Vprašanja in odgovori na temo MiFID II/MiFIR
VARSTVO VLAGATELJEV
Opozorilo:
Ker Agencija za trg vrednostnih papirjev v odgovorih na vprašanja tolmači evropske predpise
opozarjamo, da se lahko izraženo mnenje v odgovorih na vprašanja spremeni zaradi drugačnih
pojasnil pristojnih evropskih institucij. Agencija za trg vrednostnih papirjev odgovarja le na
konkretna vprašanja, vezana na obveznosti subjektov po MiFIR in MiFID II, in ne pojasnjuje
oziroma odgovarja na vprašanja, vezana na razlike oziroma primerjavo med obstoječimi
predpisi (ZTFI, MiFID) ter MiFIR in MiFID II
Kazalo
OPREDELITVE POJMOV IN IZJEME ................................................................................... 7
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ................................................................... 7
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ................................................................... 7
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ................................................................... 8
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ................................................................... 8
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ................................................................... 9
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................10
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................10
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................11
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ....................................................................11
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................12
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................12
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................12
Vprašanje 13 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................15
Vprašanje 14 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................16
Vprašanje 15 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................17
Vprašanje 16 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................19
Vprašanje 17 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................20
Vprašanje 18 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................20
INVESTICIJSKO SVETOVANJE .........................................................................................21
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................21
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................21
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................22
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................23
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................24
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................24
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................24
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................25
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ....................................................................26
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................26
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................27
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................27
INVESTICIJSKE RAZISKAVE .............................................................................................28
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................28
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ..................................................................28
PRIMERNOST IN USTREZNOST ........................................................................................30
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................30
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................30
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ....................................................................31
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..................................................................31
IZVRŠEVANJE NAROČIL STRANK ....................................................................................33
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................33
Vprašanje 1a (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ..................................................................33
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 14.2.2018) ....................................................................34
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 14.2.2018) ....................................................................34
Vprašanje 3a (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................35
Vprašanje 3b (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................35
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 14.2.2018) ....................................................................35
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................37
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................37
SPODBUDE .........................................................................................................................39
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................39
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................39
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................39
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................39
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ..................................................................40
Vprašanje 5a (Zadnja posodobitev 25.9.2019) ..................................................................41
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................42
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ..................................................................44
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ..................................................................45
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ..................................................................45
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................46
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................46
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................47
Vprašanje 13 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................48
Vprašanje 14 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................48
OBVEŠČANJE STRANK .....................................................................................................49
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................49
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................50
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................50
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................51
Vprašanje 4a (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................52
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................53
Vprašanje 5a (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ..................................................................53
Vprašanje 5b (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ..................................................................54
Vprašanje 5c (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................54
Vprašanje 5d (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ..................................................................56
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 22.9.2017) ....................................................................56
Vprašanje 6a (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................57
Vprašanje 6b (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................58
Vprašanje 6c (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................59
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................60
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................61
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................61
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................61
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................62
Vprašanje 11a (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ..............................................................63
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................64
Vprašanje 13 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................64
Vprašanje 13a (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ................................................................66
Vprašanje 14 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................67
Vprašanje 15 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................68
Vprašanje 15a (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................69
Vprašanje 16 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................69
Vprašanje 17 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................69
Vprašanje 18 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ..................................................................70
Vprašanje 18a (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ................................................................70
Vprašanje 18b (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ................................................................71
Vprašanje 19 (Zadnja posodobitev 22.12.2017) ................................................................71
Vprašanje 20 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ..................................................................72
Vprašanje 21 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................72
Vprašanje 22 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................73
Vprašanje 23 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................75
Vprašanje 23a (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................76
Vprašanje 24 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................76
Vprašanje 25 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................76
Vprašanje 26 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................77
Vprašanje 27 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................78
Vprašanje 27a (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................78
Vprašanje 27b (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................79
Vprašanje 27c (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................80
Vprašanje 28 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................80
Vprašanje 28a (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................80
Vprašanje 29 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................81
Vprašanje 30 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................81
Vprašanje 31 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................82
Vprašanje 31a (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..............................................................83
Vprašanje 32 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................83
Vprašanje 33 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ................................................................84
PRITOŽBE STRANK ...........................................................................................................86
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................86
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................86
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 26.9.2017) ....................................................................87
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 14.2.2018) ....................................................................87
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................88
ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ .89
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................89
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................90
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................92
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................93
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................94
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................94
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) ....................................................................95
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ..................................................................96
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 23.11.2018) ..................................................................97
ODVISNI BORZNOPOSREDNIŠKI ZASTOPNIK ................................................................99
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) ....................................................................99
TRŽENJE SKLADOV IN STROŠKI ................................................................................... 100
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) .................................................................. 100
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) .................................................................. 100
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 21.3.2018) .................................................................. 101
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) .................................................................. 101
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) .................................................................. 102
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 29.5.2018) .................................................................. 103
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 15.10.2018) ................................................................ 104
OPREDELITVE POJMOV IN IZJEME
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
MiFID2 zahteva, da bo treba imet vsako komunikacijo s stranko na trajnem nosilcu podatkov.
