnje. Terapevtka mi je v nadaljevanju s strokovnega stališča obrazložila še nekaj osnovnih značilnosti, ki so tipične za osebe z MOM.

Razcepljanje

»Prvi zametki žaljenja in poskusov razvrednotenja so se pojavili, ko ste nasprotovali njegovim odločitvam,« je izpostavila terapevtka in dodala »normalno je, da ste jih v začetku nekoliko tolerirali, saj niste vedeli, da gre pri njem za trajen vzorec delovanja.« Bolj ko sem bila suverena in samozavestna, bolj me je doživljal kot sovražnico, če pa sem izpolnjevala njegove potrebe, sem bila v njegovih očeh svetnica in dobra vila. Temu se reče razcepljanje. Osebe z MOM nihajo med ekstremno idealizacijo in popolnim razvrednotenjem drage osebe. Trenutno mnenje o neki osebi oblikujejo na osnovi zadnjega druženja z njo. Njihov spomin je zelo kratkoročen, kot da bi imeli začasno amnezijo. Imajo težave z združevanjem pozitivnih in negativnih lastnosti posameznega človeka. Niso sposobni doumeti človeške protislovnosti in večpomenskosti. Zanje so ljudje bodisi dobri ali hudobni. Svet okoli njih je bel ali črn.

»Bojujem se, torej sem!«

Neprimerna intenzivna jeza (izpadi besa) so najpogostejša značilnost osebe z MOM. Izbruhi besa so nepredvidljivi

17

in jih ni mogoče logično obrazložiti. To se je kazalo z njegovim besnenjem, ki se mu je praviloma pridruževalo še kritiziranje, obtoževanje, verbalno nasilje in v mnogih primerih tudi fizično nasilje. Tu ne gre za pomanjkanje socialnih spretnosti v odnosih (komunikacija), temveč za nezavedne projekcije svoje bolečine na druge ljudi. Pojavijo se kot strela ob sončnem dnevu in tako tudi izginejo. Petru je stik s samim sabo omogočila edino agresija. Svojo identiteto je videl v luči »Bojujem se, torej sem! Obstajam!«1 Podobno je s čustvenimi nihanji v enem samem dnevu, ki lahko preidejo iz jutranje depresije preko opoldanske evforije pa do popoldanske razdražljivosti in večerne tesnobe. Takšni ekstremi so za partnerstvo izjemno naporni in osebo močno izčrpajo. »To ste lahko opazili, ko je imel dopust, saj takrat ni imel nobenih zunanjih dražljajev, ki bi ga motili ali animirali,« mi je pojasnila terapevtka.

Kronični občutki praznine

Naslednja značilnost oseb z MOM so tudi kronični občutki praznine in pomanjkanje identitete. Peter jih je »odganjal« tako, da je bil v neprestanih stikih z ljudmi. Sam s seboj ni dolgo zdržal oziroma je takrat, ko je bil primoran biti sam, drsel v stanje praznine, ki ga ni prenesel, saj ni imel občutka zase, občutka svojega obstoja. To je velika žalost teh nesrečnikov. »Zato pa je v času dopusta, ko ni imel obveznosti, ko ni srečeval veliko ljudi, ko so prijatelji dopustovali, vas pa tudi denimo ni bilo, doživljal kronično praznino,« je ugotavljala terapevtka. Z njim je bilo težko uskladiti urnik tudi prav zato, ker je bil vpet v raznolike površne odnose in druženja, saj je bil težko sam. Če se je na koga močno navezal, pa se je izključno iz razloga, ker mu je ta oseba omogočila občutek »varnosti«, lažne identitete in je nekako »skrbela« za njegovo samozavest.

1 Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte več po prstih.

18

Več se je družil s prijatelji, ki so bili od njega boljši po statusu, hobijih, službenih obveznosti. Pozornost takšnega prijatelja je Petra navdajala s samozavestjo. Ob njem se je počutil dobro, ker je polnil njegovo črno luknjo praznine.

Impulzivnost

Za osebe z MOM je značilna tudi impulzivnost na področjih, kjer škodijo samim sebi. Peter je skušal notranjo praznino napolniti s popivanjem in občasnimi zlorabami drog. Tega sicer ni počel aktivno, se pravi, da večino časa ni bil pijan in zadet, temveč si je tovrstne ekskurzije privoščil približno dvakrat na mesec. Velja pa opozoriti, da imajo posamezniki z MOM pogosto težave s samodestruktivnim vedenjem, kamor uvrščamo tudi zlorabo alkohola in drog, iz katere se lahko po določenem času razvije odvisnost. V kasnejših letih, ko bo postal zagrenjen in duhamoren 40-letnik, ga bomo lahko srečali v gostilnah, kjer bo v novi referenčni skupini s somišljeniki potrjeval svoje razočaranje nad življenjem. Torej, če ne bo poiskal strokovne pomoči, bo šlo z njim samo še navzdol. Ni pa seveda nujno, da bo Peter pomoč tudi sprejel. Njega namreč uvrščamo v visoko funkcionalne posameznike z MOM in takšne običajno težko spravimo po pomoč. Peter ima službo in na prvi pogled nobenih težav z vsakodnevnim življenjem. A ljudje z MOM se med seboj glede na sposobnost delovanja zunaj in znotraj doma, glede na to, kako se soočajo z vsakodnevnimi težavami, glede na sporazumevanje z drugimi, močno razlikujejo. Tisti, ki so nizko funkcionalni, namreč na vsakodnevni ravni ne funkcionirajo in imajo povečini tudi težave z odvisnostjo, a take posameznike bomo obravnavali nekoliko kasneje. Peter se večino časa obnaša povsem normalno, vsaj do ljudi, s katerimi ni v bližnjem odnosu. Ljudje, ki ga ne poznajo dobro, običajno zgodbam o njegovih izbruhih in poniževanjih niti ne bodo verjeli. Drugo plat osebnosti pokaže samo

19

osebam, ki so mu zelo blizu. Kot da jih privlači življenjski stil, v katerem prevladujejo vedno nove čustvene krize in katarze. Nekateri pravijo, da je biti v odnosu z MOM kot biti v odnosu z dr. Jeckyllom in g. Hydom.2

Zdravljenje in obravnava mejne osebnostne motnjes pridruženo odvisnostjo

visoko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo

Motivacijo za zdravljenje pri visoko funkcionalnih osebah z MOM je težko doseči. Spraviti takega človeka po pomoč je naporno, saj je zanikanje težav podprto s celo vrsto odporov. Ne zmorejo prevzeti odgovornosti za težave, v katerih so se znašli; obtožujejo druge, kažejo s prstom nanje in se na vse pretege skušajo izogniti odgovornosti. Prepričani so, da je ves svet kriv za njihove težave in odločno odklanjajo terapijo. Če so prisiljeni poiskati pomoč, je običajno ne jemljejo resno, skušajo dokazati, da imajo oni prav in na terapiji ne ostanejo dolgo. Vendar to ne pomeni, da gre za nemogoče posameznike in brezizhodne situacije. Če se MOM pridružuje še odvisnost od alkohola, je navadno prav ta vstopnica za terapijo. V terapijo vstopijo takrat, ko se jim postavi ultimat: denimo v družini žena vztraja pri ločitvi, odvzemu otrok ali pa starši odrekajo dediščino. Lahko se zgodi, da jim v službi grozi odpoved delovnega razmerja, včasih pa zadošča že ukrep disciplinske komisije.

Zdravljenje te motnje je zahtevno in dolgotrajno. Strokovnjak, ki obravnava takšno osebo, mora imeti ustrezno psihoterapevtsko izobrazbo in kilometrino z izkušnjami. Pri visoko funkcionalnih zadošča individualna

2 Vir: Mason T. Paul, MS Randi Kreger (2011): Ne stopajte več po prstih, str. 50.

20

obravnava v kombinaciji s skupinsko. Zdravljenje je dolgotrajno in naporno za vse udeležene.

Nizko funkcionalne osebe z mejno osebnostno motnjo

Nizko funkcionalne osebe z MOM so tiste, ki se zaradi samomorilnega vedenja, samopoškodb, motenj hranjenja ali odvisnosti od alkohola in/ali drog praviloma vsaj enkrat v življenju znajdejo na zdravljenju v psihiatričnih bolnišnicah. Za razliko od visoko funkcionalnih gre pri nizko funkcionalnih za agresijo, ki je usmerjena vase in ne na zunanji svet, na druge. Kaže se kot rezanje po telesu, klofutanje samega sebe (samopoškodbe), prenajedanje in siljenje k bruhanju (bulimija), odrekanje hrani (anoreksija), zloraba drog in alkohola ter poskusi samomora. V nadaljevanju bomo predstavili, kako poteka zdravljenje osebe s komorbidnostjo oziroma sopojavnostjo MOM z odvisnostjo od alkohola in mehkih drog v bolnišnični obravnavi, in kako poteka obravnava po odpustu iz bolnišnice.

V bolnišnici so MOM deležni celovite obravnave v okviru multidisciplinarnega tima. Nujno je, da ima oseba po odpustu iz bolnišnice tudi nadaljevalno ambulantno in t.i. skupnostno obravnavo. Pri obeh oblikah MOM se običajno predpišejo tudi zdravila. Glede na dani primer se zdravnik odloči, ali bodo zadoščali antidepresivi, stabilizatorji razpoloženja ali pa bodo potrebni celo antipsihotiki.

21

Kje začeti iskati strokovno pomoč, ko gre pri osebi z mejno osebnostno motnjo tudi za odvisnost od alkohola?

V primeru, ko imajo osebe z MOM pridruženo še odvisnost od alkohola, se lahko obrnejo na:

• lečečega zdravnika,• alkohološko ambulanto (v psihiatrični ambulanti),• psihiatrično bolnišnico (alkohološki oddelek),• Center za socialno delo,• klub zdravljenih alkoholikov (KZA),• združenje anonimnih alkoholikov (AA).

Skupni cilj vseh obravnav je doseči boljše funkcioniranje pri osebi z MOM s pridruženo odvisnostjo. Oseba mora uvideti neproduktivnost svojega obnašanja. Pomagamo ji tako, da poveča nadzor nad svojimi impulzi, da poveča zaupanje in postane tolerantnejša za frustracije. To so znaki uspešne obravnave in zdravljenja. Da bi pa lahko MOM diagnosticirali in naredili ustrezen načrt zdravljenja in obravnave, je sprva potrebno doseči abstinenco.

bolnišnično psihiatrično zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola

Oseba z MOM in pridruženo odvisnostjo od alkohola se praviloma nahaja na zdravljenju, ker so ji ultimat postavili bodisi družina, bližnje osebe ali delodajalec. Na zaprtem oddelku je lahko pristala tudi s pomočjo neprostovoljne

22

hospitalizacije, ker je pod vplivom spremenjenega stanja zavesti ogrožala svoje življenje ali življenje drugih. Takšna stanja so možna tudi zaradi abstinenčne krize in se imenujejo delirij.

Četudi imamo opravka z nemotivirano osebo in vključitev v zdravljenje ni posledica njene volje, zdravljenje in obravnava v psihiatrični bolnišnici potekata enako kot pri osebah, ki so se za zdravljenje odločile same. Pri komorbidnih motnjah je zdravljenje kompleksno in večplastno. Gre za kombinacijo farmakoloških (zdravila), medicinskih, socialnih in psiholoških oblik obravnav, ki se jih vključuje in uporablja v različnih fazah zdravljenja. Učinkovita so zdravljenja, ki trajajo 90 dni in jih osebe preživijo v bolnišnici. Kot zanimivost naj povemo, da ravno toliko časa potrebujejo tudi možgani, da se odvadijo neposrednega vpliva alkohola ali droge. Zdravljenje se prične s pripravljalno fazo, ki se nadaljuje z intenzivno ter postopoma zaključuje preko vzdrževalne do zaključne skupnostne faze.

Pripravljalna faza zdravljenja

Na zdravljenje se mora oseba naročiti v tisti psihiatrični bolnišnici, ki izvaja zdravljenje odvisnosti (seznam bolnišnic se nahaja v poglavju Kje iskati pomoč?). Oseba mora imeti s seboj napotnico splošnega zdravnika ter urejeno osnovno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje, sicer je storitev plačljiva. Osebo sprejme zdravnik psihiater na ambulantni pregled, kjer oceni njeno zdravstveno stanje ter temu ustrezno načrtuje obravnavo. V tej fazi se osebo bodisi pripravi na intenzivno zdravljenje bodisi izdela načrt daljšega ambulantnega zdravljenja. Na nekaterih oddelkih se ob sprejemu na zdravljenje pričakuje, da oseba že abstinira. Če imajo tak protokol sprejema, potem se najprej sklene dogovor o abstinenci in svetuje, kako lahko oseba obvlada svoj odnos do alkohola.

23

Intenzivna faza zdravljenja

Intenzivno zdravljenje poteka na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola v psihiatrični bolnišnici in traja od 6 do 9 tednov. Po 4. tednu imajo bolniki pravico do izhoda domov ob koncu tedna. Namen zdravljenja je ohraniti abstinenco ter doseči spremembe v posameznikovem mišljenju, čustvovanju in vedenju. Oseba se v tej fazi pouči o negativnih učinkih alkohola na organizem človeka preko kombinacije različnih pristopov: individualne, skupinske, partnerske ali družinske psihoterapije. Pri zdravljenju komorbidnosti, ko gre za sopojav duševne motnje, se zdravljenje prilagodi, naredi se specifičen načrt. Pri daljši abstinenci se duševna motnja lažje diagnosticira in se temu ustrezno predpiše tudi medikamentozna terapija (zdravila). V zdravljenje se praviloma vključuje tudi pomembne ljudi iz posameznikovega življenja, ureja se socialne težave in nameni pozornost morebitnim posegom na druga področja življenja.

Vzdrževalna faza zdravljenja

Po zaključenem zdravljenju na intenzivnem oddelku se le-ta nadaljuje na dnevnem oddelku bolnišnice, ki traja nadaljnje 3 do 4 tedne. Osebe so med tednom vključene v program terapevtske skupnosti, kjer potekajo skupinska terapija, zadolžitve, strukturiran program, individualna terapija in dnevne aktivnosti, spat pa hodijo domov. Doma preživijo tudi konce tedna. S programom terapevtske skupnosti se skuša zagotoviti boljšo pripravo na življenje v domačem okolju kot tudi na druge življenjske obveznosti. V tem času se osebe že vključijo v Klub zdravljenih alkoholikov ali v skupino Anonimnih Alkoholikov, kjer poteka podaljšano zdravljenje oziroma »tretje obdobje zdravljenja«, ki traja naslednjih nekaj let.

24

Po zaključenem zdravljenju se lahko (nekdanji) bolniki in njihovi svojci enkrat mesečno srečujejo tudi v bolnišnici, v Klubu odpuščenih bolnikov. V primeru (ponovnih) težav lahko poiščejo pomoč pri izbranem psihiatru ali v ambulanti za zdravljenje odvisnosti dispanzerja psihiatrične bolnišnice.

Osebo se v tem obdobju ozavešča o pomenu preventive – kako si pomagati pred ponovnim pitjem, kako preprečiti recidiv. Cilj zdravljenja je doseči življenje brez alkohola, kar od osebe zahteva trajno življenjsko spremembo. Če oseba v obdobju od dveh do petih let vzpostavi abstinenco in oblikuje nov življenjski stil, je to dobra napoved.

Po odpustu se mora osebi z MOM nuditi zlasti pomoč v obliki strukturirane obravnave, ki vsebuje jasne meje in smernice, s psihoterapijo, ki ji pomaga pri preoblikovanju njenega pogleda na svet. Recidivi (ponovno pitje) so nevarni takrat, ko se v življenju pojavijo spremembe, ki lahko v osebi sprožijo stare mehanizme reševanja težav in ga pahnejo v stare vzorce – torej v opijanje. Pobolnišnična pomoč oziroma obravnava v skupnosti je izjemnega pomena, saj se lahko z njo omogoči ustrezno podporo osebi z MOM s pridruženo odvisnostjo od alkohola oziroma mehkih drog.

Centri za socialno delo

Storitev prve socialne pomoči in storitev osebne pomoči

Centri za socialno delo niso samo ustanove, kjer se uveljavlja pravice iz javnih sredstev (različnih denarnih pomoči, subvencij itn.), temveč v njih delajo tudi strokovnjaki, ki svetujejo in pomagajo pri reševanju različnih osebnih stisk in težav.

25

V našem primeru se je po pomoč najbolje obrniti na strokovno delavko, ki izvaja storitev prve socialne pomoči. Do storitve prve socialne pomoči je upravičen vsakdo, ki se znajde v stiski in težavah in se za storitev odloči prostovoljno. Strokovna delavka osebo seznani z možnimi storitvami, dajatvami in obveznostmi. Predstavi mrežo služb in osebo napoti v najustreznejšo. Storitev ni usmerjena v konkretno reševanje težav, temveč v informiranje in napotitev po ustrezno pomoč k strokovnjakom, ki so specializirani za področje težav, na katerem ima oseba stisko. V primeru MOM s pridruženo odvisnostjo od alkohola bo strokovna delavka zagotovo pričela z reševanjem odvisnosti in usmerila osebo v službe, ki se ukvarjajo s tem področjem.

Na Centrih za socialno delo izvajajo tudi osebno pomoč, ki vključuje svetovanje, urejanje in vodenje. V okviru te storitve praviloma izvajajo bolj strukturirano in daljšo obliko obravnave posameznika, družine ali para. V primeru komorbidnosti bo strokovna delavka zagotovo presodila, da oseba potrebuje specialistično pomoč in jo bo usmerila k strokovnjakom, ki izvajajo obravnavno prav na tem področju.

Skupine za samopomoč v okviru Centrov za socialno delo

Nekateri Centri za socialno delo izvajajo tudi skupine za samopomoč, ki so namenjene osebam, ki želijo ohranjati abstinenco od alkohola in vzdrževati zdrav življenjski stil. Na pristojnem Centru za socialno delo je potrebno pridobiti informacije in se v skupino vključiti, če oseba ali strokovna delavka, pri kateri je oseba v obravnavi, oceni, da skupino potrebuje za ohranjanje treznosti in zdravega načina življenja.

26

V nadaljevanju opisujemo oblike pomoči in podpore, za katere je zaželeno, da jih oseba z MOM in zdravljeno odvisnostjo od alkohola obiskuje. Čeprav gre v teh programih izključno za samopomoč ali strokovno pomoč pri ohranjanju abstinence in zdravega načina življenja, je ta vsebina zelo ustrezna tudi za osebe z MOM. Pri njih gre namreč med drugim za globoke občutke praznine, nepoznavanje svojih čustev in težave pri postavljanju konstruktivnih ciljev v življenju. Skupine lahko krepijo njihovo odločitev za urejanje življenja.

Izvenbolnišnične oblike pomoči

Klubi zdravljenih alkoholikov (KZA)

KZA-ji so dostopni in odprti za vse, ki so zaključili osnovno zdravljenje v dispanzerski skupini ali bolnišnici. Klubi delujejo po principu tovariške in prijateljske skupine, katere člani so že nekaj časa trezni. Ponekod imajo člani skupine tudi izkušnje iz skupinske psihoterapije.Namen srečanj v KZA-jih je v poglabljanju uvida v lastno odvisnost, v razumevanju vzrokov in posledic odvisnosti kot tudi v iskanju in ohranjanju zdravega načina življenja, izboljšanju kakovosti življenja, v učenju samopomoči ter krepitvi abstinence. V njem zdravljeni alkoholiki po načelih medsebojne pomoči, samopomoči in terapevtske pomoči vzdržujejo abstinenco in uresničujejo rehabilitacijo v osebnostnem zorenju, izboljševanju družinskih odnosov ter odnosov v bivalnem in delovnem okolju. Člani se sestajajo enkrat tedensko, v nekaterih klubih dvakrat mesečno. Poleg rednih srečanj, ki trajajo uro in pol, člane družijo tudi izvenskupinske dejavnosti (športna, kulturna, družabna udejstvovanja), v katerih sodelujejo

27

celotne družine. V času udeležbe v klubih naj bi član spreminjal svoje vedenje ter brez občutkov krivde in manjvrednosti ustvarjal skladne odnose z ljudmi. Nekateri KZA-ji nudijo poleg osnovne ponudbe še rehabilitacijo odvisnih od prepovedanih drog in njihovih družinskih članov (npr. Center za pomoč ljudem v stiski v Novem mestu).

Anonimni alkoholiki (AA)

AA-ji so skupnost moških in žensk, ki imajo težave s pitjem alkohola. Delijo si izkušnje, moč in upanje na način, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim, da bi okrevali od alkoholizma. Edini pogoj za vključitev v AA je želja, da bi prenehali piti. Njihov glavni namen je, da ostanejo trezni in k treznosti pomagajo tudi drugim alkoholikom. AA je neprofesionalna in apolitična organizacija. Ne daje medicinskih ali psihiatričnih diagnoz in prognoz, prav tako ne zagotavlja detoksikacijske ali oskrbne službe, hospitalizacije, zdravil ali kakršnega koli medicinskega ali psihiatričnega zdravljenja. Vzdržuje se sama in je na razpolago skorajda povsod. Nima nobenih zahtev glede starosti ali izobrazbe. Včlani se lahko vsakdo, ki želi ukrepati glede svojih težav s pitjem. Program AA deluje po principu Dvanajstih korakov in Dvanajstih izročil. Člani se srečujejo na srečanjih skupin AA.

Družinske skupine Al-Anon/Alateen

Družinske skupine Al-Anon so skupnost, ki je sposobna nuditi podporo vsakomur, ki ga je prizadelo pitje sorodnika ali prijatelja. Namenjena je tako odraslim otrokom, staršem, partnerjem, ženam, možem ali sodelavcem (nekoč) odvisnega od alkohola. Srečujejo se anonimno in na srečanjih izmenjujejo izkušnje, moč in upanje, da bi rešili probleme, ki so jim skupni. Tudi Al-Anon temelji na Dvanajstih korakih in Dvanajstih izročilih, ki so prevzeti

28

od AA-jev in prirejeni za Al-Anon, vendar skupini nista povezani. Tudi tukaj gre za neprofesionalno, nepolitično, finančno neodvisno skupnost, ki temelji na duhovnosti in sprejema ljudi vseh kultur in slojev ter je na voljo skorajda povsod.

Alateen je del skupnosti Al-Anon in je namenjen mlajšim svojcem in prijateljem alkoholikov v obdobju najstništva. Člani Alateena imajo svoja lastna srečanja pod vodstvom Al-Anonskega člana – mentorja – in uporabljajo ista načela Dvanajstih korakov in izročil kot Al-Anon.

Skupnosti Al-Anon in Alateen svojim članom zagotavljata pomoč preko rednega srečevanja skupin, telefonskega stika z drugimi člani, prebiranja al-anonske/alateenske literature in podpore svojega mentorja.

Svetovalnica Inštituta Antona Trstenjaka

Svetovalnica nudi informativne pogovore o oblikah pomoči in samopomoči zasvojenim, svetovalne pogovore, namenjene partnerjem ali družinam z namenom priprave na obvladovanje odvisnosti od alkohola, možnost vključitve v socialne programe terapevtskih skupin, možnost vključitve v rehabilitacijske programe KZA-jev, možnost vključitve v socialni program skupine otrok alkoholikov, informacije o preprečevanju odvisnosti pri mladih, ter informacije o značilnostih odvisnosti tako za strokovno kot laično javnost.

Društvo za zdravo življenje

Društvo izvaja rehabilitacijo in resocializacijo zdravljenih alkoholikov, ki se vanj vključijo zaradi vzdrževanja abstinence in krepitve zdravega življenjskega sloga. V program se lahko vključijo zdravljeni alkoholiki po končanem bolnišničnem ali ambulantnem zdravljenju.

29

Vključijo se lahko tudi svojci ali bližnje osebe zdravljenih alkoholikov. Oblike dela potekajo v skupini, ki se srečuje na tedenski ravni pod okriljem izkušenega terapevta. Poleg rednih tedenskih srečanj se v teh programih izvajajo tudi spremljevalne aktivnosti z namenom preventive, in sicer pohodi, obiski drugih organizacij, kulturnih in drugih prireditev. Namen programa je seveda ohranjati treznost, predvsem pa delati na osebni rasti, preko uvida v vzroke in posledice odvisnosti, poglabljanja notranje rasti in konstruktivnega soočanja z vsakdanjimi in življenjskimi težavami. V programih praviloma intenzivno sodelujejo osebe, ki so že več let trezne in s svojim vzorom pozitivno vplivajo na začetnike, jih ustrezno motivirajo ter spodbujajo k ohranjanju abstinence.

Oblike obravnav in zdravljenj v skupnosti

Obravnava v skupnosti omogoča ustrezno podporo osebi z MOM in pridruženo odvisnostjo od alkohola oziroma mehkih drog, ko zaključi bolnišnično zdravljenje in se oceni, da bo za nadaljnjo rehabilitacijo in urejanje svojega življenja potrebovala dodatno pomoč. Tako se po odpustu osebe iz psihiatrične bolnišnice zanjo pripravi načrt obravnave, ki ga izvaja multidisciplinarni tim. V Sloveniji imamo ta trenutek več oblik obravnav po odpustu iz bolnišnice, in sicer:

• obravnavo v skupnosti, • skupnostno psihiatrijo, • nadzorovano obravnavo ter• programe nevladnih organizacij.

Bistvo omenjenih obravnav je individualizirana, kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se ne osredotoča zgolj na medicinsko diagnozo, temveč

30

celostno pomaga človeku in njegovim bližnjim. Pri osebah z MOM in pridruženo odvisnostjo je nujno zagotoviti obravnavo, ki je izrazito strukturirana in ima jasna pravila, ki jih upoštevajo vsi člani tima. Osebe z MOM morajo namreč imeti jasne meje, saj same menijo, da zakonitosti, jasna pravila in omejitve zanje ne veljajo. V načrt obravnave je smiselno vključiti tudi mehanizme kontrole – gre za preverjanje prisotnosti alkohola in drog v krvi, velja doseči tudi pristanek osebe z MOM, da bližnja oseba sme sporočiti zdravniku psihiatru, da obstaja sum na recidiv. Tovrstne dogovore je potrebno zapisati v načrt in pridobiti pisni pristanek osebe z MOM.

Obravnava v skupnosti

Obravnavo v skupnosti izvaja koordinator obravnave v skupnosti, ki je zaposlen na Centru za socialno delo. Storitev obsega načrt obravnave in njegovo izvajanje v skupnosti, ki ga izvaja s pomočjo multidisciplinarnega tima. Koordinator obravnave v skupnosti se bo pri pogovoru z osebo osredotočil predvsem na:

• urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer,• urejanje socialne varnosti,• urejanje zaposlitve in dela,• urejanje podpore pri opravljanju temeljnih dnevnih

opravil,• urejanje podpore pri zagotavljanju socialnih stikov

in družabnosti ter• druge ugotovljene potrebe, ki vplivajo na dvig

kakovosti življenja.

Obravnava v skupnosti je postopek izvajanja socialnovarstvenih storitev in programov pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v zdravstvenih

31

ustanovah, temveč potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave. Praviloma se izvaja po metodi vodenja primera in s koordinacijo ter sodelovanjem služb s področja zdravstvenega in socialnega varstva. Kot smo že večkrat poudarili, potrebuje oseba s komorbidnostjo večplastno in izrazito strukturirano obravnavo, ki jo v dogovoru z njo pripravi koordinator obravnave v skupnosti. V načrt obravnave se lahko vključi tudi pisni dogovor z osebo o rednih kontrolah pri psihiatru (testi kontrole) ter vključitev v psihoterapevtsko obravnavo. V multidisicplinarni tim se povabi strokovnjake, ki imajo izkušnje z zdravljenjem odvisnosti. To so lahko tudi strokovnjaki iz nevladnih organizacij, ki izvajajo programe s področja odvisnosti in delujejo v skupnosti. Oseba s komorbidnostjo, ki se z obravnavno strinja, to izkazuje tudi s podpisom. Če soglasje z osebo ni doseženo, je s tovrstno obravnavo nesmiselno pričeti in je za osebo morda bolje, če jo usmerimo v nadzorovano obravnavo ali v program skupnostne psihiatrije.

