Download pdf - Vsa Vprašanja Pravna Zgodovina

8/9/2019 Vsa Vpraanja Pravna Zgodovina

1/74

PRAVNA ZGODOVINA: Seznam vpraanj za prve vaje (teden med 17. in 21. !t"rm#

1. seznam vprSvoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 2. poglavju knjige Pravo v zgodovini

1. $atere vr%te prava p na&in' na%tan!a pzna in !atere najde predejene v O"&emdr)avjan%!em za!ni!' (ODZ# iz 1*12+ $atere vr%te prava d nje,ve,a %prejetjanaprej pri na% nimaj ve& -rmane vejave+

Obiajno in postavljeno pravo Mnenja in izseki uenih pravnikov Usus fori (raba sodi) Judikatura (izredi sodi, zlasti na vinjih stopnjah)

V OD iz leta !"!# najde$o%

Obiajno pravo Usus fori (raba sodi)

&ri nas ni$ajo ve veljave sodiki izredi ' raba sodi

2. $atere vr%te prava p na&in' na%tan!a prepzna iz dm!a pr,a ! am'ra"ijevipravni z"ir!i+ $atere pa iz dm!v iz Ari%tteve Piti!e+ $ater vr%t naj"j /eniprvi0 !ater dr',i+ $ater vr%t prava0 !i j am'ra"i ne Ari%tte ne menjata0 panajdete v dm!' iz i/erve pi!e+ Ai j znate pvezati z vr%t prava0 !i j menjaODZ+

a$urabijeva pravna zbirka% obiajno, postavljeno pravo in usus fori (raba sodi)&ri *ristotlovi &olitiki% postavljeno prava in obiajno pravo

a$urabi najbolj +eni postavljeno pravo, *ristotel pa obiajno

&ri i+erovi -ipiki najde$o e% Mnenja uenih pravnikov .enatovi sklepi (senatus +onsultu$) /dikti $a0istratov .plona naela pravi+e

V OD je vrsta prava +ivilno% osebno in pre$o1enjsko pravo, vkljuno z dedni$

3. $atere zna&in%ti dr')"e "rez prava0 !t j pi%'je eden izmed dm!v0 prepznate+$a! raz'mete pre,vr ubi societas, ibi ius+

o$er opisuje v Odisejadi dru1bo brez prava kot dru1bo oabnih divjakov brez javnihzbori .o izolirani 2jer 1ivijo je taka narava, da ji$ nudi hrano .o nabiral+i

Ubi so+ietas, ibi ius po$eni, da ta$ kjer se pojavi skupnost3dru1ba, ta$ se pojavi tudi pravo4astanejo pravila sobivanja 4i potrebna dr1ava, da nastane pravo55

K


2/74

4. $a! % j'dje0 !i na%tpaj v 5mer%!i5 epi50 razmiljali tem0 d !d prav+ Na!a!ne na&ine pa %e je prav v %!'pn%ti50 v !ateri5 % epi na%tai0 res'dejanja+

V ho$erskih epih so raz$iljali, da je pravo od bo0ov Udejanjalo se je pri aenjubo0ov in spotovanja pravaVidi se, da ljudje ustvarjajo pravo (naravno pravna ola) -o pravo, ki 0a ustvarjajoljudje i$a po$anjklivosti

6. Izmed dm!v iz"erite ne!aj primerv p%tavjene,a prava $aj je "i%tvena razi!amed p%tavjenim in "i&ajnim pravm+ $ateri dm!i pa % primer "i&ajne,a prava+

Odlo$ki postavljene0a prava% a$urabijeva pravna zbirka i+erova -opika

6ai (ri$ski klasik) &tujski statut 7nstutu+ije +esarja Justinjana

Odlo$ki obiajne0a prava% *ristotel, &olitika birka obiajne0a prava islandske 0ens

8azlike $ed postavljeni$ in obiajni$ pravo$ je, da je obiajno pravo nepisanopravo, postavljeno pa je pravilo zapisano pravo (vladarjevo pravo), lahko pa tudi ne

(ustni raz0las vladarja) in i$a le0iti$ne0a zakonodajal+a akon je bil pripostavljene$ pravu sprejet po vnaprej predvidene$ postopku7dealno je, da postavljeno pravo prihaja v obiajne0a

8. Ai je zapi% "i%tveni razi!vani eement p%tavjene,a prava+ Pi&ite dme!0 !i vamraz)i na&in0 !a! %e je (pravn# znanje a5! prenaa iz ,enera/ije v ,enera/ij v%!'pn%ti50 !jer pi%ava e ni p%taa ,avn %red%tv !m'ni!a/ije+ $ateri dme! panam pve0 !a! % v ta!ni %!'pn%ti za,tvii0 da je "i pravi "i&ajne,a prava'pra"jen v 9pravini "i!i+

4e, zapis ni bistevni razlikovalni ele$ent postavljene0a prava 9ahko se tudi ustnoraz0lasi

Odlo$ek, kjer se pravo prenaa iz 0enera+ijo v 0enera+ijo je Vinodolski zakon, leta!#"" in 7slandski 0ens

Da je zapis :pravilna; oblika prava na$ pove a$urabijeva pravna zbirka

7. Najdite primer "i&ajne,a prava0 !i je pre v p%tavjen prav.

K


3/74

&tujski statut

*. Najdite primer0 ! v %dnem %pr' (pravdi# %tran!a zatrj'je vejav "i&ajnpravne,apravia.

7z noti+ o odloitvah na 0orskopravnih sodnih zborih

;. Najdite primer0 !i vam pve0 !a! a5! pravia "i&ajne,a prava vejaj t'di v !vir'dananje,a pravne,a %i%tema.

.tvarno pravni zakonik< nepoznavanje prava koduje (i0norantia iuris no+et)

1. Sea,a.

! .kupnosti so oblikovale naine za redno reevanje sporov na $iren nain in posprejetih pravilih &ravilo$a poskupajo prepreevati reevanje s fizino silo

# &oznajo instutu+ijo sodia (sodne0a zbora) kot interven+ijo tretnje0a v sporu&ravilo$a i$ajo tudi 1e spe+ializirane dru1bene vlo0e pravnih izveden+ev, ki so siznanje pridobili v praksi (le0is periti, poznaval+i prava)

= .o razvile sloj (pokli+) olanih pravnikov, profesorjev prava, ki pravila preuujejo ini$ajo lahko tudi svetovalno funk+ijo pri pravotvorni dejavnosti in na vijih sodiih

12. Raz)ite p,avitne razi!e med naravnpravn in 5i%tri&n pravn .

4aravnopravna ola% vsi ljudje so enaki in i$ajo enake pravi+e 7e povsod idealnopravo

istorina pravna ola% razlino pravo $ed razlini$i +iviliza+ija$i &ravo sespre$inja

?iterat'ra: S. Vi-an0 Uvod v pravno zgodovino0 %tr. 13@230 $. !r'"ej0 Pravo v zgodovini0 !mentar ! 2.p,avj' (Vr%te prava p na&in' na%tan!a0 vpraanje razvjni5 %tpenj prava in nje,ve %i%tematiza/ije#z. za&a%na razi&i/aB pripr&ena iterat'ra: V. Simi&0 9mer prav' in "a%ti0 Zbornik znanstvenih

K


4/74

razprav PF0 etni! C?V (1;*6#B V Simi&0 9A,ra v merjevi5 epi50 Zbornik znanstvenih razprav PF0etni! ?III (1;;3#.

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v . poglavju knjige Pravo v zgodovini

1 Iz z,dnje%'mer%!e,a "d"ja0 tj. iz "d"ja %'mer%!i5 me%tni5 dr)avi/0 ni (5ranjene#

n"ene pravne z"ir!e. Ai t pmeni0 da S'mer/i v tem "d"j' ni% pznai prava+ $a!navr%ta prava p na&in' na%tan!a je prevadvaa pri S'mer/i5 in na pda,i !ateri5 virv ,aa5! -ra,mentarn %pznavam+

4e, .u$er+i so poznali pravo, obiajno .pozna$o 0a lahko o /pu o 6il0a$eu

2 Pre"erite nti/ %!enjeni p,d"i med Arad@Z',am in Arad@Nann. Od &e%a je "idvi%n0 ai je "ia %!enitev p,d"e vejavna+ $ateri na&in d!azvanja v mre"itnem!a%nejem %pr' je "i najpmem"neji+

Odvisna je bila od pri in prise0e Veji poudarek je na priah kot na sa$e$ zapoisu4episane dru1be $anjevanje $o1nosti nasljednjih sporov je v te$, da je i$ ve ljudivedelo o pravnih poslih (lahko tudi o konkretne$)

4ajpo$e$bneji nain dokazovanja so bile prie, pote$ listine

3 $ateri % ar,'menti za in !ateri prti trditvi0 da % "ie pravne z"ir!e0 !ateri5 dm!eimate v tem p,avj'0 primerjive za!ni!m v mdernem %mi%'+

*% unanji videz &o0ojna oblika

&8O-7% 4espotovanje lovekovih pravi+ 4i izrpne0a kodifi+iranja 47 79J* (ni$ajo aparata, ki bi to za0otavljal) 4i na$ena

4 Ai % d&"e v pravni5 z"ir!a5 prete)n a"%tra!tne ai prete)n !az'i%ti&ne narave+$a!n zvez ima t z ntranj %i%temati!0 !i j v te5 z"ir!a5 vendare a5! raz"erem+Primerjajte d&"e iz n'n%!e pravne z"ir!e 64 @ 6*0 iz am'ra"ijeve pravne z"ir!e 26


5/74

7z .tare zaveze so dolobe abstraktne narave V njih tako izre+no navedenih pri$erov,te$ve je doloeno bolj splono

&ri$er kazuistine0a raz$iljanja je nastal, da so ljudje to la1je razu$eli V sodobne$svetu se je to spre$enilo, saj abstraktno raz$iljanje pokrije veji del dolobe

6 Premi%ite0 !a! je a5! %v"den &ve! p%ta %')enj+ $a!n zvez % % tem imeim!arumedi!ti+ Pre"erite !rate! dme! iz edi!ta !raja Ami%ad'!e in ',tvite0 v &em jerazi!a med 1. in 3. 9&enm+

.voboden lovek je lahko postal su1enj, e se je zadol1il in ni pravoasno poravnal dol0a

Marumedikti% za0otavljanje pravinosti in so1itja $ed ljud$i (lahko tudi odpust dol0a)

! >len% napisano je zakaj se odpustijo dol0ovi (da si k$etje opo$orjejo) 8az$erje

$ed posa$ezniko$ in dr1avo,

= >len% 8az$erje $ed posa$ezniko$ in zasebniko$

8. $a! raz'mete izraz kittum u m!arum+ $aj iz pr,a ! Er@Nam'jevi pravniz"ir!i "i a5! tei0 !t vadarjev napr vzp%taviti 9kittum+ $aj pa m!arum+ $ajpa iz pr,a in epi,a am'ra"ijeve pravne z"ir!e+

&ravo in pravinost (kittum u marum)

2ot vladarjev kittu$ bi lahkjo teli pravinost (ni pustil, da revni pripadajobo0ati$ ipd) -o bo $e ljud$i povealo bla0injo

M?aru$% raz0las ali edikt, s katero je vladar pavalno odpistil vse dol0ove, javnein zasebne, ljudi pa odpustil iz dol1nike0a su1enstva 4ajbi1ji dananji poje$ jeso+ialna pravinost

7z prolo0a a$urabijeve zbirke% za0otavljanje pravinosti 7z epilo0a isto&rizadeva si, da si bodo s te$ ljudje :po$irili sr+e;, s te$ si vladar za0otavljaponovno vzpostavitev z nje0ovo zaupanje, etudi ni nastala posledi+a, ki bi si joposa$eznik 1elel

7. Premi%ite0 ai "i a5! za ti%ti de epi,a am'ra"ijeve pravne z"ir!e0 !i ,vri 9&ve!'0 !i m' je %trjena !rivi/a z 'pra" dananje,a !n/epta re!i0 da je5te vadar za,tviti j'dem 9pravn varn%t+

Da, bile so vnaprej predvidljive sank+ije za doloena dejanja

*. V !ateri d&"i prepznate in%tit't ordala ai ")je %d"e+

#,@ toka a$urabijeve pravne zbirke!A= len etitske pravne zbirke

K


6/74

.odba se $ora spotovati

;. $a!na pa je "ia %/iana raz%jen%t mezptam%!e dr')"e v &a%'

am'ra"ija+ $a! %e %j )rtve dra)a pri viini !azni za i%t !azniv dejanje+ $ajpa %j %tri/a+ Najdite v%aj dva primera.

8azslojenost% &olnopravni dr1avljani (avilu$) Mukeni .u1nji

a isto kaznivo dejanje je $anja kazen za tiste0a, ki je iz vije0a stanu in tudi

$anja kazen v pri$eru krenja dolob

6re za diferen+ia+ije kazni 0lede na status 1rtve in status storil+a

a$urabijeva pravna zbirka% #B# in #B= len

1len pri a$urabijevi pravni zbirki

11. $a! raz'mete &ena 23 in 24 v am'ra"ijevi pravni z"ir!i+ Za !a!nd,vrn%t za %trjen dejanje0 menite0 da ,re+ Pma,ajte %i % pre,edm!azen%!e,a prava v Vi-anvem '&"eni!'.