Kako se vzpostavi tovrsten arhiv komunikacije (zahteve) in kaj se šteje za trajni nosilec na
splošno in v primerih, ko ima BPD samo sestanke s stranko? Ali se kot trajni nosilec smatra
primerno tudi telefonsko snemanje?
Odgovor 1
Opredelitev (trajnega) nosilca podatkov in zahteve za investicijska podjetja povezane z njim v
največji meri urejajo uvodna stavka 57 in 82 ter 62. točka prvega odstavka 4. člena
(opredelitev), 16. člen (organizacijske zahteve), 23. člen (nasprotje interesov) in 25. člen
(presoja primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam) Direktive 2014/65/EU in Delegirana
uredba 2017/565. Iz navedenih določb izhaja, da je pojavnih oblik trajnega nosilca podatkov
lahko več, vendar mora ta izpolnjevati pogoje določene z njegovo opredelitvijo ter druge pogoje
(glej na primer pogoj iz 3. člena Delegirane uredbe 2017/565).
Pri sestankih investicijskega podjetja s stranko se tako kot primeren trajni nosilec podatkov
lahko šteje tudi zabeležka sestanka v pisni obliki na papirju. Zabeležke osebnih pogovorov s
strankami morajo vsebovati vsaj informacije o datumu in času sestanka, lokaciji sestanka,
udeležencih, pobudniku sestanka in o relevantnih informacijah o naročilu stranke, kar vključuje
ceno, obseg in vrsto naročila ter kdaj se bo naročilo posredovalo ali izvršilo.
Kot trajni nosilec podatkov se lahko (če shranjevanje podatkov nas njem ustreza pogojem za
to) šteje tudi snemanje telefonskih pogovorov, pri čemer mora biti stranka pred opravljanjem
storitve sprejemanja in posredovanja naročil oziroma izvrševanja naročil o snemanju ter o
hrambi takšnih posnetkov, v skladu z osmim odstavkom 76. člena Delegirane uredbe
2017/565, obveščena.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Kakšna je definicija za counterparty in kakšna za stranko oz. razlika?
Odgovor 2
Stranka je v 9. točki prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU opredeljena kot katera koli
fizična ali pravna oseba, za katero investicijsko podjetje opravlja investicijske ali pomožne
storitve. Direktiva 2014/65/EU nadalje razmejuje tudi med profesionalnimi strankami,
neprofesionalnimi strankami in primernimi nasprotnimi strankami (angl. eligible counterparty).
Opredelitev prvih in drugih je podana v 10. in 11. točki prvega odstavka 4. člena Direktive
2014/65/EU, medtem ko opredelitev primerne nasprotne stranke izhaja iz drugega odstavka
30. člena Direktive 2014/65/EU in zajema, če zakon tako določa, tudi osebe, ki so določene s
tretjim in četrtim odstavkom 30. člena Direktive 2014/65/EU. Postopek v zvezi z opredelitvijo
primerne nasprotne stranke je opredeljen tudi v 71. členu Delegirane uredbe 2017/565.