Nadzorovana obravnava

Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe. Vanjo lahko uvrstimo npr. tudi nizko funkcionalne osebe z MOM in pridruženo odvisnostjo. Te osebe bi ob svojevoljni prekinitvi zdravljenja nedvomno ogrozile svoje življenje ali življenje drugih, huje ogrožale svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročale hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Da je temu res tako, je razvidno iz njihovih preteklih ravnanj, saj v veliko primerih pristanejo na oddelku prav

32

zaradi resnega ogrožanja svojega zdravja. Nadzor nad zdravljenjem izvaja koordinator nadzorovane obravnave, ki na podlagi sklepa sodišča od osebe zahteva, da se npr. udeležuje določenih dejavnosti, ki so namenjene zdravljenju in rehabilitaciji, ali zahteva, da oseba prebiva v določenem kraju.

Skupnostna psihiatrija

V letu 2012 so začele vse psihiatrične bolnišnice sistematično izvajati t.i. skupnostno psihiatrijo – psihiatrično obravnavo v skupnosti. Obravnava je namenjena osebam po odpustu iz psihiatrične bolnišnice, ki potrebujejo poleg psihosocialne rehabilitacije tudi specializirano individualno zdravstveno obravnavo. Izkušnje iz prakse kažejo, da je najprimernejša za bolnike, ki so sprva na zdravljenju na njihovem oddelku, po odpustu pa jih nato spremljajo tudi v domačem okolju. Glede na kompleksnost zdravstvenega in socialnega stanja nizko funkcionalnih oseb z MOM in pridruženo odvisnostjo je ta oblika obravnave potrebna še vsaj dve leti po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, pri čemer se tudi v tej obliki vztraja pri vključenosti osebe z MOM v zunajbolnišnične programe zdravljenja odvisnosti. To so lahko KZA-ji ali nevladne organizacije, ki izvajajo programe pomoči odvisnikom. Pomembno je vzdrževati in ohranjati zdrav življenjski stil ter doseči spremembe v vedenju in doživljanju.

Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja

V zadnjih dveh desetletjih se je v slovenskem prostoru razvila široka paleta programov za pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, katerega nosilci izhajajo iz nevladnih organizacij. Danes so različne oblike pomoči v skupnosti vsaj tako pomembne kot psihiatrične bolnišnice, saj se veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju zdravi le v ambulantah in se čas zdravljenja v bolnišnicah krajša.

33

V okviru obravnave v skupnosti nevladne organizacije opravljajo javne in verificirane socialnovarstvene programe. V njih so zaposleni strokovnjaki, ki so specializirani za delo z ljudmi, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, in z njihovimi svojci. Če v vašem kraju obstaja takšna oblika pomoči, je priporočljivo začetne informacije iskati pri njih, saj v okviru svojih programov nudijo storitve informiranja, svetovanja, osebne pomoči, vključitev v dnevne centre, prostočasne dejavnosti in stanovanjske skupine.

Poleg omenjenega znajo tudi učinkovito usmerjati ljudi pri iskanju nadaljnje pomoči zaradi težav, ki so nastale v duševnem zdravju, oziroma jih ustrezno vključevati v svoje programe in poskrbeti za njihovo rehabilitacijo.

Program Svetovalno-informativnih pisarn

V teh programih strokovne delavke preko storitev informiranja, osebne pomoči ali svetovalnih pogovorov uporabnikom omogočajo, da se čim bolje poučijo o vrstah pomoči, ki jim pripadajo, glede na stopnjo njihove težave in stiske. Nudijo tudi svetovanja, ki potekajo večkrat in kontinuirano z namenom, da se uporabnike čim bolje opremi in seznani z načini obvladovanja težav, pravočasnega ukrepanja v primeru poslabšanja duševne motnje, konstruktivnega pristopa ter vključevanja v vsakodnevno življenje. V nekaterih programih strokovni delavci izvajajo tudi storitve zagovorništva in varovanja pravic uporabnikov.

Na osnovi svetovalnih pogovorov se lahko izdela tudi individualni načrt, s katerim uporabnik skupaj s strokovno delavko konkretizira potrebe in pričakovanja, ter tudi, kako in s kom jih bo uresničeval. Pri tem se lahko strokovna delavka poveže z zunanjimi izvajalci iz mreže služb s področja duševnega zdravja. To pomeni, da vzpostavi

34

sodelovanje s Centri za socialno delo, Zavodom za oskrbo na domu ali socialnimi servisi, uporabnikovim psihiatrom, prostovoljci, odvetnikom, in tako naprej. S pomočjo izvedbe individualnega načrta je namreč mogoče zagotoviti tudi življenje v domačem okolju, ki ga sicer brez pomoči drugih uporabnik ne bi več zmogel.

Svoje težave lahko uporabnik rešuje tudi v vodenih skupinah za samopomoč, v katere se lahko vključi po prvem informativno-svetovalnem pogovoru. Storitve strokovni delavci izvajajo tako v pisarni kot na terenu ali v življenjskem okolju posameznika oziroma na njegovem domu. Upravičenci so vsi polnoletni posamezniki, ki imajo težave v duševnem zdravju, in njihovi svojci, ki se v storitev vključijo prostovoljno.

Programi Dnevnih centrov

V Dnevnem centru je na voljo vključevanje v različne dejavnosti, druženje, učenje socialnih spretnosti in veščin, spoznavanje novih ljudi, s katerimi se širi krog poznanstev. Preko različnih delavnic in skupin za samopomoč je na voljo učenje medsebojne pomoči in samopomoči. V ta namen se izvajajo skupine za samopomoč, v vse programe društva pa so vključeni tudi prostovoljci, organizirajo se pikniki, izleti, zabave, praznovanja rojstnih dni, ogledi kino predstav in dramskih predstav, s pomočjo katerih krepijo socialne stike uporabnikov in spodbujajo k razvoju ter širitvi njihove socialne mreže.

Večina Dnevnih centrov organizira raznolike delavnice o zdravi prehrani in zdravem življenju, predavanja o učinkih zdravil, organizirajo tudi skupinsko telovadbo, redne izletniške pohode, rekreativne tabore ter skrbijo za krepitev in varovanje duševnega zdravja še preko različnih tematskih delavnic (življenje z duševno motnjo, medosebni odnosi, spolnost, ljubezen, odvisnosti, učenje

35

sproščanja in tehnik asertivnosti, duhovna rast, čustvena inteligenca in podobno).

V nekaterih Dnevnih centrih je na voljo učenje tehnik s področja likovnega in ročnega ustvarjanja, s pomočjo katerih izdelujejo različne izdelke, ki so širši javnosti predstavljeni v okviru razstav.

Dnevni centri so namenjeni vsem polnoletnim osebam s težavami v duševnem zdravju, ki se vanje vključijo prostovoljno in se strinjajo s pogoji posameznega Dnevnega centra. Dnevni centri praviloma delujejo vsak delavnik od 8. do 16. ali 17. ure. Med vikendi so običajno zaprti, a nekatere dejavnosti se lahko izvajajo prav takrat (npr. sobotni pohodniški izleti).

Programi Stanovanjskih skupin

Stanovanjske skupine so manjše bivalne enote za tiste ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo občasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju njihovega vsakdana ter pri prehodu v samostojno življenje. To pomeni, da se lahko nekdo, ki nima svojcev, ali pa se z njimi ne razume, hkrati pa ne zmore živeti sam, nastani v skupini oseb s podobnimi težavami. V največji možni meri se bo poskusil osamosvojiti, in sicer s pomočjo lastnih moči in strokovnih delavcev.

Programi združenj svojcev oseb z duševno motnjo

Programi svojcev so dragoceni za vse, ki imajo bližnjega, ki trpi za kakšno obliko duševne motnje. Običajno nudijo aktivnosti, ki svojce opogumijo, jim olajšajo stiske ter nudijo informacije, kako pravzaprav živeti z bližnjim, ki ima duševno motnjo.

36

Tako se preko predavanj in delavnic, na katere vabijo različne goste, strokovnjake in svojce z dolgoletnimi izkušnjami, poučujejo o duševnih motnjah, njihovem zdravljenju ter temah, ki krepijo medosebne odnose in so na splošno uporabne za duševno blagostanje.

Ena takih aktivnosti je program Vseživljenjsko učenje za krepitev duševnega zdravja posameznikov in celovito učenje obvladovanja stresnih situacij svojcev, ki imajo v družini osebo s psihiatrično diagnozo. Program poteka celo leto in je razdeljen v različne tematske sklope, ki se izvajajo mesečno.

Skupine svojcev so osnovane z namenom, da se svojci med seboj ustrezno povežejo, povedo svoje izkušnje, prisluhnejo izkušnji drugih svojcev ter se tako vzajemno podpirajo. Skupna srečanja svojcev so namenjena njihovi medsebojni podpori, opogumljanju in informiranju. Omogočajo jim, da se soočijo s svojimi zatiranimi čustvi, med katere se najpogosteje vrinejo občutki jeze, strahu in negotovosti. S tem se jim želi pomagati, da izrazijo svoje interese, ki jih po navadi zapostavljajo na račun interesov svojih bližnjih.

dEpRESIJA IN OdvISNOST Od pOMIRJEvAL TER ALKOhOLA

Zgodba gospe Mance

Nedelja zvečer. Ga. Manca pokliče na svetovalni telefon. V obupu in joku hiti pripovedovati, da mora po enem mesecu bolniške jutri v službo in da jo ob tem spreletava groza. Izpostavi, da je še vedno utrujena, da jo vse boli in da ji zdravila, ki jih je dobila pri zdravnici, nič ne pomagajo.

Svetovalka na dežurnem telefonu skozi daljši pogovor ugotovi, da je ga. Manca pred tremi meseci v prometni

37

nesreči izgubila sina ter da sta z možem v precejšnji duševni stiski, le da mož hodi v službo, ona pa ostaja sama doma. Ker se je ga. Manca počutila zelo slabo, je obiskala zdravnico. Le-ta ji je sprva predpisala pomirjevala, ki jih je ga. Manca žal vsakič poplaknila z vodko. Ko ji je pomirjeval zmanjkalo, je svojo zdravnico prosila za nova, a ta ji jih ni želela več predpisati. Namesto njih je dobila antidepresive, ki jih je že po petih dneh zavrgla, saj ji je bilo po njih slabo. Ker se je njeno počutje še slabšalo, je prosila moža, če lahko svojemu zdravniku reče za novo škatlo pomirjeval. Mož je nič hudega sluteč privolil, saj je ženi želel pomagati. Kasneje je uspela preko svakinje dobiti še tretjo škatlo in tako je v zelo kratkem obdobju razvila odvisnost od pomirjeval ter še naprej zlorabljala alkohol.

Svojo duševno stisko, ki jo je povzročila izguba sina, je pričela reševati na samodestruktiven način. Svetovalka na telefonu je prav tako prepoznala, da se ga. Manca za sinovo smrt obsoja in si očita. Ker je bila med telefonskim pogovorom tudi rahlo opita, jo je svetovalka napotila k nočnemu počitku in obisku svoje zdravnice naslednje jutro. Upala je, da bo zdravnica prepoznala nastali problem in jo ustrezno napotila v nadaljnjo obravnavno. Opremila jo je tudi s telefonskima številkama društva, ki dela na področju žalovanja, ter zdravstvene ustanove, kjer ji bodo zagotovo pomagali skozi proces žalovanja.

Ga. Manca izgube ni zmogla prenesti brez posledic za zdravje, kar je ob žalovanju za bližnjo osebo dokaj značilno. Rečemo lahko, da je »normalni« proces žalovanja umetno prekinila in bolečino potlačila s pomirjevali in alkoholom, zato je postala še bolj žalostna, tesnobna, nemirna, razdražljiva in v stanju neprestane agonije. Čedalje slabše je obvladovala vsakdan, do moža in drugih bližnjih je postala zadirčna ter kategorično odklanjala vsak njihov poskus, da bi ji pomagali. Izgubljala je tla pod nogami.

38

Zdravljenje in obravnava depresije s pridruženoodvisnostjo od pomirjeval oziroma alkohola

Odvisnost od pomirjeval v kombinaciji z zlorabo alkohola lahko obravnavamo ambulantno, praviloma ni potrebno, da je oseba hospitalizirana. Ker pomirjeval ni možno dobiti brez recepta, bo ga. Manca imela do njih onemogočen dostop, svoje vire pa je že iztrošila. To je dobro vedeti.

Njena lečeča zdravnica jo lahko bodisi obravnava ambulantno ali pa jo napoti do specialista psihiatra, ki se bo odločil o načinu zdravljenja. V individualnem načrtu zdravljenja bosta opredelila način urejanja odvisnosti od pomirjeval, pa tudi soočanja z izgubo, ki bo potekalo v skupinski obravnavi za žalujoče.

V nekaterih primerih se bo morda specialist psihiater vseeno odločil za hospitalizacijo na oddelku za zdravljenje odvisnosti. V tem primeru bo ga. Manca dobila vso ustrezno strokovno podporo ob soočanju z izgubo sina. Se pravi, da bo lahko pričela konstruktivneje žalovati in se s svojimi čustvi soočati, ne pa pred njimi bežati.

Potek zdravljenja tako v hospitalni kot skupnostni obravnavi je podoben kot pri odvisnosti »zgolj« od alkohola, a je seveda prilagojen specifičnosti zdravstvenega in duševnega stanja osebe. Pristojnosti služb in celoten proces zdravljenja ostajajo dokaj podobni zgoraj opisanim načinom zdravljenja pri MOM s pridruženo odvisnostjo od alkohola.

39

bIpOLARNA MOTNJA TER OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG

Klavdijina zgodba

Klavdija je stara 37 let in zaključuje zdravljenje na oddelku za zdravljenje odvisnosti v psihiatrični bolnišnici. Trenutno se zanjo pripravlja namestitev v stanovanjsko skupino nevladne organizacije s področja odvisnosti, kjer bo nadaljevala z rehabilitacijo.

Klavdija se je večji del svojega življenja zapletala v nekonstruktivne zgodbe, v nepremišljene odločitve in doživela veliko izgub. Nenazadnje je izgubila službo in pod ceno prodala stanovanje. Šele na zadnjem zdravljenju se je pričela zavedati, da je imela težave zaradi nezdravljene bipolarne motnje, ki jo je »zamaskirala« z drogami. Njena okolica in ljudje, ki so ji bili blizu, duševne motnje niso prepoznali, menili so, da je muhasta in naporna, da je težak karakter in da ji je odgovornost tuja. Vendar je nepoznavanje in nezdravljenje bipolarne motnje precej opustošilo njeno življenje. Pogubno je postalo, ko je pričela simptome depresije lajšati z drogami. Kmalu je postala zasvojena in vsi vemo, da dolgoletna zasvojenost negativno vpliva na človeka in na njegove odnose. Zasvojena oseba je namreč predana svoji drogi, z njo ima tako rekoč odnos in posledično izgublja ljudi v svojem življenju, ima skrhane medosebne odnose, saj nihče ne zmore prenašati toliko manipulacij in lažnih obljub. Sorodniki in druge bližnje osebe nad njimi običajno obupajo, se jih izogibajo, jim ne zaupajo, s tem pa skušajo zgolj zaščiti sebe. Druženje zasvojene osebe se tako sčasoma omeji zgolj na tiste, ki imajo tudi sami težave z zasvojenostjo, to pa vodi v propad. Klavdija se je sicer skušala zdraviti in abstinirati, vendar dolgoročno ni zmogla. Manjkala sta ji namreč podpora in zdravo okolje, v katerem bi lahko svojo abstinenco tudi vzdrževala. Občasno ji je

40

za nekaj mesecev celo uspelo, a ker ni zdržala nihanj v razpoloženju – predvsem depresivnih epizod –, jih je vedno znova odpravljala z drogami. Ujetosti v črno luknjo, kot jo je poimenovala, ni prenašala, zato je naredila vse, da bi se počutila bolje. Ker bipolarne motnje ni prepoznala, se je znašla v začaranem krogu.

Na zdravljenju je pripovedovala, kako se dobro spominja prvega poleta v višave, ki je bil izzvan z ekstazijem, vendar je mislila, da je to zgolj učinek droge. Spominja se, kako so s prijatelji vsak konec tedna hodili na partije in veselo jemali ekstazi, ki so ga poplaknili z izdatnimi mericami alkohola. Spominja se, kako je imela še nekaj dni po tem, ko so se prijatelji že spustili z višav, neverjetno veliko energije. Spanja sploh ni potrebovala, prepleskala je stanovanje, bila izjemnega razpoloženja, vznesena in energična, imela je občutek, da so se ji miselne sposobnosti okrepile, saj je izjemno dobro povezovala različna »dejstva«, hitro je govorila in naredila močan vtis na nove prijatelje. Takrat je prodala avto in kupila novega, počutila se je božansko privlačna in se v kratkem času spustila v več seksualnih razmerij z neznanci. Spoznala je tudi moškega, ki ji je ponudil kokain. Želel jo je malo razvedriti, ker se mu je ob prvi depresivni epizodi zasmilila. Bila je vsa nebogljena, z malo energije, kronično utrujena in upočasnjena, čutila je pekočo bolečino v prsih, ki jo je kljuvala, težko je spala in skoraj nič jedla. Ko je vzela kokain, so jo preplavili občutki vsemogočnosti in sreče. Ker je menila, da ji bo kokain pomagal premagovati slabe dni, ga je pričela redno jemati. Novi prijatelj ji je prišel prav, saj jo je še leta oskrboval z odmerki. Po očetovi smrti je namreč podedovala delnice in stanovanje, imela je službo, tako da je bila v materialnem smislu preskrbljena in je za drogo imela dovolj denarja. Precej let ji je odvisnost tudi uspevalo prikrivati, vendar se je nazadnje pripeljala do meje, ko je šlo samo še navzdol. V službi je naredila veliko napak, pogosto je zamujala, pri delu ni bila zbrana, s sodelavci pa v nenehnih sporih.

41

Pogosteje je bila tudi na bolniški zaradi zdravstvenih zapletov, ki so jih povzročile droge. Nazadnje je bilo z njo tako hudo, da so jo urgentno sprejeli na oddelku za odvisnosti. Prišlo je do hudega zdravstvenega zapleta, ni se vedelo, ali je šlo za poskus samomora ali naključen prevelik odmerek. Vendar je ta dogodek pomembno vplival na njeno odločitev za zdravljenje ter urejanje svojega življenja.

Klavdija je ob skorajšnji smrti na odvisnost pričela gledati drugače. Ni bila več tako močno obrambno naravnana in za svoje težave ni iskala krivcev drugje, temveč je odgovornost za situacijo prevzela nase. Preko zdravljenja, psihoterapije in podpore oseb, ki so doživljale podobno stisko, je prišla do uvida – med drugim je ugotovila tudi, da je njena mama naredila samomor zaradi nezdravljene bipolarne motnje in da je k tej motnji tudi biološko nagnjena. Sčasoma je razumela svoja nihanja v razpoloženju, uvidela je, da ne gre za njeno šibkost, temveč da je proti možganskemu neravnovesju nemočna, da jo le-ta preplavlja ter da pri okrevanju potrebuje pomoč.

ShIZOfRENIJA IN OdvISNOST Od pREpOvEdANIh dROG

Gorazdova zgodba

Po končani osnovni šoli se je Gorazdova družina iz podeželja preselila v veliko mesto. Prvi in drugi letnik srednje elektro šole je Gorazd opravil z odliko, bil je vzoren fant z delovnimi navadami, doma pripravljen pomagati tudi pri gospodinjskih opravilih. A veliko mesto je imelo drugačno dinamiko in navade, življenjski stil večine njegovih vrstnikov je bil drugačen, kot ga je poznal od prej. Tudi soseska, v kateri so živeli, je bila Gorazdu nova, tam je bilo precej lokalov, v bližini je bil tudi velik trgovski center in zbirališče mladih. Gorazdu je ta utrip ustrezal

42

in pričel je raziskovati okolje, spoznavati nove prijatelje in se po začetni prilagoditvi mestnemu življenju zelo sprostil. Z izhodi ni imel težav, starša sta mu zaupala, saj je bil vzoren, delaven in pozoren fant. Bila sta tudi vesela, da se je v novo okolje tako lepo vklopil in se sprostil. V tretjem letniku srednje šole pa je Gorazd v nočnem klubu, kjer so praznovali njegov rojstni dan, spoznal novo družbo, ki je bila precej razposajenega razpoloženja. Njegovo pozornost je zlasti pritegnila Anja, sestra njegovega sošolca. Večer sta preživela skupaj, Gorazd je prvič vzel plesno drogo in preživel čudovito noč v družbi svojih vrstnikov. Nad tovrstnim druženjem je postal navdušen in njegovi vikendi so postajali čedalje bolj žurerski, s tem pa tudi tvegani za njegovo duševno zdravje. Opustil je družinske aktivnosti in šport. Od takrat je vsak petek in soboto preživel v nočnih klubih, kjer je z družbo užil veliko alkohola in plesnih drog. To se je sčasoma začelo kazati tudi v slabšem šolskem uspehu, razdražljivosti in utrujenosti. Starša sta postala zaskrbljena, saj se je iz vzornega in družinskega fanta skoraj čez noč prelevil v žurerja in oportunista. Tolažila sta se z mislijo, da sta imela v puberteti tudi sama fazo »hipijade« in da je to sestavni del odraščanja, vendar je Gorazd življenje in svoje meje raziskoval na čedalje bolj tvegan način. Starša se nista zavedala, da so prepovedane droge dandanes mnogo dostopnejše, kot so bile v njuni mladosti, in da so preprodajalci drog danes precej bolj pronicljivi in dostopni ter bolj povezani kot nekoč.

Gorazd je nekega večera spoznal novo družbo, ki ga je v razposajenosti povabila na novo »ekspedicijo«. Prvič v življenju je vzel heroin. Občutek ga je odnesel. Počutil se je kot polbog. Izostrili so se mu vsi čuti, preplavili so ga neverjetni občutki, odprle so se mu nove dimenzije. Zelo je bil presenečen nad seboj in svojo novo izkušnjo. Po njej mu je vsakdanja realnost postajala čedalje bolj nadležna in naporna. V pouku in šoli nasploh ni videl nobenega smisla

43

več. Zaradi žuranja je bil v čedalje večjem zaostanku z učno snovjo, gradiva ni več obvladoval, dobre ocene so ga nehale motivirati, saj jih niti ni več dobival, za nameček ga je zapustila še Anja, ker ji je njegovo eksperimentiranje postalo tuje, s starši pa je prihajal v čedalje večje spore, po novem sta mu odrekla tudi žepnino. Ni zmogel več soočanja s povsem primernimi izzivi za njegovo starost, življenjski stil, ki ga je imel prej, pa ga ni zanimal več. Obveznosti v šoli so mu postale naporne, odnašanje smeti in pospravljanje njegove sobe kot tudi prevzem delovnih nalog v skupnem gospodinjstvu s starši so mu postali nesmiselni, s trenerjem odbojke sta se sprla, ker je zamujal na treninge, sošolci pa so ga nehali zanimati, ker so bili vsi po vrsti dolgočasni. Čedalje bolj ga je »vleklo« k novim prijateljem, kjer je lahko dobil omamo, ki ga je odnašala v nov, mavrični svet občutkov. O tveganosti takšnega vedenja je nehal razmišljati, spletnih strani, kaj to pomeni, ni več preverjal, temveč se je povsem brezglavo prepuščal novim dogodivščinam. Gorazd je nadaljeval s heroinom, ki ga je doživljal kot sestavni del druženja – samo da »nekaj novega dogaja« –, prav tako pa je na nove prijatelje želel narediti vtis, da ni »mevža«, da si upa eksperimentirati, da je frajer.

Gorazda je eksperimentiranje pripeljalo v odvisnost, in to v zelo kratkem času. Spremenil je svoje vedenje, čustvovanje, doma je pričel krasti nakit, denar in druge umetnine, ki jih je potreboval za nakup heroina. Novi prijatelj ga namreč nič več ni »častil«, temveč je od njega zahteval precej denarja, ki ga Gorazd ni imel.

A Gorazd je imel srečo, saj je živel s staršema, ki sta nemudoma ukrepala. Dogovorila sta se za komuno, kjer so po petih mesecih ugotovili, da ima Gorazd pridruženo duševno motnjo, saj je postajal čedalje bolj blodnjav in paranoiden. Zdravnik psihiater je ugotovil, da gre za psihozo, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje. Gorazda so

44

tako v precej nebogljenem in slabem zdravstvenem stanju poslali domov. Starša sta ga nemudoma pospremila na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, kjer so ga zdravili in obravnavali po prilagojenem načrtu, saj je šlo za komorbidno stanje.

ZdRAvLJENJE bIpOLARNE MOTNJE IN ShIZOfRENIJE S pRIdRUžENO OdvISNOSTJO Od dROG

Dolgotrajna obravnava in zdravljenje v primerih, kot sta Klavdijin in Gorazdov, praviloma obsega bolnišnično zdravljenje, kjer se doseže abstinenca, ter ustrezno zdravljenje pridružene duševne motnje. Če je oseba predhodno v komuni in se ugotovi, da gre za pridruženo duševno motnjo, potem se tega posameznika v nadaljevanju obravnava in zdravi v psihiatrični bolnišnici.

V obeh primerih je po odpustu iz bolnišnice nujno načrtovati obravnavo v skupnosti. V primeru Klavdije se načrtuje sprejem v stanovanjsko skupino nevladne organizacije s področja odvisnosti, kjer bo deležna intenzivnega rehabilitacijskega programa. V primeru Gorazda pa se načrtuje vključitev v obravnavo v skupnosti, ki se izvaja v okviru Centrov za socialno delo pri koordinatorju obravnave v skupnosti.

Programe nevladnih organizacij s področja odvisnosti od drog in oblike zdravljenj v zdravstvenih ustanovah opisujemo v nadaljevanju in so praviloma primerni za vse, ki imajo težave z odvisnostjo od drog. Če gre za komorbidnost, se načrt prilagodi specifični situaciji posameznika in se v njegovo izvajanje vključi ustrezne strokovnjake. Pri bipolarni motnji je ključnega pomena obvladovanje razpoloženja, vztrajanje pri abstinenci in

45

vzpostavitev zdravega in uravnovešenega življenjskega sloga. Pri shizofreniji je potreben celovit multidisciplinaren pristop, v katerem se skrbi tako za medikamentozno terapijo kot za okrevanje in rehabilitacijo na področjih življenja, ki jih oseba zmore. V ta namen bo koordinator obravnave v skupnosti pripravil individualni načrt, v katerem bo opredelil potrebe in aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati za čim bolj kakovostno in obvladljivo življenje v domačem okolju. Bistvo te obravnave je individualizirana, kontinuirana in integrirana oblika rehabilitacije, ki se ne osredotoča zgolj na medicinsko diagnozo, temveč celostno pomaga človeku in njegovim bližnjim. Tudi pri Gorazdu gre za komorbidnost, ki zahteva večplastno in strukturirano obravnavo.

Centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti

V Sloveniji imamo 18 Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti ter dve ambulanti, ki delujeta v okviru zdravstvenih domov. Centri se nahajajo v vseh slovenskih regijah, in sicer v naslednjih mestih: Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje, Kranj, Brežice, Logatec, Murska Sobota, Novo mesto, Trbovlje, Velenje, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica ter Pivka. V Ljubljani obstaja še Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana. V okviru slednjega poteka poseben program obravnave uživalcev drog s pridruženimi (komorbidnimi) duševnimi motnjami. Za prvi pregled ni čakalne dobe oz. je ta največ teden dni. Poleg ambulantne in bolnišnične obravnave imajo za te bolnike tudi poseben program dnevne bolnišnice. Na posestvu Razori so urejeni tudi prostori za dnevno bivanje, kjer potekajo programi za bolnike s Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog – tako za tiste, ki so vključeni v programe treh različnih dnevnih bolnišnic, kot tudi dnevni progami za tiste, ki se zdravijo bolnišnično.

46

Namen Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti je vzpostavljanje abstinence uporabnikov in zmanjševanje škode zaradi odvisnosti. V Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti delujejo strokovni timi, ki izvajajo zdravstvene, psihiatrične, psihosocialne in psihoterapevtske obravnave ter substitucijsko terapijo. Dosegljivi so po telefonu in osebno za nudenje informacij glede zdravljenja odvisnosti, v teh centrih se je možno naročiti tudi na pregled pri zdravniku, na svetovanje in psihoterapijo pri psihologu, bodisi se vključiti v skupinsko obravnavo ter družinsko ali socialno svetovanje. Izvajajo urinske teste za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog ter cepljenje proti hepatitisu A in B za odvisnike in tiste, ki so vključeni v substitucijski program. Nudijo pomoč pri pripravah na zdravljenje v bolnišnicah, komunah ali terapevtskih skupnostih, rehabilitaciji in reintegraciji v družbo. Nekateri centri nudijo tudi pomoč pri drugih oblikah odvisnosti, npr. odvisnost od iger na srečo, ter izvajajo programe KZA-jev. V večini centrov, kjer je prisoten psihiater, izvajajo tudi ambulantno zdravljenje pridruženih duševnih motenj.

Substitucijska terapija

Kot smo že omenili, se v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti izvaja tudi substitucijska terapija oziroma terapija z nadomestnimi odmerki zdravil (metadon, buprenorfin, buprenorfin/nalokson, SR morfin), s pomočjo katerih zasvojene osebe zmanjšajo uporabo heroina in postopoma dosežejo abstinenco. Veliko odvisnih od opiatov abstinence ne zmore, saj se pojavi hud in težko vzdržen odtegnitveni sindrom. S substitucijsko terapijo se ga omili ali prepreči, ravno tako se pri osebi zmanjša želja po drogi. Praviloma se substitucijska terapija uvede tudi pred bolnišnično detoksikacijo odvisnih od heroina na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (v centrih, ki izvajajo substitucijsko zdravljenje).

47

V Sloveniji je najpogostejša in najbolj znana oblika zdravljenja metadonska substitucijska terapija. Pogoji za vključitev v substitucijsko terapijo so bolezen odvisnosti od opioidov (heroin), neuspešen poskus detoksikacije, seznanitev z učinki zdravljenja s substitucijskim zdravilom in njegovim potekom, seznanitev z drugimi smiselnimi možnostmi zdravljenja ter podpisan terapevtski dogovor. Substitucijsko zdravljenje lahko poteka v obliki kratkotrajne detoksikacije (stabilizacije in zmanjševanja odmerka v enem mesecu), dolgotrajne detoksikacije (več kot en mesec), kratkotrajnega vzdrževalnega programa (prejemanje substitucijske terapije manj kot 6 mesecev) ter dolgotrajnega vzdrževalnega programa (več kot 6 mesecev).

Psihofizično stanje zasvojenih oseb se s pomočjo substitucijske terapije stabilizira, večina jih uporabo heroina zmanjša ali z njim popolnoma preneha, predvsem pa je pomembno, da lahko bolj stabilni posamezniki iščejo pomoč v drugih programih, ki so jim na voljo za nadaljnje urejanje njihove celostne problematike. Celostna obravnava tako vključuje multidisciplinarni tim, kjer gre za medicinsko in svetovalno podporo, ki se prilagodi individualnemu stanju osebe. Vzporedno s tem potekata tudi psihoterapevtska in psihiatrična obravnava, ki sta nujno potrebni, saj je večini zasvojenih tudi v substitucijskem programu težko ohranjati motivacijo za spremembo življenjskega stila, predvsem pa prizadeti s komorbidno motnjo pogosto potrebujejo še dodatno prilagojeno medikamentozno in/ali psihoterapevtsko zdravljenje.

Ambulantno zdravljenje komorbidne motnje se pogosto nadaljuje tudi po zaključenem bolnišničnem zdravljenju (detoksikacija, zdravljenje psihiatrične komorbidnosti) in v primerih, ko se za bolnišnično zdravljenje prizadeti ne odločajo ali ga celo odklanjajo. Praviloma se v primerih

48

komorbidne motnje, ko gre za akutno poslabšanje in je potrebno bolnišnično zdravljenje, osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, v primerih remisije komorbidne motnje z motivacijo po detoksikaciji pa se osebo usmeri v bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Po detoksikaciji se večina odvisnikov težko sooča z občutki praznine, depresije in s pomanjkanjem energije, zato želijo ta občutja odpraviti. Ravno tako težko prenašajo odtegnitveni sindrom, nekateri simptomi pa se lahko pojavljajo še dolga obdobja po abstinenci. S pomočjo celostne obravnave – od medikamentozne, psihoterapevtske, psihosocialne do skupnostne – se jim omogoča krepiti pravilne življenjske odločitve in utrjevati zdrav življenjski slog.

bolnišnično zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog

Tovrstno zdravljenje se prične z ambulantnimi pripravami, ki potekajo od enega do več mesecev. V tem času je odvisna oseba vključena v ambulantno obravnavo 1–2-krat tedensko ali v Podporno dnevno bolnico z namenom priprave na sprejem na 6-tedensko zdravljenje na Oddelku za detoksikacijo, kateremu sledi obravnava na Oddelku za intenzivno podaljšano zdravljenje, ki praviloma traja 8 tednov. Možna je tudi vključitev v Dnevni oddelek, ki poteka trikrat tedensko in traja v povprečju 6 mesecev. Po zaključenem zdravljenju na Dnevnem oddelku se lahko odvisna oseba vključi v izvenbolnišnično skupino, ki poteka enkrat tedensko in je prilagojena tistim posameznikom, ki hodijo v službo ali šolo. Program zdravljenja se praviloma prilagodi potrebam in zmožnostim posameznika – oceni se glede na njegovo obliko bolezni odvisnosti, predvsem na pridružene duševne ali osebnostne motnje, na socialni, zaposlitveni status itn. Pri dvojnih diagnozah – kot smo zapisali že zgoraj – velja doseči abstinenco, ki mora trajati

49

vsaj nekaj tednov ali mesecev, da bi lahko z gotovostjo diagnosticirali pridruženo duševno motnjo in pripravili ustrezen načrt zdravljenja tako v bolnišničnem okolju kot po odpustu. V tem obdobju je priporočljivo koristiti tudi programe izven bolnišnice, kot so terapevtske skupnosti, klubi zdravljenih uživalcev drog ali skupine za samopomoč. Na Centrih za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog obstaja tudi Dnevna bolnica za bolnike, odvisne od prepovedanih drog s pridruženo duševno motnjo, v kateri zdravljenje poteka enkrat tedensko.

Nevladne organizacije s področja zasvojenosti od prepovedanih drog

V Sloveniji se že več kot dve desetletji razvija nevladni sektor, ki izvaja socialnovarstvene programe, namenjene reševanju stisk in težav oseb z različnimi oblikami zasvojenosti in njihovih svojcev. V tem času se je razvila mreža terapevtskih in drugih programov za urejanje socialnih stisk zaradi zasvojenosti s prepovedanimi drogami, alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti ter mreža drugih programov, ki omogočajo nastanitev in obravnavo za uživalce drog, skupaj s pripadajočimi mrežami sprejemnih in dnevnih centrov (za motiviranje in pripravo uporabnikov na vstop v terapevtske skupnosti), centrov za reintegracijo abstinentov v družbo, programov za vzporedno terapevtsko pomoč družinam uživalcev drog ter terapevtskim skupnostim alternativnih programov za uživalce drog.

Seveda bi komorbidnost najustrezneje obravnavali v programih, ki so namenjeni prav dvojnim diagnozam, vendar je tovrstna obravnava možna le v Zavodu Pelikan Karitas, ki ima specializiran socialnovarstveni program prav za osebe s pridruženimi težavami v duševnem razvoju (imenovan Terapevtska skupnost za uporabnike s

50

pridruženimi težavami v duševnem zdravju), in v Društvu Projekt Človek, kjer obravnava poteka v obliki Dnevnega centra z možnostjo nastanitve. V obeh programih je pomembno, da je uporabnik stabiliziran glede pridružene motnje.

Sicer pa trenutno v Sloveniji obravnavamo komorbidnost z multidisciplinranim pristopom, kar pomeni, da v načrt psihosocialne obravnave vključimo tudi strokovnjake, bodisi s področja zasvojenosti bodisi s področja duševnih motenj. Odvisno od individualnega primera.

V nadaljevanju opisujemo programe socialne rehabilitacije, v katere uvrščamo socialnovarstvene programe na področju obravnave in preprečevanja zasvojenosti, in so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma, osebam z motnjami hranjenja ter drugimi oblikami zasvojenosti. Delimo jih na visokopražne (terapevtske skupnosti, komune, dnevni centri ipd.) in programe zmanjševanja škode.

Visokopražni oziroma rehabilitacijski programi nevladnih organizacij

Praviloma skoraj vsi visokopražni programi nudijo socialno rehabilitacijo tistim, ki se odločijo za abstinenčni način življenja, so zmožni vzpostaviti začetno abstinenco, rabijo pa pomoč pri vzdrževanju abstinence, spremembi načina življenja, pri ponovni reintegraciji v družbo, zaposlitvi itn.

Ti programi nudijo celovit nabor aktivnosti, ki je namenjen tako urejanju posameznika, njegovih bližnjih kot tudi širši problematizaciji zasvojenosti v družbi. Socialna rehabilitacija zasvojenih v visokopražnih programih običajno vključuje spekter aktivnosti, v katere so vključene različne oblike psihoterapije, svetovanja, delovne

51

terapije, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, športne aktivnosti, psihoedukacija ter delo z bližnjimi osebami. Izjemen poudarek je na strukturi časa ter na individualni obravnavni posameznika, ki vključuje poglobljen pristop, upoštevajoč njegovo telesno, duševno, duhovno, socialno in ekonomsko vpetost v življenje.

Pisarne za informiranje in svetovanje

Pisarne so namenjene zasvojenim in njihovim svojcem ter drugim posameznikom, ki se želijo informirati o oblikah strokovne pomoči in podpore. V informativni pisarni dobijo od strokovnih delavcev predvsem prve informacije, napotke, svetovanje in pomoč. Uporabniki in svojci, ki iščejo informacije, so lahko vključeni občasno ali pa kontinuirano. Svetovanje poteka na individualni, družinski in/ali partnerski ravni. V njih se lahko izvajajo terapevtski programi z namenom podpore zasvojenim in njihovim bližnjim pri pridobivanju novih odnosnih in doživljajskih izkušenj na poti k bolj kvalitetnemu, odgovornemu in samostojnemu življenju. V nekaterih tovrstnih programih izvajajo tudi različne oblike druženja, kot so na primer družabne igre, izobraževalno-pogovorne delavnice, športne, kulturne in ustvarjalne aktivnosti. V program se lahko vključijo tudi še aktivni uživalci z visoko mero motivacije za vzpostavitev abstinence in nadaljnje svetovalno terapevtsko delo ali pa uporabniki, ki so zaključili ali predčasno izstopili iz programa reintegracije in si želijo nadaljevati v terapevtski obravnavi.

Sprejemni centri

Sprejemni centri so namenjeni nudenju podpore in pomoči pri vključitvi v programe strokovne obravnave in socialne rehabilitacije tako doma kot v tujini. Strokovna obravnava

52

zajema tudi delo s svojci vključenih. Obravnava poteka v obliki individualnega svetovanja tako osebam, ki so zasvojene, kot njihovim svojcem. Poleg motiviranja za vključitev v stanovanjske programe potekajo v sprejemnih centrih tudi samostojni svetovalni programi, namenjeni tistim, ki so vzpostavili abstinenco in želijo zgolj individualno obravnavo, ali tistim, ki abstinence še niso dosegli, kažejo pa motivacijo za neko obliko pomoči.

Dnevni centri

Programi Dnevnih centrov so lahko organizirani kot pripravljalni programi za vstop v Terapevtsko skupnost ali komuno, pri čemer je uporabnikom, ki nimajo podpornega okolja ali so iz oddaljenih krajev, omogočena tudi nastanitev. Namen Dnevnih programov je priprava na poglobljeno terapevtsko delo, pridobivanje osnovnih navad, kot so točnost, rednost in vzpostavitev stabilne abstinence. Dnevni centri, ki so namenjeni pripravi na Terapevtsko skupnost, so strukturirani, potekajo pa najmanj 10 ur dnevno. Uporabniki so kontinuirano vključeni, organizirane so različne aktivnosti, ki vključujejo psihoterapevtsko in svetovalno delo, delovne aktivnosti (kuhanje, pospravljanje, vzdrževanje hiše in vrta), vodene športne aktivnosti, ustvarjalne in kulturne aktivnosti, biblioterapijo in različne druge prostočasne aktivnosti.

Druga oblika dnevnih centrov je namenjena strokovni obravnavi, druženju in srečevanju, kjer imajo uporabniki drog možnost preživljati prosti čas, nudena jim je možnost branja dnevih časopisov in revij, uporabe računalnikov, igranja družabnih iger in možnost pridobivanja najrazličnejših informacij glede zaposlovanja ter pridobitve socialne pomoči. Z delavci dnevnega centra imajo posamezniki možnost tudi individualnega svetovanja in pogovorov.

53

Terapevtske skupnosti

Obravnava v terapevtski skupnosti praviloma traja od 12 do 15 mesecev in je namenjena strokovni obravnavi ter rehabilitaciji zasvojenih s prepovedanimi drogami. V njih si prizadevajo za celovit pristop, v katerem bi posameznik uvedel spremembe na telesnem, duševnem in duhovnem področju – gre za spremembe v vzorcih čustvovanja, razmišljanja in vedenja, ki so vzdrževali zasvojenost. Del programa je tudi delovna terapija, skrb zase in za skupnost, v kateri so nameščeni. V tem programu uporabniki utrjujejo samostojnost, se učijo reševati probleme in preživljajo prosti čas na ustvarjalen način. Poleg terapevtskega dela je pomemben vidik še socialna rehabilitacija v obliki športnih aktivnosti, pohodništva, ustvarjalnih, kulturnih aktivnosti ter prostovoljnega dela v zunanjih organizacijah.

V zadnjih dveh letih deluje v okviru Projekta Človek tudi specializirana terapevtska skupnost za zasvojene starše z otroki, ki omogoča nastanitev zasvojenih mamic skupaj z otroki.

Terapevtske komune

Obravnava v komunah temelji na principih samopomoči in izkušnjah tistih, ki so se bremena drog že rešili. Princip delovanj komun temelji na tem, da osnovni problem ni droga, temveč človekova izguba smisla in vrednot. Terapevtske komune so namenjene odkrivanju samega sebe, utrjevanju novih navad in vrednot ter vzgajanju odgovornih oseb. Program poteka od 24 do 36 mesecev.

54

Centri za reintegracijo

Centri za reintegracijo predstavljajo most med razmeroma strukturiranim programom in vsakodnevnim življenjem. Izvajajo se v namestitveni obliki (predvsem prvi del reintegracije), kasneje v dnevni obliki, ob koncu pa pomoč poteka zgolj preko terapevtskih pogovorov in skupin. Namen Centrov za reintegracijo je, da se posameznik postopoma odmika od programa in prevzema vse večjo samostojnost. Vstop je možen po uspešno zaključenem programu v terapevtskih skupnostih ali komunah oziroma po vzpostavljeni abstinenci v kakšnem drugem programu socialne rehabilitacije. Namenjen je nekdanjim uživalcem prepovedanih drog, ki so zaključili z abstinenčnim programom urejanja zasvojenosti. Gre za zaključno fazo obravnave, v kateri se postavljajo temelji za življenje brez drog, ko se posameznik preskuša v različnih stresnih situacijah. Program izvaja delovne, terapevtske, športne in kulturne aktivnosti.

Program predstavlja oporo in pomoč pri izobraževanju, iskanju dela ter pri vključevanju v samostojno in odgovorno življenje, krepitev osebnostnih, socialnih, vedenjskih ter čustvenih spretnosti, ki so pomembne za vzdrževanje abstinence. Praviloma traja najmanj leto dni, najpogosteje pa vsaj leto in pol. Sestoji iz dveh ali celo treh delov. V prvi, bivanjski program, so uporabniki vključeni najmanj 6 mesecev, v nekaterih programih hodijo ob vikendih domov. Po zaključenem stanovanjskem delu programa, ko naj bi si poiskali službo, pa so uporabniki vključeni v skupinska srečanja in pogovore ter živijo doma.

Vzporedna terapija družin

Terapija družin poteka vzporedno s programi, v katere so vključeni uporabniki. Izvaja se v obliki terapevtskih skupin,

55

skupin za samopomoč, individualnih, enodružinskih in večdružinskih srečanj. Nudijo podporo svojcem zasvojenih od prvega soočenja z drogo vse do končne vključitve v normalno življenje – podporo ob uvidu v situacijo, motivacijske pogovore, pomoč pri načrtovanju in izpeljavi načrta za reševanje problema, podporo ob socialni rehabilitaciji v abstinenčnih programih. Srečanja so organizirana različno, dvakrat ali večkrat na mesec, in trajajo v povprečju do 2,5 ure.

Programi za otroke in mladostnike, ki eksperimentirajo z drogami in imajo druge težave v odraščanju

Ti programi so namenjeni otrokom in mladostnikom (vključenim v redno šolanje), ki imajo zaradi eksperimentiranja oziroma občasnega uživanja drog težave v šoli, s socialnimi stiki, v družini. Namen teh programov je preprečiti razvoj zasvojenosti in ohraniti posameznika v rednem šolskem sistemu.

Individualni/partnerski svetovalni in psihoterapevtski programi za že reintegrirane posameznike

Namenjeni so tistim, ki so se že uspešno reintegrirali v družbo in potrebujejo pomoč ob aktualnih življenjskih okoliščinah, oziroma tistim, ki želijo po zaključenem programu nadaljevati s svetovalnim ali psihoterapevtskim delom.

Programi zmanjševanja škode oziroma nizkopražni programi

Namen teh programov je zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog. Namenjeni so tistim osebam, ki se ne želijo oziroma se ne zmorejo vključiti v socialno obravnavo v okviru visokopražnih programov. Osebam se nudi konkretna pomoč pri socialnih stiskah, informiranje in

56

svetovanje, ter pribor, ki preprečuje nalezljive bolezni (HIV, hepatitis), npr. sterilne igle, brizge, kondomi, informativno gradivo o varnem injiciranju ipd. Ti programi se v Sloveniji izvajajo v obliki:

• zavetišč in sprejemališč za brezdomne uživalce prepovedanih drog,

• terenskega dela z uživalci drog,• dnevnih centrov in svetovalnic, • programov javnega ozaveščanja in informiranja,• info točk,• terenskega dela na prireditvah elektronske glasbe, • izvajanja delavnic z namenom zmanjševanja škode

na področju alkohola med mladimi itn.

Zavetišča za brezdomne uživalce prepovedanih drog

V sklopu zavetišča se nudi varno prenočevanje, možnosti za opravljanje higiene ter priprave toplega obroka. Zavetišče deluje vse noči v letu (med 21. in 9. uro), ob vikendih in praznikih pa 24 ur, torej tudi preko dneva. Izvajajo namestitev ter svetovanje brezdomnim uživalcem drog, ki so pristali na cesti predvsem zaradi zlorabe prepovedanih drog.

Dnevni centri

Vanj se vključujejo tisti uporabniki, zasvojeni z drogami, ki ne zmorejo visokopražnih programov, si pa želijo neformalnega druženja, informacij in morebitne pomoči pri urejanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva, zamenjav sanitetnega materiala ali potrebujejo drugo pomoč. Strokovni delavci in prostovoljci jim nudijo podporo v socialnih in drugih življenjskih stiskah

57

in težavah. Zamenjava pribora za injiciranje pomeni, da dobijo sterilne injekcijske igle in potreben sanitetni material, vrnejo pa že uporabljenega. Razdeljevanje sterilnega materiala in pribora za injiciranje poteka tudi na terenu, pri čemer dosegajo populacijo oseb, odvisnih od drog, ki ni vključena v noben program in je zaradi načina življenja ogrožena ter izpostavljena različnim dejavnikom tveganja. Poleg razdeljevanja sterilnega materiala se jih tudi ustrezno informira o programu ter se jim svetuje o preprečevanju tveganih vedenj, vezanih na uporabo prepovedanih drog. Nekateri dnevni centri izvajajo tudi skupine za samopomoč z namenom vzajemne pomoči, izmenjave izkušenj, učinkovitosti reševanja težav in medsebojnega spodbujanja uporabnikov k spreminjanju načina življenja. Izvajajo še nekatere druge oblike skupinskega dela, kot so delavnice, tečaji računalništva ipd.

Prednost vseh socialnovarstvenih programov je ta, da se sproti prilagajajo potrebam uporabnikov in potrebam lokalnih skupnosti. Med programi je možno tudi prehajanje iz manj zahtevnih v zahtevnejše programe in obratno.

Programi ozaveščanja javnosti in preventivnega delovanja

Preventive kampanje in medijsko ozaveščanje so namenjene motiviranju zasvojenih za abstinenco in iskanje pomoči, informiranju in izobraževanju o različnih oblikah zasvojenosti in načinih obravnave, zmanjševanju škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi, zmanjševanju predsodkov o zasvojenih in za njihovo destigmatizacijo. Ravno tako nudijo strokovno pomoč zaposlenim na področju vzgoje in izobraževanja za prepoznavanje, soočenje in reševanje problematike

58

zasvojenosti ter skušajo vplivati na ustrezno sprejetje zakonodaje s področja prepovedanih drog, in konkretno pomoč zasvojenim ter njihovim bližnjim. Prizadevajo si za sistemsko uveljavitev enakih možnosti za vse, ki na tem področju iščejo pomoč.

59

AJdOvŠČINA Gregorčičeva 18, 5270 Ajdovščina Tel.št.: 05/368 06 12 E-naslov: gpcsd.ajdov@gov.si

bREžICE Cesta Prvih borcev 24, 8250 Brežice Tel.št.: 07/499 10 00 E-naslov: gpcsd.brezi@gov.si

CELJE Opekarniška cesta 15 b, 3000 Celje Tel.št.: 03/425 63 00 E-naslov: gpcsd.celje@gov.si

CERKNICAPartizanska 2/a, 1380 Cerknica Tel.št.: 01/705 04 00 E-naslov: gpcsd.cerkn@gov.si

ČRNOMELJUlica 21. oktobra 9, 8340 Črnomelj Tel.št.: 07/306 23 60 E-naslov: gpcsd.crnom@gov.si

dOMžALE Ljubljanska 70, 1230 Domžale Tel.št.: 01/724 63 70 E-naslov: gpcsd.domza@gov.si

dRAvOGRAdMeža 4, 2370 Dravograd Tel.št.: 02/872 36 30 E-naslov: gpcsd.dravo@gov.si

GORNJA RAdGONA Partizanska cesta 21, 9250 Gornja RadgonaTel.št.: 02/564 93 10 E-naslov: gpcsd.gornj@gov.si

GROSUpLJE Adamičeva cesta 51, 1290 Grosuplje Tel.št.: 01/781 80 50 E-naslov: gpcsd.grosu@gov.si

hRASTNIK Log 9, 1430 HrastnikTel.št.: 03/564 27 70E-naslov: gpcsd.hrast@gov.si

IdRIJA Vojkova 2a, 5280 IdrijaTel.št.: 05/373 46 00 E-naslov: gpcsd.idrij@gov.si

ILIRSKA bISTRICA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica Tel.št.: 05/711 01 40 E-naslov: gpcsd.ilirs@gov.si

IZOLA Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola Tel.št.: 05/662 26 94 E-naslov: gpcsd.izola@gov.si

KJE ISKATI pOMOČ?V tem poglavju smo zbrali osnovne informacije o javnih socialnih in zdravstvenih službah, ki delujejo na območju države, na katere se lahko obrnejo osebe s težavami v duševnem zdravju.