6re za objektivno od0ovornost &ri objektivni od0ovornosti od0ovarja subjekt ne0lede na nje0ovo krivdo

12. $ater pravnreevantn na&e a5! prepznate v "e%edi' enaj%te p&e pa Gi,ame'+

4aelo soraz$ernosti -e1ka kazniva dejanja se ustrezno uvrednotijo

13. $a!n na&e v zvezi % !aznvanjem pa raz"erete iz d&"e tatvini v etit%!ipravni z"ir!i+

K


7/74

etitski zakonik ni poznal talionske0a naela 4aelo soraz$ernosti

14. $a!en je p vaem mnenj' namen 1;3. &. etit%!e pravne z"ir!e0 !ipredej'je levirat+

4a$en je obdr1anje lastnine v dedni posesti

16. Pre"erite paritetn p,d" med etiti in ,iptm. V &em a5! prepznate0 da%i "a vadarja priznavata ena! p)aj+

/naka po$o v pri$eru napada

?iterat'ra:Poglavje Pravo v antiki (V. Simi), v Vilfan, Uvod v pravno zgodovino in str. "#$%"#" v temu&beniku 'tj. za&etek poglavja ()dlomki iz kazenskega prava *+ter 3. poglavje knjige Pravo v zgoovini.Pripr&ena iterat'ra! V. Koro"e#, Slovenski prevo olo$ %amm&ra$ijevega zakonika, v '' P, let.**+V, j&$ljana, 1-/, str. 30-2 V Koro"e#, %etiti#a, Prispevek k razvoj& etitskega prava RazpraveSAZU, j&$ljana, 1-42 V. Koro"e#,Keilschriftrecht. 5rill! eien, 1-/2 %.6. %offner, The Laws of the Hittites.5rill! eien, 78, K9ln, 1--:2 ;arta


8/74

*tene so bile su1njelastnika de$okra+ija in 0re v bistvu za oli0arhijo &ololnopravnidr1avljanov je $anj in so v $anjini 7zvrno oblast je i$el bule s @BB lenov .odno oblastpa je i$ela eliea s CBBB lanovOdloali so z 1rebo$, saj i$ajo tako vsi enake $o1nosti &ole0 te0a si s$atrali, da so vsipri$erni za funk+ije 2riterij je koliko ljudi lahko odloa

6ortina na 2reti je bila v @stpr2r najverjetneje e na prehodu iz rodovnople$enske dru1bev aristokra+ijo 7z 6ortitske0a zakonika (obiajno) pravo te$elji na radovnople$ikihinstitutih

3. $a!en pmen % pi%anim za!nm0 p "e%eda5 P'tar5a (#0 pripi%vai v Sparti+ em' %pri %!epanj' d,vrv pripi%vai ve&j te): pri%ii pi%ane "e%ede ai iz"ra)enim m)em0 !inaj "i %premjai nji5v 're%ni&evanje+ Razmi%ite za!aj $aj pa pmen' pi%ave %pr&adme! iz vripidvi5 Priprnji/+

&o besedah &lutarha so s$atrali pisane zakone kot nepotrebne in zato naj se ne zapisujejoVeji poudarek na obiajne$ pravi, da se lahko 0lavna naela zasidrajo v zavest in v vz0ojodr1avljanov .partan+i so bili nezaupljivi do pisanih zakonov (tudi v Eibliji i$a$o% ne$o0oeje zapisati zakona, brez lukenj)

7zobra1eni$ $o1e$ so predpisovali vejo te1o, ker so se tudi la1je dopolnjevali v pri$eruslabe interpreta+ije in $o1je so jih lahko spre$ljali

O po$enu pisave /vripidovih &ripronji+ sporoa, da je bolje i$eti zapisane zakone, saj setako obravnavajo tako za bo0ate kot za revne

4. $aj % %tareji pmeni ,r!e,a izraza nomos+ Za!aj+ $a! % %e imenvai nepi%ani za!ni+$a! pa % v za&et!' pimenvai za!ne0 !i % ji5 zapi%ai+

.tarjei 0rki :no$os; po$eni zapisano in nezapisane pravo kot &O.-*V9J/4O pravo&rvi zanesljivi pri$er, ko no$os po$eni zapisano postavljeno pravo je ele iz let F!"3!A iz*ten

2asneje po$eni :no$os; pisan zakonakajG &o$en besed se spre$inja

4episani zakoni so se i$enovali *68*&O. 4OMO.

apisani zakoni se se i$enovali -* 68*MM*-*

6. $a!n v, naj "i imei p Snvem mnenj' v Atena5 za!ni+

&o .olonove$ $nenju naj bi i$eli zakoni v *tenah zelo velik po$en nji$i se daje obutekdr1avljanske dol1nosti in te1ijo k spoznanju pravnih poti .labi zakoni so vzrok slabe0a stanjav $estu in obratno

! +ilj je red in $ir (5) 4alo0a zakonodajal+a je, da za0otavlja $ir

8. Premi%ite0 !aj pmeni pjem 9'%tava (politea# pri Ari%tte'.

K


9/74

:Ustava oz politea; pri *ristotelu po$eni vladavina osveenih dr1avljanov -aka sestavao$o0oa ustvarjanje prava, ki 0a ustvarjajo ljudje

7. Ai mrda ve%te0 % !aterim radi!anim '!repm je Sn za&e %vje vadanje+ Ai pznam!aj ta!e,a t'di iz %tare =ezptamije+

.olonov ukrep je bil pavalni odpust dol0ov in osvoboditev ljudi iz dol1nike0a su1enstva

Da, podobno so naredili tudi $ezopota$ski vladarji z $iaru$, kar je bilo razu$ljeno kotpravino

*. $atere % ti%te pravnreevante vrednte0 % !aterimi Sn 'temej'je %vj nrmdajndejavn%t z. m' ji5 pripi%'jej dr',i avtrji+ Pi&ite v %e!'ndarni5 viri5 (npr. v %varji5#0!aj pmeni izraz eunomiain ,a p%!'ajte pvezati z namenm 9VHi!e dr)avne ee,ije

.o+ialna pravinost in za0otavljanje pravinosti, okrepitev dr1avljanske dol1nosti in vz0ojnevrednote

/uno$iabla0inja reda in har$onije (dobra ustava)

;. Ai iz dm!v prepznate 'temejitev 'ved"e t.i. pp'arne t)"e (actio popularis#+ Aimi%ite0 da pznam !aj ta!e,a t'di dane%+

Da, $o1nost da dr1avljani uporabljajo pravno sredstvo, tudi v pri$erih, ko je okodovanj

njihov sodr1avljan 4ekatera kazniva dejanja $ora$o prijaviti.

1


10/74

8azlika je v te$, da se po 6ortinske$ zakoniki vdova poroi po svoji sorodstveni strani, poetitski pravni zbirki pa po $o1evi Vasih so se $orali zaradi te0a tudi loevati

aradi nadaljevanja rodu oz zaite pre$o1enja

12. Natejte ne!aj izrazv za dr)avnpravne pjme0 !i % prevzeti v mdern termin,ij iz%tare ,r&ine in ji5 raz)ite.

De$okra+ijavladavina ljudstvaMonarhijaoblast ene0a $onarha ($onos)*ristokra+ijavladavina najboljih*narhijabrezvladje

?iterat'ra: V. Simi& v Vi-an0 UvodJ %tr. 2*@3< in !mentar ! 4. dm!' vPravo v zgodovini.Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v #. poglavju knjige Pravo v zgodovini-

//. del

1. Ai je "ia v rim%!i dr)avi ,avna vr%ta prava p na&in' na%tan!a ve% &a% p%tavjenvadarjev prav+

4e, sa$o v do$inantu, ko je bil vladar pravotvorni dejavnik in zakonodajale+

:2ar je ve vladarju, i$a $o zakona;

2. $ateri je naj"%e)neji vir za %pznavanje prava rim%!i5 /e%arjev+

Justinjanova kodifika+ija4ovele

3. Ai %e je d dananji5 dni 5rani vei! rim%!i5 leges+ $a! t0 da nji5v v%e"in v%eenpznam+ $d je %prejema leges+

4e, pozna$o jih sa$o iz sekundarnih virov

Eili so zapisani v novih provin+ah9e0es je spreje$al kralj

4. $aj % "ie Di,e%te in za!aj % ta! pmem"ne za pravn z,dvin+

Di0este so najbolj po$e$ben del Justinjanove kodifika+ije -o so odlo$ki oz spisi klasinihpravnikov&o$e$bni so, ker se veino$a edini pravni vir, notri so zbrana najbolj po$e$bna delari$skih juristov, ki pojasnujejo takratne dru1bene nor$e in njihovo z0odovino

6. Ai je K'%tinijanva !di-i!a/ija %prejeta za &a%a trajanja rim%!e dr)ave+

K


11/74

Da, nastala je in zaela veljati ve kot pol stoletja po propadu zahodne polovi+e ri$skedr1ave Vendar se je ta del tel za njihov del, v asu Eizantinske dr1ave

8. $atera !difi!a/ija je "ia pred nj %prejeta na za5d'+ $je+

@BC v -olede, kodifika+ija vizi0otske0a kralja *larika, Ereviariu$ *lari+anu$ ali 9e 8o$anaVisi0othoru$ in

-eodozijeva kodifika+ija

7. V &em vidite razi! med !di-i!a/ijami iz rim%!e anti!e in mdernimi za!ni!i+

V antiki prevladuje kazuistina narava .odobni zakoni so bolj abstraktni

.odobni zakoni i$ajo izkljuno for$alno $o le ene0a po hirariji pravnih nor$, instannost! rezlika je v stopnji abstranknosti# razlika je, da so v antiki zapisovali sa$o najbolj sporne (danes vse)

*. $aj je v rim%!i dr)avi pmeni izraz ius civile+ $aj pa pmeni ptem !a%neje+

7us +ivile je po$enil pravo ri$skih dravljanov .pe+ifino pravo doloene dr1ave

2asneje po$eni skupek pravnih pravnih podroji, ki jih uvra$o v zasebno, dru1insko,stvarno obli0a+ijsko in delovno 0ospodarsko pravo

V srednje$ veku je ius +ivile po$enilo ri$sko nasprotje kanonske$u pravu (zbirka +erkvenihzakonov)

;. $d % "ii Va5i in !je ji5 %re&am+ $a!en je "i nji5v dn% % pri%ejenimi j'd%tvi0 za%ti %Svani+

Vlahi so bili poto$+i starosel+ev (prejnjih prebival+ev)% poro$anljenih ilirov, keltov ozri$skih priseljen+ev Eili so na ob$ojih dananje .lovenije, *lbanija, 8o$unije,-ransilvanije, Moldavije (vzhod /vrope) Eili so v Ela1ki ni1ini -ako dale je se0alaro$aniza+ija 8o$aniza+ija do >rne0a $orja akaj najbolj vzhodnoG 2er je v$es panonska

ni1ina, kjer so bila ljudstva iz +entralne azije, ta$ je bila stepa (*vari, uni, Mad1ari)Ukvarjali so se z 1ivinorejo in poljedelstvo$

Okro0 !# st .o 1iveli tudi $ed priseljeni$i .lovani (9ako) 4ikoli niso za0ospodarili.lovano$, a$pak so se v teku srednje0a veka prili pod odvisnost slovanskih vodilnihskupnostih

1rne0a $orja

K


12/74

&o0osto so $enjali bivalia, bili so $ono vojako or0anizirani s hierarhijo, obasno so bilizdru1eni v $one ple$enske zveze

?iterat'ra:komentar k /. olomk& v#ravo v zgodoviniin Uvod, +V. poglavje, str. 340/>

3. %eznam vpraanj

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 0. in 1. poglavju knjige Pravo v zgodovini

1. $a!na je '%da rim%!e dr)ave " zatn' anti!e+ $ateri dve vei!i dr)avi %ta njenina%edni/i+

8i$ski i$perij razpade na vhodni in zahodni del 4astaneta # dr1avi% ahodno ri$ska dr1ava(na te$ oze$lju se vspostavi Krankovska dr1ava) in Eizantinska dr1ava (vzhodna ri$skadr1ava)

2. $a! raz'mete pjma v',ariza/ija rim%!e,a prava in !a! !ntin'iteta rim%!e,a prava+

Vul0ariza+ija% prila0ajanje in poenotenje ri$ske0a prava novi$ raz$era$ (/klo0a)

2onitiniteta ri$ske0a prava% ohranjanje 8&, npr Eazilike 6re za ponovno vzpostavitev 8&&revze$anje ri$ske0a prava v novo ureditev

3. $ater prav je v nvi5 dr)ava5 veja za ptm/e dr)avjanv prpade,a za5dne,a dearim%!e dr)ave v tem &a%'+ $aj pa nam prav' te5 pre"iva/ev pve dme! iz dea Gt%!evjne+

&o personalne$ naelu (ius ori0ins, le0es 8o$anae)

Odlo$ek 6ortske vojne na$ pove, da sta obe ljudstvi 1iveli v spo1itju in spotovanju Vidi$otudi de$okratine prvine Odlo$ek 0ovori predvse$ o e0ah, nekatere so obvezne, zato solahko obvezni tudi obiaji5

4. $a!ne vr%te prav % "ie leges barbarorum+ $aj pa zna&'jeta izraza leges et consuetudinesgentis in pa ritus gentis+ Ai vidite pvezav med njimi+ Najdite ne!aj primerv.

9e0es barbaroru$ po$enijo zapis 0er$anski ple$enskih prav v latinino 4ekatere je dalzapisati 2arel Veliki, da ne bodo pozabili obiajne0a prava

9e0es et +onsuetudines% 0entilno pravo pri Eoe$anih (>ehih)

8itus 0entis% 0entilno pravo &renos oblasti do$aih knezov, sinoni$ za obiajno pravo

&ovezava je v 0entilnih oz ple$enskih skupnostih

&ri$er% (skoraj) vsi odlo$ki

K


13/74

6. $ater na&e vejavn%ti prava je v tem &a%' prevadva+ Najdite primer.

&revladovalo je personalno (osebno) naelo prava 9e ori0inis (sinoni$ za osebno pravo)

&ri$er% &ravo salskih Krankov (pri$er ropa) (F), &ravo bavarske 0ens (!!)