8
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Prosimo za definiranje razlike med execution only in investicijskim svetovanjem ter
upravljanjem premoženja po Mifid II?
Odgovor 3
V izogib ponavljanju se Agencija v tem delu sklicuje na opredelitve pojmov, ki so že
opredeljene v Direktivi 2014/65/EU oziroma v iz nje izvedeni Delegirani uredbi 2017/565, kot
sledi:
- pojem investicijskega svetovanja je opredeljen v 4. točki prvega odstavka 4. člena Direktive
2014/65/EU ter v 9. členu Delegirane uredbe 2017/565,
- pojem gospodarjenja (upravljanje portfeljev) je opredeljen v 8. točki prvega odstavka 4.
člena Direktive 2014/65/EU,
- pojem izvrševanja naročil v imenu strank je opredeljen v 5. točki prvega odstavka 4. člena
Direktive 2014/65/EU.
Medtem ko razlika med posameznimi storitvami izhaja že iz same opredelitve le teh, pa
Agencija dodatno pojasnjuje, da se izraz »execution only« uporablja za potrebe opredelitve
izjem od pojasnilnih obveznosti v zvezi s presojo primernosti in ustreznosti stranke iz četrtega
odstavka 25. člena Direktive 2014/65/EU. Pojem se nanaša na storitve izvrševanja oziroma
sprejemanja in posredovanja naročil strank ter na morebitne pomožne storitve povezane z
navedenima investicijskima storitvama, pri čemer se opravljanje teh storitev nanaša izključno
na enega ali več nekompleksnih finančnih instrumentov iz točke (a) četrtega odstavka 25.
člena Direktive 2014/65/EU.
Pri opravljanju storitve »execution only« morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz četrtega odstavka
25. člena Direktive 2014/65/EU. Hkrati mora veljati, da investicijsko podjetje, kadar se
opredeljuje kot »execution only«, stranki ali potencialni stranki ne sme investicijsko svetovati
v zvezi z njenimi investicijskimi odločitvami (ali pri teh posameznih poslih opravljati drugih
investicijskih storitev in poslov), saj navedeno pomeni kršitev vsaj določbe tretjega odstavka
24. člena Direktive 2014/65/EU, tj. zahteve, da morajo biti vse informacije, vključno s tržnimi
sporočili, ki jih investicijsko podjetje naslovi na stranke ali potencialne stranke, poštene, jasne
in ne smejo zavajati.
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Ko smo v družbi ponovno študirali prihodnje obveze, ki jih prinaša MIFID 2 in vse Uredbe na
njegovi podlagi, smo pri predmetni Uredbi (Delegirana uredba 2017/565, op.a.), natančneje
razdelali 1. člen (predmet urejanja in področje uporabe) in ugotovili, da se 62. člen ne uporablja
za družbe za upravljanje.
Odgovor 4
62. člen Delegirane uredbe 2017/565 je uvrščen v oddelek 4 poglavja III navedene uredbe in
se tako uporablja tudi za družbe za upravljanje v skladu s členom 6(4) Direktive 2009/65/ES1
1 Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)
9
ter upravljalce alternativnih investicijskih skladov v skladu s členom 6(6) Direktive
2011/61/EU2. Pri zapisu prvega odstavka 1. člena Delegirane uredbe 2017/565 je prišlo do
napake pri navedbi členov 59(4) in 60, in sicer bo navedeni člen predmet popravka z
namenom, da se prej navedena člena nadomestita s sklicem na četrti odstavek 64. in 65. člen
Delegirane uredbe 2017/565.
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Naše podjetje se ukvarja s trgovanjem z električno energijo, pri čemer se določene terminske
pogodbe (z obveznim fizično pa tudi s finančno poravnavo) sklepajo tudi na organiziranih trgih
oziroma večstranskih sistemih trgovanja (MTF).
