PRVA POMOČ PONESREČENIM V SNEŽNEM

PLAZU

Peter Najdenov,dr.med, SB Jesenice

GRS Kranjska gora

PRVA POMOČ PONESREČENIM V SNEŽNEM PLAZU

• Število ponesrečencev je približno enako iz leta v leto

• Pomebna je predhodna priprava in organizacija

• Razlikovanje med različnimi plazovi in kraji• Vedno skrbeti za lastno varnost• Zelo stresen dogodek

NAMEN PREDAVANJA

• Spoznati časovni potek dogajanja s ponesrečencem

• Spoznati osnovna patofiziološka dogajanja

• Osnove prve in nujne medicinske pomoči– Tehnika reanimacije– Osnove splošne podhladitve

ZASUTJE

• “ZASUTJE V CELOTI”—zasuta je glava in prsni koš

• “DELNO ZASUTJE”

• Ponesrečenci zasuti na prostem (smučarji, bordarji, planinci...)

• Ponesrečenci zasuti v kočah, avtomobilih...

POGOSTNOST PLAZOV

POGOSTNOST PLAZOV(PODATKI ZA ŠVICO 1981-1998)

ŠTEVILO ŽRTEV

NA ODPRTEM

V ZAPRTEMPOPLNO ZASUTI

DELNO ZASUTI

ŽIVI 1453 (77%) 73,4% 88,4% 47,6% 95,8%

MRTVI 433 (23%) 26,6% 11,5% 52,4% 4,2%

SKUPAJ 1886 (100%) 1434(100%) 452 (100%) 735 (100%) 1151 (100%)

KRIVULJA PREŽIVETJA

KRIVULJA PREŽIVETJA

• 10% poškodovance umre v

18 minutah—posledic hudih

poškodb

• Po 35 minutah še 34% verjetnost

preživetja-smrt posledica zadušitve

brez zračnega žepa

• Latentna faza—počasna smrt

zasutih z zračnim žepom in ob

podhladitvi—od 35-90 min

• Pozna faza –osnovni razlog je hipotermija in počasna zadušitev

CILJI REŠEVANJA

• 90% zasutih lahko preživi, če se jih reši v prvih 15. minutah

• 90 minut naj bi bil ciljni čas rešitve vseh ponesrečencev

• Najdaljši čas, ko so odkopali preživelega zasutega na prostem je 44 ur (Italija 1972)

• Najdaljši čas, ko so odkopali preživelega zasutega v hiši je 13.dni (Avstrija 1951)

KAJ SE DOGAJA POD PLAZOM?

• POŠKODBE– Odvisne od vrste

snega, terena in poti plazu

– V 13% je poškodba vzrok smrti

– Pri 60% je poškodbam pridružena poškodba glave

KAJ SE DOGAJA POD PLAZOM?

• ZRAČNI ŽEP:– To je vsak prostor

okoli ust in nosu– Zrak vzdržuje in

omogoča življenje– Počasna zamenjava

plinov

KAJ SE DOGAJA POD PLAZOM?

• CIRKULACIJA– Centralizacija krvnega

obtoka– Možnost fibrilacije pri

temperaturi pod 32 stopinjami

HIPOTERMIJA

• Normalna telesna temperatura: 37,5 -38,5 st.C

• Sredica------jedro• Merjenje temperature

s timpanometrom, sondo v požiralniku, analno

PODHLADITEV=hipotermija

• Hipotermija I. Stopnje– Pacient je buden, pri polni zavesti, dregeta, nemir– Temperatura sredice 35—32. stopinj C

• Hipotermija II. Stopnje– Pacient je omotičen, zaspan, ne dregeta – Temperatura sredice 32—28 stopinj C

• Hipotermija III. Stopnje– Nezavesten pacient– Teperatura sredice 28—24 stopinj C

• Hipotermija IV. Stopnje– Nezavesten in ne diha– Temperatura sredice pod 24 stopinj

REŠEVANJE

• Zlati cilj je rešiti ponesrečence v času do

90 min

ČAS

pod 35 min nad 35 min

Dihalna stiskapodhladitev

stisnjenjeaspiracijazamaš. dih. pota

HITI POČASIVEDNO ISKATI ZRAČNI ŽEP

PRVA POMOČ

• PONESREČENCI Z DIHALNO STISKO

• PODHLAJENI

PRVA POMOČ

• SKUPNO– Odstraniti mokra

oblačila– Zaščita pred mrazom

in vetrom– Horizontalni položaj– Izogibati se grobim

premikom in prepogibanju

PRVA POMOČ—DIHALNA STISKA

• Preverjanje zavesti

• Sprostitev dihalne poti – Možnost pošk. hrbtenice!

• Preverjanje dihanja: vsaj 30 – 45 sek

• TPO kot pri zastoju dihanja – Pet začetnih vpihov– ....

?

ZAKLJUČEK

• VARNOST

• POMEMBNO JE POZNAVANJE ČASOVNE KRIVULJE PREŽIVETJA, DA LAHKO PREDVIDIMO POŠKODBE

• OŽIVLJANJE

• OBRAVNAVA PODHLAJENEGA PONESREČENCA

HVALA