8. $ateri % zna!i -evdaiza/ije pznanti&ne dr')"e0 !t ji5 a5! raz"erete za%ti iz dm!viz dm!v iz dea Saviana in Pr!pija+ $atere zna!e -evdane 'reditve !a)ej -rm'e vzvezi % p%janjem denarja+

naki fevdaliza+ije poznoantine dru1be iz dela .alviana in &rokopija je v te$, da so $islili,da davki pripadajo zasebniko$

.alvian% asebnikovo pobiranje javnih davkov, prepuanju dru0e$o svojo oblast (podajanje)v su1enstvo

&rokopij% slu1enje le0ija$ (vojako slu1enje), $onoteize$, slabe bivalne raz$ere (slabekoe)

7$ajo izoblikovane for$ule za zadol1evanje in prehajanje pod tujo oblast 4apisane for$ule$islili so da je to dobro delo

7. $aj nam pznanti&ni viri pved Svani5+ O !ateri5 Svani5 pa je ,vra+ $je % )ivei+$aj nam pve pdate!0 da 9nimaj ene,a m)a za vadarja+ Za!aj0 menite0 je Pr!pij meni0

da 9)e d ne!daj )ivij !t dem!rati&n j'd%tv+

&ovedo, da so prijazna in de$okratina ljudstva, lepo so delali z vojni$i ujetniki &o dru0istrani pa niso vredni zaupanja6re za .lovane, ki so pridirali v vzhodni /vropi, 0loboko preko 6riji Dokazali so, da selahko bojujejo tudi brez vojskovanja v ravni vrsti 6re za zadnjo stopnjo rodovnople$enskedru1be Iiveli so v ob$oju spodnje Donave (6rija, Eol0arija)

4i$ajo ene0a $o1a za vladarja (arhont), te$ve o skupnih zadevah odloajo na javnihzborih

&rokopij je tako $enil, ker ni poznal dru0ih siste$ov in 0a ne najbolje znal pri$erjati z

de$okra+ijo, ker so poznali institut odloanja

*. Najdite e dr',e primere0 za !atere viri pravij0 da nimaj vadarja in da je z"r %!'pn%ti%rednji r,an+ $aj pravi vir Sa%i50 !a!ne % "ie -'n!/ije ta!ne,a z"ra+ Iz !ateri5 %tetij% ti viri+

&ri$eri, da je zbor osrednji or0an%(!) apitulare .aoni+u$, (@) apitulare $issoru$ 9udvika &obo1ne0a ("!H O institu+ijiskupne0a zbora na svete$ kraju pri Va0rih (!@,H= str), (!#,H!) O instutu+iji skupne0a zborapri .asih v Vita 9ebuni

Vir o sasih (O instutu+iji skupne0a zbora pri .asih v Vita 9ebuni) Kunk+ije zbora so bile Odloanje o vseh po$e$bnih zadevah

K


14/74

.preje$ali so zakone .odna funk+ija Odloanje o vojni in prihodnosti

Vse odloanje je v skupnih zborih, po$eni delitev oblasti

-e viri so iz (prve pol) " stoletja

-e .lovani ne zaostajajo, so tudi .asi

;. $ateri d dm!v nam pi%'jej primere 'reditve !mpzi/ij%!e,a %i%tema+ Premi%ite0 !ajje "i %mi%e ta!ne,a %i%tema

&ri$eri% apisnih o 8i1anski ve, leta "BF (C,!#@) apitulare $issoru$ 0enorade (=3!#B) .alvian, O bo1ji vladavini (!,"=)

.$isel je prepreit preko$erno kaznovanje in vspostavljanje $iru 2o$pozi+ijski siste$na$esto $aevanja4enakoljeni ko$pozi+ijske$u siste$u% rodovna aristokra+ija, viji sloji so bili proti (Misliliso% :e se ne $auje$, se$ ibak;)

1


15/74

Vrste vir% darovni+a -o je posel s kateri$ je posel podarjen sa$ostanu

2. $atere pravnreevantne in%tit'te a5! raz"erete iz $rem%mLn%ter%!e i%tine+

&ravnorelavantni instituti% prise0a 1upana, plaevanje davkov, obhod ze$lje

Vidi$o tudi poj$e kot so% dekanija, 1upan, opad (predstojnik sa$ostana) , opis $eja, 0rof(predstavnik vladarja na doloene$ oze$lju, da or0anizira vojsko)

Obhod $eja je bil nain izroitve ze$lje v nepis$enih skupnostih

&redstojnik% vodilna vlo0a, npr predsednik vlade&redstavnik% tisti, ki nastopa, pravilo$a je predstojnik tudi predstavnik 4pr diplo$at

3. V &em vidite za&ete! pre5ajanja v -evdan dvi%n%t+ $aj pa vam pve vadarjeva ptrditevte darvni/e iz eta 7;1(Prav v z,dvini0 %tr. 1e noejo plaevat davkov, lahko 0redi -o po$eni, da so bili .lovani stalnonaseljeni v " .toletju se selijo zaradi po1i0ov polj (nai$ poljedelstva)

4. $aj nam pve vir0 !i ,vri ve&i v !raj' M'/5ena'' eta *27+

Vir na$ pove, da so predstavniki aristokra+ije (kofje, 0rofje) upotevali nasvet najstarejih.lovanov (starein, patriarhalna dru1ba, obiajno pravo), 0lede doloanja $eje (teritorialnaskupnost)Obe skupnosti sta enakovredni Eavar+e$, 1ivijo skupaj, delajo razlike (personalno naelo)

6. Za!aj pride d na%tan!a $nverzije+

Do nastanka 2onverzije pride leta "A!, ker je .al1burki nadkof dokazal svojo prednost pripokristjanjevanju .posebaj v .podnji &anoniji (F,!BF) .lovani so pokristanjevali

&rednost% prvi je zael s pokrisanjevanju, s te$ je ute$eljeval desetine (dohodke) za+erkveno oblast Metod ni$a veze s .alzbur0o$, je Eizantine+ (tuje+5) .kupaj prideta na1eljo kneza, ker sta priajala od dale

Metod si je zato iz$islil .lovanske rke

8. $atere zna&in%ti r,aniza/ije "a%ti pri $arantan/i5 a5! raz"erete iz $nverzije+ Ainam $nverzija prinaa !a!ne pdat!e '%ti&evanj'+

7zve$o, da i$ajo kneza 7$eli so dedovanje oblasti Dedno kne1je oblasti L 6/4-794*24/I/V74* to je tudi rodovna kne1evina

K


16/74

Da (F= .tr,Vilfan) &rvi se nedvou$no o$eni (oziro$a pre+ej verjetnosi$i) ustolievanje5

Uporablja se .lovanski jezik Vidi se da 2arantanija ni ve sa$ostojna, saj ji dru0i poiljajovladarja (kneza) Dru1ba je razlenjena, ljudje se razlikujejo 7$ajo kne1jo rodbino, vojvode,0ospodarje 4i1ji sloji so hlap+i (poto$+i starosel+ev)

7$ajo dvore, z0odba o 7n0u Vidi se dru1bena razslojitev0lavno5

7. Razmi%ite0 za!aj je "red '%ti&evanja0 !t %e je 5rani v 16. %tetje0 daja vti%9dem!rati&n%ti+ Ai je ta!n %!epanje primern za "d"je ,entine !ne)evine+ $aj pa za"d"je 16. %tetja+ Primerjate Uvod0 %tr. 46@48 in Pravo v zgodovini0 %tr. 16*@16;.

2er si i$eli aktivno vlo0o pri volitvah kosezi 4i se prenaala dedna oblast, a$pak i$ajovolitve Oblast podeli k$et

4e, v obdobju 0entilne kne1evine lahko skpepa$o, da so 2arantan+i vspostavlili bolj ali $anj

stabilno dednost dne1je asti v obliki ene rodbineV obdobju !@ .toletja lahko zoper najde$o de$okratini obred koroke0a obreda ((Vsi kiso opredeljeni iz0ubijo svobodo))

*. Pre"erite dme! pren%' "a%ti pri j'd%tv' Veetv. $a! % v vir' pimenvai pravia0!i % 'rejaa (t'di# pren% "a%ti pri ta!ni z,dnje%rednjeve!igens+

.e+undu$ ritu$ 0entis

;. O !ateri5 %/iani5 %ji5 !arantan%!e dr')"e nam pri&a $nverzija+ Ai "i a5! Vi-anv%5em na %tr. 48 !a! dpnii+

6ovori o F slojev dru1be%Vladar% 2nez&rivili0irane plasti% kne1ja rodbina, kosezi (konjeni+a).vobodnjaki% 1upani, lani 1upeOdvisni ljudje% nesvobodnjaki na dvorih in $orda v kakni 1upi

Vilfanovo she$o bi lahko dopolnili s sloje$ prvakov (bili so iz vrst ple$iev)

1


17/74

*r0u$enti v prid dr1avnosti 2arantanije% .voj teritorij in prebival+i Eili so or0anizirani 7$elo so svoje pravo

4otranja suverenost Osrednje politino sredie (krnski 0rad)

4e ni bila edina 0entilna kne1evina, kjer si bili .lovani.lovani so poselili tudi ob$oja z0ornje0a &osavja% 2arniola5

12. Raz)ite %e"n na&e vejavn%ti prava na primer' Vi5p'r,ini5 darvni/ Za !a!ne%!'pn%ti je t na&e pravima veja in za !ateri dve !n!retni %!'pn%ti t na&e veja vmenjenem vir'+

lo je za pravni posel &rie, ki so nastopale v darovni+i so odraz osebne0a naela

Veljalo je za bavarska in slovanska ple$ena (@,!BC)

13. Razmi%ite0 za!aj je m,&e v t.i. 9%van%!i in%tit'/iji (%van%!em prav'# iz te darvni/em,&e videti rei!t %tare,a !arantan%!e,a ,entine,a prava+ Za!aj rei!t+

8elikt ' kar ostane, se ohrani od esa veje0a, obse1neje0a iz prejnjih obdobij

Vihpur0ini darovni+i priata o obstoju :slovanske0a; prava po katere$ so 1iveli tudi poto$+i

slovanskih 2arantan+ev 7n to pravo slovanske 0ens je na nek nain relikt prava 2arantan+evka1e, da je to obstajalo in se ohranilo

14. V &em je pmen Mri)in%!i5 %pmeni!v za naj%tarej pravno z,dvin predni!vSven/ev+ $aj nam pve dej%tv0 da je %i/er !r&an%!i pjem p%ednje %d"e pi%an z mn,imi%tarimi dma&imi izrazi (in ne % t'jimi z. prevzetimi0 !t %ta npr. cerkevin kri#+

6re za najstareji zapis slovenske0a jezika (v latini+i) 7z njih izvirajo dejstva o nae$z0odnje$ kranstvu (pokristjanjevanju)

Eistvo je, da je bilo pri .lovanih ukoreninjeno dejsvnost sojenja

4a podla0i ohranjene0a jezikovne0a 0radiva z veliko verjetnostjo lahko sklepa$o, da soobliko tridane0a sodne0a postopka s to1niko$, to1en+e$ in sodniko$ (sodni$ zboro$).lovani v vzhodnih *lpah, poznali 1e pred pokristjanjevanju

16. Za!aj a5! na pda,i Mri)in%!i5 %pmeni!v z vei! verjetn%tj dmnevam0 da %predni!i Sven/ev v z,. %r. ve!' pznai %dn razreevanje %prv0 tj. %dni p%tpe!+Etemejite na&in %!epanja.

aradi zapisanih izrazov, ki se se ohranili (sodba, sodnik, to1i, sodni dan ipd)

18. O !ateri5 pravnreevantni5 pteza5 dr')"e pri Svani5 nam pri&aj naj%tareji %!'pni%van%!i izrazi0 ne n'jn 5ranjeni v MS (Uvod0 %tr. 3;#+ Etemejite na&in %!epanja

K


18/74

O te$, da so 1e uporabljali ralo, plu0 za obdelovanje ze$lje&oznali so zasebno lastnino

17. $atere ar,'mente na pda,i "ravnavani5 virv v prid (ai prti# tezi0 da % $arantan/iimei %vje prav0 a5! navedete+

&oznali so sojenje, se pravi interven+ijo tretje0a v konflikt

-riadni postopek, poznali so prie

?iterat'ra:Vilfan, Uvod v pravno zgodovino, str. 3-0/? (primer&alno &ezi'oslov&e 'ot vir), str. />0/ (+V. poglavje,(% #redfevdalne dr)ave), Akr&$ej, komentar k :. poglavj& Pravo v zgoovini.

Pripr&ena:Ati, Simoniti, !a sti*i+*,, str. 330// (Karantani&a), str. /0/4 (Karniola)2 Akr&$ej, Rit,s gentis-Slovanov v vzoni 6lpa., zlasti str. 3/0/?, :01 (o proces, terminologizaci&e), str. 4-01?3 (ona*inih s'lepan&), str. 1--0>? (za'l&,*ne ,gotovitve).

/% 0pra+an&a

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 1. poglavju iz knjige Pravo v zgodovini-

1. $aj % "ii !apit'arji+ $ateri !apit'ar0 izmed ti%ti50 v!j'&eni5 v dm!e virv0 je ime prina% najverjetneje najve&ji vpiv+ Za!aj+

2apitularji so bili frankovski vladarjevi predpisi, ki so bili razdeljeni na po0lavja

4ajpo$e$bneji $ed nji$i je bil apitulare de villis (#,!#F), ki je urejal upravljanje kraljevihdo$en

4ajpo$e$bneji je bil zato, ker je vsa ze$lja, ki je bila zasebna pripadla frankovske$uvladarju, ki jo je podeljeval v fevd ali v last (alod) &rinaala $u je dohodek, lastniko$ pa jevzel ze$ljo

2. $aj nam vejavi prava pve dme! iz 3apitulare Sa4onicumiz eta 7;7+ Ai %e mrajSa!%n/i0 !i % "ii ne!aj et prej -ran!v%!i "a%ti z vja! %i !r't pdvr)eni0 %edaj re%naen!rat ravnati z,j p -ran!v%!em (dr)avnem# prav' in je nji5vem' ,entinem' prav'dvzeta vejava+

Odlo$ek na$ pove, da v pri$eru (kazenske0a) prava veljajo pravila sake0a 0entilne0aprava a razsojanje je bil pristojen zbor

Kranki so si podredili .akson+e .i+er je veljalo tisto pravo, ki je bilo Kranko$ :ve;

4e, ni se ji$ treba ravnati z0olj po frankovske$ pravu, e vedno lahko uporabljajo njihovo0entilno pravo&odreditev se je si+er kazala v%

Vojaka podreditev% .aksonsi (.asi) so $orali v vojno, tudi e te0a niso hoteli

K


19/74

&laujejo davke% ze$ljika 0ospostva nastopajo z darovni+a$i 4a$esto vladarju,dajejo dajatve konkretni osebi, ki skrbi za upravno or0aniza+ijo

9e ori0inis e vedno velja5 Dr1ava e ni dovolj $ona za oze$eljsko pristojnost

3. $aj % "ii missi dominici+ Iz dm!v raz"erite0 !a! % nji5v p)aj 'rejai !apit'arji+Primerjajte ,a z pi%m nji5ve v,e v zapi%ni!' Ri)an%!e ve&e.