Glede na to, da ne presegamo pragov, določenih s strani ESMA-e, želimo uveljavljati t.i.
''ancillary activity exemption''.
Po našem razumevanju direktive moramo uveljavljanje navedene izjeme prijaviti pristojnemu
regulatorju, torej Agenciji za trg vrednostnih papirjev, zato bi vas prosili za nadaljnje
informacije, kako postopati v zvezi s tem.
Odgovor 5
Direktiva MiFID II je trenutno predmet prenosa v slovenski pravni red. Določbe navedene
direktive (tudi določbe glede izjem od uporabe navedene direktive) bodo prenesene v nov
Zakon o trgu finančnih instrumentov, ki je trenutno v postopku priprave pri resornem
ministrstvu, osnutek predloga pa je javnosti na voljo na spletni strani Ministrstva za finance3.
Pragovi za določitev o tem, kdaj se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti
na ravni skupine ter postopki izračuna v zvezi s tem so določeni v Delegirani uredbi Komisije
(EU) 2017/592 z dne 1. decembra 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede meril za določitev, kdaj
se dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti (v nadaljevanju Delegirana
uredba 2017/592). Uredba je bila dne 31. 3. 2017 objavljena v Evropskem Uradnem listu št.
87, objavljena pa je tudi na spletni strani Agencije4.
Delegirana uredba 2017/592 poleg dveh vrst testov za določitev, kdaj se dejavnost šteje za
pomožno dejavnost h glavni dejavnosti, podrobneje določa tudi način izračuna ter obdobje
zajetja podatkov. Podatke, ki so podlaga za izračun je na svojih spletnih straneh v mnenju5 že
2 Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 3 URL: http://www.mf.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_financni_sistem/sektor_za_financni_sistem/predpisi_v_pripravi/ 4 URL: http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=412 5 URL: https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-issues-opinion-mifid-ii-standards-ancillary-activities
10
objavil tudi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), v zvezi z navedeno tematiko
pa ESMA na svojih spletnih straneh objavlja tudi Q&A na navedeno temo6.
Subjekt, ki bi želel uporabiti izjemo iz člena 2(1)(j) direktive MiFID mora izvesti izračune na
način, kot to izhaja iz dokumentov, navedenih na prejšnji strani tega dopisa ter pristojni
nadzorni organ prvič do 3. 1. 2018 ter kasneje vsako leto do 1. 4. obvestiti o uporabi navedene
izjeme ter na zahtevo tega nadzornega organa, na podlagi tretje alineje podtočke (ii) člena
2(1)(j) direktive MiFID II, poročati tudi o podlagi za uporabo te izjeme.
Za poročanje zaenkrat ni predvidene oblike, subjekt pa mora Agencijo o uporabi izjeme
obvestiti z dopisom poslanim po pošti na naslov Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana oziroma
preko elektronske pošte na naslov [email protected].
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Kdaj namerava ATVP sprejeti nove sklepe/derogirati obstoječe skladno z novimi pravili
ESMA/novo zakonodajo?
Odgovor 6
Nova pravila (izvedbeni akti EU), ki se vežejo na Uredbo (EU) 600/2014, so neposredno
uporabljiva v Sloveniji od 3.1.2018 in imajo višjo pravno veljavo, kot nacionalni predpisi. Zato
ti predpisi derogirajo (razveljavijo) obstoječe slovenske predpise, ki obravnavajo isto materijo.
Nova pravila (izvedbeni akti EU), ki se vežejo na Direktivo 2014/65/EU pa bodo v Sloveniji
začela veljati šele z uveljavitvijo ZTFI-1, ki bo v slovensko zakonodajo prenesel določbe te
direktive. ZTFI-1 bo razveljavil vse podzakonske atke, ki so bili izdani na podlagi ZTFI, in
pooblastil Agencijo, da predpiše nove. Agencija jih bo predpisala le za tista področja, kjer ji to
predpisuje ZTFI-1. Nabor podzakonskih aktov bo precej ožji, saj je večina določb direktive
podrobneje predpisana z izvedbenimi uredbami, ki so neposredno uporabljive, zato se bo
uporabljalo te predpise. Izvedbeno direktivo pa bo potrebno prenesti v podzakonski akt
Agencije predvidoma v roku 6 mesecev od uveljavitve ZTFI-1. V enakem roku bo potrebno
predpisati tudi druga izvedbena pravila, ki se ne vežejo na direktivo.