60

JESENICE Cesta Železarjev 4a, 4270 JeseniceTel.št.: 04/583 46 01 in 04/583 46 10 ali 04/583 46 14E-naslov: gpcsd.jesen@gov.si

KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik Tel.št.: 01/830 32 80, 01/831 60 31 E-naslov: gpcsd.kamni@gov.si

KOČEvJE Ljubljanska c. 25, 1330 Kočevje Tel.št.: 01/893 83 80 E-naslov: gpcsd.kocev@gov.si

KOpER Cankarjeva 6, 6000 KoperTel.št.: 05/663 45 50 E-naslov: gpcsd.koper@gov.si

KRANJ Koroška cesta 19, 4000 KranjTel.št.: 04/256 87 20 E-naslov: gpcsd.kranj@gov.si

KRŠKO Cesta krških žrtev 11, 8270 Krško Tel.št.: 07/492 23 25 in 07/490 49 51E-naslov: gpcsd.krsko@gov.si

LAŠKO Kidričeva ulica 1, 3270 Laško Tel.št.: 03/734 31 00 E-naslov: gpcsd.lasko@gov.si

LENART Ilaunigova 19, 2230 Lenart Tel.št.: 02/72 00 300 E-naslov: gpcsd.lenar@gov.si

LENdAvA Glavna ulica 73, 9220 Lendava Tel.št.: 02/578 98 40 E-naslov: gpcsd.lenda@gov.si

LITIJA Ljubljanska c. 12, 1270 Litija Tel.št.: 01/890 03 80 E-naslov: gpcsd.litij@gov.si

LJUbLJANA-bEžIGRAd Einspilerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/300 18 00 E-naslov: gpcsd.ljbez@gov.si

LJUbLJANA-CENTER Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana - Center Tel.št.: 01/475 08 00 in 01/475 08 16E-naslov: gpcsd.ljcen@gov.si

LJUbLJANA-MOSTE pOLJE Zaloška cesta 69, 1000 LjubljanaTel.št.: 01/587 34 00 E-naslov: gpcsd.ljmos@gov.si

LJUbLJANA-ŠIŠKA Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/583 98 00 E-naslov: info.csdsiska@gov.si

LJUbLJANA-vIČ RUdNIK Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/200 21 40 E-naslov: gpcsd.ljvic@gov.si

LJUTOMER Rajh Nade ulica 2 a, 9240 LjutomerTel.št.: 02/585 86 60 E-naslov: gpcsd.ljuto@gov.si

61

LOGATEC Tržaška cesta 50a, 1370 Logatec Tel.št.: 01/759 06 70 E-naslov: gpcsd.logat@gov.si

MARIbOR Zagrebška cesta 72, 2000 MariborTel. št.: 02/250 66 00E-naslov: gpcsd.marib@gov.si

METLIKA Naselje Borisa Kidriča 5a, 8330 Metlika Tel.št.: 07/369 14 83 E-naslov: gpcsd.metli@gov.si

MOZIRJE Šmihelska cesta 2, 3330 MozirjeTel.št.: 03/839 14 60 E-naslov: gpcsd.mozir@gov.si

MURSKA SObOTA Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Tel.št.: 02/535 11 40 E-naslov: gpcsd.mursk@gov.si

NOvA GORICA Delpinova 18/b, 5000 Nova Gorica Tel.št.: 05/330 29 00 E-naslov: gpcsd.gorica1@gov.si

NOvO MESTO Resslova ulica 7b, 8000 Novo MestoTel.št.: 07/393 26 40 E-naslov: gpcsd.novom@gov.si

ORMOž Ptujska cesta 25d, 2270 Ormož Tel.št.: 02/741 05 60 E-naslov: gpcsd.ormoz@gov.si

pESNICA Pesnica pri Mariboru 43a, 2211 PesnicaTel.št.: 02/654 42 20 E-naslov: gpcsd.pesni@gov.si pIRAN Obala 114, 6320 PortorožTel.št.: 05/671 23 00 E-naslov: gpcsd.piran@gov.si

pOSTOJNA Novi trg 6, 6230 Postojna Tel.št.: 05/700 12 00E-naslov: gpcsd.posto@gov.si

pTUJ Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj Tel.št.: 02/787 56 00 E-naslov: gpcsd.ptuj@gov.si

RAdLJE Ob dRAvIMariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi Tel.št.: 02/887 97 30 E-naslov: gpcsd.radlj@gov.si

RAdOvLJICA Kopališka 10, 4240 RadovljicaTel.št.: 04/537 14 00 in 01/537 14 11E-naslov: gpcsd.radov@gov.si

RAvNE NA KOROŠKEM Gozdarska pot 17, 2390 Ravne na Koroškem Tel.št.: 02/821 63 50 in 02/821 63 51E-naslov: gpcsd.ravne@gov.si

RIbNICA Škrabčev trg 17, 1310 RibnicaTel.št.: 01/836 10 03 in 01/836 93 50 E-naslov: gpcsd.ribni@gov.si

62

RUŠE Šolska ulica 16a, 2342 Ruše Tel.št.: 02 673 01 50E-naslov: gpcsd.ruse@gov.si

SEvNICA Trg Svobode 9, 8290 SevnicaTel.št.: 07 816 12 40 E-naslov: gpcsd.sevni@gov.si

SEžANA Kosovelova ulica 4b, 6210 Sežana Tel.št.: 05/707 42 00 in 05/ 734 16 80E-naslov: gpcsd.sezan@gov.si

SLOvENJ GRAdEC Ozka ulica 1, 2380 Slovenj Gradec Tel.št.: 02/885 01 00E-naslov: gpcsd.slovg@gov.si

SLOvENSKA bISTRICA Ljubljanska c. 16, 2310 Slovenska Bistrica Tel.št.: 02/805 07 60E-naslov: gpcsd.slovb@gov.si

SLOvENSKE KONJICEMestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice Tel.št.: 03/758 08 80 E-naslov: gpcsd.slovk@gov.si

ŠENTJUR Ulica Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur pri CeljuTel.št.: 03/746 25 20 E-naslov: gpcsd.sentj@gov.si ŠKOfJA LOKA Partizanska cesta 1 d, 4220 Škofja LokaTel.št.: 04/517 01 00 E-naslov: gpcsd.skofj@gov.si

ŠMARJE pRI JELŠAh Rogaška cesta 38, 3240 Šmarje pri JelšahTel.št.: 03/818 16 50E-naslov: gpcsd.smarj@gov.si

TOLMINCankarjeva 6, 5220 TolminTel.št.: 05/ 388 17 19E-naslov: gpcsd.tolmi@gov.si

TRbOvLJEMestni trg 5a, 1420 Trbovlje Tel.št.: 03/563 40 16 in 03/563 40 33E-naslov: gpcsd.trbov@gov.si

TREbNJE Goliev trg 11, 8210 TrebnjeTel.št.: 07 348 15 70 E-naslov: gpcsd.treb@gov.si

TRžIČ Usnjarska ulica 3, 4290 TržičTel.št.: 04/597 12 00 E-naslov: gpcsd.trzic@gov.si

vELENJE Prešernova 10, 3320 Velenje Tel.št.: 03/898 45 00 in 03/898 45 02E-naslov: gpcsd.velen@gov.si

vRhNIKA Ljubljanska 16, 1360 Vrhnika Tel.št.: 01/750 62 70E-naslov: gpcsd.vrhni@gov.si

ZAGORJE Ob SAvI Cesta zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi Tel.št.: 03/566 02 40 E-naslov: gpcsd.zagor@gov.si

63

žALEC Mestni trg 5, 3310 Žalec Tel.št.: 03/713 12 50E-naslov: gpcsd.zalec@gov.si

primorska regija

CSd Koper, ki opravlja delo za CSd Koper, CSd izola, CSd piran in CSd Sežana

Koordinatorica: Gigliola KovačCSD Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 KoperTelefon: 041 668 952 in 05 6634 562E-naslov: gigliola.kovac@gov.si

CSd Nova Gorica, ki opravlja delo za CSd Nova Gorica, CSd Tolmin in CSd Ajdovščina

Koordinatorica: mag. Katjuša StaničCSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova GoricaTelefon: 05 3302 935 in 031 682 908E-naslov: katjusa.stanic@gov.si

Koordinatorica: Nataša NovakCSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova GoricaTelefon: 05 330 27 07, 031 665 031E-naslov: natasa.novak1@gov.si

CSd Idrija, ki opravlja delo za CSd Idrija, CSd postojna, CSd Ilirska bistrica, CSd Cerknica in CSd Logatec

Koordinatorica: Anja KaurčCSD Idrija, Vojkova ulica 2a, 5280 IdrijaTelefon: 041 388 176 in 05 37 34 609E-naslov: anja.kaurc@gov.si

Koordinator: mag. Janez TušarCSD Idrija, Vojkova ulica 2a, 5280 IdrijaTelefon: 05 373 46 13, 031 717 413

Gorenjska regija

CSd Jesenice, ki opravlja delo za CSd Jesenice, CSd Radovljica in CSd Tržič

Koordinatorica: Mateja Kozjek ŠurcCSD Jesenice, Cesta Železarjev 4 a, 4270 JeseniceTelefon: 04 583 46 24, 051 351 301E-naslov: marjetka.kozjek-surc@gov.si

64

CSd Kranj, ki opravlja delo za CSd Kranj in CSd Škofja Loka

Koordinatorica: Petra HafnarCSD Kranj, Koroška cesta 19, 4000 KranjTelefon: 04 256 87 20, 041 386 993E-naslov: petra.hafnar@gov.si

Ljubljanska regija

CSd Ljubljana Moste polje, ki opravlja delo za CSd Ljubljana bežigrad, CSd Ljubljana Center, CSd Ljubljana Šiška, CSd Ljubljana Moste in CSd Ljubljana vič Rudnik

Koordinatorica: Lea Brišar CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 54, 040 791 242 E-naslov: lea.brisar@gov.si

Koordinatorica: Aleksandra Čorić CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 51, 040 747 280 E-naslov: aleksandra.coric@gov.si

Koordinatorica: Nataša Udovič CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 52, 040 856 484 E-naslov: natasa.udovic@gov.si

Koordinator: Vili Lamovšek CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 520 64 50, 040 787 453 E-naslov: vili.lamovsek@gov.si

Obljubljanska regija

CSd Kočevje, ki opravlja delo za CSd Kočevje, CSd Ribnica, CSd Grosuplje in CSd vrhnika

Koordinatorica: Barbara Doles CSD Kočevje, Ljubljanska 25, 1330 Kočevje Telefon: 01 89 38 392, 040 568-245 E-naslov: barbara.doles@gov.si

CSd Zagorje, ki opravlja delo za CSd Litija, CSd Zagorje ob Savi, CSd Trbovlje in CSd hrastnik

Koordinatorica: Kristina Kos CSD Zagorje ob Savi, Cesta Zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 566 02 44, 051 435 724 E-naslov: kristina.kos@gov.si

CSd Kamnik, ki opravlja delo za CSd domžale, CSd Kamnik

Koordinator: Uroš Gradišar CSD Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1241 Kamnik Telefon: 01 830 32 72, 041 856 555 E-naslov: uros.gradisar@gov.si

Štajerska regijaCSd Maribor, ki opravlja delo za CSd Maribor, CSd Ruše, CSd Lenart, CSd pesnica in CSd Slovenska bistrica

65

Koordinatorica: Simona Ratajc CSD Maribor, Zagrebška 72, 2000 Maribor Telefon: 02 250 66 17 in 031 267 257 E-naslov: simona.ratajc@gov.si

Koordinatorica: mag. Ana Gajić CSD Maribor, Zagrebška 72, 2000 Maribor Telefon: 041 642 741 in 02 320 70 96 E-naslov: ana.gajic@gov.si

CSd ptuj, ki opravlja delo za CSd ptuj in CSd Ormož

Koordinatorica: Tamara Korošec CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 Ptuj Telefon: 02 787 56 19, 031 658 856 E-naslov: tamara.korosec@gov.si

Koordinatorica: Maja KrušičCSD Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 PtujTelefon: 031 658 856 in 02 787 56 29E-naslov: m.krusic@gov.si

Celjska regija

CSd Celje, ki opravlja delo za CSd Celje, CSd žalec, CSd Laško, CSd Šmarje pri Jelšah, CSd Šentjur pri Celju

Koordinatorica: Polona Pulko CSD Celje, Opekarniška 15 b, 3000 Celje Telefon: 03 425 63 37, 031 707 566 E-naslov: polona.pulko@gov.si

Koordinatorica: Alenka Kolar CSD Celje, Opekarniška 15 b, 3000 Celje Telefon: 03 425 56 305, 031 782 529 E-naslov: alenka.kolar1@gov.si

CSd velenje, ki opravlja delo za CSd velenje, CSd Slovenske Konjice, CSd Mozirje

Koordinatorica: Jasmina Čavužič CSD Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Telefon: 03 898 45 12, 031 754 182 E-naslov: jasmina.cavuzic@gov.si

dolenjska regija

CSd Novo Mesto, ki opravlja delo za CSd Novo Mesto, CSd Trebnje, CSd Črnomelj, CSd Metlika

Koordinatorica: Erika Erpe CSD Novo Mesto, Resslova ulica 7b, 8000 Novo Mesto Telefon: 07 393 26 44, 041 704 949 E-naslov: erika.erpe@gov.si

CSd Krško, ki opravlja delo za CSd Krško, CSd Sevnica in CSd brežice

Koordinatorica: Katja Levstik Žgalin CSD Krško, Cesta Krških žrtev 11, 8270 Krško Telefon: 07 49 04 964, 041 795 885, E-naslov: katja.levstik@gov.si

66

Koroška regija

CSd Slovenj Gradec, ki opravlja delo za CSd Slovenj Gradec, CSd dravograd, CSd Ravne na Koroškem in CSd Radlje ob dravi

Koordinatorica: Simona Pörš CSD Slovenj Gradec, Ozka ulica 1, 230 Slovenj Gradec Telefon: 02 88 50 100, 031 308 561 E-naslov: csdsg.koor.dus.zdravje@gov.si

pomurska regija

CSd Murska Sobota, ki opravlja delo za CSd Murska Sobota, CSd Gornja Radgona, CSd Lendava in CSd Ljutomer

Koordinatorica: Erna Fišinger CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 535 11 40, 041 624 593 E-naslov: erna.fisinger@gov.si

Koordinatorica: Sabina Kodila CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 535 11 44, 031 727 430 E-naslov: sabina.kodila@gov.si

Ljubljana Bohoričeva ulica 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/522 84 08

Ljubljana - pediatrična Metelkova ulica 9, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/472 38 88

Maribor Ljubljanska ulica 5, 2000 MariborTel. št.: 02/321 1534

Kranj Gosposvetska 10, 4000 KranjTel. št.: 04/280 41 00

Celje Gregorčičeva ulica 5, 3000 CeljeTel. št.: 03/543 42 11 in 03/543 42 12

Nova GoricaRejčeva ulica 4, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/338 33 33

Ravne na Koroškem Ob suhi 11, 2390 Ravne na KoroškemTel. št.: 02/870 53 00

Izola Ulica oktobrske revolucije 11, 6310 IzolaTel. št.: 05/663 50 00

Koper Polje 2, 6310 IzolaTel. št.: 05/664 73 82

67

postojna Prečna ulica 2, 6230 PostojnaTel. št.: 05/700 04 12

brežice Černelčeva cesta 8, 8250 BrežiceTel. št.: 07/499 14 00

Laško Kidričeva ulica 5b, 3270 LaškoTel. št.: 03/734 36 00

Sežana Partizanska cesta 24, 6210 SežanaTel. št.: 05/731 14 15

CENTER ZA MENTALNO ZdRAvJE - CMZ Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/587 49 00 (centrala)Tel. št.: 01/58 72 112 (dežurni zdravnik)Tel. št.: 01/58 72 104 (dežurna medicinska sestra)Spletna stran: www.psih-klinika.si

CENTER ZA IZvENbOLNIŠNIČNO pSIhIATRIJO - CIp Njegoševa 4, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/231 59 90 (sprejemna ambulanta) Tel. št.: 01/434 45 17 ali 01/434 45 18 (urgentna ambulanta)Spletna stran: www.psih-klinika.si

UNIvERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIbOR, OddELEK ZA pSIhIATRIJOOb železnici 30, 2000 Maribor Tel. št.: 02/321 11 33Ambulanta 750/dopoldanska psihiatrična (in dežurna) ambulanta od 8.00 ure do 8.00 ure naslednjega dne. Spletna stran: www.sb-mb.si

pSIhIATRIČNA bOLNIŠNICA ORMOžPtujska cesta 33, 2270 Ormož Tel. št.: 02/741 51 00Ambulanta za nujne prve preglede (pregleda dežurni zdravnik) – vsak dan od 10.00 do 15.00 ure. Spletna stran: www.pb-ormoz.si

pSIhIATRIČNA bOLNIŠNICA vOJNIK Celjska cesta 37, 3212 VojnikTel. št.: 03/780 01 00Psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta (sprejemna ambulanta) - vsak dan 24 ur od 8.00 do 8.00 ure.Tel.št.: 03/780 01 36 (sprejemni moški oddelek) Tel.št.: 03/780 01 34 (sprejemni ženski oddelek)Spletna stran: www.pb-vojnik.si

68

Ljubljanska regijaZd CerknicaCesta 4. maja 17, 1380 CerknicaTel. št.: 01/705 01 00

Zd domžaleMestni trg 2, 1230 DomžaleTel. št.: 01/724 51 00

Zd GrosupljePod gozdom cesta I 14, 1219 GrosupljeTel. št.: 01/781 84 00

Zd hrastnikNovi dom 11, 1440 Hrastnik Tel. št.: 03/565 44 50

Zd IdrijaUlica Otona Župančiča 3, 5280 IdrijaTel. št.: 05/373 42 00

Zd Ivančna GoricaCesta 2. grupe odredov 16, 1295 Ivančna Gorica Tel. št.: 01/781 90 10

Zd KamnikNovi trg 26, 1241 KamnikTel. št.: 01/831 86 00

Zd KočevjeRoška cesta 18, 1330 Kočevje Tel. št.: 01/893 90 00

Zd LitijaPartizanska pot 8a, 1270 LitijaTel. št.: 01/ 890 04 00

Zd Ljubljana - bežigradKržičeva ulica 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/300 33 00

Zd Ljubljana - CenterMetelkova 9, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/472 37 00

Zd Ljubljana Moste - poljePrvomajska 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/584 42 00

Zd Ljubljana - ŠiškaDerčeva 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/581 52 00

Zd Ljubljana - ŠentvidOb zdravstvenem domu 1, 1210 LjubljanaTel. št.: 01/583 74 00

Zd Ljubljana vič - Rudnik Šestova ulica 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/200 45 00

ZdŠ Ljubljana - Za študente univerze v LjubljaniAškerčeva cesta 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 200 74 27 in 01/ 200 74 42

žZd Ljubljana - železniški ZdCelovška cesta 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/231 02 42

Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zavarovanja pRO bONOMislejeva 3, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/437 20 10 in 01/437 91 82 Spletna stran: www.ordinacija.net/members/www-pzs.php?mg_pzs_id=74&lang=slo

69

Zd MedvodeOstrovrharjeva 6, 1215 MedvodeTel. št.: 01/361 99 00

Zd LogatecNotranjska cesta 2, 1370 LogatecTel. št.: 01/750 82 20

Zd RibnicaMajnikova 1, 1310 RibnicaTel. št.: 01/837 22 00

Zd TrbovljeRudarska cesta 12, 1420 TrbovljeTel.št.: 03/562 41 00

Zd vrhnikaCesta 6. maja 11, 1360 VrhnikaTel. št.: 01/755 51 10

Zd Zagorje ob SaviCesta Zmage 1, 1410 Zagorje ob SaviTel. št.: 03/565 50 00

Mariborska regija

Zd Gornja Radgona Partizanska cesta 40, 9250 Gornja RadgonaTel. št.: 02/564 86 00

Zd MariborUlica Talcev 9, 2000 MariborTel. št.: 02/228 62 00

Zd LenartMaistrova ulica 22, 2230 Lenart v Sl. Goricah Tel. št.: 02/729 18 11

Zd OrmožUlica dr. Hrovata 4, 2270 OrmožTel. št.: 02/741 09 00

Zd ptujPotrčeva cesta 19, 2250 PtujTel. št.: 02/787 15 00

Zd Slovenska bistricaPartizanska ulica 30, 2310 Slovenska BistricaTel. št.: 02/843 27 00

Celjska regija

Zd CeljeGregorčičeva ulica 5, 3000 CeljeTel. št.: 03/543 40 00

Zd LaškoKidričeva ulica 5b, 3270 LaškoTel. št.: 03/734 36 00

Zd RadečeUlica OF 8, 1433 RadečeTel. št.: 03/568 02 00

Zd Slovenske KonjiceMestni trg 17, 3210 Slovenske KonjiceTel. št.: 03/758 17 00

Zd ŠentjurCesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 ŠentjurTel. št.: 03/746 24 00

Zd Šmarje pri JelšahCeljska cesta 17, 3240 Šmarje pri JelšahTel. št.: 03/818 37 00

Zd žalecPrešernova ulica 6, 3310 ŽalecTel. št.: 03/713 43 00

70

Gorenjska regija

Zd bledMladinska cesta 1, 4260 BledTel. št.: 04/575 40 00

Zd bohinjTriglavska cesta 15, 4264 Bohinjska BistricaTel. št.: 04/572 71 00

Zd JeseniceCesta Maršala Tita 78, 4270 JeseniceTel. št.: 04/586 81 00

Zd KranjGosposvetska ulica 10, 4000 KranjTel. št.: 04/208 20 00

Zd Radovljica Kopališka cesta 7, 4240 RadovljicaTel. št.: 04/537 03 00

Zd Škofja LokaStara cesta 10, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04/502 00 00

Zd TržičBlejska cesta 10, 4290 TržičTel. št.: 04/598 22 10

Novomeška regija

Zd ČrnomeljDelavska pot 4, 8340 ČrnomeljTel. št.: 07/306 17 00

Zd MetlikaCesta bratstva in enotnosti 71, 8330 MetlikaTel. št.: 07/369 14 00

Zd Novo mestoKandijska cesta 4, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/391 67 00

Zd TrebnjeGoliev trg 3, 8210 TrebnjeTel. št.: 07/348 17 40

primorska regija

Zd Ilirska bistrica Gregorčičeva cesta 8, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/711 21 00

Zd IzolaUlica Oktobrske revolucije 11, 6310 IzolaTel. št.: 080 12 85

Zd KoperDellavallejeva ulica 3, 6000 KoperTel. št.: 05/664 71 00

Zd piranCesta solinarjev 1, 6320 PortorožTel. št.: 05/677 33 20

Zd postojnaPrečna ulica 2, 6230 PostojnaTel. št.: 05/700 04 00

Zd Sežana Partizanska cesta 24, 6210 SežanaTel. št.: 05/731 14 00

71

posavska regija

Zd brežiceČernelčeva cesta 8, 8250 BrežiceTel. št.: 07/499 14 00

Zd KrškoCesta krških žrtev 132c, 8270 KrškoTel. št.: 07/488 02 00

Zd SevnicaTrg svobode 14, 8290 SevnicaTel. št.: 07/816 15 00

Murskosoboška regija

Zd Gornja RadgonaPartizanska cesta 40, 9250 Gornja RadgonaTel. št.: 02/564 86 00

Zd LendavaKidričeva ulica 34, 9220 LendavaTel. št.: 02/578 92 10

Zd LjutomerCesta I. Slovenskega tabora 2, 9240 LjutomerTel. št.: 02/585 14 00

Zd Murska SobotaGrajska ulica 22, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/534 13 00

Novogoriška regija

Zd AjdovščinaTovarniška cesta 3, 5270 AjdovščinaTel. št.: 05/369 30 00

Zd Nova GoricaRejčeva ulica 4, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/338 32 00

Zd TolminPrešernova ulica 6a, 5220 TolminTel. št.: 05/388 11 20

Koroška regija

Zd dravogradTrg 4. julija 4, 2370 DravogradTel. št.: 02/872 34 00

Zd MozirjeSavinjska cesta 6, 3330 MozirjeTel. št.: 03/839 24 30

Zd Radlje ob draviMariborska cesta 37, 2360 Radlje ob DraviTel. št.: 02/877 08 00

Zd Ravne na KoroškemOb suhi 11, 2390 Ravne na KoroškemTel. št.: 02/870 52 00

Zd Slovenj GradecPartizanska pot 16, 2380 Slovenj GradecTel. št.: 02/882 34 00

Zd velenjeVodnikova cesta 1, 3320 VelenjeTel. št.: 03/899 54 00

72

Na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - www.zzzs.si - so navedeni ordinacijski časi in čakalne dobe.

Ljubljana, Kočevje, brezovica pri Ljubljani, Smlednik, Kamnik, Sp. Idrija

ANIMULA, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d. o. o.MARN Katarina, dr. med., spec. psih.Dunajska 311000 LjubljanaTel. št.: 08 38 05090GSM: 040 344 534E-naslov: pedopsih.ambulanta@gmail.com

dARUMA, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d.o.o.MREVLJE LOZAR Urša, dr. med., spec. psih.Dunajska 31, 1000 LjubljanaTel. št.: 08 38 05090Mob. št.: 040/ 344 534

dIRONA, Klinika za psihiatrijo in psihoterapijo, d. o. o.Preglov trg 1, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 232 12 37GSM: 040/ 241 315

INŠTITUT ZA KLINIČNO pSIhOLOGIJO IN pSIhOTERApIJOSavlje 74 C, 1000 Ljubljanatel. št.: 01/563 21 96

SpECIALISTIČNA AMbULANTA ZA KLINIČNO pSIhOLOGIJOFranzl Branko, dipl. psih., spec. klin. psih.Palmejeva ulica 14, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/566 16 57

pSIhIATRIČNA ORdINACIJAJelen Sobočan Breda,Ziherlova ulica 38, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/283 23 23GSM: 031 267 357

JESEJ, dRUžbA ZA SvETOvANJE IN RAZvOJ d.o.o.Psihiatrična ambulantaValburga 35 A, 1216 SmlednikTel. št.: 01/516 14 12

LAhEZIS, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d. o. o.ROJC Saša, dr. med., spec. psih.Tabor 14, 1000 LjubljanaTel. št.: 08 205 69 90

KLINIČNO pSIhOLOŠKA AMbULANTALevstik Igor, dipl. psih., spec. klin. psih.Roška cesta 18, 1330 KočevjeTel. št.: 01/893 11 08

73

MCL, pSIhIATRIČNA ORdINACIJA, d. o. o.Metelkova ulica 15, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/431 04 16

MEdICO dr. Sentočnik,Center za integrativno obravnavo prekomerne teže in debelosti, interno medicino in psihoterapijo d.o.o.Levčeva ulica 11, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 423 45 70

ORdINACIJA ZA KLINIČNO pSIhOLOGIJOPlankar Grgurevič Tanja, dipl. psih., spec. klin. psih.Ulica Bratov Babink 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 510 81 41

pSIhIATRIČNA AMbULANTAAlenka Helena Petek, dr. med., spec. psih.Beethovnova ulica 6, 1000 LjubljanaGSM: 031 620 340

pSIhIATRIČNA IN pSIhOTERApTEvTSKA ORdINACIJAKlelija Hrovatič, d. o. o.Slomškova ulica 35, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/430 45 00 in 01/430 45 03

pSIhIATRIČNA ORdINACIJA RUdNIKmag. BLINC PESEK Marjeta, dr. med., spec. psih.Rudnik II/4, 1000 LjubljanaTel.št.: 01/428 84 06E-naslov: psih.ord.r@siol.netSpletna stran: www.psihiatricnaordinacija.net

dIRONA d. o. o.TRAMPUŽ Dubravka, dr. med., spec. psih.Povšetova ulica 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/232 12 37Mob. št.: 040/241 315E-naslov: dirona@siol.net, dirona.psih.klinika@siol.net

pSIhIATRIČNA ORdINACIJASOTOŠEK Silvija, dr. med., spec. psih.Komenskega ulica 32, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/431 80 84

SvETOvANJE dr. KUhAR d.o.o.Psihiatrična ambulantaPodpeška cesta 208, 1351 Brezovica pri LjubljaniGSM: 031 357 873

TEMZA d. o. o.AHLIN Dragomira, dr. med., spec. psih.GAJIČ Lilijana, dr. med., spec. psih.KORELC Irena, dr. med., spec. psih.PUKL GABROVŠEK Vitoslava, dr. med. spec. psihAmbulanta: Galerija WTC, Dunajska 158, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/569 25 87 in 059/051 775E-naslov: info@temza.si Spletna stran: www.temza.si

KLINIČNO-pSIhOLOŠKA AMbULANTALEVSTIK Igor, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.Roška cesta 18, 1300 KočevjeTel. št.: 01/893 11 08

74

ZASEbNA SpECIALISTIČNA AMbULANTA ZA dUŠEvNO ZdRAvJERAZvOJNE dObE IN dRUžINEdr. med. Lea Šinkovec, specialistka psihiatrijeNa poklonu 7, 5281 Spodnja IdrijaTel, št.: 05/ 37 28 223

p.3. ZASEbNA ORdINACIJA ZA KLINIČNO pSIhOLOGIJO (koncesija le za šolske otroke in mladostnike)PETRUŠA Andrej, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.Cesta v Mestni Log 55, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/283 43 90E-naslov: andrej.petrusa@siol.net

pKM d. o. o.KOCMUR Marga, dr. med., spec. psih. in sodni izvedenecZarnikova ulica 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/232 26 00

ROJNIK bERNARd - zasebni zdravstveni delavec,specialist klinične psihologije, dipl. psih., spec. klin. psih.Ulica Bratov Babnik 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 041 615 821

pSIhIATRIČNA IN pEdOpSIhIATRIČNA ORdINACIJAANJA RELJIĆ pRINČIČ d. o. o.Slomškova ulica 35, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/430 45 00

pSIhIATRIČNA AMbULANTAPETEK Alenka Helena, dr. med., spec. psih.Beethovnova ulica 6, 1000 LjubljanaMob. št.: 031/620 340E-naslov: helena.petek@gmail.com

SpECIALISTIČNA AMbULANTAŠERIĆ Majda, dr. med., spec. psih.Savska cesta 9, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/437 02 36

pSIhIATRIČNA AMbULANTAZIHERL Anamarija, dr. med., spec. psih.Novi trg 26, 1241 KamnikTel. št.: 01/831 86 19

pSIhIATRIČNA AMbULANTA MURGLE PREGELJ Peter, dr. med., spec. psih. Cesta v Mestni log 55, 1000 LjubljanaTel. št.: 059/934 946 Mob. št.: 031/859 847E-naslov: psih-ambulanta.murgle@siol.net Spletna stran: www.pregelj.com

Maribor, ptuj, Slovenska bistrica

SpECIALISTIČNA pSIhIATRIČNA ORdINACIJABERIĆ Miroslav, dr. med., spec. psih. in spec. pedopsih.Osojnikova cesta 9, 2250 PtujTel. št.: 02/780 69 50