Missi do$ini+i je institu+ija vladarjevih poslan+ev

2apitularji so urejali najveje podroje lovekove0a 1ivljenja, dobili so veliko pristojnosti(sojenje v pri$eru hujih kaznivih dejanj apisana so njihova navodila oziro$a +ilji, pokaterih se $orajo poslan+i ravnati Dobili so pooblastila za ukazovanje

V zapisniku 8i1anske vee so i$eli razsodbeno funk+ijoberejo ljudi in podatke, delujejo po$ilovalno 0lede spora Kranki hoejo videti o e$ se je

lo v doloene$ sporu 7z te0a vidi$o, kako deluje frankovska dr1ava

4. O &em pr&a zapi%ni! Ri)an%!e ve&e+ $d %e prit)'je in za!aj+ O !ateri5 pr/e%i5 pri&ajprit)"e+ $a! %i raza,ate "%d" vjvda Kaneza+

apisnik 8i1anske vee poroa o prito1bah $eanov obalnih istrskih $est zoper kofe,+erkvene ljudi in vojvodo Janeza&rito1be so us$erjene v spre$e$be, ki jih je prinesel frankovski siste$Janez se i$el stroke z vojno z *vari, nje0ova dol1nost je bila pobirati dajatve in or0aniziratvojsko na tiste$ teritoriju

V +elotne$ siste$u prevladuje patri$onialni siste$

&rito1be so us$erjene v pose0e v njihovo pre$o1enje, osebno svobodo, ter politinepravi+e

&rito1be priajo v naslednjih pro+esih% dedni zakup, pobiranje davkov (dajatve za 1ivino),pretepanje &ro+esi teejo o patri$onializa+iji in zunanji koliniza+ijiirjenje fevdalnih raz$erji% tisti, ki pobira davke, si jih prisvaja

Obsodbo si razla0a$ kot delno po$iritev ljudstva

6. Ai %e v !apit'arji5 )e !a)e deitev na ni)je in vije !azen%! %d%tv+ V !aterem+ $a! v!a%neji5 "d"ji5 imen'jem prv in !a! dr',+

D*, &atri$onialno sodstvo ze$ljikih 0ospodov (ni1je sodstvo) De1elska sodia (krvno sodstvo)

2asneje pozna$o tudi de1elno sodie, ki je veljalo za +elo de1elo, sodili so ple$ie$, vtiste$ asu 0a e ne poznajo

8. $aj je "ia !,a in v !a!ni pvezavi je z Za!nm %dni j'dem (Z%j#+ $atere % razi!emed njima+

K


20/74

/klo0a (izbor) je besedilo zakonika bizantinske dr1ave, ki vsebuje izbor iz Justinjanovekodifika+ije

.9j vsebuje veino$a kazensko pravo, prevzeto po zakoniku N77 &lo (po0lavje iz /klo0e)

8azlike% .9j je bil pisan v slovanini, /klo0a pa v 0rini .9j predvideva $no0o la1je kazni, nado$eene s +erkveni$i erkvene kazni so

ni1je, ne velja za isto vsa dru0a podroja .9j je bil verjetno pisan za dananje .loven+e, to je bil poskus oblikovanja prava,

kako naj ljudje te$ 1ivijo

7. $d pa naj "i "i avtr Z%j+ Za!aj ta! %!epam+ Ai nam tem !aj pve itje$n%tantina+

*vtorja naj bi bila iril in Metod

2er so dodane +erkvene sank+ije po frankovske$u vzoru, lahko sklepa$o, da je do te0aprilo sa$o v (2o+ljevi) &anoniji

iril in Metod sta pokristjanjevala Eila sta 6rka, znala sta slovansko Do$nevali so, da bodoljudje razu$eli njun jezikIitje 2onstantina% &rinesel je knji0e in nek zakon akon ta$ po$eni versko besedilo, kakoje treba 1ivet 4avodila, ki niso sank+ionirana z dr1avno sank+ijo -ako odloilno vplivajo napravo Je tudi po$e$ben vzvod, kako naj se obnaajo

*. $a!n prav najdem v Z%j+ V &em je trej razi!a med Z%j in leges et consuetudines'Sclavicae+ gentis+

4ajde$o ri$sko kazensko pravo

8azlike%V .9j% prevod in podatki 8i$sko pravo9e0es et +onsuetudines (.+lavi+ae)to je v oklepaju, ker je vpraanje rodovne0a prava, ali.lovanske0a prava 4otri je do$ae 0entilno pravo (.lovanska 0ens)

;. Za !,a naj "i "i %pi%an Z%j+ $aj % pri nji5 )eei avtrji Z%j v prvi vr%ti %premeniti+Pve)ite % tem dme! iz pi%ma Pape)a Ivana VIII. !nez $/j'+

.pisan naj bi bil za .lovane, ki so 1iveli v spodnji &anoniji z na$eno$ pokristjanjevanja

*vtorji niso hoteli, da bi ljudje sprejeli kransko vero, da ne bi bilo ve po0anstva&ape1 vztraja pri $ono0a$iji 2ranstvo ni bilo privlano do knezov (oni so u1ivali in skakaliiz +veta na +vet)

9judje iz0ubijo sa$ostojnost

1


21/74

Odlo$ek 0ovori o podelitvi ze$ljia v fevd (fevdalize$)Darovni+a svobodnjaka Matherja% odpoveduje se pre$o1enju &ojasnjuje zakaj je +erkevnajveji veleposestnik v dr1avi 8azlo0% +erkveno pre$o1enje ni bilo osebno, $ileja vobnaanju kot zasebna &oklanjali so ze$ljia za :duo; pred s$rtjo

Eaaza, karantanske0a .lovana, freisinki +erkvi leta "=B (",!#@) pa 0ovori o podelitipre$o1enja skupaj s prebival+i &odlo1ni ljudje

(Dua, duhovnik priel pa da se ni s+vrl v peklu)

?iterat'ra:Vilfan, Uvod, V. in V+. poglavje, in "e iz +++., str. 32 Akr&$ej,#ravo v zgod%, 4. poglavje.Pripr&ena: S. Bitko, Listina Ri)ans'ega placita 1 dileme in nasprot&a doma*ega in t,&egazgodovinopis&a, ++. 6nnales >, 1-->2 %. KraCinkler, 2in loco 3,i dicit,r RizianoD6nnales /?,Koper, >??/ (zanja kritina in komentirana vojezina izaja).

//. del

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 1 in 5. poglavju knjige Pravo v zgodovini:

1. $aj je alod+ V &em je razi!a %6evdom+ $aj pa je (ne%v"dni# zajem+ Najdite primere za te!ate,rije v dm!i5 v *. in ;. p,avj'+

*lod je posebna oblika lastnine fevdal+e$ 9astnik aloda ni bil niesar dol1an storiti 4ajprejso jo podeljevali v fevd 2upovanje prijateljstva

Kevd je ena iz$ed oblik svobodne0a zaje$a >e je vazal oddal fevd naprej je postal navzdolfevdni 0ospod dru0e0a vazala Kevd je plailo za storitev, dokler plailo traja &reje$nikfevda je vazal

8azlika%&ri alodu 0re za lastnino, pri fevdu pa za obliko zaje$a . fevdo$ razpola0al vazal sso0lasje$ seniorja, z alodo$ pa je prosto razpola0al

4esvobodni zaje$ je podelitev ze$lje dru0e$u, pri katere$ si pridobitelj pridr1i doloenedele lastninske pravi+e Je prepustitev donosov ali izrabe ze$lje, lahko pa tudi tiste$u, ki jeneposredno dal (o$enjena pravi+a sklepanja zakonske zveze, nesvobodno izbira pokli+a,ka1e se kasneje)

&ri$er%

Kevd% Darovni+a svobodnjaka Matherja sa$ostanu 7nni+henu (A,!#@), 2arantanski vojvoda*rnulf z vojsko Eavar+ev in 2arantan+ev vza$e oblast +esarju 2arlu (!F,!#")

2. Ai je pem%tv v "d"j' vr5'n/a parti!'arizma )e z,j t'jerdn+ Etemejite z dm!i.

4e, ni e dovolj tujerodnoV splone$ je plast $alotevilna (tuja), vilfan,C@&ri$er (",!=") O0rski kralj tevav v pis$u svoje$u sini 7$ru o nekoristnosti siljenja kpoenotenju jezika in prava v dr1avi leta !B=", !! .t 2a1e na to, da jih je bilo kar nekaj,kot tudi (@,!=A) azna$ek z urbani$i podatki o freisinke$ 0ospostvu za koda *lberta!Fhub 2oroev, HF hub Eavar+ev, !@= .lovanov

K


22/74

3. $ateri vr%ti zemji!i5 ,%p%tev pznate+ $a! je zemji! ,%p%tv %e%tavjen+

! .vobodni 0ospodje (sveteni in +erkveni)teritorialni (s teritorije$ in posestjo obratov)brez teritorija

# 4esvobodno ple$stvo ' $inisteriali ' $ilites

4. $atera dva (izved"ena# na&ina pdeitev teritriani5 zemji!i5 ,%p%tev prepznate vdarvni/a5+ $aj je "ia !rajev%!a 5'"a+

Opis $eja (z navedbo rek, hribov ipd)4avadne povrine (pravilo$a obdelovanje ze$lje)

2raljevska huba% $erska enota s katero so $erili (podeljevali) ze$ljo @B ha

6. Pi&ite in navedite !n!reten primer teritriane,a zemji!e,a ,%p%tva. Natejte e ne!ajdr',i5 prejemni!v ta!ni5 ,%p%tev na naem dananjem pr%tr'.

&ri$er teritorialne0a ze$ljike0a 0ospostva (!!,!F!) akon v korist de1elni$ knezo$+esarja Kriderika 77

8. $aj pmenita pjma odvetnitvo in !aj odvet&ina+ Vzvd &i,ave "a%ti %ta "ia+

Odvetnitvo L zastopanje in varovanje neke0a svobodnjaka iz strani 0ospoda predsodie$

Odvetina% redne dajatve 0ospodu, ki naj bi pred sodii zastopal in varoval obvezan+asa$e0a ali nje0ove0a +erkvene0a 0ospoda

Eila sta vzvod oblasti ze$ljikih 0ospostev

7. $aj je imuniteta (imunitetna ozemlja#+ Najdite primer. $aj je "i%tvena p%edi/a ta!ni5pdeitev % %trani /e%arja+ Raz)ite.

7$uniteta je pravi+a preje$nika, da nala0a davke ali izvruje javne funk+ije

7$unitetno oze$lje (podeljeno oze$lje) je bilo izvzeto izpod neposredne javne oblasti

*. V &em je pmen 9Za!na v !ri%t de)enim !nezm+

&o$en je partikulariza+ija prava &odelitev vse oblasti knezu

;. V &em je pvezava pr/e%a patrimniaiza/ije % pravnim parti!'arizmm+ $aj pa %!izij%!imi %tat'ti+

&ro+es patri$onializa+ije je pro+es, kjer se je pravo razvijalo predvse$ kot obiajno pravo Vpraksi se je v razlinih nosil+ev $ono diferen+iralo -ej diferen+ia+iji ree$o pravnipartikularize$

K


23/74

&artikulariza+ija oblasti je spro1ila pravno pratrikularize$ 6ospodo$ je o$o0oala vejo$o

1


24/74

4esvodobno ple$stvo$inistrali

?iterat'ra: Vilfan, Uvod, V. in V++. poglavje2 Akr&$ej, Pravo v zgoovini, -. poglavje.Pripr&ena! Vilfan,#ravna zgodovina Slovencev, str. 113011/ (im,nitete),str. 11 (odvetni+tvo)2

. vpra"anja

Pravna z,dvina F 6. %eznam vpraanj za vaje (teden med 21. in 26. nvem"rm#

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v "$. poglavju iz knjige Pravo v zgodovini

1. Opredeite pjem avtnmije v %rednjem ve!' $atere vr%te avtnmij pznate+

*vtono$ije (sa$ouprava) je bilo odloanje opredeljene skupine o zadevah skupine ali njenihlanov, kolikor ni bilo pridr1ano viji$ or0ano$

&ozna$o% &le$ike (de1elne avtono$ije) (ple$ike avtono$ije za +elo de1elo, nastaja praksa

o0rajne0a sodia, prevladuje teritorialno avtono$ijo Mestne avtono$ije &ode1elske avtono$ije (krajevne avtono$ije% soseske, vasiL

/tra% pod interesno avtono$ije bi spadale% 0orske avtono$ije (vino0rad) in +ehi (obrtniki zdru0ih de1el

2. $a!en %/iani %j % "ii mini%teriai+ V &em je "i raz, za nji5v na%tane!+ $a!en je"i nji5v p)aj+ Pve)ite pjem mini%teria%tva % pjmm vaza%tva

Ministeriali so vija stopnja nesvobodne0a ple$stva, last svobodne0a teritorialne0a0ospoda 9ahko so bili lastniki $ilitov (vojakov) Eili so vojako upravni nesvobodnjaki

8azlo0 za nastanek je v sa$opreskrbovalne$ 0ospodarstvu tedanjih teritorialnih 0ospostev2er plaanih et in uradnitva niso $o0li vzdr1evati, so ji$ priskrbeli ze$ljo in njene

obdeloval+e

nji$ je 0ospod ravnal kot s stvarjo, lahko je izbiral 1enina, nevesto (zani$alo 0a je sa$o,e je to nje0ov lovek)

.vobodni 0ospodje so podeljevali tuji$ $inisterialo$ ze$ljo ali dohodke v fevd, ker so takoostalo njihovaVazal je fevdale+, je v fevdne$ raz$erju Odvisen $inisterial je lahko $oneji odsvobodne0a vazala

/tra% $iles je bil vojak, ki je opravljal vojako slu1bo

K


25/74

3. $a! % %e razvijae pravi/e pem%tva+ Za!aj pnavadi pride d nji5ve,a zapi%a+ $atera je%tandardna v%e"ina pemi!i5 privie,ijev+

&ravi+e ple$stva so se razvile kot obiajno pravo &le$ii so doloali vedno ve pravi+

aradi za0otovitve pravi+ pa se jih je dalo ple$stvo zapisati v obliki privile0ijev Vsaka novaoblast je hotela pose0ati v pravi+e, zato so jih zapisali .pre$e$be oblasti, strah, da ple$iiiz0ubijo pravi+e, ki so bile 1e pridobljene V praksi so jih vladarji sa$o potrjevali