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Kako bo uveljavitev delegirane uredbe št. 2017/565/EU, ki bo veljala neposredno, vplivala na
vsebino podzakonskih aktov ATVP (npr. Sklep o pogojih za opravljanje investicijskih in drugih
storitev za borznoposredniške družbe, Sklep o poslovanju DZU)? Ali bodo organizacijske
zahteve vzporedno (podobno in ne enako) urejene v podzakonskih predpisih ATVP?
Odgovor 7
Agencija bo izdajala tiste podzakonske oziroma splošne akte, za izdajo katerih bo imela
izrecno podlago v zakonu. Organizacijske in druge zahteve in pogoji poslovanja investicijskih
6 ESMA Q&A on MiFID II commodity derivatives topics, URL: https://www.esma.europa.eu/questions-and-answers
11
podjetij, so v veliki meri urejene že z Delegirano uredbo 2017/565. Če bo zakonodajalec za
njihovo smiselno podobno oziroma bolj podrobno ali dodatno urejanje z zakonom pooblastil
Agencijo, potem bo vsebina izdanega podzakonskega oziroma splošnega akta takšna, da ne
bo v nasprotju z določbami Delegirane uredbe 2017/5657.
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Ali bo obveznost kliringa in stiskanja portfelja še vedno urejena v skladu z EMIR uredbo?
Odgovor 8
Da. MiFID II / MiFIR ne vplivata na obveznosti po uredbi EMIR, ampak zgolj določata katere
določbe teh dveh aktov se v primeru kliringa in stiskanja portfelja uporabljajo oziroma določata
dodatne obveznosti pri tem.
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
151. čl. ZISDU-3 določa določbe ZTFI, ki veljajo za DZU, ki opravlja tudi storitve gospodarjenja
s FI in pomožne storitve. V ZTFI-1 bo številčenje drugačno, smiselna raba v zadnjem osnutku
ni urejena – prosimo za informacijo, katere določbe ZTFI-1 bodo veljale za DZU.
Odgovor 9
V predlogu ZISDU-3C je za družbo za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega
odstavka 150. člena ZISDU-3, v zvezi z opravljanjem teh storitev določena smiselna uporaba
41. člena, drugega odstavka 63. člena, 239. do 245. člen, 249. do 263. člen, 282. do 284. člen
in 288. do 314. člen ZTFI-1.
Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka 150. člena ZISDU-
3, v zvezi z upravljanjem dodatnih tveganj naj bi smiselno upoštevala določbe ZTFI-1, ki urejajo
upravljanje borznoposredniške družbe s tveganji.
Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka 150. člena ZISDU-
3, naj bi Agenciji poročala v skladu s 24. do 27. členom Uredbe (EU) št. 600/2014, zadnjič
spremenjena z Uredbo (EU) 2016/10338.
7 V zvezi z navedenim glej npr. 261. člen Predloga Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 6. 2. 2018, ki določa: (1) Agencija predpiše:
podrobnejša pravila o pripravljanju finančnih instrumentov za prodajo strankam in upravljanja teh instrumentov iz 233. in 253. člena tega zakona,
podrobnejši način vodenja evidenc in hrambo dokumentacije iz 237. člena tega zakona, podrobnejša pravila o ravnanju s finančnimi instrumenti in denarnim dobroimetjem strank ter
prenosu lastninske pravice v zavarovanje iz 239. do 241. člena tega zakona, podrobnejša pravila o prejemanju provizij, spodbud ali katerihkoli drugih denarnih ali nedenarnih
koristi v zvezi z opravljanjem investicijskih in pomožnih investicijskih storitev za stranke od tretjih oseb iz 251. člena tega zakona,
podrobnejša pravila o vodenju, pogojih za vpis in javni dostopnosti registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov,
druga podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev za stranke. (2) Agencija pred sprejemom predpisov iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka predhodno pridobi
mnenje ministrstva, pristojnega za finance. 8 Uredba (EU) 2016/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga in Uredbe (EU)
12
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Ali si je Slovenija izgovorila kakršnekoli izjeme pri EU regulatorjih, da kakšna obveznost/režim
MIFID II ali Delegirane uredbe za Slovenijo ne velja in je relevantna za banke?