75

ZASEbNA KLINIČNO pSIhOLOŠKA AMbULANTAmag. ŠINKO Bojan, spec. klin. psih. in psihoterapevtRogozniška cesta 32, 2250 PtujTel. št.: 02/771 15 22Mob. št.: 051/427 385E-naslov: bojan.sinko@volja.net

ZdRAvSTvENI ZAvOd fAGANELJ bUT MARIbORFAGANELJ BUT Metka, dr. med., spec. psih.Gosposvetska cesta 41a, 2000 MariborTel. št.: 02/252 37 60

dR. pOŠTENJAK d. o. o.mag. POŠTENJAK Vladimir, dr. med., spec. psih. Cankarjeva ulica 6, 2000 MariborTel. št.: 02/250 29 50E-naslov: dr.postenjak@triera.net

pSIhIATRIČNA AMbULANTA FILIPIČ Bojan, dr. med., spec. psih., psihoterapevt in sodni izvedenec za psihiatrijoVošnjakova ulica 20, 2000 MariborTel. št.: 02/250 07 10 E-naslov: filipic.bojan@siol.net Spletna stran: www.psihiatrija-drfilipic.si/

ZASEbNA KLINIČNO pSIhOLOŠKA AMbULANTA KRUMP Jasna, spec. klin. psih.Židovska ulica 12, 2000 MariborTel. št.: 02/250 06 46E-naslov: krump@siol.net Spletna stran: http://jasnakrump.com

SpECIALISTIČNA AMbULANTA pSIhIATRIJE PRANIČEVIČ-MUDNIČ Tugomira, dr. med., spec. psih.Volkmerjeva cesta 26, 2250 PtujTel. št: 02/773 81 61

ZASEbNA pSIhIATRIČNA ORdINACIJAdr. KRAVOS Matej, dr. med., spec. psih.Trg svobode 26, 2310 Slovenska BistricaTel. št.: 02/843 11 46E-naslov: matej.kravos1@siol.net

ZASEbNA pEdOpSIhIATRIČNA AMbULANTA in ZASEbNA KLINIČNO pSIhOLOŠKAAMbULANTADAJČMAN POTOČNIK Nataša, dr. med., spec. psih.Jezdarska ulica 2, 2000 MariborTel. št.: 02/620 24 50E-naslov: zpa.zkpa@amis.net Spletna stran: www.zppa.si in www.zkpa.si

SpECIALISTIČNA pSIhOLOŠKA ORdINACIJAmag. MERC Hermina, spec. klin. psih.Gospejna ulica 11, 2000 MariborTel. št.: 02/252 29 99Spletna stran: www.vitriol.si

ZASEbNA KLINIČNO pSIhOLOŠKA AMbULANTABarbara Vajd Ledinek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.; Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor, Telefon: 02/62-02-450, 02/62-02-453

76

ZdRAvSTvO bERIĆ, AMbULANTA SpLOŠNE MEdICINEIN SpECIALISTIČNA pSIhIATRIČNA ORdINACIJA, d. o. oOsojnikova cesta 9, 2250 PtujTelefon: 02/787 64 70

Celje, žalec

ZASEbNA pSIhOLOŠKA AMbULANTA bOJA (koncesija za otroke in mladostnike)VEBER HABJAN Bojana, spec. klin. psih. Prešernova ulica 6, 3310 ŽalecTel. št.: 03/713 43 64E-naslov: bojana.hajban@zd-zalec.si

ZASEbNA KLINIČNO pSIhOLOŠKA AMbULANTA PUSTINEK Milan, spec. klin. psih.Vrunčeva ul. 1, 3000 CeljeTel. št.: 03/492 43 02

ZASEbNA pSIhIATRIČNA AMbULANTAMetoda Vidmar Vengust, dr. med., psihiaterLjubljanska cesta 3 A, 3000 CeljeTel. št.: 03/492 75 75

Kranj, Lesce

EMOTIvA d. o. o.Ambulanta za otroško in mladostniško psihiatrijoFORTIČ SMOLE Živa, dr. med., spec. psih.Gosposvetska ulica 10, 4000 KranjTel.št.: 04/238 17 05

pRIvATNA pSIhIATRIČNA AMbULANTAREPOLUSK Edvard, dr. med., spec. nevropsihiaterGlavni trg 21, 4000 KranjTel. št.: 04/236 70 38

ZASEbNA pSIhIATRIČNA ORdINACIJARESMAN Janez, dr. med., spec. psih.Železniška ulica 10, 4248 LesceTel. št.: 04/530 22 50E-naslov: janez.resman@s5.net

dISpANZER ZA MENTALNO ZdRAvJE, Zd KranjKUŠAR Staša, spec. klin. psih.OŠTREK Metka, spec. klin. psih.doc. dr. ROJŠEK Janez, spec. klin. psih.DANIJELA JANŠA, dr. med. spec. psih.KALIŠNIK - ŠAVLI METKA, dr. med., spec. psih.Gosposvetska ulica 10, 4000 KranjTel št.: 04/208 22 50

Novo mesto

KLINIČNO pSIhOLOŠKA ORdINACIJABRUDAR Irena, spec. klin. psih.Šmihelska cesta 20, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/332 58 09E-naslov: irena.brudar@volja.net

ZASEbNA pSIhIATRIČNA ORdINACIJAKAPŠ Peter, dr. med., spec. psih.Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/338 07 20

77

Koper, piran, portorož, postojna

ZASEbNA SpECIALISTIČNA AMbULANTA – pEdOpSIhIATRIJA PAVLETIĆ-KOPILOVIĆ Milojka, dr. med., spec. psih.Fornače 35, 6330 Piran - PiranoTel. št.: 05/674 73 33

ZdRAvSTEvNI dOM pIRAN, pSIhOhIGIENSKI dISpANZER ZA OTROKE IN MLAdOSTNIKEMAŽER Alida, dr. med., spec. pedopsih.Cesta solinarjev 1, 6320 Portorož Tel. št.: 05/677 17 64

ZASEbNA SpECIALISTIČNA AMbULANTA ZA dUŠEvNO ZdRAvJ,E RAZvOJNE dObE IN dRUžINEŠINKOVEC Lea, dr. med., spec. psih.Na Poklonu 7, 5281 Spodnja Idrija Tel. št.: 05/37 28 223 ZD Postojna, Prečna 2, 6230 Postojna Tel. št.: 05/70 00 411

SUpEREGO, d. o. o.DAMEJ Mirjana, dr. med., spec. psih.Novi trg 6, 6230 PostojnaTel. št.: 05/726 10 08

pSIhIATRIČNI dISpANZER Zd KOpERVODOPIVEC Zoran dr. med., spec. psih.Ljubljanska 6a, 6000 KoperTel. št.: 05/664 73 73

ZdRAvSTvENI ZAvOd CELJENJE KOpERFURLAN Mirjana, dr. med., spec. psih.APATH Teja, dr. med., spec. psih.Asis. Mag. GROLEGER Urban, dr. med., spec. psih.Ulica Vojke Šmuc 12, 6000 KoperAmbulanta: Obrtniška 30, 6000 KoperMob. št.: 031/387 333E-naslov: celjenje@siol.net

ZdRAvSTvENI ZAvOd JURETIĆ JAdRANKA pORTOROžJURETIĆ Jadranka, dr. med., spec. psih.Prešernova cesta 53, 6310 IzolaTel. št.: 05/99 33 060 E-naslov: pisarna.juretic@gmail.com

Murska Sobota, Radenci

SpECIALISTIČNA ORdINACIJA ZA KLINIČNO pSIhOLOGIJOGERIČ Ignac, univ. dipl. psihol., spec. klinič. psihol.Ulica Staneta Rozmana 3, 9000 Murska SobotaTel. št. 02/534 82 56

AMbULANTA ZA KLINIČNO pSIhOLOGIJOOREŠNIK ŽALIG Marjeta, spec. klin. psih., Ulica arhitekta Novaka 9, 9000 Murska SobotaTel. št. 02/534 10 10

78

ZASEbNA pSIhIATRIČNA AMbULANTA RAKIČAN HAGYMAS Istvan, dr. med., spec. psih.Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/530 42 56

ZASEbNA pSIhIATRIČNA AMbULANTAKOCIPER Jožef, dr. med., spec. psih.Gubčeva cesta 22, 9252 RadenciTel. št.: 02/566 97 42GSM.: 041/774 677

LE SKUpAJPsihiatrična ambulanta, psihoterapija, svetovanjein ostale storitve d. o. o.Gubčeva cesta 22, 9252 RadenciTel. št.: 02/566 97 42

Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina

ZASEbNA pSIhIATRIČNA AMbULANTASUDAR Dušan, dr. med., spec. psih.Ulica Gradnikove brigade 7, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/338 32 82Prešernova 6, 5220 TolminTel. št.: 05/338 11 20 Gradišče nad Prvačino 4, 5294 DornbergTel. št: 05/ 300 69 00

ZASEbNA pSIhIATRIČNA AMbULANTALEBAN Breda, dr. med., spec. psih.Ulica Gradnikove brigade 7, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/ 338 32 81Tovarniška cesta 3, 5270 AjdovščinaTel. št.: 05/369 32 20

pERSONA – Center za psihološko svetovanje MEŠKO POKORN Aleksandra, dr. med., spec. klin. psih.Prušnikova 55,

1210 Ljubljana-ŠentvidTel. št.: 01/512 23 64GSM: 031/ 590 493E-naslov: info@psihologinja.si Spletna stran: www.psihologinja.si

pACIENT d. o. o.dr. REBOLJ Klemen, dr. med., spec. psih. dr. PRETNAR Melita, dr. med. spec.psih.Savska 3, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/280 30 52E-naslov: info@pacient.si

79

dr. ZORAN MILIvOJEvIĆdr. Zoran Milivojević, dr. med., spec. psihoterapevtTransakcijska psihoanalizaE-naslov: drZoranM@gmail.com Spletna stran: www.milivojevic.info

ZAvOd NAMEN – dRUžINSKA, pARTNERSKA IN INdIvIdUALNA pSIhOTERApIJAMateja Bedenk Košir, spec. zakonske in družinske terapijeTrdinova 7, 1000 LjubljanaMob. št.: 040/ 762 566E-naslov: zavod.namen@gmail.com Spletna stran: www.zavod-namen.si

ROJNIK ILZE S.p.Rojnik Ilze, dr. med., spec. psih.Ulica bratov Babnik 10, 1000 LjubljanaMob. št.: 041/784 573E-naslov: ilze.rojnik@gmail.com

MAGdIČ pSIhA & MAGdIČ - dRUžbA ZA ANALITIČNO pSIhOLOGIJO, NEvROpSIhIATRIČNO pOSvETOvANJE, dIAGNOSTICIRANJE in REhAbILITIACIJO in RAZISK. in EKSpERIM. RAZvOJ NA pOdROČJU MEdICINE d.N.O. Cankarjeva ulica 21, Rakičan9000 Murska SobotaTel.št.: 02/530 41 16GSM: 041/343 660E-naslov: magdic-psiha-magdic@siol.net

pOSvET - Center za psihološko svetovanje Izvaja psihološko svetovanje za odrasle osebe v čustvenih stiskah. Mestni trg 8, 1000 Ljubljana Tel. št.: 031 704 707E-naslov: info@posvet.org Spletna stran: www.posvet.org

SLOvENSKA KROvNA ZvEZA ZA pSIhOTERApIJOE-naslov: info@skzp.orgSpletna stran: www.skzp.org

IpTA - Inštitut za psihoterapijo transakcijske analizeMartin Bertok, univ. dipl. soc.GSM: 041 789 116E-naslov: martin.bertok@siol.netSpletna stran: www.ipta.si

mag. Majda pučnik Rudl, sistemska psihoterapevtkaHudo, Potočna ulica 21235 RadomljeTel.št.: 041 419 079e-naslov: majda.pucnikrudl@gmail.com

Zavod psihoanalitično središče, KranjTel. št: 051 830 407E-naslov: zavod.pas@siol.netSpletna stran: zavodpas.webstars.com

društvo Človeška toplinadragica Erpič - zakonska in družinska terapevtka Telefon: 041 448 611 E-naslov: dragicaerpic@gmail.com

80

Jerica penko - sistemska družinska terapevtka Telefon:040 835 678 E-naslov: penkoj@gmail.com

Eva Erpič - vzgojiteljica predšolskih otrok in študentka socialnega dela Telefon:041 410 843 E-naslov: erpiceva@yahoo.co.uk Spletna stran: www.cloveska-toplina.com

mag. Julijana florjančič Kristan, sistemska psihoterapevtkaTel. št: 041/546-747 in 05/7001214E-naslov: Julijana.F.K@gmail.com

pergo psihoterapijamag. Nataša Mohorč KejžarMaistrova 10, GrosupljeTel. št.: 031 655 201E-naslov: pergo.psihoterapija@gmail.com

psihoterapija AntroposTjaša SrhojTischlerjeva ulica 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 030 313 333E-naslov: antropos@siol.net

Zavod Anima vita, psihoterapija in svetovanjeSvetčeva pot 9, 1241 KamnikTel. št.: 041 888 799E-naslov: iztok.zver@animavita.siSpletna stran: www.animavita.si

Center za osebnostno rast in psihoterapijoTrg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 031 770 961E-naslov: corp@psihoterapijacenter.siSpletna stran: www.psihoterapijacenter.si

Mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevtFakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v LjubljaniTrg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 041 748 812E-naslov: miranmozina.slo@gmail.com

JazsemvreduNevenka Breznik s.p.Slovenčeva 95, 1000 LjubljanaTel. št.: 041 635 530E-naslov: nevenka.breznik@siol.netSpletna stran: www.jazsemvredu.si

Irena frasspecializantka transakcijsko analitične psihoterapije,Pot ob Homšnici 6, 2380 Slovenj Gradec / Koroška Telefon: 041 748 016E-naslov: irena_fras@yahoo.comSpletna stran: www.odstiranja.si

81

pSIhIATRIČNA KLINIKA LJUbLJANAStudenec 48, 1260 Ljubljana PoljeTel. št.: 01/587 21 00Spletna stran: www.psih-klinika.si

CENTER ZA ZdRAvLJENJE OdvISNIhOd pREpOvEdANIh dROG - CZOpdZaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št. 01/5874 900Spletna stran: www.psih-klinika.si

pSIhIATRIČNA KLINIKA LJUbLJANAEnota za zdravljenje odvisnosti od alkoholaPoljanski nasip 58, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 3003 475

pSIhIATRIČNA KLINIKA LJUbLJANAEnota za zdravljenje motenj hranjenjaZaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št: 01/ 587 49 49

CENTER ZA MENTALNO ZdRAvJE - CMZ Zaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/587 49 00 (centrala)Tel. št.: 041/564 293 (dežurni zdravnik)Tel. št: 01/ 5874 934,

041 344 194 (glavna medicinska sestra)Spletna stran: www.psih-klinika.si

KLIC v dUŠEvNI STISKI - CMZ Zaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/520 99 00 ali 01/520 99 01Spletna stran: www.psih-klinika.si

KATEdRA ZA pSIhIATRIJO - CMZZaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/587 49 05 (tajništvo)Spletna stran: www.psih-klinika.si

CENTER ZA IZvENbOLNIŠNIČNO pSIhIATRIJO - CIp Njegoševa 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/231 59 90 (sprejemna ambulanta)Tel. št.: 01/434 45 17 ali 01/434 45 18 (urgentna ambulanta)Spletna stran: www.psih-klinika.si SvETOvALNI CENTER ZA OTROKE, MLAdOSTNIKE IN STARŠEGotska 18, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/583 75 00 ali 01/583 75 35

UNIvERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIbOR, OddELEK ZA pSIhIATRIJOOb železnici 30, 2000 MariborTel. št.: 02/321 11 33Oddelek za zdravljenje alkoholizma in za psihoterapijoLjubljanska ulica 5, 2000 MariborTel. št.: 02 61 81 141Spletna stran: www.sb-mb.si

82

pSIhIATRIČNA bOLNIŠNICA bEGUNJEBegunje 55, 4275 BegunjeTel. št.: 04/533 52 00Alkohološka ambulantaTel. št.: 04/533 52 13Spletna stran: www.pb-begunje.si

pSIhIATRIČNA bOLNIŠNICA ORMOžPtujska cesta 33, 2270 OrmožTel. št.: 02/741 51 00E-naslov: pbo.tajnistvo@siol.netbolnisnica.ormoz@siol.netSpletna stran: www.pb-ormoz.si

ZdRAvSTvENI dOM dR. AdOLfA dROLCADispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnostiSodna ulica 13, 2000 MariborTel. št.: 02/25 17 572

pSIhIATRIČNA bOLNIŠNICA vOJNIK Celjska cesta 37, 3212 VojnikTel. št.: 03/780 01 00Oddelek za zdravljenje bolezni odvisnostiTel. št.: 03/ 780 01 44Spletna stran: www.pb-vojnik.si

pSIhIATRIČNA bOLNIŠNICA IdRIJAPot sv. Antona 49, 5280 IdrijaTel. št.: 05/373 44 00E-naslov: psihiatrija@pb-idrija.siOddelek za zdravljenje odvisnostiTel. št.: 05/373 44 17Spletna stran: www.pb-idrija.si

Območje psihiatrične klinike Ljubljana (OE Lj in Novo mesto)Damjana Deržak E-naslov: dderzak@gmail.comGSM: 051 276 210

Vesna ZupančičE-naslov: vesna.zupancic.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 211

Lidija Kristančič E-naslov: lidija_kristancic@t-2.netGSM: 051 276 225

Marica PavlišičE-naslov: maricap.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 226

Nevenka MočnikE-naslov: nevenka.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 229

Andrejka Vučak E-naslov: vucak.andreja@gmail.comGSM: 051 276 228

Stanka RadojičičE-naslov: stanka.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 213

83

Območje UKC Maribor – oddelek za psihiatrijo (OE Maribor, OE Ravne)

Edo Pavao BelakE-naslov: edo.belak@gmail.comGSM: 051 276 220

Romana Miklič GSM: 051 276 221

Andreja Vučak E-naslov: vučak.andreja@gmail.comGSM: 051 276 228

Območje psihiatrične bolnišnice begunje (OE Kranj)

Damjana DeržakE-naslov: dderzak@gmail.comGSM: 051 276 210

Brigita ŽajdelaE-naslov: brigitazajdela@gmail.comGSM: 051 276 227

Marica PavlišičE-naslov: maricap.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 226

Stanka RadojičičE-naslov: stanka.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 213

Območje psihiatrične bolnišnice vojnik (OE Celje, OE Krško)Marija Zidarič E-naslov: mimica.zidaric@gmail.comGSM: 051 276 215

Vesna Zupančič GSM: 051 276 211

Polonca NunčičE-naslov: polonca.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 212

Romana MikličE-naslov: romanamiklic.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 221

Območje psihiatrične bolnišnice Ormož (OE Murska Sobota) Marija Zidarič E-naslov: mimica.zidaric@gmail.comGSM: 051 276 215

Polonca NunčičE-naslov: polonca.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 212

Edo Pavao BelakE-naslov: edo.belak@gmail.comGSM: 051 276 220

84

Območje psihiatrične bolnišnice Idrija (OE Nova Gorica, OE Koper)Brigita ŽajdelaE-naslov: brigitazajdela@gmail.comGSM: 051 276 227

Nevenka MočnikE-naslov: nevenka.zastopnik@gmail.comGSM: 051 276 229

Lidija KristančičE-naslov: lidija_kristancic@t-2.netGSM: 051 276 225

SOCIALNO vARSTvENI ZAvOd dUTOvLJEDutovlje 128, 5221 DutovljeTel. št.: 05/764 01 14 (centrala)GSM.: 031/361 740 (glavna medicinska sestra)

JAvNI SOCIALNO vARSTvENI ZAvOd hRASTOvECHrastovec 22, 2230 Lenart v Sl. goricahTel. št.: 02/ 729 35 10Spletna stran: www.hrastovec.org

pOSEbNI SOCIALNO vARSTvENI ZAvOd pRIZMA pONIKvEPonikve 76, 1312 Videm - DobrepoljeTel. št.: 01/788 01 00 (centrala)GSM: 031/653 667 (dežurna medicinska sestra)Spletna stran: http://www.prizma-ponikve.si

SOCIALNO vARSTvENI ZAvOd LUKAvCILukavci 9, 9242 Križevci pri LjutomeruTel. št.: 02/588 84 20Spletna stran: www.lukavci.si

SOCIALNO vARSTvENI ZAvOd dOM NINE pOKORN GRMOvJEPernovo 4a, 3310 ŽalecTel. št.: 03/713 29 00 (centrala)E-naslov: dom_nine_pokorn.zalec@siol.netSpletna stran: www.ssz-slo.si/slo/main.asp?id=171761FF

CENTER SLEpIh, SLAbOvIdNIh IN STAREJŠIhŠKOfJA LOKAStara Loka 31, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04/511 63 07Fax: 04/511 64 51E-naslov: info@css-sl.si

dOM UpOKOJENCEv pOdbRdO, ENOTA pETROvO bRdOPetrovo Brdo 7, 5243 PodbrdoTel. št.: 05/380 18 40E-naslov: info@dompodbrdo.si Spletna stran: www.dompodbrdo.si

85

1. Navajamo podatke le za tiste nevladne organizacije, ki izvajajo dopolnilne programe duševnega zdravja v skupnosti.

ALTRA - Odbor za novosti v duševnem zdravjuPomoč in podpora v skupnosti osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem (samo polnoletnim): svetovalnica, dnevni center, stanovanjske skupine, zaposlitveni program, šivalnica, klub, umetniški atelje, skupine za samopomoč, pohodniške in izletniške dejavnosti.

Enota LjubljanaZaloška 40, 1000 Ljubljana Svetovalnica: 01/542 55 62 in 01 542 55 54Dnevni center: 01/544 47 60Stanovanjske skupine: 01/544 37 93E-naslov: info@altra.si Spletna stran: www.altra.si

Enota prevaljeTrg 31, 2391 Prevalje Tel.št.: 02/824 09 10 E-naslov: prevalje@altra.si

NOvI pARAdOKS, Slovensko društvo za kakovost življenjaIzvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, rehabilitacijskih delavnic ter programov socialnega podjetja in dela z mladimi v raznolikih občinah v državi.

Vrhovci cesta XVII/40, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/422 85 61 E-naslov: paradoks1@siol.net Spletna stran: www.drustvo-paradoks.si

dRUŠTvO OZARA SLOvENIJA, Nacionalno združenje za kakovost življenjaV številnih slovenskih krajih izvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, pisarn za svetovanje, zaposlovanja, zagovorništva, izobraževanja ter samopomoči, izvaja pa tudi različne preventivne aktivnosti, založniško dejavnost in promocijo duševnega zdravja.

Sedež društva: Ljubljanska ulica 9, 2000 MariborTel. št.: 02/330 04 44E-naslov: info@ozara.orgSpletna stran: www.ozara.org

86

Enota Ravne na KoroškemPrežihova ul. 7, 2390 Ravne na Koroškem Tel./fax: 02/ 875 06 30

Enota LjubljanaGregorčičeva ul. 5, 1000 LjubljanaTel./fax: 01/ 244 51 20, 01/244 51 21

Enota KranjKidričeva 6, 4000 KranjTel./fax: 04/236 26 10, 04/ 236 26 11

Enota Novo mestoRozmanova 10, 8000 Novo mestoTel./fax: 07/394 26 61

Enota Izola - KoperKažipotna ul. 9, 6310 IzolaTel./fax: 05/662 18 30, 05/662 18 31

Enota CeljeKocenova 4, 3000 CeljeTel./fax: 03/492 57 50, 03/492 57 51

Enota brežiceČernelčeva c.7, 8250 BrežiceTel./fax: 07/499 41 60

Enota SevnicaTrg svobode 11, 8290 SevnicaTel.št.: 07/816 37 80

Enota JeseniceCirila Tavčarja ul. 3b, 4270 Jesenice Tel./fax: 04/583 62 00, 04/583 62 01

Enota Nova GoricaPartizanska 57, 5000 Nova GoricaTel.: 05/330 37 20, 05/330 37 21

Enota ČrnomeljUlica 21. oktobra 19a 8340 ČrnomeljTel.: 07/306 18 60

Enota LjutomerMiklošičev trg 3, 9240 LjutomerTel.: 051 475 199

Enota Tolmin-gostovanjeBrunov drevored 23, 5220 TolminTel.: 051/ 621 241

Enota Trebnje-gostovanjeGoliev trg 11, 8210 Trebnje Tel.: 070 550 706

Enota Lendava-gostovanjeC. Lajcsija Pandurja 1, 9220 Lendava Tel.: 070 419 879

Enota ZasavjeCesta 1. junija 4, 1420 TrbovljeTel.: 01/ 320 53 90, 070 216 496

87

Enota Maribor Strossmayerjeva 3, 2000 MariborTel/fax: 02/ 23 80 680, 02/ 23 80 681

Enota Slovenj GradecCeljska ulica 2, 2380 Slovenj GradecTel/fax: 02/ 88 50 640, 02/ 88 50 641

Enota brežiceČernelčeva cesta 7, 8250 BrežiceTel/fax: 07/ 49 94 160

Enota Murska SobotaBakovska 6, 9000 Murska SobotaTel/fax: 02/53 91 142, 02/ 53 91 143

Enota ptujUl. Viktorina Ptujskega 3, 2250 PtujTel/fax: 02/ 79 80 650, 02/79 80 651

ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravjePrograme stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, zaposlovanja, zagovorništva, izobraževanja ter samopomoči izvaja v okviru centrov za duševno zdravje v skupnosti in njenimi enotami v naslednjih slovenskih regijah: Osrednjeslovenska, Primorska, Gorenjska, Savinjska in Štajerska.