.tandardna vsebina ple$ikih privile0ijev je% .odna avtono$ija (sodie nje$u enake$u) Davna prostost (so prosti davkov, razen v izje$nih pri$erih% e se najstareja hi

poroi je potrebno nekaj dat zraven, ko najstareji sin postane vitez, e vladar pride vujetnitvo, 0a je treba odkupit

Vojaka obveznost (pri obra$bi so dol1ni sodelovat, e pa je vojna zunaj, pa $oravladar plaat

4. $a! je na%taa deela+ V &em je razi!a med de)e $r! in $arantan%! !rajin+

De1ela je nastala, ko je ene$u od $onih teritorialnih ze$ljikih 0ospodov uspelo, da so $upriznali vojako in sodno oblast tudi tisti ple$ii, ki niso bili nje0ovi vazali2ljuna je bila podpora ni1je0a nesvobodne0a ple$stva

&le$ie$ so sodili v o0rajnih sodiih (avtono$no,enaki naj sodijo), razvija se de1elno0lavarsko sodie (nje0ova pristojnost e danes ni jasna)

2oroka de1ela je $anja od vojvodine 2arantanije2arantanska krajina je del $ejne 0rofije, ki se je od+epila

6. $a!na piti&n@teritriana tvr"a je Av%trija0 !i j pi%'je . S. Pi//mini v %vjem de' vrpi 146*+

*vstrija je skupek de1el pod absbur1ani, *vstrija in tajerska se zapie v 0eor0enberke$uprivile0iji, !# .t

8. $aj % "ii deelni ro&ini+ Pve)ite ji5 % pjmm deelne ustave

De1elni roini so bile potrditve nove0a vladarja predpisov de1elnih privile0ijev (od !F!Fnaprej)7$e izvira iz te0a, ker je $oral vladar ob potrditvi listine nanjo polo1iti roko (roini, roka,aaa


26/74

7. $atere pravi/e pdei de)eni !nez tajer%!em' pem%tv' z Ger,en"er!im privie,ijem+Za!aj+

6eor0enberki$ privile0ije$ podeli de1elni knez tajarske$u ple$stvu% Davna prostost

&ravi+a do dedovanja fevda po 1enski liniji Vojaka obveznost &ravi+a do sojenja

akajG Da si zavarovali oblast

Da ostane pri stare$, da ostane ze$lja znotraj tajerske

&restop osebne0a k oze$eljski$ veljavne$ pravu5

*. $a!n %/ian %tr'!t'r pem%tva nam !a)e Ger,en"er!i privie,ij+

&le$stvo (svobodni 0ospod, $inisteriali, duhovina) kofje, duhovniki (!Hlen) De1elani (svobodni ple$ii)

.a$ostani so o$enjeni, ker so bili ze$ljiki 0ospodje, dobivajo dajatve od ljudi, ki obdelujejoze$ljo

;. $a! naj "i %e p Ger,en"er!em privie,ij' reevae %prne zadeve med pemi&i+

. sojene$ sa$o za ple$ie in ne z dvoboje$

/tra% sodni dvoboj je odpravljen, ordal, bo1ja sodba, vasih je bil to $iren nain

1


27/74

bori skupnosti

Vladar bo davke nalo1il, sa$o e bodo to potrdili ple$ii s so0lasje$ (Ma0na arta)

12. $d ima p =a,ni arti pravi/ d %pr)itve p%tp!a (pre,na# zper %v"dne,a &ve!ain !aj edin je a5! pda,a za nje,v dvzem pr%t%ti+ Ai vidite !a!ne pd"n%ti zdananjimi '%tavnimi pravi/ami+ $aterimi+

&ravi+o do spro1itve postopka i$a sodni uradnik, vendar ni$a pravi+e proti niko$ur spro1itisodni postopek le na lastno besedno, saj za to potrebuje tudi verodostojne prie

&odla0a za odvze$ prostosti je zakonita sodba nje$u enakih 4ihe ne s$e biti kaznovanbrez podla0e zakonov, a$pak sa$o e tako odloi sodie

&odobnost z ustavni$i pravi+a$i% varstvo osebne svobode, pravi+a do sodne0a varstva,

enakost pred zakono$

13. $a!na %/iana %tr'!t'ra pre"iva%tva je razvidna iz =a,ne arte in !atere !ate,rijepre"iva%tva e p%e"ej &iti+ Za !,a je =a,na arta izvrn %p5 vejaa+

.o+ialna struktura Ma0ne arte% .vobodni ljudje(tr0ov+i, podlo1niki, 0rofje, baroni, duhovniki)

Ma0na +arta e posebno iti 0rofe, barone in duhovnike

7zvorno je veljala za ple$stvo, torej za svobodne ljudi -o pote$ velja kone+ !C stoletja zavse ljudi, saj so vsi ljudje svobodni

?iterat'ra:zlasti Vilfan, Uvod, str. /0 in str. 0:32 Pravo v zgoovini, 1?. poglavje2++. el

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v "". poglavju iz knjige Pravo v zgodovini

1. $atere r,ane0 !i ji5 je imea ?j'"jana v &a%' najve&je,a raz/veta %vje avtnmije0pznate+ V &em "i a5! videi z,dnj deitev med 'prav in %d%tvm+

Iupan, sodnik, notranji in zunanji svet, korpora+ija stotih i$enovanih

9oitev $ed upravo in sodstvo% delitev vej oblasti delitev bi lahko videli v te$ da je bil 1upanvrhovni upravnik sa$oupravi ob po$oi svetov, sodnik pa je bil voljen in v veliki $eriavtono$en

2. $aj je "ia mutacija+ Ai vidite pvezav z mdernim me5anizmm zavr inravnve%ij+

Muta+ija ali $enjava je bil poseben siste$ volilne0a $ehaniz$a, ki naj bi za0otavljalnotranje$u svetu, da $u niso $o0li vsiliti lanov, ki $u ne bi bili po volji Je o$ilil prevlado

K


28/74

najpre$o1neji$ v $estu (krubej), vendar pa je praktino za0otavljal odloilno prevladopre$o1neji$ (Vilfan)

&ovezava je v nadzoru in v o$ejevanju $oi doloene$u institutu

3. $aj vam pved 5ranjeni pri%e)ni "raz/i me%ta $ranj+

&ovedo na$, da je bil $estni 0ospod hkrati de1elni knez in kralj 4astanejo v !C st

4. $aj je "i komunalno gibanje+ $aj v tej zvezi pmeni "e%eda komun+

2o$unalno 0ibanje je pro+es v katere$ so ob$orska $esta te1ila k razvoju $estneavtono$ije, pri te$ pa so zaeli razvijati tudi lastno teritorialno (in javno) oblast

Eeseda ko$un po$eni pravno skupnost $eanov

6. $atere r,ane me%ta Pirana prepznate v dm!i5+ $a!na % nji5va med%e"jna"a%tna razmerja+ $ateri r,an ni menjen+

&otestat ali 0lavar% predstavnik izvrilne oblasti

>lani velike0a sveta% volijo konzule ali sodnike

4i o$enjene0a $ale0a sveta

8. $ateri r,ani % "ii 'dee)eni pri %prejemanj' %tat'ta in !a!+ $a!n %premem" jepmenia v tem p,ed' 9zapra me%tne,a %veta+ $atere,a+

&ri spreje$anju statutov je bil udele1en zbor $eanov (veliki svet)

apora $estne0a sveta je po$enila, da je bil vstop vanj ni bil $o0o sa$o ple$ie$, a$paktudi tisti$, ki niso $o0li dokazati lanstva v nje$

6ovora je o zapori velike0a sveta

7. $ateri na&in p%tavjanja -'n!/inarjev prepznate v Piran%!em %tat't'+ V &em jenje,v %mi%e+

4ain balotiranja 4je0ov s$isel je, da so bili izbrani sposobneji (verjetno bolj tononakljuni) ljudje

K


29/74

-ak nain javne0a i$enovanja in pod prise0o je upravieval veje zaupanje skupnosti, kot pabi 0a 1rebanje

*. Za!aj je pri d zapi%a prava me%ta Pt'ja0 !d je pri tem %deva in !a!ne pravi/e% v 9tej !nji,i zapi%ane+

Do zapisa prava $esta &tuj je prilo zaradi kri1anja interesov treh 0ospodov &tuj takratpravno si spadal pod tajersko, zato so se kri1ali interesi absbr1anov, ptujskih0ospodov in salzburke0a nadkofa .alzburki nadkof je de1elni knez ($estni 0ospod)

&ri nastanku je sodelovala uprava in sodstvo (zadol1eni za vodenja $esta)

apisane so pravi+e $esta &tuj in tistih, ki v nje$ bivajo

;. Razi!a med pt'j%!im me%tnim pravm in pravi/ami0 !i ji5 d"ij pre"iva/i eja eta1461+

elje dobi za razliko od &tuja privile0ij, &tuj pa dobi svobodni statut

eljani niso pri svoje$ $estne$ 0ospodu uspeli s prito1ba$i zoper tiste, ki so i$elisvobodne hie v $estu

1


30/74

14. $a!ne dajatve mraj e pa&evati me&ani+ Ai v%i v ena!i viini+ $ateri % d5d!ime%tne,a ,%pda0 !ateri pa ,red me%tnem' %dni!'+

Dajatve sodiu, dajatve o ze$ljiki pravdi 4iso vsi enaki

Mestne$u 0ospodu pripada dajatev za sodstvoMestne$u sodniku pa iz ze$ljike pravde

16. $atere r,ane me%tne avtnmije v Pt'j' raz"erete iz vira+ Primerjajte avtnmijme&anv Pt'ja z avtnmij me&anv eja0 !t je t razvidn iz dani5 virv.

Mestni svet

&rebival+i &tuja so i$eli vejo avtono$ijo, eljani so postali prosti ko je bilo deloopravljeno (sezidano obzidje)

18. $aj je obgradje aipomerij+ V !aterem dm!' ,a najdete+ $aj pa obmilje+

Ob0radje ali po$erij je bilo najo1je $estno ze$ljie na oze$ljih teritorialnih ze$ljikih0ospodov, ki se je pravno loilo iz a0rarne okoli+e 4ajde$o 0a v privile0iju Kriderika 77(=,!CH)

Ob$ilje je prepoved okoli $esta opravljati obrt

17. V !aterem &en' Pt'j%!e,a %tat'ta najdete mi%en%t0 zna&in za pre/eden&ni %i%temprava+

=F len .iste$ ni1jih in vijih sodi

1*. em' v prid % v Pt'j%!em %tat't' d&"e0 !i ,vrij t'j/i5+ Ai je !d izmed%ednji5 v privie,iranem p)aj'+ Za!aj+ $atera d&"a %e nanaa na t'j%!i are%t+ Ai

,a dpravja+

>leni so v prid $eanov (soditi, ponuja bla0a)

V privile0irane$ polo1aju so &tujani, saj zanje velja ob tr1ne$ dnevu enake pravi+etudi v .lovenski Eistri+i

-ujski arest 0ovori o !=A .e ne odpravi >e tuje+ ni pravni zavezane+, se 0a izpusti

1;. Razmi%ite in primerjajte %v"&ine0 !i ,red dane% dr)avjan'0 % ti%timi0 !i ji5 a5! izvirv raz"erete0 da % i &ve!'0 % %tat'%m me&ana

&ravi+a do proste izbire nastanitve, pravi+a do sodne0a varstva, pravi+a do 0ospodarjenja

K


31/74

. statuso$ $eana je oseba, ki ji je ta pravi+a pripadla osebno svobodo, $o1nost sojenjain prito1be zoper sodbi &ole0 te0a je bil ponekod vzpostavljen siste$ $uta+ije in +he+ks andbalan+es 4azadnje velja o$eniti e 0ospodarski vidik saj je $esto o$o0oalo prostotr0ovino in napredovanje po dru1beni lestvi+

?iterat'ra:Vilfan, Uvod, :/04?2 Pravo v zgoovini, 11. poglavje.

Pravna z,dvina F 8. %eznamvpraanj za vaje (teden med 4. 12. in *. 12#Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v "2. poglavju knjige Pravo v zgodovini

1. $aj % "ie %%e%!e in v &em je "ia nji5va avtnmija+ Pre"erite dm!e pd t&! ; v 12.p,avj'+ Raz"erite0 v &em %e !a)e avtnmija te5 %%e%!+

.oseske so bile vake skupnosti, ki soji pravilo$a naelovali 1upani .oseske so spadala$ed najstareje oblike pode1elskih avtono$ij

Veino$a so bili lahko podrejeni razlini$ teritorialni$ 0ospodo$, zato so bili 1upanipravilo$a podrejeni de1elski$ sodie$ kot teritorialni$ or0ano$

*vtono$ija se ka1e v te$, da so i$eli lastne avtono$ne or0ane in pravila *vtono$no sourejali skupne zadeve

V &oroili +esarske konstitu+ije, ki je poizvedovala o pravi+ah podlo1nikih skupnostih na6orike$ (H,!"=) se vidi avtono$ija% sodelovanje k$etov v lastnih zadevah V urbarjih sozapisovali njihove pravi+e in obveznosti podlo1nikov do 0ospodov, k$etje soodloajo v

sodnih zadevah

2. Opiite p%tpe! %jenja na de)e%!i5 %di&i5 in pi&ite vir0 !i nam ,a %pr&a. V &emprepznate zna&in%ti avtnmije pde)e%!e,a pre"iva%tva v nje,vem !vir'+ $a! t0 da 4.&en I. dea7eda za deelska sodi&a na 8ranjskemnaa,a en d -'n!/ij v zvezi % %jenjem t'di)'pan'+

Morali so priati pod prise0o, lahko so se opraviili izostanku na sojenju, e je njihov razlo0ni bil dober, so dobili denarno kazen-o1en+e si lahko poslali pred sodie, sa$o ko so bili do$a &ostopek je bil naprej predsodie$, ele nato so to1en+a pozvali na sodie

nailnosti% soodloanje k$etov, zberejo se trikrat letno

Iupani so bili prisotni, ker si poznali takratna pravila in da se je zato stvar razsodila popravi+i Upotevali so lokalna pravila

3. Pre"erite dme! de)e%!em %di&' Gri&ane. $aj 'pravni! de)e%!e,a %di&a Gri&anenavaja !t pravn pda, za tevi etni5 za%edanj de)e%!%dne ve&e+ Raz)ite0 za!aj je "iv ti%tem &a%' m)n0 da tevi za%edanj ne d,varja d&i' %tareje,a $ranj%!e,a de)ene,aprivie,ija in da %e 'pravni! nanj %p5 ne %!i/'je+