Odgovor 10
Izjeme glede Direktive 2014/65/EU so predpisane v sami direktivi. Poleg tistih določenih v 2.
členu direktive, države članice lahko določijo še posamezne izjeme, če se za to odločijo,
skladno s 3. členom direktive. Takšna izjema je v predlogu ZTFI-1 predvidena za malo
borznoposredniško družbo.
Posameznih izjem, ki bi se nanašale na oprostitev določenih zahtev, v Republiki Sloveniji ni,
prav tako nimamo informacij, da bi takšne izjeme obstajale za druge države članice.
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Ciljni trgi – Kje bodo objavljeni, na Bloombergu? Za slovenski trg - KDD? Kaj pa trgi izven EU?
Bo Agencija predpisala skupna merila za profil vlagatelja?
Odgovor 11
Kako se opredelijo ciljni trgi je določeno v Smernicah o zahtevah glede upravljanja produktov
iz Direktive 2014/65/EU, ki jih je izdala ESMA, uporabljale pa se bodo tudi v Sloveniji.
Smernice določijo kategorije, ki jih je potrebno pri ciljnih trgih določiti:
vrsta strank (profesionalne, neprofesionalne, primerne nasprotne stranke);
znanje in izkušnje strank (kupci zapletenih produktov bi morali izkazati boljše poznavanje
prvin, ki omogočajo razumevanje produkta);
finančni položaj stranke (kakšna izguba je za stranko še sprejemljiva – ne subjektivno
temveč objektivno);
subjektivna pripravljenost stranke sprejeti tveganja (visoko / nizko tvegan produkt);
cilji in potrebe strank (npr. etična naložba, davčna optimizacija, zaščita pred valutnim
tveganjem…).
Pri opredelitvi ciljnega trga je treba upoštevati tudi značilnosti produkta (profil tveganosti,
likvidnost, inovativnost). Smernice so dostopne na spletni strani ATVP: http://www.a-
tvp.si/Documents/EU%20zakonodaja/esma35_43_620_guidelines_on_mifid_ii_product_gove
rnance_sl.pdf.
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Zanima nas, na kakšen način se bodo presojali in preverjali kriteriji iz 12. člena Delegirane
uredbe 2017/565.
št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah (UL L št. 175 z dne 30. 6. 2016, str. 1)
13
Odgovor 12
Iz 12. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da se investicijsko podjetje šteje za
sistematičnega internalizatorja v skladu z 20. točko prvega odstavka 4. člena Direktive
2014/65/EU v zvezi z vsako delnico, potrdilom o lastništvu, investicijskim skladom, ki kotira na
borzi (ETF), certifikatom in drugim podobnim finančnim instrumentom, če izvaja internalizacijo
v skladu z naslednjimi merili:
a) redno in sistematično za finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je
opredeljen v točki (b) 17. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) 600/2014, pri čemer
je v zadnjih šestih mesecih:
i. število poslov OTC, ki jih je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank, enako ali
večje od 0,4 % skupnega števila poslov z zadevnim finančnim instrumentom, izvršenih
v Uniji na katerem koli mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;
ii. v povprečju dnevno izvajalo posle OTC za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v
zvezi z zadevnim finančnim instrumentom;
b) redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg,
kot je opredeljen v točki (b) 17. točke prvega odstavka 2. člena Uredbe (EU) 600/2014, pri
čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju dnevno izvajalo
posle OTC za svoj račun;
c) v znatnem obsegu za finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je
izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji
od:
i. 15 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ki ga je investicijsko
podjetje ustvarilo s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali
OTC;
ii. 0,4 % skupnega prometa z navedenim finančnim instrumentom, ustvarjenega v Uniji s
trgovanjem na mestu trgovanja ali OTC.