Sedež združenja: Cigaletova ulica 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/230 78 30E-naslov: info@sent.siSpletna stran: www.sent.si

Center za duševno zdravje v skupnosti Osrednjeslovenska regijaŠuštarjeva kolonija 42a, 1420 TrbovljeTel. št: 03/ 564 26 70E-naslov: rebeka.novak@sent.si

Enota ŠENT LjubljanaBelokranjska ulica 2, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 230 78 41E-naslov: ariana.t-babic@sent.si

Enota ŠENT Trbovlje Šuštarjeva kolonija 42a, 1420 Trbovlje Tel. št.: 03/ 564 26 70E-naslov: sent.trbovlje@siol.net

Center za duševno zdravje v skupnosti dolenjska regijaVrhovčeva 14, 8000 Novo mestoTel. št: 01/373 76 80, 041 500 956E-naslov: amina.nur@sent.si

Enota ŠENT Kočevje Turjaška ulica 6, 1330 Kočevje Tel.št.: 01/ 893 87 00 E-naslov: sent.kocevje@siol.net

Enota ŠENT MetlikaNaselje Borisa Kidriča 9,8330 MetlikaTel. št: 01/ 369 24 71E-naslov: jasmina.cehajic@dc.sent.si

88

Enota ŠENT Novo mesto Vrhovčeva 14, 8000 Novo mesto Tel.št.: 07/373 76 80 Mob. št.: 041/500 956E-naslov: nene.borcilo@sent.si

Center za duševno zdravje v skupnosti Obalno-kraška regijaVergerijev trg 3, 6000 KoperTel. št.: 05/ 662 14 84E-naslov: tina.nanut@sent.si

Enota ŠENTMAR Koper Vergerijev trg 3, 6000 Koper Tel. št.: 05/662 14 84 E-naslov: sentmar@siol.net

Enota ŠENT postojnaTržaška ulica 24, 6230 PostojnaTel. št.: 05/ 721 4771E-naslov: anamarija.samec@dc.sent.si

Center za duševno zdravje v skupnosti podravska regijaCesta proletarskih brigad 61, 2000 MariborTel. št.: 02/320 26 91E-naslov: tadeja. kapun@sent.si

Enota ŠENTLENT Maribor Cesta proletarskih brigad 61, 2000 Maribor Tel. št.: 02/320 26 93E-naslov: sentlent@siol.net

Center za duševno zdravje v skupnosti Koroško-Šaleška regijaKersnikova cesta 1,3320 VelenjeTel. št.: 030 608 690E-naslov: fanika.loncar@sent.si

Enota ŠENT Radlje ob draviMariborska cesta 30 A 2360 Radlje ob DraviE-naslov: larisa.safran@sent.si

Enota dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog velenjeKersnikova cesta 1,3320 VelenjeTel. št.: 030 608 690E-naslov: fanika.loncar@sent.si

Center za duševno zdravje v skupnosti Severnoprimorska regijaCesta Prekomorskih brigad 32.5290 Šempeter pri GoriciTel. št.: 05/ 330 96 00, 031 371 992E-naslov: margerita.humar@sent.si

Enota ŠENT Nova Gorica Cesta Prekomorskih brigad 32.5290 Šempeter pri GoriciTel. št.: 05/ 330 96 03, 031 371 992E-naslov: sent-ng@siol.net

Enota dnevni center za uporabnike prepovedanih drogSedejeva 9a5000 Nova GoricaTel. št.: 05/330 96 03, 031 607 245E-naslov: meta.rutar@sent.si

Enota Terensko delo z uporabniki prepovedanih drogSedejeva 9a,5000 Nova GoricaTel. št.: 030 322 888E-naslov: luka.mrak@sent.si

89

Enota ŠENT Ajdovščina Bevkova 2, 5270 Ajdovščina Tel. št.: 05/364 38 50 E-naslov: sent.aj@siol.net

Center za duševno zdravje v skupnosti Gorenjska regijaKranjska cestga 3, 4240 RadovljicaTel. št.: 04/ 530 30 10E-naslov: marija.zupanc@sent.si

Enota ŠENTGOR Radovljica Kranjska cesta 3, 4240 Radovljica Tel. št.: 04/530 30 10 E-naslov: sentgor@siol.net

Enota ŠENT'K Kranj Tomšičeva ulica 13, 4000 Kranj Tel. št.: 04/236 90 20 E-naslov: sent.kranj@siol.net

Enota ŠENT Škofja LokaMestni trg 38, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04/518 37 30E-naslov: dc-skofjaloka@sent.si

Center za duševno zdravje v skupnosti Savinjska regijaGregorčičeva 6, 3000 CeljeTel. št.: 03/ 42 88 890E-naslov: mateja.alegro@sent.si

Enota ŠENTCELEIA Celje Gregorčičeva 6, 3000 Celje Tel. št.: 03/42 88 890 E-naslov: sent.celeia@siol.net

vEZI, društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Na Krasu izvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnega centra, samopomoči, zagovorništva, zaposlitvene rehabilitacije, izobraževanja ter telefon za pomoč v stiski.

Štorje 26, 6210 SežanaTel. št.: 05/768 52 00Mob. št.: 031/649 288 (pomoč v stiski 24h/dan)E-naslov: info@drustvovezi.org Spletna stran: www.drustvovezi.org

dnevni center Ilirska bistricaTavčarjeva ulica 15, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/714 14 20E-naslov: vezi.bistrica@siol.net

dnevni center ŠtanjelŠtanjel 59 a, 6222 ŠtanjelTel. št.: 05/769 01 89E-naslov: vezi.stanjel@siol.net

dnevni center ŠtorjeŠtorje 26, 6210 SežanaTel. št.: 05/768 52 00E-naslov: vezi.storje@siol.net

Stanovanjska skupina Gorjansko,Gorjansko 71a, 6223 KomenTel. št.: 05/766 43 60

Stanovanjska skupina divačaUlica Bogomirja Magajne 8, 6215 DivačaTel. št.: 08/ 205 17 95

90

Stanovanjska skupina Ilirska bistricaVojkov drevored 8, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/714 51 60

Stanovanjska skupina podgrad Podgrad 107, 6250 Ilirska BistricaTel. št.: 05/ 783 52 01

Stanovanjska skupina postojnaTržaška 33, 6230 PostojnaTel. št.: 05/726 48 00

2. Navajamo podatke za ostale nevladne organizacije, ki prav tako izvajajo programe pomoči in samopomoči za osebe s težavami v duševnem zdravju.

hUMANA, Združenje svojcev pri skrbi za duševno zdravjeNa območju Gorenjske regije izvaja programe delovne in socialne vključenosti, svetovanja, izobraževanja in pomoči svojcem oseb s psihozo ter program samointegracije oseb s težavami v duševnem zdravju z višjo izobrazbeno strukturo.Oldhamska 14, 4000 KranjTel. št.: 04/201 17 20E-naslov: humanakr@volja.net Spletna stran: www.humana.grozd.eu

dAM, društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjamiNa območju Ljubljane izvajajo programe samopomoči ter

izobraževanja za osebe z depresijo in anksioznimi motnjami.Ilirska 22, 1000 LjubljanaE-naslov: damdrustvo@yahoo.com Spletna stran: www.nebojse.si

društvo Mostovi - za zdravje v duševnem zdravjuNovo uporabniško društvo, ki ga upravljajo uporabniki sami in izvajajo programe samopomoči.Topniška ulica 31, 1000 LjubljanaTel.št.: 01/280 92 69

dRUŠTvO ZA pREvENTIvNO dELOIzvaja programe varovanja in krepitve duševnega zdravja hospitaliziranih otrok in mladostnikov na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter mladinske delavnice.Tržaška cesta 2, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/426 13 89E-naslov: drustvo.pd@guest.arnes.si Spletna stran: www.drustvo-dpd.si

MUZA, društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenjaNa območju Ljubljane izvaja programe svetovanja, izobraževanja in samopomoči za osebe z motnjami hranjenja ter njihove svojce, imajo pa tudi svetovalnico za motnje hranjenja.Kongresni trg 1 (pritličje, soba 10/11), 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/425 03 38E-naslov: svetovalnica.muza@volja.net Spletna stran: www.svetovalnicamuza.si

91

dRUŠTvO ZA pSIhOLOŠKO SvETOvANJE KAMELEONDruštvo nudi brezplačno internetno svetovanje otrokom, mladostnikom, odraslim in starejšim v stiski. Svetovalci so prostovoljci različnih starosti, različnih smeri študija in zaposlitve, ki imajo izkušnje na področju svetovanja ljudem v stiski in so za to ustrezno usposobljeni.Tržaška 51, 1000 LjubljanaTel. št. (informacije): 051 486 658E-naslov: info@svetovalnicakameleon.siSpletna stran: www.stvetovalnicakameleon.si

MAMA ZOfAZdruženje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva.Nudenje pomoči v obporodnih stiskah tudi ženskam, ki imajo težave v duševnem zdravju.Grablovičeva 54, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/544 34 79 in 030 321 355Podpora v obporodnih stiskah: 051 245 013E-naslov: info@mamazofa.orgSpletna stran: www.mamazofa.org

dRUŠTvO žENSKA SvETOvALNICADeluje na področju psiho-socialne pomoči in samopomoči žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja. Ženskam v stiski nudijo brezplačno svetovanje, zagovorništvo, informacije o pristojnostih javnih

služb in pomoč pri organizaciji skupin za samopomoč. Langusova 21, 1000 LjubljanaTelefon: 01/251 16 02 Spletna stran: www.drustvo-zenska-svetovalnica.si E-naslov: zenska@svetovalnica.org

Krizni center za ženske (namenjen ženskam z ali brez otrok, ki so pravkar doživele nasilje s strani partnerja, družinskega člana ali druge osebe oziroma obstaja nevarnost, da se bo to zgodilo in potrebujejo pomoč, podporo ter možnost umika in začasnega bivanja v varnem prostoru)Tel. št.: 031/233 211 (24h/dan)E-naslov: zenska@svetovalnica.org

podružnica v KopruDežurni telefon v Kopru: 040/733 068E-naslov: primorska@svetovalnica.org

SpOMINČICA - Slovensko združenje za pomoč pri demenci Izvaja programe samopomoči, izobraževalno podporne tečaje za svojce ter program telefonskega svetovanja. NASLOV: Linhartova 13, 1000 LjubljanaTel./fax: 01/ 256 56 11Svetovalni telefon: 01/ 52 83 995, vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15:00 do 17:00E-naslov: zzppd@mail.ljudmila.org

92

Up društvo za pomoč zasvojencemin njihovim svojcem SlovenijeMiklošičeva 16, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 434 25 70E-pošta: drustvo.up@siol.net

projekt Človek - program za samopomoč terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenostiSpletna stran: www.projektclovek.si

Sprejemni center LjubljanaMalenškova 11, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/540 31 74GSM: 041 717 356E-pošta: sc.lj@projektclovek.siUradne ure: vsak delavnik od 10:30 - 12:00

Sprejemni center piranCankarjevo nabrežje 9a, 6330 PiranTel. št.: 05/97 50 340E-pošta: sc.piran@projektclovek.siUradne ure: ponedeljek, torek, sreda, petek od 12:00 - 14:00

Regijski sprejemni center KoroškeČečovje 12 a, 2390 Ravne na KoroškemTel. št.: 05 97 20 271GSM: 051 637 267E-pošta: sc.ravne@projektclovek.siUradne ure: ponedeljek, sreda, petek od 11:00 - 13:00

Sprejemni center RušeUlica 27. decembra 2, 2345 Bistrica ob DraviTel. št.: 02 661 01 01GSM: 041 358 668E-pošta: sc.ruse@projektclovek.siUradne ure: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 10:00 - 13:00in sreda od 11:00 - 13:00

Sprejemni center KočevjeLjubljanska cesta 7, 1330 KočevjeTel. št.: 0597/ 11 050GSM: 051 650 459E-pošta: sc.kocevje@projektclovek.siUradne ure: sreda in petek, od 10:00 - 14:00

Sprejemni in dnevni center Novo MestoCvelbarjeva ulica 2, 8000 Novo MestoTel. št.: 059 770 352GSM: 031 311 989E-pošta: scdc.nm@projektclovek.si

dnevni center in priusMalenškova 11, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 540 31 74GSM: 041 717 356E-pošta: prius.lk@projektclovek.siUradne ure: vsak delavnik od 10:30 - 12:00

Terapevtska skupnostSopotnica 1, 4220 Škofja LokaTel. št.: 0597 50 190GSM: 040 293 349E-pošta: ts.sk@projektclovek.siUradne ure: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 10:00 do 12:00

93

Terapevtska skupnost za zasvojene mamice(starše) in njihove otrokeSopotnica 1, 4220 Škofja LokaTel. št.: 0597 40 361GSM: 040 865 903E-pošta. ts.starsi@projektclovek.siUradne ure: ponedeljek, torek, sreda in četrtek od 10:00 do 12:00

Center za reintegracijoCelovška 480, 1120 LjubljanaTel. št.: 0597 12 360GSM: 051 368 209E-pošta: cr.lj@projektclovek.siUradne ure: ponedeljek 15:30 - 16:00, torek 14:30 - 15:30, petek 12:00 - 13:00

program za otroke in mladostnikeSlovenska 19, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 425 12 14GSM: 051 642 074E-pošta: mladi.lj@projektclovek.siUradne ure: vsak delavnik 10:00 - 13:00

pomoč odvisnikom - KaritasZavod pelikan - KaritasLitijska cesta 241000 LjubljanaTel. št.: 01 548 02 86E-pošta: pelikan@karitas.siProgrami pomoči: S.O.S telefon, Informativni svetovalni pogovori, Mladoletni uživalci drog, Pripravljalni center, Komuna - Skupnost Srečanje, Skupine za starše odvisnikov, Reintegracija, Preventivna predavanjaVeč na spletni strani: www.pelikan.karitas.si

Združenje drogArtSvetovanje za mladostnike, ki imajo težave zaradi uživanja alkohola in prepovedanih drog (ter za njihove starše); svetovanje za mlade, ki se znajdejo v stistki zaradi alkohola v družini. Svetovanje po predhodnem dogovoru vsak ponedeljek od 12:00 - 15:00.Svetovanje je brezplačno.DrogArt info točka: Prečna ulica 6, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 439 72 70 in 059 04 72 71 (vsak delavnik od 10:00 - 16:00)GSM: 041 730 800E-pošta: info@drogart.org; svetovanje@drogart.orgSpletna stran: www.drogart.org

društvo za zmanjševanje škode zaradi drog STIGMADejavnosti: Dnevni center, Svetovanje, Varna hiša...Štihova ulica 12, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/430 12 00Spletna stran: www.drustvo-stigma.si

društvo socialni forum za zasvojenosti in omameResljeva 11, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 438 68 00E-naslov: socialni.forum@gmail.com

pogovorno združenje Človeška toplinaDunajska 156, p.p. 89, Ljubljana tel.: 041 448 611 Spletna stran: www.cloveska-toplina.com

94

Overeaters AnonymusSkupina za samopomoč osebam, ki okrevajo od osvisnosti s hrano(kompulzivno prenajedanje, bulimija, anoreksija)Telefon: 051 755 291Spletna stran: http://oa-slovenija.com

Skupina SAA ženske SlovenijaAnonimna skupina deklet in žena, ki okrevajo od zasvojenskega seksualnega vedenjaTel. št: 030 254 592E-naslov: saa.zenske@gmail.com

program Korak: svetovanje, informiranje in pomoč uporabnikom nelegalnih drog in njihovim svojcemPreglov trg 15, 1000 LjubljanaUradne ure: vsak delovni dan od 12. do 19. ureTel. št.: 01/52 06 441E-naslov: svetovalnica.fuzine@siol.net

LAS - lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti Novo MestoOsebno svetovanje: Svetovalna pisarna LASRozmanova ulica 10, Novo MestoSpletna stran: las.novomesto.si

družinski center Stikpsihoterapevtska pomoč zasvojenim in svojcem,individualno terapevtsko svetovanjeRozmanova 10, Novo MestoTel. št.: 01 430 46 14 E-pošta: info@stik. siSpletna stran: www.stik.si

društvo Zdrava potpomoč in samopomoč na področju zasvojenosti, izvajajo program zmanjševanja škode zaradi uporabe nedovoljenih drogKrekova ulica 12A, 2000 MariborTelefon: 02/ 25 11 428GSM: 031 600 3210E-naslov: drustvo.zdrava.pot@siol.net

društvo pOTLevstikova ulica 3, 6250 Ilirska BistricaTel. št.: 05/ 710 06 25E-naslov: pot@kabelnet.net

društvo SvITLjubljanska cesta 6, KoperTel. št.: 05/626 00 11E-naslov: drustvo_svit@t-2.netSpletna stran: www.svit-kp.org

društvo Ars vitae - društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drogTrstenjakova 5a, 2250 PtujTel. št.: 031 519 902E-naslov: ars.vitae@gmail.comSpletna stran: www.arsvitae.si

95

Ljubljana in osrednja Slovenija

Enota za zdravljenje odvisnosti od alkoholaPoljanski nasip 58, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/300 34 60

Zveza skupin zdravljenih odvisnikov SlovenijeLetališka cesta 33, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/898 70 23E-naslov: info@zszos.siSpletna stran: www.zsos.si

železniški zdravstveni domCelovšla cesta 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 291 23 87

društvo AbstinentTržaška cesta 40, CZD Vič, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 200 21 40

Inštitut Antona TrstenjakaResljeva ulica 11, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/438 68 00

društvo zdravljenih alkoholikov Ljubljana bežigradPodmilščakova 20, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 781 80 50

Zd dr. Julija polcaNovi trg 26, 1241 KamnikTel. št.: 01/ 831 86 19

Zd domžaleMestni trg 2, 1230 DomžaleTel. št.: 01/ 724 51 20

društvo žarek upanja Nudijo celostno psihosocialno obravnavo uporabnikom s težavami zaradi rabe alkoholaali zasvojenosti z alkoholomLetališka 33, p. p. 25581000 LjubljanaTel. št.: 01 89 77 023Spletna stran: www.zarekupanja.net

ANONIMNI ALKOhOLIKI - AATežave z alkoholomp.p. 3512, 1001 LjubljanaTel. odzivnik: 01/433 82 25 E-naslov: aa.slo@amis.net Spletna stran: www.aa-drustvo.si

Alateen - pomoč za najstnike, katerih starši, družinski članiali prijatelji imajo probleme z alkoholomSrečanja potekajo vsako soboto od 17:30 - 18:30na naslovu Resljeva 11, 1000 LjubljanaE-naslov: alateen@al-anon.siSpletna stran: www.al-anon.si/alateen

društvo AL-ANON za samopomoč družin alkoholikov Lepi pot 6, 1000 LjubljanaTel. št.: 031 744 722, 041 590 789, 01 256 74 80Tel. odzivnik: 01 251 30 00E-naslov: info@al-anon.si Spletna stran: www.al-anon-drustvo.si

96

društvo zdravljenih alkoholikov vrhnikaRaskovec 21, 1360 VrhnikaE-naslov: matic.zoran@amis.netGSM: 041 202 506

Notranjska in primorska

Zd AjdovščinaTovarniška 3, 5270 AjdovščinaTel. št.: 05/ 369 30 00

društvo za psihosocialno pomoč in rehabilitacijoljudi v stiski pluton, AjdovščinaGregorčičeva ulica 20, 5270 AjdovščinaTel. št.: 051 633 433

društvo zdravljenih alkoholikov CerknicaTel. št.: 041 354 322

Klub zdravljenih alkoholikov CerknoPlatiševa ulica 39, 5282 CerknoTel. št.: 051 344 732 ali 031 571 267E-naslov: golant23@gmail.com

Klub zdravljenih alkoholikov IdrijaPot sv. Antona 49, 5280 IdrijaTel. št.: 05/ 373 44 00

društvo zdravljenih alkoholikov Ilirska bistricaGregorčičeva 8, 6250 Ilirska BistricaTel. št.: 051 437 400

Klub zdravljenih alkoholikov Koperp. p. 395, 6000 KoperTel. št.: 051 314 133

Zavod Karitas SamarijanSocialnovarstveni program vrtnica - socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholomMarkova 38, Bertoki, 6000 KoperTel. št.: 040 980 464E-naslov: vrtnica.karitas@gmail.com

društvo viharnik KoperDolinska 58, 6000 KoperTel. št.: 05/ 625 09 00

Klub zdravljenih alkoholikov LogatecTel. št.: 01/373 44 00

društvo za zdravo življenje Nova GoricaRejčeva ulica 4, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/ 338 32 63

društvo zdravljenih alkoholikov postojnaPrečna ulica 2, 6230 PostojnaTel. št.: 041 879 098

Klub zdravljenih alkoholikov TolminPrečna ulica 6a, 5220 TolminTel. št.: 05/ 388 11 20

GorenjskaKlub zdravljenih alkoholikov dr. viktorja KocjančičaPartizanska cesta 1d, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04/ 51 70 111, 04/417 01 00

97

Klub zdravljenih alkoholikov Nova brazdaSlovenski trg 1, 4000 KranjTel. št.: 04/ 236 48 10

Klub zdravljenih alkoholikov viharniki KranjGosposvetska ulica 10, 4000 KranjTel. št.: 04/ 208 22 86, 031 425 687

Klub zdravljenih alkoholikov feniksBleiweisova 16, 4000 KranjTel. št.: 031 737 796

Klub zdravljenih alkoholikov Nova brazdaKoroška cesta 19, 4000 KranjTel. št.: 031 737 796

Klub zdravljenih alkoholikov Radost KranjTel. št.: 031 425 687

Klub zdravljenih alkoholikov Zlato poljeGosposvetska 10, 4000 KranjTel. št.: 04/208 22 86, 031 425 687

društvo Krma JeseniceCesta Maršala Tita 55, 4270 JeseniceTel. št.: 04/ 583 46 17

Štajerska

Zd dr. Adolfa drolca MariborSodna ulica 13, 2000 MariborTel. št.: 02/ 228 62 03Na voljo je več skupin in več terapevtov

KZA dr. Srečka vogrinaSodna ulica 13, 2000 MariborTel. št.: 040 365 883

pb OrmožPtujska cesta 33, 2270 OrmožTel. št.: 02/ 741 51 00, 02/741 51 21

Zd OrmožUl. Dr. Horvata 4, 2270 OrmožTel. št.: 01/ 740 57 09

Zd dravograd, psihohigienska posvetovalnicaTrg 4. julija 4, 2370 DravogradTel. št.: 02/ 872 34 31

pb vojnikCeljska c. 37, 3212 VojnikTel. št.: 03/ 78 00 144

društvo AbstinentKeršova ulica 8, 3212 VojnikTel. št.: 041 763 263

Zd ptuj, TSZA ptujPotrčeva cesta 19 a, 2250 PtujTel. št.: 02/ 787 54 67

ZA velenje, Zd velenjeVodnikova 1, 3320 VelenjeTel. št.: 03/ 899 54 67

Lipa - Celje, društvo za življenje brez odvisnostiKocenova ulica 8, 3000 CeljeTel. št.: 051 601 - 691, 041 372 - 100E-naslov: info@lipa-celje.siSpletna stran: www.lipa-celje.si

98

Klub zdravljenih alkoholikov Šoštanj, Zp ŠoštanjTrg Jožeta Lampreta 1, 3325 ŠoštanjTel. št.: 03/ 899 36 33

Klub zdravljenih alkoholikov Trbovlje, Zd TrbovljeRudarska cesta 12, 2371 TrbovljeTel. št.: 03/ 56 24 209

Klub zdravljenih alkoholikov žalecPrešernova 6, 3310 ŽalecTel. št.: 03/ 545 24 63

dolenjska

društvo Zarja RibnicaŠkrabčev trg 17, 1310 RibnicaTel. št.: 01/ 83 61 003

Klub zdravljenih alkoholikov Novo mestoPrešernov trg 8, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/ 337 26 60

Klub zdravljenih alkoholikov Krka Novo mestoPrešernov trg 8, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/ 337 27 63

Klub zdravljenih alkoholikov TrebnjeRimska cesta 23, 8210 TrebnjeTel. št.: 07/ 304 48 89Ali CSD: 07/ 348 15 73

Zd TrebnjeGoljev trg 3, 8210 TrebnjeTel. št.: 07/ 348 17 40

CSd brežiceCesta prvih borcev 5, 8250 BrežiceTel. št.: 07/ 499 10 00

Klub zdravljenih alkoholikov brežiceDečno selo 46 a, 8253 ArtičeTel. št: 041 923 855

društvo za boj proti alkoholizmu - KočevjeKekčeva 3, 1330 KočevjeTel. št.: 01/ 89 31 130

Klub zdravljenih alkoholikov Kaktus - SevnicaTrg Svobode 14, 8290 SevnicaTel. št.: 07/ 81 51 528

Klub zdravljenih alkoholikov Krško, CSd KrškoCKŽ 11, 8270 KrškoTel. št.: 07/ 490 49 61

pomurje in prekmurje

Klub zdravljenih alkoholikov Lendava, Zd LendavaGlavna 32, 9220 LendavaTel. št. (Zdravstveni dom Ljutomer): 02/ 585 14 25

društvo Nova pot RadenciGubčeva cesta 22, 9252 RadenciTel. št.: 02/ 566 97 42

Klub zdravljenih alkoholikov Murska Sobota,ZD Murska SobotaGrajska ulica 22, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/534 13 00

99

SOS TELEfON telefon za ženske, otroke in žrtve nasiljaBrezplačni telefon: 080 11 55 (delavniki med 12-22h; ostali dnevi med 18-22h)Tel. št.: 01/544 35 13 in 01/544 35 14 (pisarna; vsak delavnik med 9-15h)E-naslov: drustvo.sos@drustvo-sos.siSpletna stran: www.drustvo-sos.siSvetovanje v primerih nasilja na delovnem mestupoteka vsak torek od 17. do 20 ure.Tel. št.: 031 722 333E-naslov: mobing©drustvo-sos.si

Zaupni telefon SAMARIJAN Brezplačni telefon: 116 123, zagotovljena je brezpogojna anonimnost(vse dni v letu 24h/dan)Spletna stran: www.telefon-samarijan.si

TOM - TELEfON OTROK IN MLAdOSTNIKOvBrezplačni zaupni anonimni telefon, kjer nudijo pomoč za vse vrste težavBrezplačni telefon: 116 111(vsak dan med 12-20h)E-naslov: tom@zpms.si Spletna stran: www.e-tom.si in www.zpms.si

TELEfON MLAdI MLAdIMTel. št: 01/510 16 75 (vsak delavnik 15-17h)

ZAvOd EMMACenter za pomoč žrtvam nasiljaBrezplačni telefon: 080 21 33 (delavniki med 8-15h in vsak dan med 18-21h) Tel. št.: 01/425 47 32 (delavnik med 8-15h)Spletna stran: www.zavod-emma.siE-naslov: zavod.emma@siol.net

Enota KrškoTel. št.: 07/490 65 10 (delavnik med 8-15h)E-naslov: zavodemmma.krsko@siol.net

društvo TvOJ TELEfONKlic v stiskiTel. št.: 05/720 17 20 (delavniki med 8-22h)E-naslov: tvoj.telefon@siol.net

dRUŠTvO SOS TELEfON ZA žENSKE, OTROKE in žRTvE NASILJA Zatočišče, skupina za samopomoč, zagovorništvop.p. 2726, 1001 Ljubljanabrezplačni telefon: 080 11 55 (delavniki med 12-22h; ostali dnevi med 18-22h)Tel. št.: 01/544 35 13 in 01/544 35 14 (pisarna; vsak delavnik med 9-15h)E-naslov: drustvo-sos@drustvo-sos.si Spletna stran: http://www.drustvo-sos.si/

100

OE Celje dOM Ob SAvINJI CELJEJurčičeva 6, 3000 CeljeTelefon: 03 427 95 00Faks: 03 427 95 42E-naslov: celje@ssz-slo.si

ThERMANA LAŠKO – dOM STAREJŠIh Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško Telefon: 03 734 51 11Faks: 03 732 52 98 E-naslov: tajnistvo@zdravilišče.laško.si

dOM UpOKOJENCEv pOLZELAPolzela 18, 3313 PolzelaTelefon: 03 703 34 00Faks: 03 572 00 23E-naslov: dom.upokojencev-polzela@netsi.net

»LAMbREChTOv dOM« SLOvENSKE KONJICEŠolska 4, 3210 Slovenske KonjiceTelefon: 03 757 42 00Faks: 03 757 41 10E-naslov: info@lambrechtov-dom.si Spletna stran: www.lambrechtov-dom.si

dOM STAREJŠIh ŠENTJURSvetinova 1, 3230 ŠentjurTelefon: 03 746 17 00Faks: 03 746 18 19E-naslov: info@dom-sentjur.si Spletna stran: www.dom-starejsih-sentjur.si

dOM UpOKOJENCEv ŠMARJE pRI JELŠAhRakeževa 8, 3240 Šmarje pri JelšahTelefon: 03 817 14 00Faks: 03 817 14 20 E-naslov: domsmarje@siol.net

dOM NINE pOKORN GRMOvJEPernovo 4a, 3310 ŽalecTelefon: 03 713 29 00Faks: 03 713 29 10E-naslov: dom_nine_pokorn.zalec@siol.net

dOM Sv. JOžEf - KONCESIJAPlečnikova 29, 3000 CeljeTelefon: 03 492 65 10E-naslov: sv.jozef@rkc.siSpletna stran: www.dom-sv-jozef.si

CONTRACO STORITvE d. o. o. ŠpESOv dOM vOJNIK - KONCESIJACesta v Tomaž 6a, 3212 VojnikTelefon: 03 780 42 00Faks: 03 780 42 20E-naslov: spesovdom.vojnik@contraco.si

ZAvOd Sv. RAfAELA vRANSKO - KONCESIJA Vransko 144a, 3305 Vransko Telefon: 03 703 42 20Faks: 03 703 42 21E-naslov: mojca.hrastnik@gmail.com