Upravnik de1elske0a sodia navaja za pravno podla0o za enkrat letno zasedanje veepravni obiaj, ki se je ustalil skozi as in nepostavljeno k$eko pravo

K


32/74

-rikrat na leto je bil privile0ij kranjske0a ple$stvaUpravnik se nanj ne skli+uje, ker je bil privile0ij podeljen e preden se je oblast v +esarstvudokonno patri$onializirala

8avnajo se jo krajevne$ obiaju

4. $aj nam za%edanji5 de)e%!%dne ve&e %pr&a Red za de)e%! %di&e a&e+ Ai ,re %amza zadeve %d%tva+

8ed za de1elsko sodie >ae povedo, da i$ajo v veljavi $os ri0ionis (veljavno obiajnopravo) Vea se skli+uje enkrat letno

6re tudi za upravno oblast ' o$ejitev svobode 0ibanja

Oblast nadzira podrejene, s te$ pa varujejo $onopol ze$ljike$u 0ospodu,

6. Na !rat! "nvite 'pravne in %dne r,ane za &a%0 ! % "ii Nadi!i Sven/i pd ,ej%!impatriar5m. $daj pridej pd Menet!e in !aj je p%e"n%t nji5ve,a p)aja+

Upravni or0ani% pokrajino upravlja 0astald -o je patriarhov zastopnik, ki je upravljal pokrajinoe$ljiki 0ospodje so lastniki ze$lji, ki so upravieni do dajatev, fevdal+i

.odni or0ani% Jurisdi+enti so bili zasebni fevdal+i, ki so predsedovali vaki$ sodni$ zboro$

Dekan oz 1upan je sestavljal sodie, sodni zbor in naeloval vasi

&od Eenetke pridejo leta !F#B *vtono$ija dose1e zelo razvite oblikeUprava% skupne vasi pod juris+idento$ ali pod 0astaldo$, naeloval je dekana zadeve +elotne doline% dekani se zberejo na skupne$ sestanku (aren0o)a zadeve obeh dolin% dekani na zdru1ene$ aren0u

Od benekih sloven+ev niso priakovali dosti davka, priakovali pa so obra$bo invzdr1evanje poti

8. $aj %e je % pre5dm pd Menet!e %premeni na pdr&j' r,aniza/ije %d%tva+ Pre"erite %idme! pd t&! 13.1 v tem p,avj' in ',tvite0 !a! pte!a %jenje in !d %di+

. prehodo$ pod Eenetke sodne0a zbora niso ve sestavljali dekani, a$pak prisedniki aeno dolino so sestavljali eno banko (sodni zbor)

0odnja delitev uprave od sodstva, to se vidi, ker to ponejo razlini ljudje

!=!(!"C) .ojenje k$eto$a, obdol1eni$a za u$or iz $aevanja%4a zboru so se zbrali obto1eni, patriarhov upravitelj, prie, to1nik in 1upani -o1nik inobdol1eni sta povedala svoja dejstva, sodniki in 1upani pa so se trikrat posvetovali z zbrani$i$o1$i .odba se zapie in prebere v latinske$ in do$ae$ jeziku

.odijo sodnik in 1upani

K


33/74

7. $aj je "ia banka+ $a! % iz"irai pri%edni!e+ $aj pa je "i pimenvan % %tarim%van%!im in %ven%!im izrazmprauda+ $d % "iijurati+ Najdite ji5 v dm!i5.

Eanka je bila sodni zbor, sestavljali so 0a prisedniki ene doline

&risednike so volili, ali pa si bili i$enovani na poseben nain ($ed nji$i ni bilo ve 1upanov)

.odna obravnava, sodni postopek je bil tako utrjen izraz, da 0a sploh niso preverjali

&rauda je slovanski izraz za dajatev .tara praudak$etje zahtevajo stare davke

Jurati so bili 1ivi zapisnikarji, najde$o jih v skupnosti, kjer pisava e ni prevladujoi nainko$unika+ije

Odlo$ki, (!=#,!"C) *vtono$ija Eenekih .loven+ev 7sto $na$on v 6riji in pristava (+eneje

kot notar)

*.V &em vidite -'n!/inan &itev med 'pravnimi in %dnimi r,ani pri Mene!i5 Sven/i5+ V&em pa vidite tri%tpenj%! de!an%! 'reditev in !atere %tpnje najdete v dm!i5+

2er $ed prisedniki (bili so voljeni) ni bilo ve 1upanov, pridejo do z0odnje delitve $edsodni$i in upravni$i or0ani,

8azlini ljudje opravljalo razline funk+ije Iupa je upravni or0an

-rostopenjska dekanska ureditev%

!st%Dekan na elu vsake vasi (avtono$ija soseske, posa$ina vaka skupnost)#st%Dekan na elu +elotne dolinearen0o (ustreza delitev de1elske$u sodiu)=st%Dekan na elu obeh dolin (dru1eni aren0o), dve dolini skupaj -u se zbira ple$stvo,

V odlo$kih 9ardski aren0o, njevski aren0o

;. $a! t0 da naj "i zdr')eni aren, pred%tavja /e ne!a! !me&!i de)eni z"r+

/na od nje0ovih nalo0 je nepotrebno po0ajanje z Eenetka$i o viini davka, ki so 0abeneani nala0ali pavalno

2$etje obeh dolin so bili podlo1niki razlinih 0ospostev, vendar so i$eli do beneke oblastienake dol1nosti (varovanje +estnih prelazev proti hasbur1ano$, vzdr1evanje +est)

6lavna nalo0a de1elne0a zbora je po0ajanje

1


34/74

11. $aj pa je "i ,r%! prav+ $ater pravn razmerje med ,r%!im ,%pdm in %,rni!i je'reja+ V &em je p%e"n%t te,a razmerja+ $a! ,a imen'jem+

6orsko pravo je pravo 0orskih skupnosti .kupnosti zakupnikov vino0radov na eni vinski0ori+i, i$enovani so0orniki, bili so lahko zelo razlini po stanu

Urejal je pravna raz$erja na vinskih 0ori+ah, dedni zakup $ed 0orski$ 0ospodo$ inso0orniki

&odobnost% zakup je deden in svoboden in obre$enjen z $anjo naturalno dajatvijo

6orski 0ospod je ze$ljiki 0ospod, ki je lastnik ze$lje na kateri je nastal ko$pleks0orskopravnih vino0radov

.o0orniki so zakupniki5

12. $aj % "ie Gr%!e "'!ve+ Za!aj je pri d zapi%a te,a prava in !m' je t "i v !ri%t+

6orske bukve so v ne$ini pisani zakon, izdan leta !@F= za tajersko in ki je v tej de1eliurejal pravna raz$erja v zvezi z 0orskopravni$i ze$ljii

4astal je zato, ker je de1elni knez 1elel reit spor $ed lastniki in zakupniki vino0radov .aj soprvi dru0i$ 1eleli poslabati zakupne po0oje

.o v korist so0ornikov 2er je postal za zaje$ deden

13. V !ateri de)ei je ,r%! prav0 !t je "i 'za!njen v Gr%!i5 "'!va50 -rman veja+$je pa ni ime -rmane vejave0 %e je pa v%een redn 'pra"ja+ Od !d pa imam5ranjeni5 ,rmn zapi%ni!v ,r%!i5 pravd0 !i % %e dvijae v %ven&ini+

Kor$alno je veljalo za tajerko

Vseeno so 0a uporabljali na 2ranjske$

O0ro$no zapisnikov 0orskih pravd i$a$o zaradi zahteve, da je treba 6orske bukve prebratina 0orskih pravdah &revedejo se v slovenin &red prevodo$ so se interpretirale pospo$inu

O delu 0orskih zborov 0ovorijo zapisniki

14. $d % "ii ,avni -'n!/inarji na ,ri z. ,ri/i+ Opiite p%tpe! ,r%!e pravde+ $a!nv, i,raj pri tem Gr%!e "'!ve0 za%ti nji5v %ven%!i prevd+

6orski 0ospod je ze$ljiki 0ospod, na i0ar ze$lji je nastal ko$pleks 0orskopravnihvino0radov

.o0orniki ali $ejai% dedni zakupniki posa$eznih par+el

6ornik% na vsaki 0ori le eden, predvse$ pa je bil izvrilni or0an

K


35/74

2aj1arji% podlo1niki, ki so se naselili na 0ori

6orske pravde so zbori so0ornikov ene 0ore, ki sestavljajo interesno skupnost .estajajo seenkrat letno pod predsedstvo$ 0orske0a 0ospoda ali nje0ove0a na$estnika

&revod sporoa slovensko pravno ter$inolo0ijo, zahteva da je treba 6orkse bukve prebratina 0orskih pravdah (potreba po prevodu v slovenino)*ktivnost slovenske0a ljudstva pri razvoju prava

16. $aj % "ie 9"&e %d"e+ Najdite primer v viri5

Obe sodbe so odloale o la1jih zadevah na 0ori+i Vsebovane so v noti+ah 0orskih pravd

&ri$er (!@#3!HHB) &ri$eri iz noti+ 0orskih pravd6ospod ne s$e te0a sa$ doloat oz delat

18. $aj vam nti/e iz zapi%ni!v ,r%!i5 pravd pved 'pra"i d&i Gr%!i5 "'!ev v!n!retni5 primeri5+ Primerjajte d&"e pri%tn%ti na z"r' z. pravdi (14. &en Gr%!i5"'!ev# in !n!retne d&itve %dni!v v tej zvezi+

4e subsu$irajo konkretne0a dejanja stanu pri$ata pod dolobe 6orskih bukev

4iso zelo stro0i, lahko ozostanejo, zaradi vije sile, plaajo soraz$erno $ajhno kazen

>e se ji$ je zdelo, da so dolobe v 6orskih bukvah v redu so to upotevali, e ne so paupotevali kaj dru0e0a4ihe se ni $o0el z0ovarjati, da 0a ni bilo ta$, saj je lahko poslal ko0a na$esto nje0a, ki bo

ta$

17. Primerjajte 1;. &en Gr%!i5 "'!ev in pa nti/ iz zapi%ni!a0 !i ,vri za!ri)anj'vin,rada. $aj a5! ',tvite+

!Hlen3!HB &rvo zarubi nato tozi

e$ljiki 0ospod se $ora dr1ati pravil V 0orskih bukvah so ista pravila za njih kot ta dru0e

V noti+i je potrebno najprej to1iti, nato rubiti (ravno obratno)

?iterat'ra: Vilfan, Uvod, str. 4104 in str. 1/2 Akr&$ej,#ravo v zgodovini, 1>. poglavje2

77 Del

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v ". poglavju knjige Pravo v zgodovini

K


36/74

1. Ai je a5! de)eni !nez na)i dave! v%em pre"iva/em de)ee+ $m' ji5 je a5! in v &emvidim izvr mderni5 dav!v+

4e, ker je veljala davna prostost ple$stva (zardi opravljanja vojake obra$be) -udi k$etjez njihovih 0ospostev ne plaujejo davkov 4jihovi dohodki so se patri$onalizirali

4alo1il jih je lahko sa$o oseba$ ko$orne0a pre$o1enja, se pravi, de1elnokne1ji$ $esto$,1ido$, de1elnokne1ji$ a0rarni$ 0ospodo$, +erkveni$ 0ospodo$ pod odvetnitvo$de1elne0a kneza

7zvor $odernih davkov je na eviden+i davkov

2. $aj % "ii de)eni %tanvi in !d % "ii nji5vi &ani+ $a!na je zveza med de)enimi %tanvi inde)enim z"rm+ Ai % %e p vrpi de)eni5 z"rv a5! 'dee)evai e pemi&i+ Od &e%a je"i t dvi%n+

De1elni stanovi so avtono$na korpora+ija privili0iranih oseb v de1eli, ki pod vladarjevi$vodstvo$ sa$a opravlja svoje zadeve

Vladarjevo vodstvo je bilo v te$, da je on edini lahko skli+al de1elni zbor

>lani de1elnih stanov so +erkveno in ple$stvo Delijo se na kurije% prelati, veliki 0ospodje,vitezi3oprode, hlap+i

De1elni stanovi so odloali o davkih v okviru de1elne0a zbora De1elni stanovi so udele1en+izborov De1elni zbor je kraj kjer lahko de1elni stanovi odloajo

Udele1ba na de1elne$ zboru je tela za pravi+o ple$stva, udele1evali so se pa 0a tudik$etje, prelati in dru0i stanovi 2$etov je bilo najve, a$pak izpueni so iz de1elnih zborov&ri nas $o0oe na 0orike$ de1elne$ zboru

Odvisno je bilo od 0ospodovih odloitev, saj je i$el vpliv

3. Za!aj je 'dee)"a me%t in preatv na de)enem z"r' tea v za&et!' za vadarjev pre!i/n!n/e%ij+

ato, ker je udele1ba na de1elne$ zboru sprva tela kot pravi+a ple$stva v de1eli De1elnizbor se je z0odovinsko razvil iz obasnih pre0ledov zbora ple$ike vojske, v te$ obdobjupa je nje0ova bistvena funk+ija e vedno povezana z vojsko oz z odobravanje$ vojske, vsepo0osteje pa tudi denarne po$oi vladarju (de1elne$u knezu)

.prva je vladar prosto odloal ko0a vabi in k0a ne Vladar ostale ni upoteval, ker niso vojakiin zato se ne po0ajajo

>lanstvo se iri, ker hoe ple$stvo, da e kdo davke plaa, zato silijo na $esta

Vladarju je bilo :zoprno; se po0ajati s stanovi

4. Raz)ite zvez med pravi/ %d&anja dav!i5 in pemi! avtnmij+

K


37/74

Vidik ple$ike avtono$ije je, da stanovi sa$o odloajo o davkih, ter da je razporeditev tehdavkov prepuena ple$iki$3stanovski$ or0ano$

&le$ii si sa$i razporedijo 7skali so kako bre$e soraz$erno razporedit

De1elnozborna avtono$ija i$a dve stopnji ! &le$ii i$ajo sodno avtono$ijo (o0rajnosodie) # .o privile0irani, ker sodelujejo na de1elnih zborih