Pravno podlago za ugotavljanje oziroma določanje »kriterijev« iz navedenega člena, to je:
skupno število poslov z zadevnim finančnim instrumentom, izvršenih v Uniji na katerem koli
mestu trgovanja ali OTC v istem obdobju;
skupni promet z navedenim finančnim instrumentom, ustvarjen v Uniji s trgovanjem na
mestu trgovanja ali OTC.
skupni promet z navedenim finančnim instrumentom, ki ga je investicijsko podjetje ustvarilo
s trgovanjem za svoj račun ali za račun strank na mestu trgovanja ali OTC,
predstavljajo zlasti 3., 6., 8., 10., 12. in 13. člen Uredbe (EU) 600/2014, v skladu s katerimi
med drugim:
1) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne
ponujene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se
oglašujejo prek njihovih sistemov za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, a
katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, s katerimi
se trguje na mestu trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto
trgovanja, zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo
javnosti;
14
2) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim
podjetjem, ki so v skladu s 14. členom navedene uredbe obvezana objavljati svoje
ponudbe glede delnic, potrdil o lastništvu, ETF, certifikatov in drugih podobnih finančnih
instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način zagotovijo
dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz predhodnega odstavka;
3) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno,
obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in
drugimi podobnimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na tem mestu trgovanja.
Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo
podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo;
4) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim
podjetjem, ki so v skladu z 20. členom navedene uredbe obvezana objavljati podrobnosti
o svojih poslih z delnicami, potrdili o lastništvu, ETF, certifikati in drugimi podobnimi
finančnimi instrumenti, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način
zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz predhodnega
odstavka;
5) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo trenutne
ponudbene nakupne in prodajne cene ter globino trgovskih interesov pri teh cenah, ki se
oglašujejo prek njihovih sistemov za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice
do emisij, izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, in
paketna naročila. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja,
zagotavljajo, da so te informacije v času običajnih ur trgovanja stalno na voljo javnosti.
Obveznost objave ne velja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti nefinančnih
nasprotnih strank, pri katerih je mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so
neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice
nefinančne nasprotne stranke ali te skupine;
6) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim
podjetjem, ki so v skladu z 18. členom navedene uredbe obvezana objavljati svoje
ponudbe glede obveznic, strukturiranih finančnih produktov, pravic do emisij in izvedenih
finančnih instrumentov, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način
zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz predhodnega
odstavka;
7) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavijo ceno,
obseg in čas izvršenih poslov v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti,
pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu
trgovanja. Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, objavljajo
podrobnosti vseh teh poslov čim bolj sprotno, kolikor je to tehnično izvedljivo;
8) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, investicijskim
podjetjem, ki so v skladu z 21. členom navedene uredbe obvezana objavljati podrobnosti
o svojih poslih za obveznice, strukturirane finančne produkte, pravice do emisij in izvedene
finančne instrumente, ob razumnih poslovnih pogojih in na nediskriminatoren način
zagotovijo dostop do sistemov, ki jih uporabljajo za objavljanje informacij iz predhodnega
odstavka;
9) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije,
objavljene v skladu s členi 3, 4 in 6 do 11, na voljo javnosti, tako da podatke o preglednosti
pred trgovanjem in po njem zagotovijo ločeno;
15
10) ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo zagotavljanje
podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem, vključno z ravnijo razdruževanja
podatkov za objavo v skladu z predhodnim odstavkom9;
11) ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 3. julija
2015. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov
iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe 1095/201010;
12) upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, dajo informacije,
objavljene v skladu s 3., 4 in 6. do 11. členom navedene uredbe, na voljo javnosti ob
razumnih poslovnih pogojih in zagotovijo nediskriminatoren dostop do njih. Te informacije
so brezplačno na voljo 15 minut po objav;
13) komisija sprejme delegirane akte v skladu s 50. členom navedene uredbe, s katerimi
pojasni razumne poslovne pogoje za objavo informacij v skladu z predhodnim odstavkom.