COMETT dOMOvI d. o. o. PE Pegazov dom - KONCESIJACeljska cesta 11, 3250 Rogaška SlatinaTelefon: 03 818 55 00

101

Faks: 03 818 55 11E-naslov: janja.stojnsek@pegazov-dom.si

dOM LIpA d. o. o. - KONCESIJACesta kozjanskega odreda 3, 3220 ŠtoreTelefon: 08 200 92 00Faks: 03 780 20 40E-naslov: info@domlipa.si Spletna stran: http://www.domlipa.si/

OE Koper

ObALNI dOM UpOKOJENCEv KOpERCasa costiera del pensionato CapodistriaKrožna cesta 5, 6000 KoperTelefon: 05 665 96 00Faks: 05 628 51 02E-naslov: info@odu.si Spletna stran: www.odu-koper.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv ILIRSKA bISTRICAKidričeva 15, 6250 Ilirska BistricaTelefon: 05 714 08 00 Faks: 05 714 08 39E-naslov: info@dso-ilb.si Spletna stran: www.dso-ilb.si

SOCIALNO-vARSTvENI ZAvOd dUTOvLJEDutovlje 128, 6210 SežanaTelefon: 05 708 41 00, 05 764 01 14Faks: 05 764 01 15E-naslov: info@svz-dutovlje.siSpletna stran: www.svz-dutovlje.si

dOM UpOKOJENCEv IZOLACasa del pensionato IsolaKosovelova 22, 6310 IzolaTelefon: 05 641 71 21, 05 641 60 56, 05 641 52 10 Faks: 05 641 52 11E-naslov: duizola@siol.net

dOM UpOKOJENCEv pOSTOJNARožna ulica 10, 6230 PostojnaTelefon: 05 700 11 00Faks: 05 700 11 16E-naslov: dupo@siol.net Spletna stran: www.du-po.si

TALITA KUM Zavod postojna - KONCESIJALjubljanska cesta 28, 6230 PostojnaTelefon: 05 720 39 84E-naslov: racunovodstvo.talita.kum@studioproteus.si

dOM UpOKOJENCEv SEžANAIvana Turšiča 6, 6210 SežanaTelefon: 05 731 17 00Faks: 05 731 17 01E-naslov: domupokojencev.sezana@siol.net Spletna stran: www.dus.si/

dOM dANICA d. o. o. (dovoljenje za delo za varstvo starejših v oskrbnem domu)Gažon 39, 6274 ŠmarjeTelefon: 05 656 01 59, 656 01 60Spletna stran: www.domdanica.si

CENTER ZA STAREJŠE ObČANE LUCIJA - KONCESIJASeča 197b, 6320 PortorožTelefon: 08 200 30 00E-naslov: info@center-lucija.si Spletna stran: www.center-lucija.si

102

OE Kranj

dOM UpOKOJENCEv KRANJCesta 1. maja 59, 4000 KranjTelefon: 04 280 13 00Faks: 04 233 13 32E-naslov: kranj@ssz-slo.si Spletna stran: www.du-kranj.si

dOM UpOKOJENCEv dR. fRANCETA bERGELJA JESENICEUlica Staneta Bokala 4, 4270 JeseniceTelefon: 04 583 41 00Faks: 04 583 41 20E-naslov: dufbj@siol.net Spletna stran: www.dom-jesenice.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv pREddvORPotoče 2, 4205 PreddvorTelefon: 04 275 20 00Faks: 04 255 11 10E-naslov: dom.preddvor@dso-preddvor.si Spletna stran: www.dso-preddvor.si

dOM dR. JANKA bENEdIKA RAdOvLJICAŠercerjeva 35, 4240 RadovljicaTelefon: 04 537 50 00, 04 537 51 52Faks: 04 537 51 70E-naslov: radovljica@ssz-slo.si Spletna stran: www.dom-drjankabenedika.si

dOM pETRA UZARJA TRžIČBistrica, Ročevnica 58, 4290 TržičTelefon: 04 598 03 00Faks: 04 598 03 00E-naslov: dpu-trzic@siol.net Spletna stran: www.dputrzic.si

CENTER SLEpIh, SLAbOvIdNIh IN STAREJŠIh ŠKOfJA LOKAStara Loka 31, 4220 Škofja LokaTelefon: 04 511 60 00Faks: 04 511 60 00 E-naslov: sistanka.varuh@css-slo.siSpletna stran: www.css-sl.si/

ZAvOd Sv. MARTINA - KONCESIJASrednja vas 33a, 4267 Srednja vas v BohinjuTelefon: 04 577 84 10, 031 847 530E-naslov: zsm@zsm.siSpletna stran: www.zavodsvetegamartina.si/

COMETT dOMOvI d. o. o.Podružnica Dom Viharnik - koncesijaČičare 14, 4280 Kranjska GoraTelefon: 04 583 77 00E-naslov: recepcija@dom-viharnik.si

OE Krško

dOM STAREJŠIh ObČANOv KRŠKOKovinarska 13, 8270 KrškoTelefon: 07 488 18 50Faks: 07 488 18 80E-naslov: krsko@ssz-slo.si Spletna stran: www.dsokrsko.si

103

dOM UpOKOJENCEv IN OSKRbOvANCEv IMpOLJCA Arto 13, Studenec, 8290 SevnicaTelefon: 07 816 14 00, 07 814 16 50Faks: 07 814 16 43E-naslov: duo.impoljca@duo-impoljca.si Spletna stran: www.impoljca.si

Enota brežicedOM UpOKOJENCEv bREžICEPrešernova 13, 8250 BrežiceTelefon: 07 499 17 00Faks: 07 499 17 11 E-naslov: duo.brezice@duo-impoljca.si

Enota SevnicadOM UpOKOJENCEv SEvNICATrg svobode 17, 8290 SevnicaTelefon: 07 816 07 40Faks: 07 814 17 06E-naslov: duo.sevnica@duo-impoljca.si

TRUbARJEv dOM UpOKOJENCEv LOKA pRI ZIdANEM MOSTULoka 48, 1434 Loka pri Zidanem mostuTelefon: 03 565 81 00Faks: 03 568 41 96E-naslov: loka@ssz-slo.si Spletna stran: www.tdu-loka.si

OE Ljubljana dOM STAREJŠIh ObČANOv LJUbLJANA MOSTE-pOLJEOb sotočju 9, 1000 LjubljanaTelefon: 01 584 37 00Faks: 01 524 78 03E-naslov: dsolmp@siol.net

dOM STAREJŠIh ObČANOv LJUbLJANA bEžIGRAd Komanova 1, 1000 Ljubljanatelefon: 01 589 67 50 faks: 01 568 20 49 e-pošta: bezigrad@ssz-slo.si, ema.horvat@dsolj-bezigrad.siSpletna stran: www.dsolj-bezigrad.si

dOM UpOKOJENCEv CENTER, TAbOR-pOLJANETabor 10, 1000 LjubljanaTelefon: 01 234 73 00Faks: 01 234 73 45E-naslov: dom.tabor@siol.net Spletna stran: www.duc.si

Enota dOM pOLJANEZrinjskega 3, 1000 LjubljanaTelefon: 01 234 71 00Faks: 01 234 71 45E-naslov: dom.poljane@siol.net

dOM STAREJŠIh ObČANOv LJUbLJANA - ŠIŠKAKunaverjeva 15, 1000 LjubljanaTelefon: 01 513 16 30Faks: 01 513 16 65E-naslov: siska@ssz-slo.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv LJUbLJANA vIČ-RUdNIKCesta na Bokalce 51, 1125 LjubljanaTelefon: 01 477 06 00Faks: 01 477 06 55E-naslov: Dom.vic@dso.vic.si Spletna stran: www.dso-vic.si

Enota KOLEZIJAKopališka 10, 1000 LjubljanaTelefon: 01 477 01 00Faks: 01 477 01 00E-naslov: vili.dolenc@dso-vic.si

104

dOM STAREJŠIh ObČANOv fUžINENove Fužine 40, 1125 LjubljanaTelefon: 01 587 46 00Faks: 01 587 46 20E-naslov: tajnistvo@dso-fuzine.si

pRIZMA pONIKvE pOSEbNI SOCIALNO vARSTvENI ZAvOdPonikve 76, 1312 Videm – DobrepoljeTelefon: 01/788 01 00Faks: 01/ 788 01 59E-naslov: prizma.ponikve@ssz-slo.si

dOM UpOKOJENCEv dOMžALEKarantanska 5, 1230 DomžaleTelefon: 01 724 12 30Faks: 01 724 84 98E-naslov: dom.upokojencev.domzale@siol.net Spletna stran: www.dom-upokojencev-domzale.com

dOM STAREJŠIh ObČANOv GROSUpLJEOb Grosupeljščici 28, 1290 GrosupljeTelefon: 01 781 07 10Faks: 01 781 07 20E-naslov: grosuplje@ssz-slo.si Spletna stran: www.dso-grosuplje.si

dOM STAREJŠIh hRASTNIKNovi Log 4/A, 1430 HrastnikTelefon: 03 565 41 00Faks: 03 565 41 10E-naslov: hrastnik@ssz-slo.si Spletna stran: www.dom-hrastnik.si

dOM UpOKOJENCEv IdRIJA d. o. o.,oskrba in varstvo starostnikovArkova ulica 004, 5280 IdrijaTelefon: 05 37 27 270 Faks: 05 37 27 83E-naslov: info@duidrija.siSpletna stran: www.duidrija.si

Enota MAROfVojkova 35, 5280 IdrijaTelefon: 05 37 34 920Faks: 05 37 34 940E-naslov: info@duidrija.siSpletna stran: www.duidrija.si

SOCIALNO vARSTvENI ZAvOd vITAdOM p. E. dOM ZA STAREJŠE ObČANE bOR - KONCESIJAČrni vrh 120, 5274 Črni vrh nad Idrijo telefon: 05 375 13 00 faks: 05 375 13 30 E-naslov: andrej.zugel@vitadom.siSpletna stran: www.vitadom.si/default.asp

dOM STAREJŠIh ObČANOv KAMNIKNeveljska pot 26, 1240 KamnikTelefon: 01 839 15 06, 839 15 10, 839 15 13, 839 15 18Faks: 01 839 13 26E-naslov: dom.kamnik1@siol.net Spletna stran: www.dso-kamnik.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv KOČEvJERoška cesta 22, 1330 KočevjeTelefon: 01 893 02 22Faks: 01 893 02 24E-naslov: tajnistvo@dsokocevje.siSpletna stran: www.dsokocevje.si

105

dOM »TISJE« ŠMARTNO pRI LITIJIČrni potok 13, 1275 Šmartno pri LitijiTelefon: 01 890 01 00Faks: 01 890 01 10E-naslov: tisje@ssz-slo.si Spletna stran: www.dom-tisje.com

dOM STAREJŠIh LOGATECGubčeva 8a, 1370 LogatecTelefon: 01 750 80 80Faks: 01 750 80 90E-naslov: info@ds-logatec.si Spletna stran: www.ds-logatec.si

dOM MARIJE IN MARTE KARITAS - KONCESIJA Šolska pot 1, 1370 LogatecTelefon: 01 754 31 09, 754 20 40Faks: 01 754 25 55E-naslov: dom.marije.marte@siol.net Spletna stran: http://zupnije.rkc.si/dolenji-logatec/index.php?vr=1&st=5

dEOS, d. d. LJUbLJANA - KONCESIJAPE Center starejših Medvode Zbiljska cesta 15, 1215 MedvodeTelefon: 01 362 54 00Faks: 01 326 54 20E-naslov: dom-medvode@siol.netSpletna stran: www.deos.si

dEOS, d. d. LJUbLJANA - KONCESIJAPE Center starejših CerknicaCesta pod Slivnico 1, 1380 CerknicaTelefon: 01 705 51 00Faks: 01 705 51 20E-naslov: info.cerknica@deos.si Spletna stran: www.deos.si

dOM pOČITKA MENGEŠGlavni trg 13, 1234 MengešTelefon: 01 723 72 28, 01 723 78 95Faks: 01 723 73 47E-naslov: zavod@dom-pocitka-menges.si Spletna stran: www.dom-pocitka-menges.si

dOM UpOKOJENCEv fRANC SALAMON TRbOvLJEKolonija 1. maja 21, 1420 TrbovljeTelefon: 03 565 33 00, 03 565 33 39Faks: 03 565 33 03E-naslov: dom.upo-f-salamon@siol.net Spletni naslov: www.dufs.eu

dOM UpOKOJENCEv vRhNIKAIdrijska cesta 13, 1360 VrhnikaTelefon: 01 750 44 00, 01 750 21 41Faks: 01 750 51 68E-naslov: du-vrhnika@s5.net

dOM STAREJŠIh ObČANOv »pOLdE EbERL-JAMSKI«, IZLAKEIzlake 13, 1411 IzlakeTelefon: 03 567 40 85, 03 567 41 04Faks: 03 567 35 07E-naslov: izlake@ssz-slo.si Spletni naslov: www.dso-izlake.si

106

pApILOT Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenjaCenter za dnevno oskrbo in druženje starejših (zavod ima dovoljenje za delo za opravljanje te storitve)Zakotnikova 3, 1000 LjubljanaTelefon: 01 542 15 82Faks: 01 542 15 87E-naslov: simona@papilot.si Spletna stran: http://papilot.sisplet.org

ZAvOd Sv. TEREZIJE - KONCESIJAVidem 33, 1312 Videm DobrepoljeTelefon: 01 781 23 00, 01 781 23 05E-naslov: zavod.svterezije@siol.net

dOM STAREJŠIh ObČANOv RIbNICA - KONCESIJARIVE, izgradnja in upravljenje doma starejših občanov v Ribnici, d. o. o.Krošnjarska pot 2, 1310 RibnicaTelefon: 08 200 97 00, 08 200 97 01Faks: 01 835 09 00E-naslov: rive@rive.si Spletni naslov: www.dsoribnica.si

dEOS, d. d. LJUbLJANA - KONCESIJAPE Center starejših HorjulSlovenska cesta 17, 1354 HorjulTelefo: 01 759 13 00Faks: 01 759 13 33E-naslov: info.horjul@deos.siSpletna stran: www.deos.sihorjul-center.html

ZAvOd žUpNIJE KARITAS TRNOvO - KONCESIJAdOM JANEZA KRSTNIKAKolezijska 1, 1000 LjubljanaTelefon: 08 200 14 70, 030 322 706Spletna stran: www.deos.si

dEOS, d. d. LJUbLJANA - KONCESIJAPE Center starejših Notranje GoriceDevinska ulica 11, 1000 LjubljanaTelefon: 08 200 24 05E-naslov: info@deos.siSpletna stran: www.deos.si

dEOS, d. d. LJUbLJANA - KONCESIJAPE Center starejših ČrnučeDevinska ulica 11, 1000 LjubljanaTelefon: 041 400 844, 041 401 780E-naslov: info@deos.siSpletna stran: www.deos.si

OE Maribor dOM UpOKOJENCEv dANICE vOGRINEC MARIbORČufarjeva cesta 9, 2000 MariborTelefon: 02 480 61 00Faks: 02 471 31 57E-naslov: info@du_danicevogrinec.si Spletna stran: www.du-danicevogrinec.si

Enota TAbORVeselova 3, 2000 MariborTelefon: 02 420 41 21

dOM STAREJŠIh ObČANOv TEZNOPanonska ulica 41, 2000 Maribor

107

Telefon: 02 460 26 00Faks: 02 460 26 14E-naslov: ida.kmetec@dso-tezno.si Spletna stran: www.dso-tezno.si

SONČNI dOM, dRUžbA ZA STORITvE, d. o. o. - KONCESIJAŽeleznikova 10, 2000 MariborTelefon: 02 471 64 02Faks: 02 471 64 13E-naslov: nevenka.rajh.dom@amis.net Spletni naslov: www.soncnidom.si

dOM STAREJŠIh IdILA, JARENINA - KONCESIJAVukovski dol 34a, 2221 JareninaTelefon: 02 655 66 50Faks: 02 655 66 91E-naslov: info@dsidila.siSpletni naslov: www.domstarejsihidila.si

dOM UpOKOJENCEv pTUJVolkmerjeva 10, 2250 PtujTelefon: 02 780 73 00Faks: 02 771 45 31E-naslov: du.ptuj@siol.net Spletni naslov: http://domptuj.si

Enota: MURETINCIMuretinci 45, 2272 GorišnicaTelefon: 02 740 80 59

CENTER ZA STAREJŠE ObČANE ORMOž d. o. o. - KONCESIJAUlica dr. Hrovata 10, 2270 OrmožTelefon: 02 741 62 00Faks: 02 741 62 34E-naslov: cso.ormoz@siol.net Spletna stran: www.cso-ormoz.si

dOM dR. JOžETA pOTRČA pOLJČANEPotrčeva 1, 2319 PoljčaneTelefon: 02 829 59 20Faks: 02 802 56 75E-naslov: info@dom-poljcane.si Spletna stran: www.dom-poljcane.si

ZAvOd hRASTOvEC – TRATEHrastovec 22, 2230 Lenart v Slovenskih GoricahTelefon: 02/729 35 10, ambulanta 02/729 02 12Faks: 02/729 35 66E-naslov: hrastovec.zavod@siol.net Spletna stran: www.hrastovec.org

Enota pesnica: ZAvOd TRATETrate 7, 2213 Zgornja VelikaTelefon: 02/645 57 31, 02/645 57 41Faks: 02/645 57 20E-naslov: z.hrastovectrate@siol.net

dOM LENART d. o. o. - KONCESIJAGubčeva 5, 2230 Lenart v Sl. GoricahTelefon: 059 22 11 00, 059 22 11 03Faks: 059 22 11 50E-naslov: dom.lenart@karitasmb.si Spletni stran: www.domlenart.si

dOM pOd GORCO, dRUžbA ZA bIvANJSKO OSKRbO, d. o. o. – KONCESIJAGrajski trg 1, 2000 MariborTelefon: 02/480 56 20E-naslov: info@dompodgorco.si

108

OE Murska Sobota

dOM STAREJŠIh RAKIČANDr. Vrbnjaka 1 - p. p. 1302, 9001 Murska SobotaTelefon: 02 532 16 09, 532 16 30Faks: 02 530 42 40E-naslov: dom.rakican@siol.net Spletna stran: www.ds-rakican.com

dOM STAREJŠIh LENdAvAIdösebb polgárok otthona Lendva, Slomškovo naselje 7, 9220 LendavaTelefon: 02 578 12 36, 578 12 37Faks: 02 578 12 38E-naslov: dom_starejsih.lendava@siol.net Spletni naslov: www.dslendava.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv LJUTOMERCesta 1. Slovenskega tabora 5, 9240 LjutomerTelefon: 02 585 11 00Faks: 02 585 11 20E-naslov: dso.ljutomer@siol.net Spletna stran: www.dso-ljutomer.si

dOM LUKAvCI Lukavci 9, 9242 Križevci pri LjutomeruTelefon: 02 588 84 20Faks: 02 588 84 44E-naslov: lukavci@ssz-slo.si Spletna stran: www.lukavci.si

ZAvOd Sv. CIRILA IN METOdA bELTINCI - KONCESIJAMladinska 4, 9231 Beltinci Telefon: 02 542 31 10Faks: 02 542 31 11E-naslov: info@zcm.si Spletna stran: www.zcm.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv GORNJA RAdGONA d. o. o. - KONCESIJATrate 40, 9250 Gornja Radgona Telefon: 02 568 45 00Faks: 02 568 45 16E-naslov: info@dso-gr.si Spletna stran: www.dso-gr.si

dOSOR, dom starejših občanov d. o. o. - KONCESIJAPrisojna cesta 4a, 9252 RadenciTelefon: 02 568 46 00Faks: 02 568 46 01E-naslov: info@dosor.si Spletna stran: www.dosor.si

vITAL GLAMMY, d. o. o. – KONCESIJAPE Dom starejših KuzmaKuzma 60I, 9263 KuzmaTelefon. 08/200 07 37E-naslov: vital.gl@siol.net

ZAvOd ČEbELA, dnevno varstvo KaritasdOM dANIJELA hALASA vELIKA pOLANA – KONCESIJAVelika Polana 109, 9225 Velika PolanaTelefon: 059/ 073 139Faks: 059/07 31 40E-naslov: info@domhalas.siSpletni naslov: www.domhalas.si

OE Nova Gorica

dOM UpOKOJENCEv NOvA GORICAGregorčičeva 16, 5000 Nova GoricaTelefon: 05 339 41 00Faks: 05 339 41 60E-naslov: gorica@ssz-slo.si

109

dOM UpOKOJENCEv GRAdIŠČEGradišče 4, 5294 DornberkTelefon: 05 330 69 00Faks: 05 330 69 24E-naslov: gradisce@ssz-slo.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv AJdOvŠČINABevkova 10, 5270 AjdovščinaTelefon: 05 365 98 10Faks: 05 365 98 26E-naslov: ajdovscina@ssz-slo.si Spletna stran: www.dso-ajdovscina.si

dOM UpOKOJENCEv pOdbRdOPodbrdo 33, 5243 PodbrdoTelefon: 05 380 18 41Faks: 05 380 18 51E-naslov: info@dompodbrdo.siSpletna stran: www.dompodbrdo.si

Enota: dOM UpOKOJENCEv TOLMINGregorčičeva 32, 5220 TolminTelefon: 05 380 18 00Faks: 05 380 18 08E-naslov: ivica.podgornik@ssz-slo.si

Enota: pETROvO bRdOPetrovo brdo 7, 5243 PodbrdoTelefon: 05 380 18 20, Faks: 05 380 18 21E-naslov: malci.kos@ssz-slo.si

TURZIS d. o. o. - KONCESIJAArčoni 8a, 5292 RenčeTelefon: 05 331 07 20Faks: 05 331 07 30E-naslov: info@medichotel.com Spletna stran: www.medichotel.com

OE Novo Mesto

dOM STAREJŠIh ObČANOv NOvO MESTOŠmihel 1, 8000 Novo mestoTelefon: 07 371 99 11Faks: 07 371 99 44E-naslov: dso-nm@siol.net Spletna stran: www.dso-novomesto.com

dOM STAREJŠIh ObČANOv ČRNOMELJUlica 21. oktobra 19c, 8340 ČrnomeljTelefon: 07 305 62 60, 07 305 62 61, 07 305 62 70, 07 305 62 71, 07 305 62 80Faks: 07 305 62 82E-naslov: crnomelj@ssz-slo.si Spletna stran: www.domcrnomelj.si

dOM pOČITKA METLIKAMestni trg 16, 8330 MetlikaTelefon: 07 306 31 40, 306 31 41Faks: 07 306 31 50E-naslov: metlika@ssz-slo.si

dOM STAREJŠIh ObČANOv TREbNJEStari trg 63, 8210 TrebnjeTelefon: 07 346 21 00Faks: 07 346 21 51E-naslov: dso_trebnje@siol.netSpletna stran: www.dso-trebnje.si

pENZION SREČAVarovanje starejših oseb, gostinstvo in turizem d. o. o. - dovoljenje za delo za varstvo starejših v oskrbnem domu in koncesijaOrešje 51, 8820 Šmarješke topliceTelefon: 07 307 38 48 Faks: 07 307 38 49

110

OE Ravne na Koroškem

KOROŠKI dOM STAROSTNIKOvČrneče 146, 2370 DravogradTelefon: 02 878 32 54, 02 878 43 30, 02 878 43 14, 02 878 36 81 Faks: 02 872 00 90E-naslov: kdsd@siol.net Spletna stran: www.kds-dravograd.si

ZAvOd ČEbELA, dNEvNO vARSTvO KARITAS, dOM Sv. EME ŠENTJANž - KONCESIJAŠentjanž pri Dravogradu 102, 2373 Šentjanž pri DravograduTelefon: 02 878 71 67, 878 55 59E-naslov: zavod.cebela.karitas@siol.net

dEOS d. d. LJUbLJANA, pE CENTER STAREJŠIh GORNJI GRAd - KONCESIJATlaka 28, 3342 Gornji GradTelefon: 03 839 28 12Faks: 03 839 28 14E-naslov: info-gornji.grad@deos.si Spletna stran: www.deos.si

dOM STAREJŠIh NA fARI, pREvALJENa Fari 50, 2391 PrevaljeTelefon: 02 824 09 20Faks: 02 824 09 13E-naslov: dom.prevalje@siol.net Spletna stran: www.ds-nafari.si

dOM ZA vARSTvO OdRASLIh vELENJEKidričeva 23, 3320 VelenjeTelefon: 03 587 49 15, 587 49 14Faks: 03 897 06 51E-naslov: dvov@siol.net Spletna stran: www.dom-velenje.com

dOM ZA STAREJŠE RAdLJE Ob dRAvI, dOM hMELINA, d. o. o. - KONCESIJAKoroška cesta 67a, 2360 Radlje ob DraviTelefon: 02 887 03 70Faks: 02 887 03 79Spletna stran: www.domhmelina.si

pv Center starejših Zimzelen – KONCESIJATopolšica 78a, 3326 TopolšicaTelefon: 03 896 37 00Faks: 03 896 37 30E-naslov: info@zimzelen.siSpletna stran: www.cs-zimzelen.si

Uradne urePonedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00Torek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00

Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 18.00Četrtek: Ni uradnih urPetek: 8.00 - 13.00

CENTRALNA SLUžbARožna dolina, cesta IX / 6, 1000 LjubljanaTel: 01 479 09 00

111

Faks: 01 479 02 62E-naslov: zrsz@ess.gov.si Spletna stran: www.ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA CELJELjubljanska cesta 14, 3001 CeljeTel: 03 427 33 00Faks: 03 427 33 96E-naslov: zrsz.oscelje@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA KOpERKmečka ulica 2, 6000 KoperTel: 05 613 50 00Faks: 05 627 15 11E-naslov: zrszoskoper@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA KRANJŠuceva ulica 23, 4000 KranjTel: 059 695 700Faks: 059 695 749E-naslov: zrsz.oskranj@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA LJUbLJANAParmova 32, 1000 LjubljanaTel: 01 242 41 00Faks: 01 242 41 20E-naslov: zrsz.osljubljana@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA MARIbORGregorčičeva 37, 2000 MariborTel: 02 235 77 00Faks: 02 252 22 57E-naslov: zrsz.osmaribor@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA MURSKA SObOTAArh. Novaka 3, 9000 Murska SobotaTel: 02 521 32 00Faks: 02 521 32 30E-naslov: zrsz.osmurskasobota@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA NOvA GORICAUl. tol. puntarjev 4, 5000 Nova GoricaTel: 05 335 02 00Faks: 05 335 02 50E-naslov: zrsz.osnovagorica@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA NOvO MESTOTrdinova 10, 8000 Novo mestoTel: 07 393 58 00Faks: 07 393 58 03E-naslov: zrsz.osnovomesto@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA vELENJERudarska cesta 6a, 3320 VelenjeTel: 03 898 82 10Faks: 03 587 12 86E-naslov: zrsz.osvelenje@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA SEvNICATrg svobode 32, 8290 SevnicaTel: 07 816 46 50Faks: 07 816 46 80E-naslov: zrsz.ossevnica@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA pTUJOsojnikova 1, 2250 PtujTel: 02 749 23 10Faks: 02 749 23 20E-naslov: zrsz.osptuj@ess.gov.si

ObMOČNA SLUžbA TRbOvLJEUlica 1.junija 19, 1420 TrbovljeTel: 03 563 35 00Faks: 03 563 35 30E-naslov: zrsz.ostrbovlje@ess.gov.si

112

Javni zavod:Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - SOČALinhartova 51, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 475 81 00

Centerkontura Ljubljana d. o. o.Linhartova 51, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/280 34 50, 01/280 34 53,Faks: 01/280 34 51Spletna stran: www.centerkontura.si

Center za rehabilitacijo invalidov Celje d. o. o.Oblakova 34, 3000 CeljeTel. št.: 03/426 45 06, 03/426 45 00Spletna stran: www.cri.si