6. $aj je "ia imenjska renta0 !aj pa imenjske knjige+

7$enjska renta je dohodek ze$ljike0a 0ospoda od podlo1nikov, koliken je bil razvidenurbarjev in preraunan v denar .o donosi od 0ospoda

7$enjske knji0e so bile davni kataster za od$ero davka na i$enje in prvi davni kataster prinas sploh Vanje so vpisovali davne napovedi .o eviden+a donosov ze$ljikih 0ospodov

Vilfan% ze$ljiki kataster ni davni kataster

8. Opiite0 !a! je na&ema pte!a de)enz"r%!i p%tpe! d&anja dav!i5 in vj%!i+

De1elni knez razpie de1elni zbor, pravilo$a enkrat na leto de1elni$ zboro$ se je knezlahko po0ajal osebno, ali pa je poslal nanj svoje de1elnozborske ko$isarje, dal ji$ jekredenno pis$o, obene$ pa ji$ je dal intruk+ije (obse1na pisna navodila kako najnastopajo na de1elne$ zboru)

De1elne$u zboru predseduje pravilo$a de1elni $aral &ostopek odloanja je zaje$al opisvojake0a stanja, vladarjevi predlo0i De1elni stanovi sestavijo od0ovor na propozi+ijo(predlo0) &ostopek je bil na$enjen od$eri vojake in davne obveznosti V zapovedne$listu je rezultat ko$pro$isa

&le$ii se po0ajajo, ker je potrebno or0anizirat obra$bo 4ae oze$lje so o0ro1ali -urki,zato je nastala naje$nika vojska, ki je bila bolj uinkovita &ojavljajo se podjetniki, ki toor0anizirajo, da so kaj e zaslu1ili

7. $atere nje,ve eemente a5! raz"erete iz dani5 dm!v+ $ateri d virv0 na primer0 jedme! !reden&ne,a pi%ma+

&ri$er kredenne0a pis$a najde$o v odlo$ku &ooblastilo +esarski$ ko$isarje$ zakranjski de1elni zbor (#3#B=)

4je0ove ele$ente najde$o e v ! 7n H Odlo$ku

2redenno pis$o je bilo potrebno izdat, da se je videlo v e$ so ko$isarji predstavljalivladarja, o e$ se sploh lahko po0ovarjajo, po0ajajo

V zapovedne$ listu so rezultati ko$pro$isov

K


38/74

*. V &em je de)eni z"r z,dnje mderne d"e pred5dni! dananji5 "'r)azni5 paramentv+ V&em pa ni+

*% Odloanje o skupnih zadevah, odobravanje davkov, veinsko naelo pri 0lasovanju,naelo reprezentan+e (e vedno pa i$a$o veliko ljudi, ki niso bili voljeni, tja pridejo zaradisvoje0a osebne0a polo1aja)

47% poslan+i niso bili voljeni, zbor ni i$el zakonodajne pristojnosti

4aelo reprezentan+e% za predstavnike

Voljen je bil $estni 1upan, $estni sodniki, kateri so voljeni v funk+ijo

;. $a! je -rman vejaa 3onstitutio 3riminalis 3arolina+ Za!aj+ Etemejite z dm!m.

Veljala je sa$o subsidarno, zaradi salratorine klavzule na kon+u zakonika, ki je doloila, dapri$arno e vedno velja iura propria, tako da i$a lokalno pravo prednost

V odlo$ku onstitutio ri$inalis arolina (@,#BC), zadnji stavek :Vendar pa s te$ $ilostni$opo$injanje$ ne 1eli$o volilni$ knezo$ in stanovo$ odvzeti nobenih njihovih starodavnih. pravo$ skladnih in pravnih obiajevP

1


39/74

-a .louenski 7eQi0 je zaje$al% 2ranj+e, 2oro+e, tajer+e, Dolen+e, 7strane, rvate,2rashov+eP

12. $aj je "i ripartit+ Ai je veja t'di na dananjem %ven%!em zemj'+ Etemejite.

-ripartit je bil trodelni zbornik obiajne0a prava kraljestva O0rske0a 4a$enjen je biluzakonitvi, potrdila sta 0a 1e dr1avni zbor in o0rski kralj, vendar zaradi odpora vije0aple$stva ni dobil dr1avne0a peata in zato ni i$el zakonske $oi

2ljub te$u se je uporabljal na O0rske$ in na rvake$ Veljal je na delu slovenske0aoze$lja, v &rek$urju

13. Ai a5! pazite na&en razi! med zatrjevan vejav prava na O,r%!em in v Svetemrim%!em /e%ar%tv'+

V .veto ri$ske$ +esarstvu velja statutarno pravo, ne vladarjevo pravo O0rska, ki pa je doleta !@#C, uporabljala vladarjevo pravo (takrat pa se pove1e z *vstrijo)

V .8u velja lokalna nor$a na splono, kar je posledi+a pravne0a partikulariz$a inpatri$onaliza+ije -u se je tudi ple$iki polo1aj nasproti vladarjeve$u okrepil, fevdipostanejo dedni, na O0rske$ pa ne

?iterat'ra:S. Vilfan, Uvod, str. 4-01??2 Akr&$ej, Pravo v zgoovini, 13. poglavje2

Pravna z,dvina F 7. %eznam vpraanjza vaje (teden med 12. 12. in18. 12#

Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v ". poglavju knjige Pravo v zgodovini1. $aj pmeni re/ep/ija rim%!e,a prava in !daj d nje pride+ Za!aj+

8e+ep+ija ri$ske0a prava je ponovna uporaba 8&, ki se zane uporabljati od !# do [email protected] Do nje pride zaradi novih 1ivahnejih 1ivljenjskih po0ojev in zaradi te1nje dru1be pourejanju ko$pleksnejih pravilOdloilno je bilo tudi vnovino odkritje Di0est

2a1ejo se ri$ski funk+ionarji% sodnik (iude)

2ljuna je uporaba v +ivilne$ pravu 0lede pre$o1enja

K


40/74

2. $aj raz'mete z izrazm ob&e pravo+ $atere dee "%e,a+ Pvezava % -evdnim pravm+

Obe pravo (ius +o$$une) se uvra v kate0orijo olanih pravnikov, uporablja se tudi ter$inueno pravo, ker so 0a poznali sa$o tisti, ki so 0a tudiraliV poje$ obe0a prava pravilo$a teje$o% re+ipirano ri$sko pravo s fevdni$ pravo$ (+orpusiuris +ivilis) in dele kanonske0a prava

Kevdno pravo je postalo del obe0a prava s lo$bardski$ pravo$ (srednjeveko pravo),vkljueno v libri feudoru$ (skupaj objavljeno)

Justianove$ pravu so dodali e zbirko zasebnih predpisov fevdne0a prava

3. $daj %e je "&e prav za&e 'vejavjati+ Za!aj+ $a!ne % "ie vire+ $d je "i Irnerij+

Obe pravo se je uveljavljalo na univerzah od !# .t dalje, vendar se pravo ni zelo pojavljalov praksi .i+er se je obe pravo pojavljalo 1e pred te$ !# st ni najbolj tono

-o je povezano s partikulariza+ijo prava in naelo$, da i$a partikularno pravo pri$arnoveljavo Oviralo jih je ple$stvo

&otreba je nastalo, ker so preuevali kanonsko pravo, ponovno odkritje Di0est,

7rnerij je bil jurist iz Eolo0ne kone+ !! st8azporedil je Justinjanovo pravo nje0ovi$i uen+i je zael (na podla0i odkritih Di0est)or0anizirano tudirat ri$sko pravo

4. $a! je v na&e' re/epiran rim%! prav ("&e prav# veja+ Najdite '%trezna dm!a.

8e+ipirano 8& je veljalo subsidiarno -o po$eni le v odsotnosti partikularne0a prava (nprtudi ko niso $o0li najti od0ovorov, obstoj katere0a je treba najprej dokazatiVasih je bilo veliko te1je dokazat partikularno pravo 8& pa je la1je dokazat

&ri$er% "3##A .a$uel .trRk, !B3##" Odredba o zaposlitvi v dr1avni slu1bi in F3##C 8ed zadr1avno ko$orno sodie

6. $d je "i izre/n prti 'vajanj' ani5 pravni!v v dr)avne %')"e+ Najdite '%trezendme!. Za!aj+ $a!ne % "ie p%edi/e ta!ne,a dpra za '%tvarjanje in 'pra"

prava+

7zre+no proti so bili de1elni stanovi ' ple$ii, ker je uinkoviteja uprava utesnjevala njihovo$o.vetnike si je izbiral vladar sa$, to po$eni, da si je dal postaviti najbolje in najbolj vee$o1e, predvse$ je iskal tiste, ki so bili izobra1eni 7zobra1en+i (bili so iz vseh dru1benihslojev) so dobili donosne slu1be, ple$ie$ to ni bilo ve, saj so bili pred te$ po$e$bni, 1esa$o zaradi te0a, ker so se rodili po ple$eniti liniji

4apeta raz$erja se pojavijo tudi na univerzah &le$ii so bili $anj delovni, hodili so v0ostilne Eila je notri tudi jea, velika napetost

&ri$er% F3##C 8ed za dr1avno ko$orno sodie, @3##C 6rava$ina bavarskih de1elnihstanov,in C3##C Ulri+h von utten

K


41/74

esar Maksi$iljan 7 ni i$el $oi, da bi za prisednike i$enoval sa$o zveste pravnike&osledi+a je bila, da je $oral vladar privoliti v ko$pro$is, da je bilo polovi+a prisednikov evedno laikov (ple$iev)8& je veljalo subsidiarno

8. $daj pa % za&ei zap%vati ane pravni!e+ $d je pri tem prednja&i+

Vstop pravnikov v slu1be so vidi leta !=#B v pis$u, v katere$ se pojavi potreba po olane$pravniku v a$bur0u in prosijo, za ene0a pravnika iz univerze -e$u se ne u0odi,prepovedano je bilo da pravniki zapuajo de1elo Vidi se da so bili +enjeni V dananji 7talijije bil nekdo, ki je hotel prepreiti be0 $o10anov

&rvi je bilo doloeno !FH@, da $oral nekdo i$eti pravniko izobrazbo, ko +esar Maksi$iljan7 ustanovi de1elno ko$orno sodie &olovi+a jih $ora biti doktorjev prava

7. Ai je "&e prav v Svetem rim%!em /e%ar%tv' !a!en vadar !daj -rman 'za!ni+ $a!pa %e ,a za&ne ptem 'pra"jati v pra!%i+

4e, obe0a prava ni noben vladar for$alno uzakonil Uporablja se le v odsotnostipartikularne0a prava (iura propria), obe pravo pa je veljalo subsidiarno

*. $a! %e je re/epiran rim%! prav 'pra"ja v nvem ve!'+ $aj je v tej zvezi zna&eva

izraz usus modernus pandectarum+

V nove$ veku se je re+ipirano ri$sko pravo uporabljalo kot posredna oblika pravneliterature, ki se je ukvarjala z odnoso$ $ed do$ai$ in obi$ pravo$, prijelo se 0a je i$e:zapisano pravo;Vendar se je obe pravo uporabljalo subsidiarno, torej, e je obiaj ne0otov8e+ipirane$u ri$ske$u pravu so v nove$ veku nasprotovaliobutili so 0a kot zastarele0a

7zraz usus $odernus pande+taru$ po$eni us$eritev avstrijske pravne zanosti iz zakonodajevse do kodifika+ij

(Ee+k$ann tudi dokazuje koliko 8& je na tajerske$)

;. $daj "&e prav na naem zemj' 'radn iz,'"i vejav+

Obe pravo iz0ubi veljavo s prvi$i kodifika+ija$i &ri nas je to s spreje$o$ OD leta !"!#

&ristai ra+ionalne0a prava so sprejeli naravno pravo

8a+ionalistina $iselnost, ki se je bolj na0ibala k naravne$u pravutiste$u pravu, ki 0a je$o u0otoviti po razu$ski poti

8atio s+ripta Vladar je hotel i$eti vejo oblast, bil je proti tiste$u, kar $u je je$alo $o1Obe pravo je lahko tudi po$enilo% vladarjeva volja je $o zakona

K


42/74

1


43/74

7deje v odlo$kih%!3#=@ patent o postopku v podlo1nikih zadevah% v postopku so prepoznani uradniki, ki soznak absolutiz$a Vladar s te$ nadzira ze$ljika 0ospostva -o se vidi tudi v te$, da selahko podlo1niki prito1ijo

F3#=A &atent o odpravi nesvobode% prosta izbira pokli+a, prostost 0ibanja

&ravni absolutize$% vladar ustvarja pravo, +entraliza+ijske refor$e Vladar noe, da ze$ljiki0ospodje dobijo toliko, zato vzpostavi tudi 2*-*.-8/, v katerih i$a vpo0led v bre$ena&red te$ pa je i$elo vpo0led v dajatve ple$stvo (stanovi), vedeli so iz i$enjske knji0ee$ljiki 0ospod je i$el vpo0led v urbarje, k$etje so pa (itak) vedeli koliko plaujejo Vladaruvede katastre, da preprei zlorabe

4aravnopravne ideje v odlo$kih% F3#=A &atent o odpravi nesvobode% prosta izbira pokli+a,prostost 0ibanja

2. Raz)ite0 !d ima v tem "d"j' za!ndajn "a%t+ Ai v tem "d"j' v%e%!zi vejae vadarjev prav+

akonodajno oblast i$a vladar, je edini nor$odajale+, ki uzakonja (kodifi+ira) na pravne$podroju

Do sredine !" st i$a$o politini absolutize$

&ole0 vladarjeve0a prava velja e kanonsko (+erkveno), obe pravo in obiajno pravoVladarjevo pravo se uveljavlja poasi

3. Ai je a"%'tni vadar a5! ta!j in "rez te)av dpravi p%edi/e pr/e%apatrimniaiza/ije "a%ti+ Pja%nite0 d !daj naprej vadar pri na% re% razpa,a zvzp%tavjenim dr)avnim %dnim in 'pravnim %i%temm+

4e, vladar ni $o0el odpraviti brez te1av posledi+e pro+esa patri$onaliza+ije oblasti, saj sobili (ple$iki) stanovi e vedno $oni&ri vzpostavljanju lastnih upravnih in sodnih or0anov in dru0ih poskusov poenotenja prava,0a je ovirala $o +erkve in ple$stvaVladar predvse$ ni$a denarja, da bi ustvaril uradniki aparat -a$ kjer e ni bilo or0anov, jihje lahko vzpostavil, kjer pa so 1e bili, pa jih je te1ko odpravil

4a +entralni ravni lahko prenese svoje funk+ije Vzpostavitev okro1ji Vije instan+e prehajajov dr1avne sfereO0rajno sodie je ple$iko, pote$ pa 0a zdru1ijo in postane dr1avno4a dr1avni ravni vzpostavi ko$orno pre$o1enje$ videdo$a in dr1avne0a 0lavarja&atri$onialna oblast je v rokah stanov

Vladar ni odpravil patri$onialne0a sodstva, ker bi $oral postavit or0ane in jih plaat -o jetudi 0lavni razlo0, da ne odpravi patri$onialne oblasti (ni$a denarja)

K


44/74

4. V &em %e pri vzp%tavjanj' dr)avne,a 'pravne,a %i%tema !a)e vpiv re-rm navja!em pdr&j'0 !a! pa vpiv dav&ni5 re-rm+

4astajajo okraji, in si+er uradi v zvezi z or0aniziranje$ vojske 4astajajo kantoni

aetki or0anizirane vojske so v tevilnih oddelkih &ride do tetja prebival+ev, prav zaradinabora Oze$lje razdelijo na tevilne oddelke (naborni okraji)

Vpliv davnih refor$% nastajajo upravne obine, zaradi obdavevanja -o so katastrskeobine nji$i so doloevali tudi dru0e $ejne enote

6. $aj % "ii !r)ni 'radi0 d !daj ji5 pznam in !a!ne pri%tjn%ti % jim "iepverjene+ Etemejite %vj d,vr z dm!i iz patentv.