Integra inštitut, Inštitut za razvoj človeških virovEfenkova cesta 61, 3320 VelenjeTel. št.: 059/ 01 32 64

Invalidsko podjetje posočje d. o. o.Poljubinj 89c, 5220 TolminTel. št.: 05/384 14 40Spletna stran: www.ip-posocje.si

OZARA storitveno in invalidsko podjetje d. o. o.Ul. Heroja Šaranoviča 27, 2000 MariborTel. št.: 02/238 06 70Spletna stran:www.ozara.org

pApILOT Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitetnega življenjaZakotnikova ulica 3,1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 542 15 82

Racio, družba za razvoj človeškega kapitala d. o. o.Kersnikova ulica 19, 3000 CeljeTel. št.: 03/ 428 50 60 ŠENTpRIMA - Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidovBrilejeva ulica 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/530 07 14Spletna stran: www.sentprima.com

Zavod Jelša - Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijoCesta železarjev 8, 4270 JeseniceTel. št.: 04/583 56 10Spletna stran: www.sociala-jesenice.net

Zavod Ruj - Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijoObrtniška ulica 17, 3331 NazarjeTel. št.: 03/839 21 50

Zavod vitis - Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijoObrtniška ulica 11, 2250 PtujTel. št.: 02/771 07 59

ZIp center d. o. o.Koroška cesta 14, 2390 Ravne na KoroškemTel. št.: 02/870 66 57Spletna stran: www.zipcenter.si

113

želva podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d. o. o. Ljubljana Samova ulica 9, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/280 33 00 Spletna stran: www.zelva.si

INŠTITUT ZA vAROvANJE ZdRAvJA RS Trubarjeva 2, 1000 LjubljanaTel.št.: 01/244 14 00E-naslov: info@ivz-rs.si Spletna stran: www.ivz.si

vARUh ČLOvEKOvIh pRAvICDunajska cesta 56, 1000 LjubljanaBrezplačni telefon: 080 15 30Tel. št.: 01/475 00 50E-naslov: info@varuh-rs.si Spletna stran: www.varuh-rs.si

vARUh bOLNIKOvIh pRAvICUlica heroja Tomšiča 2, 2000 MariborTel.št.: 02/ 228 22 23, 02/ 2201 634E-naslov: varuh.bp-mb@maribor.si

Ljubljanaduša hlade Zoreprostori Zavoda za zdravstveni varstvo Ljubljana,Zaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/542 32 85E-naslov: dusa.zore@zzv-lj.si

Melina Omrzel petekprostori Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana,enota ZasavjeNovi dom 11, 1430 HrastnikTel. št.: 03/56 46 471E-naslov: melina.omrzel.petek@zzv-lj.si

Nova Gorica

Marjan petričprostori Zavoda za zdravstveno varstvo Nova GoricaVipavska cesta 13, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/333 13 78, 051 331 508E-naslov: marjan.petric@zzv-go.si

Celje

Mag. biserka Inkretprostori Zavoda za zdravstveno varstvo CeljeIpavčeva 18, 3000 CeljeTel. št.: 03/ 42 51 161E-naslov: biserka.inkret@zzv-ce.si

114

Olga petrakprostori Zavoda za zdravstveno varstvo CeljeIpavčeva 18, 3000 CeljeTel. št.: 03/42 51 161E-naslov: olga.petrak@zzv-ce.si

Kranj

Avgust Rebičprostori Zavoda za zdravstveno varstvo KranjGosposvetska ulica 12, 4000 KranjTel. št. za naročanje: 04/201 71 09E-naslov: avgust.rebic@zzv-kr.si

Ravne na Koroškem

Stanka vauhprostori Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na KoroškemOb Suhi 5b, 2390 Ravne na KoroškemTel. št. za naročanje: 02/ 870 56 15, 041 624 164E-naslov: zastopnikpp@zzv-ravne.si

Novo mesto

Robert Sotlerprostori Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mestoMej vrti 5, 8000 Novo mestoTel. št.: 051 385 485E-naslov: zastopnik.pacientov@gmail.com

Maribor

viktor pilingerprostori Zavoda za zdravstveno varstvo MariborLjubljanska ulica 4/II, 2000 MariborTel. št. za naročanje: 02/45 00 252, 041 681 304E-naslov: viktor.pilinger@zzv-mb.si

Murska Sobota

Martin Rajprostori Zavoda za zdravstveno varstvo Murska SobotaArhitekta Novaka 2b, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/534 15 50 ali 051 345 197E-naslov: martin.raj@pp-ms.si

Koper

Jožica Trošt Krušecprostori Zavoda za zdravstveno varstvo KoperVojkovo nabrežje 4A, 6000 KoperTel. št.: 041 667 501E-naslov: zastopnica.pacienta@quest.zzv-kp.si

115

OKROžNO SOdIŠČE v LJUbLJANITavčarjeva 91000 Ljubljanatel: 01 366 644 44

OKROžNO SOdIŠČE v MARIbORUSodna ulica 142503 MariborTel.: 01 234 71 00

Za brezplačno pravno pomoč je mogoče zaprositi pri vseh okrožnih sodiščih,delovnih in socialnih sodiščih po Sloveniji ter Upravnem sodišču.

Obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravnepomoči je dostopen tudi na spletni strani Okrožnegasodišča v Ljubljani (www.sodisce.si/okrolj)

pRAvNO-INfORMACIJSKI CENTER NEvLAdNIh ORGANIZACIJbrezplačno prvo pravno svetovanjeMetelkova 6, 1000 LjubljanaTel.št.: 01/521 18 88, 041 521 18 88E naslov: pic@pic.si Spletna stran: www.pic.si

ZAvOd pIp – pravni in informacijski center Maribor ŠOUMbrezplačna pravna pomočGosposvetska cesta 83, 2000 MariborTel. št.: 02/234 21 46E-naslov: pip@zavodpip.si Spletna stran: www.zavodpip.si

Zavod PIP Murska SobotaZvezna ulica 10, 9000 Murska SobotaE-naslov: info@zavodpip.siTel. št.: 02 535 27 60

dRUžbAdružba za mediacijo in reševanje sporovBritof 469, 4000 KranjTel. št.: 031 646 896, 041 684 182E-naslov: info@mediacija.siSpletna stran: www.mediacija.si

Rešimo spore, mediacijaPodmilščakova 42, 1000 Ljubljana – ŠentvidTel. št.: 01/518 38 90E-naslov: info@resimospore.comSpletna stran: www.resimospore.com

ZAvOd RAKMOCenter za mediacijo in obvladovanje konfliktovKamniška 41, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/436 41 17E-naslov: info@mediacija.comSpletna stran: www.mediacija.com

116

dRUŠTvO INvALIdOvSvetovanje in pomoč invalidomLinhartova 13, 1000 Ljubljana1. nadstropje, soba št. 126Tel. št.: 01/306 39 91E-naslov: info@drustvoinvalidov-ljb.si Spletna stran: www.drustvoinvalidov-ljb.si

dRUŠTvO ŠTUdENTOv INvALIdOvSvetovanje, informacije, pomoč in učni center za študente invalideKardeljeva ploščad 5, 1000 LjubljanaTe. št.: 01/565 33 51 in 01/565 33 52E-naslov: info@dsis-drustvo.si Spletna stran: www.dsis-drustvo.si

pisarna v MariboruKoroška cesta 53d, 2000 MariborTel. št.: 059/043 245

pRIMORSKO SvETOvALNO SREdIŠČE Cesta Zore Perello – Godina 3, p. p. 7536101 KoperGMS: 041 360 913E-naslov: info@primss.siSpletna stran: www.primss.si

SOžITJE ZvEZA dRUŠTEv ZA pOMOČ OSEbAM Z MOTNJAMI v dUŠEvNEM RAZvOJU SLOvENIJEPomoč duševno prizadetimSamova 9/II, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/436 97 50 E-naslov: info@zveza-sozitje.si Spletna stran: www.zveza-sozitje.si

dRUŠTvO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJOIndividualno svetovanje osebam, ki doživljajo in ki povzročajo nasilje, telefonski svetovalni razgovori, spremstva pri stikih z institucijami za osebe, ki doživljajo nasilje, druženje z otroki, ki imajo izkušnjo nasilja, informacije in preventivni programi povezani s preprečevanjem nasilja.Miklošičeva 38, 1000 LjubljanaTelefon: 01/434 48 22E-naslov: info@drustvo-dnk.si Spletna stran: www.drustvo-dnk.si

Enota KoperVojkovo nabrežje 30a, 6000 KoperTel. št.: 05/ 63 93 170, 031 546 098

MLAdINSKO- INfORMACIJSKI CENTER MICZa pogovor in svetovanje ob osebni stiski so mladim do 30. leta na voljo različni svetovalci(psiholohinja, socialna delavka, zdravnik...)Ulica J. Pavla II. 13, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/439 97 90 in 01/439 97 92Mob. št.: 031/416 871 Nonstop spletna svetovalnica: www.mic.si in www.mladi.net E-naslov: mic@mic.si Spletna stran: www.mic.si

ZAvOd EMMACenter za pomoč žrtvam nasilja Krizni telefon, individualno svetovanje za ženske in otroke žrtve nasilja, programi za dekleta

117

in mlade ženske z izkušnjo nasilja, skupina za samopomoč za dekleta in ženske z izkušnjo nasilja, poletni tabor, psihosocialna pomoč družini.p.p. 221, 1000 Ljubljana

brezplačni telefon: 080 21 33 (delavniki med 8-15h in vsak dan med 18-21h)Tel. št.: 01/425 47 32 (delavnik med 8-15h)E-naslov: zavod.emma@siol.net Spletna stran: www.zavod-emma.si

Enota Krškop.p. 159, 8270 KrškoTel. št.: 07 490 65 10, 030 616 767 (delavnik med 8-15h)E-naslov: zavodemma.krsko@siol.net

ZAvOd MISSS - Mladinsko svetovalno informativno središče SlovenijeInformiranje in svetovanje, preventivni programi in delavnice za mladostnike.Kunaverjeva 2, 1000 LjubljanaTel. št. mladi mladim: 01/510 16 75 (vsak delavnik med 15-17h)E-naslov: misss@guest.arnes.si; info@miss.org Spletna stran: www.misss.si

ZdRUžENJE pROTI SpOLNEMU ZLORAbLJANJUSvetovalna pomoč za prepoznavanje sumov spolnih zlorab in za žrtve spolnih zlorab: individualna svetovanja, zagovorništvo, zagovorništvo za

otroke, samopomočne skupine za mlade in odrasle preživele žrtve spolnih zlorab v otroštvu, izobraževanja.Masarykova 23, 1000 Ljubljana

brezplačni tel.: 080/28 80Tel. št.: 01/431 33 41 (vsak delavnik med 9-13, razen sreda med 17-19h in petek od 9. do 15. ure)E-naslov: spolna-zloraba@siol.netSpletna stran: www.spolna-zloraba.si

SLOvENSKO dRUŠTvO hOSpICGosposvetska 9, 1000 Ljubljana Tel.: 01 24 44 492E-naslov: hospic@siol.net Spletna stran: www.drustvo-hospic.si

dRUžINSKI CENTER bETANIJACiril Metodov trg 7, 1000 LjubljanaTel.: 01 234 75 82 (pon-čet),01/432 31 79E-naslov: betanija@rkc.si Spletna stran: http://betanija.rkc.si

dRUžINSKI CENTER MIRStrossmayerjeva 17, 2000 MariborTel.: 02 234 58 00E-naslov: info@dc.mir.siSpletna stran: www.dc-mir.si

SLOvENSKA KARITASKristanova ulica 1, 1000 LjubljanaTel.: 01 300 59 60E-naslov: info@karitas.si Spletna stran: www.karitas.si

118

RdEČI KRIž SLOvENIJEMirje 19, 1000 LjubljanaTel.: 01 241 43 00 Fax: 01 241 43 44E-naslov: rdeci.kriz@rks.si Spletna stran: www.rks.si

dRUŠTvO žIvLJENJE bREZ NASILJARozmanova ulica 10, p.p 345, 8000 Novo MestoTel. št.: 07/33 26 895 in 031 393 614 (od 9. do 14. ure)E-naslov: drustvo.dzbn@gmail.comSpletna stran: www.varnahisanovomesto.si

dRUŠTvO MOZAIK - društvo za socialno vključenostLendavska ulica 1, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/ 526 16 90Spletna stran: www.mozaik-drustvo.siE-naslov: info@mozaik-drustvo.si

dRUŠTvO bELI ObROČ SLOvENIJEDruštvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanjCigaletova 7, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/430 54 90GSM: 040 772 276Spletna stran: www.beliobroc.siE-naslov: info@beliobroc.si

SvETOvALNI CENTER ZA OTROKE, MLAdOSTNIKE IN STARŠE MARIbORLavričeva 5, 2000 MariborTel. št.: 02/234 97 00E-naslov: svetovalni.center-mb@guest.arnes.si Spletna stran: www.svet-center-mb.si

SANA vITA - Zavod za psihosocialno pomoč ljudem v stiskiIndividualna psihoterapija in svetovanje, psihoterapija za otroke in mladostnike, družinska terapija in svetovanje, skupinsko terapevtsko delo za partnerje, skupinska psihoterapija za odrasle

Masarykova 23, 1000 LjubljanaKontaktne osebe: Sonja Gorup Špenko, GSM: 041 664 920; sana.vita.zavod@t-2.netMarcela Noč Bogataj, GSM: 041 386 886; psihoterapijaotroci@gmail.com Marjan Gorup, GSM: 041 683 790; marjan.gorup@guest.arnes.si Spletna stran: www.sana-vita.si

SvETOvALNICA fUžINESvetovanje in informiranje posameznikom, parom, družinam, ki so se znašliv psihosocialnih stiskah in težavah (od 9. do 17. ure, v petek od 9. do 16. ure)Preglov trg 15, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 52 06 442E-naslov: svetovalnica.fuzine@siol.net

119

ZAvOd SKALAOb Ljubljanici 36, 1000 LjubljanaTel. št: 031 358 025, kontaktna oseba ga. Janja OmahenE-naslov: skala@salve.siSpletna stran: www.donbosko.si/skala

SvETOvALNI CENTER ZA OTROKE, MLAdOSTNIKE IN STARŠE LJUbLJANAIzvaja svetovanje ter dejavnosti, usmerjene v varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Gotska 18, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/583 75 00 in 01/583 75 35E-naslov: info@scoms-lj.si Spletna stran: www.scoms-lj.si

ZdRUžENJE ZA pSIhOSOCIALNO pOMOČIN pSIhOTERApIJO NEpTUNTrg 20, 5292 RenčeTeledon: 040 840 947Spletna stran: www-druzinskaterapija.si

ŠTUdENTSKA SvETOvALNICAIzvaja psihološko svetovanje.Židovska steza 6, 1000 Ljubljana Tel. št.: 080 98 67 (vsak dan med 10:00 in 16:00) E-naslov: info@svetovalnica.comSpletna stran: www.svetovalnica.com

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh LJUbLJANAImajo tudi stanovanjske skupine in skupine za samopomočJamova ulica 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/25 22 360Telefonski odzivnik: 01/42 51 859

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh MARIbORGospejnina ulica 11, 2000 MariborTel. št.: 02/ 228 34 21Spletna stran: www.drustvo-mdssmb.si

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh CELJEMariborska 210 c, 3000 CeljteTel. št.: 03/ 493 00 50E-naslov: mdssce@zveza-slepih.si

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh KOpERRepičeva 4, 6000 KoperTel. št.: 05/626 10 00E-naslov: info@mdsskp.si

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh KRANJUlica Staneta Žagarja 27, 4000 KranjTel. št.: 04/ 236 98 30E-naslov: info@mdsslj.si

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh MURSKA SObOTAArhitekta Novaka 4, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/521 10 42E-naslov: mdssms@zveza-slepih.si

120

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh NOvA GORICAGradnikove brigade 33, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/ 302 13 87E-naslov: mdssng@zveza-slepih.si

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh NOvO MESTOIrča vas 31, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/338 25 41E-naslov: mdssnm@zveza-slepih.si

MEdObČINSKO dRUŠTvO SLEpIh IN SLAbOvIdNIh pTUJDravska ulica 18, 2250 PtujTel. št.: 02/772 09 21E-naslov: mdsspt@zveza-slepih.si

121

ISKANJE INfORMACIJ v dRUGIh vIRIh Za lažje iskanje informacij navajamo bibliografske podatke knjig in brošur, ki so izšle v zadnjih nekaj letih. Pri brošurah in knjigah, ki so brezplačne, to posebej navajamo.

pUbLIKACIJE

Naslovi zanimivih publikacij, ki so v zadnjih nekaj letih izšle v slovenskem jeziku:

• Avberšek, S., Švab, V. Psihosocialna rehabilitacija. Ljubljana: Šent, 2004.

• Ažman, R. Depra. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008.

• Bambeck, J. J., Wolters A. Moč možganov. Žalec: Sledi, 1997.

• Beth - Pierce, Robin. Poučite se o bipolarni motnji: mednarodno izobraževalno gradivo svetovne zveze za duševno zdravje: zgodbe o diagnosticiranju, zdravljenju in okrevanju s celotnega sveta s posebnim poglavjem vodič za zdravstvene delavce. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana, 2010.

• Branch, R., Wilson, R.: Kognitivno-vedenjska terapija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.

• Brandon, D. Pet principov normalizacije. Ljubljana: Visoka šola za socialna delo, 1990.

• Brandon, D., Brandon, A. Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1992.

• Brandon, D., Brandon, A. Jing in jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994.

122

• Booner, S. Očka s perutmi. Ljubljana: Ozara Slovenija, 2007.

• Cvetek, R. Bolečina preteklosti. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2009.

• Cobain, B. Ko ni nič več važno - priročnik za mladostnike z depresijo. Didakta d. o. o. Radovljica, 2008.

• Dernovšek, M. Z., Gorenc M., Ravnik Oblak M., Jeriček H. in Tavčar R. Sladkorna bolezen in depresija. Ljubljana: Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Klinični center, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005.

• Dernovšek, M. Z., Gorenc M., Jeriček H. Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. 2006.

• Dernovšek, M. Z., Mišček I., Jeriček H. in Tavčar R. Skupaj premagajmo depresijo: priročnik za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005.

• Elgie, R., Amerongen van, A. P., Byrne, P., in sod. Najdi svojo pot. Živeti s shizofrenijo. Ljubljana: PharmaSwiss, 2006.

• Elliot C. L. Smith L. L.: Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2010

• Erzen, T. Duševne motnje. Celje: Mohorjeva družba, 2007.

• Fengler, J. Nudenje pomoči utruja. Ljubljana: Temza, 2007.

• Fink, C. Bipolarna motnja za telebane. Ljubljana: Pasadena: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2009.

123

• Fone, H.: EFT - tehnika doseganja čustvene svobode za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.

• Fox, C., Joughin, C. Motnje hranjenja v otroškem obdobju. Informacije za starše. Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2008.

• Gillett, R. Premagovanje depresije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.

• Glasser, W. Psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje. Maribor: MCA, 2007.

• Goleman, D. Čustvena inteligenca. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1997.

• Hauck, P. Depresija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986.

• Heineman, M. Ko zaigraš še zadnjo srajco. Ljubljana: Šola retorike d. o. o., 2009.

• Hert De, M., Magiels, G., Thys, E. Skrivnost možganskega čipa. Ljubljana: Jansen-Cilag, 2001.

• Hill, P. Moja sopotnica shizofrenija. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2010.

• Ihan, A. Imunski sistem in odpornost : kako se ubranimo bolezni. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005

• Jovanović, Ksenija: Izgubljeni v iskanju samega sebe. Šmarje-Sap: Buča, 2011

• Kapelj, M., Smonker, T. Skupnostna skrb na področju duševnega zdravja na Krasu. Sežana: Vezi, 2005.

• Lamovec, T. Zgodbe z roba norosti. Ljubljana: Altra, 1994.

• Lamovec, T. Ko rešitev postane problem in zdravilo postane strup: nove oblike skrbi za osebe v duševni krizi. Ljubljana: Lumi, 1995.

124

• Lamovec, T. Kako ravnamo z osebo v psihični krizi. Ljubljana: Altra,1997.

• Lamovec, T. Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1998.

• Lamovec, T. Kako misliti drugačnost. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1999.

• Lavš, K. Kako začeti : priročnik z nasveti za uporabnike služb duševnega zdravja pri ustanavljanju in vključevanju v skupine samopomoči. Maribor: Ozara, 1996.

• Lenné, R. Depresija, bolezen našega časa: premagovanje potrtosti, tesnobe in žalosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.

• Levine, J., Levine, I. S. Shizofrenija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.

• Mason, P., Kreger, R. Ne stopajte več po prstih. Ljubljana: Chiara B. D. O. O., 2011.

• McMahon, G. Adijo, tesnoba! priročnik za samopomoč. Ljubljana: Didakta, 2010.

• Meden-Klavora, V. Ko duša nima kam. Ljubljana: Narava, d. o. o., 2008.

• Milivojević, Z. Igre, ki jih igrajo narkomani. Ljubljana: Modrijan, 2013.

• Milivojevič, Z. Razumevanje čustev v psihoterapiji. Ljubljana: Psihopolis Institut d. o. o., 2008.

• Milivojević, Z. Formule ljubezni: Ne zapravimo življenja v iskanju prave ljubezni. Mladinska knjiga Založba, 2012.

• Ministrstvo za zdravje: Javnozdravstveni vidiki obravnave ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2007.

125

• Minne, B. Pripoved o gospe Veverici in ostalih živalih v mamini glavi. Ljubljana: Ozara Slovenija, 2008.

• Monbourquette, J. Kako odpustiti. Maribor: Slomškova založba, 2006.

• Morris, R. et al. Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2007.

• Pavel, I. Socialno podjetje, od ideje k praksi. Ljubljana: Šent, 2005.

• Perko, Andrej. Otroci alkoholikov in tiranov. Šmarje-Sap: Buča, 2011.

• Perko, A. Pijan od življenja: premagati alkohol in spet zaživeti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.

• Phillips, M. Čustvena odličnost. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2001.

• Praper, P. Tako majhen, pa že nervozen!? Nova Gorica: Educa, 1992.

• Ramovš, K. Vademekum za zdravljene alkoholike in njihove svojce. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka: Socialni forum za zasvojenosti in omame, 2011.

• Rugelj, J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Umco, 2008

• Russel, P. Knjiga o možganih. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990.

• Satir, V. Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995.

• Skynner, R., Cleese, J. Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram, 1994.

126

• Smith, L. L. Depresija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2009.

• Smith, G. Premagajmo depresijo. Zbirka Meander, 2007.

• ŠENT Izobraževalni program: pomoč in samopomoč osebam v duševni stiski. Ljubljana: Šent, 2000.

• Strong, J, O. Flanangan M.: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti za telebane. Ljubljana: Pasadena 2011.

• Švab, V. Priročnik o shizofreniji. Švab, V. (2001): Priročnik o shizofreniji. Radovljica: Didakta.

• Švab, V. Duševne bolezen v skupnosti. Ljubljana: Šent, 1996.

• The British Psychological Society & The Royal College of Psychiatrists. Motnje hranjenja: Intervencije zdravljenja in obravnave anoreksije nervoze, bulimije nervoze in sorodnih motenj hranjenja. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2008.

• Ustok, L., Hughes, J. Zasvojenost z igrami na srečo: prvi koraki na poti do ozdravitve. Koper: Ognjišče, 2013

• Valetič, Ž. Tunel: trgovina s samomorilskimi pripomočki. Ljubljana, Ozara Slovenija, 2008.

• Zaviršek, D. Ženske in duševno zdravje : o novih kulturah skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994.

• Zaviršek, D. Principi dobre prakse v psihosocialnih službah na področju dela z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1996.

127

• Zaviršek, D. Inovativne metode v socialnem delu: opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba, 2002.

• Žuraj, A. Duševno zdravje v skupnosti: Ljubljana: Skupnost socialnega varstva Slovenije, 1993.

• WHO Shizofrenija: informacija za družine. Ljubljana: Šent, 2000.

• Wyckmans, A., Leener De, A.M. Očka nikdar ni utrujen. Maribor: Ozara Slovenija, 2006.

ZANIMIvE pUbLIKACIJE v ANGLEŠČINI

• Allen, J.G. Coping with trauma: Hope through Understanding. London: American Psychiatric Publishing, 2005.

• Baldwin, D.S., Hirschfeld, R.M.A. Fast facts - Depression. Oxford: Health Press Limited, 2001.

• Briley, M. Is Full Recovery from Depression Possible? London: Martin Dunitz, 1998.

• Friedel, R.O. Borderline Personality Disorder Demistified. New York: Marlowe & Company, 2004.

• Hert De, M., Thys, E., Magiels, G., Wyckaert, S. Anything or nothing. Antwerpen: Houtekiet, 2004.

• Hickie, I., Davenport, T., Scott, E. Depression: Out of the Shadows: A Guide to Understanding Depression and its Treatment. Sydney: Australian Women's Weekly Health Series, 2003.

• Jamison Redfield, K. An Unquiet Mind; a Memoire of Moods and Madness. New York: Alfred A. Knopf publisher, 2003.

128

• Kenford, N. Power over stress: 35 quick prescriptions for mastering the stress in your life. Canada: QP Press, 2003.

• Miklowitz, D.J. The Bipolar Survival Guide. NY: Guilford Press, 2002.

• Simon, L. Detour: My bipolar Road Trip in 4-D. New York: Simon & Schuster, 2005.

• Skynner, R., Cleese, J. Life and how to survive it. Bershire: Cox & Wyman,1994.

• Persaud, R. The Mind: A users guide. Transworld Publishers: London, 2007

• Williams, C. Overcoming Anxiety: A Five Areas Approach. London: Arnold, 2003.

SpLETNI vIRINaslovi spletnih virov v slovenskem jeziku, kjer je mogoče najti podatke o duševnih motnjah, zdravilih, novostih v zdravljenju, dejavnostih na področju duševnega zdravja.

Altra: www.altra.si

bipolarna motnja: http://bipolarna.si

Inštitut za varovanje zdravja: www.ivz.si

Jupsline: www.jupsline.net

Med.over.net: http://med.over.net

129

Novi paradoks: www.drustvo-paradoks.si

Ozara: www.ozara.org

Sinapsa: www.sinapsa.org

Šent: www.sent-si.org

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: www.zzzs.si

društvo dAM: www.nebojse.si

dRUŠTvO ZA pSIhOLOŠKO SvETOvANJE KAMELEONhttp://svetovalnicakameleon.si

NASLOvI SpLETNIh STRANI NEKATERIh NAJpOMEMbNEJŠIh TUJIh ZdRUžENJ IN ORGANIZACIJ EUfAMI – European federation of Associations of families of people with Mental Illnes: www.eufami.org

GAMIAN Europe – Global Alliance of Mental Illness Advocacy Networks: www.gamian-europe.com

MhE – Mental health Europe: www.mhe-sme.org

130

EphA – European public health Aliance: www.epha.org

ENUSp – European Network of Users and Survivors of psychiatry: www.enusp.org

MdAC – Mental disability Advocacy Centre: www.mdac.info

WApR – World Association for psychosocial Rehabilitation: www.wapr.info

WfMh – World federation for Mental health: www.wfmh.org

WhO – World health Organization: www.who.int EUROpA – public health: http://ec.europa.eu/health/ph_overview/strategy/health_strategy_en.htm

WpA – World psychiatric Association: www.wpanet.org

Naslednji tuji spletni strani ponujata veliko informacij o duševnih motnjah, zdravljenju, rehabilitaciji ter zdravilih in sta namenjeni samopomoči ljudem s težavami v duševnem zdravju.

Internet Mental health: www.mentalhealth.com

Mental health Net: http://mentalhelp.net

131

bELEžKE

132