Okro1ni uradi oz 28/.7J/ so spreje$ali prito1be proti ze$ljiki$ 0ospostvo$ 4a$en je bil

presekati vez $ed patri$onialni$i 0ospodje in de1elski$i stanoviVodijo katastrske $apa, vodijo eviden+e pri tlaki (nadzor nad vpisovanje$ v knji1i+e)

!3#=@ &atent o postopku v podlo1nikih zadevah% e je k$et u0ovarjal o viini obveznosti, o te$ odloajo kresije e je u0ovarjal o podlo1nike$ statusu, tako odlobo sestavi podlo1niki odvetnik

(#3#=C) in o te$ odloa sodie

8. $atere % "ie ti%te 9pd)ni!e zadeve0 !ateri5 je "i m,&e za&eti p%tpe! v te5zadeva5 p patent' iz 17*1+ E,tvite pvezav z nvim na&inm vdenja eviden/

dav&ni5 %nv0 !i ,a 'vede =arija erezija

&o patentu o podlo1nikih zadevah je bilo $o0oe zaeti postopek% Viina dajatev oper osebne0a statusa /viden+a tlake ahteva odpustne listine, e k$et zapusti k$etijo

&ovezava z naino$ vodenja eviden+ davnih osnov Marije -erezije, je v katastrih, skateri$i dobi vpo0led ze$ljikih 0ospostev

7. Pvzemite ,avne -aze P%tp!a v pd)ni!i5 zadeva5. i,av r,an je )'pan v temp%tp!'+

6lavni fazi postopka sta%7 st% postopek pri ze$ljike$ 0ospodu77 st postopek pri kresiji (prito1bena stopnja)777 st je le izje$o$a 4a kresiji $orajo odsvetovati nadaljnji postopek

Iupan je vladarjev or0an (!,@a,#=@), saj podlo1nik pove vprio 1upanov $u katerih zadevah$u $orajo u0odit *vtono$ije se pa odpravljajo

K


45/74

*. $aj %e v !vir' re-rm pd)ni!e,a p)aja %premeni na pdr&j' !azen%!e,a prava+$atera pravna a!ta %ta e p%e"ej pmem"na na tem pdr&j' in !aj je nj'na v%e"ina+

4adzor nad de1elski$i sodii (onstitutio ri$inalis -heresiana)

a te1ja kazniva dejanja so pristojna de1elska sodia Eila so privile0irana (De1elski sodnikje bil olan pravnik)

&o$e$bna pravna akta sta% &odlo1niki kazenski patent (vilfan !!B) O$ejeval je pravi+e pati$onialne0a sodstva

2azni nad " dni je lahko izreklo le s pristanko$ kresije Denarnih kazni ni s$elo izrei

&atent o postopku v podlo1nikih zadevah je urejal pot, po kateri naj podlo1nikuveljavlja svoje prito1be proti 0ospostvu >e je bil spor le o posa$eznih podlo1nikihobveznostih, je po upravni poti odloala kresija, e je lo 0lede sa$e podlo1nosti je$oral sestaviti to1bo podlo1niki odvetnik in je odloalo sodie

;. V &em je intere% vadarja pri razreevanj' %prv med pd)ni!i in ,%p%tvi+

-rudijo se vzdr1evati $ir

6re tudi za vpraanje davne $oi k$etov, da se ne bi ze$ljika 0ospostva prispevala ve

Vladar je hotel, da ne bi prilo do povezave $ed k$eti in do k$ekih uporov

1


46/74

13. $ateri &en pa ,vri re'i/iji ta!e+ $aj t pmeni+

8elui+ija tlake po$eni odkup v obliki do0ovora $ed ze$ljiki$ 0ospodo$ in podlo1niko$, pokatere$ naj bi se tlaka spre$enila v denarno dajatev

O te$ 0ovori FB len, (=3#=A) (8obotni patent za 2ranjsko

14. $je v r"tnem patent' nrmdajae/ predvideva zra" ta!e in j p%!'a prepre&iti.$a!+

V F# lenu (=3#=A)

Doloi, da se dajatev ne s$e razdeliti na pol, na ve dni

Vozna tlaka teje za vejo obveznost kot rona tlaka -laka se ne s$e prestavljati iz tedna v

teden . tlako se opravi tono doloeno koliino dela

16. $a! je p Nevjni!em patent' % %v"d %!epanja za!n%!e zveze0 !a! % %v"d,i"anja in z dr',imi %v"&inami+ $atera pat pd)nitva je ta! t'di -rmandpravjena+

&o 4evoljnike$ patentu je dovoljena% &rosta $o1nost 1enitve &rostost 0ibanja ($o1nost zapustitve k$etije, e se je za k$etijo nael pri$eren

naslednik) Odpravljena slu1ba v 0ospodarjevi hii &repoved, da bi se iz naslova osebne svobode zahtevale kakne dajatve

Odpravljena osebna plat podlo1nitva !A"#

18. $atera pat pd)nitva pa e %taja0 v &em %e !a)e in !daj ee je dpravjena t'di ta+Ostaja pre$o1enjska plat podlo1nitva (stvarna plat)

2a1e se v dajatvah Odpravljena je leta !"F"

17. $atera vzr!a %ta navedena na za&et!' eran&ne,a patenta !t vzr!a za nje,v'za!nitev+ $a! j' raz'mete+

Da se s prisilo v zadevah vesti dela sa$o kodoDa veri in dr1avi prinaa kranska skupnost veliko koristi

Veliko 0ospodarskih koristi in s te$ 1elja privabit koloniste Verska strpnost se ka1e za dru0ekranske loine4e 1eli iz0ubiti prebival+ev in ne 1eli nenaseljenih predelov

K


47/74

1*. $aj pmeni pjem teran/a p eran&nem patent'+ P%!'%ite ,a predeiti.

-oleran+a po$eni strpnost, da tolerira3dopua tudi tisto s i$er se ne strinjaOziranje na delavnost in ne na vero

Odprte so javne slu1be in s te$ veliko spre$e$b

1;. Ai patent 'za!nja %v"d verizpvedi+ Ai mrda ve%te0 !daj je !r&an%tv prvi&prid"i %tat'% dr)avne verizpvedi+ Ai je "ia v 5a"%"'r!i5 dedni5 de)ea5!ati!a vera nepretr,ma edina 'radna verizpved+

4e, a$pak sa$o do pripadnike kranske vere,

&rvi je kranstvo pridobilo status dr1avne veroizpovedi v s +esarje$ -eodozije$ od ="!leta naprej

V habsburkih dednih de1elah ni bila katolika vera nepretr0o$a edina uradna veroizpoved,to se najbolje vidi v asu refor$a+ijo, ko se pojavijo tudi dru0e

2


48/74

aradi $eanskih zahtev po ustavi, pritiska bur1uazne revolu+ije 6lavni +ilj bur1uaznerevolu+ije je ustava oteli so i$eti oblast, ki bo nazdirala oblast ' parla$ent

9eta !"F" enodo$na konstituanta ni bila sposobna sprjejeti ustave, zato jo je +esar $ar+a !"FHrazpustil in sa$ raz0lasil raz0lasil je oktroirano ustavo

Ustavo so si+er takrat doje$ali kot vladarjevo darilo

akajG Kran+ Jo1ef 7 ni $o0el popolno$a odstopiti od zahtev revolu+ije, zato je bil pod pritisko$Uvede naelo delitve zakonodajne oblasti $ed +esarje$ in parla$ento$

2. D !a!ni5 vitev je pri v et' 1*4* in v !a!en z"r+ $ateri %!ep0 !i ,a ta z"r '%pe%prejeti0 ni ve& ni!i dpravjen0 in ,a /e%ar !a%neje e e ptrdi+ Na !a!en na&in je ptemt izpejan+

9eta !"F" so bile volitve v dr1avni zbor na Dunaju &ole0 te0a so bile tudi volitve v frankfurtski

parla$ent, ki pa so 0a bojkotirali

Dr1avni zbor uspre sprejeti naelni sklep o ze$ljiki odvezi (odprava fevdalnih raz$erji)

Vsa k$eka bre$ena, ki so jih bili podlo1niki dol1ni fevdalni$ 0ospodo$ (ker so izvrevali javnefunk+ije) in dru0a bre$ena, npr 0ostaev, ki so po$enila osebno bre$e, so bile OD&8*V9J/4/E8/ OD2OD474/ a dru0a podobna bre$ena so dolo1ili $o1nost odkupa, odpravili pa so jihv pri$eru je to predla0al zavezane+ in jih odkupil

3. $a! raz'me pjem '%tave =atija =ajar+ Etemejite z dm!m.

Matija Majer razu$e poje$ ustave kot :zlat +esarski dar; (+esarjevo darilo) Ustavo razu$e kotnje0ovo dobro voljo&ri Majerju se e vidi staro absolutistino raz$iljanje, saj se nje0ova potreba po ustavi, bere kotpopolna zaupni+a +esarju

V bistvu je oktroirana ustava vladarju vsiljena, saj on bi lahko vladal tudi brez nje&odobno kot Majer so raz$iljali tudi dru0i

4. $a!n dr)avn 'reditev predvideva '%tava iz eta 1*4; in d !daj veja+ Od !daj %pet ee

a5! ,vrim "nvitvi '%tavne,a )ivjenja+ Ai %prejmej nv enten '%tavni a!t+

Ustava iz leta !"FH predvideva avstrijko dedno $onarhijo (=,#,#"!)Kederalize$ker predvideva de1elne avtono$ije&arla$entarna $onarihja+esar in (enodo$en) parla$ent

Ustava velja do =!!#!"@!, ko jo Kran+ Jo1ef s silvesterski$ patento$ odpraviO obnovitvi ustavne0a 1ivljenja 0ovori$o v letih !"CB!"CH, ko pade neoabsolituze$ in jesprejetih ve zakonov ustavne narave

6. $a!en %tat'% imaj de)ee p '%tavi 1*4;+ $a! raz'mete njen 77. &.0 !i pravi0 da%tanv%!e '%tave ne vejaj ve&+

K


49/74

De1ele so po ustavi iz leta !"FH avtono$ne enote in i$ajo status nerazdeljenih historiniohde1el&osebnost *vstrijske0a +esarstva je, da i$a zelo velike avtono$ne enote

AAlen (=3#"=) po$eni, da ni ve stanovskih ustav in zborov &le$ii se $orajo pote0ovati za

javne funk+ije &ostavljena je zahteva, da $orajo biti stanovi voljeni in ve ne s$ejo priti nafunk+ijo, zaradi svoje0a statusa .i+er pa privile0ijev niso isto iz0ubili, saj so si kot veleposestnikiodprli vrata za de1elni zbor, saj je bilo volil+ev pre+ej $anj

8. $aj je ("ia# krajevna ob&ina+ $daj % te ente 'radn 'vedene+ $a!na je nji5va pvezava% !ata%tr%!imi "&inami+

2rajevna obina postane najni1ja enota sa$ouprave aradi bur1uazne revolu+ije so zdajavtono$ne enote 2rajevna obina je iz$erjena katastrska obina

2atastrsk obina je upravna enota za davne na$ene

&ovezava s katastrsko obino, je v te$, da ena katastrska obina je krajevna obina 9ahko pase zdru1i v ve katastrskih obin v eno krajevno obino >e pa se je veja katastrska obinauje$ala s naselji, so jo pustili na $iru 9judje lahko odloajo o svojih zadevah -o prinese zakon oobinah @B leta !H stoletja :.vobodna obine je te$elj svobodne dr1ave;

7. $a! % %i Sven/i (=ajar# pred%tavjai "&in v %vji5 razmijanji5 Zedinjeni Svenijiin /enite0 !a! reane % "ie nji5ve pred%tave ,ede na !a%neje %prejeti Za!n "&ini+Za!aj % %i pjem "&ine a)je pred%tavjai !t pjem ("'r)azne# '%tave+

(F,#"F)Obino so si predstavljali kot skupno upravo vake0a sveta Iupan je od0ovoren za izvrevanjedoloil in da i$a predstavniko funk+ijoObina naj bi poskrbela za svoje dohodke Iupan naj bi i$el = leta $andat, politino od0ovorenObina bi bila svobodna .a$ostojno odloanje o obinskih davkih

ahteve so bile dokaj realne, ker je bila avtono$ija $ed slovenski$i prebival+i nadpovprenorazvita e v dobi absolutiz$a&rebivalstvo je i$elo na lokalni ravni vestoletne izkunje (pode1elke soseske)

akon o obinah potrdi, kar Majer o$enja V obinah se lahko odloa o zadevah lokalneskupnosti

&oje$ obine so si la1je predstavlali kot poje$ ustave, saj ji$ ideja, ko je dr1ava o