To pomeni, da bodo lahko investicijska podjetja za ugotovitev oziroma določitev »kriterijev« iz
12. člena Delegirane uredbe 2017/565 pridobila podatke o številu oziroma obsegu poslov s
finančnimi instrumenti od mest trgovanja na zgoraj opisane načine. Pri tem je potrebno
poudariti, da bo v skladu z odgovorom na vprašanje št. 1 ESMA Q&A (glej opombo št. 7),
ESMA prvič objavila vse potrebne podatke za ugotavljanje oziroma določitev navedenih
»kriterijev« dne 1. 8. 2018 (podatki so bili objavljeni za obdobje od 3. 1. 2018 do 30. 6. 2018),
investicijska podjetja pa so morala začeti uporabljati omenjene podatke s 1. 9. 2018, oziroma
morajo s 1. 9. 2018 uskladiti svoje poslovanje z obveznostmi, ki jih imajo v zvezi z navedenim
kot sistematični internalizatorji (in o tem poročati svojemu pristojnemu nadzornemu organu).
Vprašanje 13 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Prosimo za razlago meril, na podlagi katerih se presoja, ali FX Forward izpolnjuje določene
pogoje iz 10/1b člena uredbe 2017/565, in sicer:
da gre za plačilno sredstvo (means of payment),
ki se sklene zaradi lažjega plačila za opredeljivo blago, storitve ali neposredno naložbo.
Odgovor 13
Delegirana uredba 2017/565 v 10. členu določa značilnosti drugih pogodb o izvedenih
instrumentih, ki se nanašajo na valuto, a pri tem niso finančni instrument. V zvezi z navedenim
tako prej omenjeni člen določa, da takšna pogodba ni finančni instrument, če je:
a) promptna pogodba v smislu drugega odstavka 10. člena Delegirane uredbe 2017/565 ali
b) plačilno sredstvo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
9 Glej tudi 7. razdelek ESMA Questions and Answers On MiFID II and MiFIR transparency topics (ESMA70-872942901-35 z dne 18.3.2018; v nadaljevanju ESMA Q&A) - https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-872942901-35_qas_transparency_issues.pdf, 10 Navedeni regulativni tehnični standardi so določeni z Delegirano uredbo (EU) 2017/572 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) No 600/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o podrobni določitvi zagotavljanja podatkov o preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ravni razdruževanja podatkov za objavo in Delegirano uredbo (EU) 2017/567 z dne 18. maja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo pojmov, preglednostjo, stiskanjem portfelja ter nadzornimi ukrepi glede poseganja v zvezi s produkti in pozicij.
16
i. mora biti fizično poravnano iz razlogov, ki niso neizpolnjevanje obveznosti ali drugi
razlogi za prenehanje;
ii. ga sklene vsaj oseba, ki ni finančna nasprotna stranka v smislu osmega odstavka 2.
člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (EMIR)
iii. se sklene zaradi lažjega plačila za opredeljivo blago, storitve ali neposredno naložbo in
iv. ni vključeno v trgovanje na mestu trgovanja.
Torej, da gre pri nestandardizirani valutni terminski pogodbi (angl. FX Forward) za plačilno
sredstvo, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz točke b) zgoraj in šele, ko je takšna pogodba tudi
promptna pogodba, se takšna pogodba ne šteje za finančni instrument po Direktivi
2014/65/EU. Posledično se, skladno z uvodnim stavkom št. 10 Delegirane uredbe 2017/565,
iz opredelitve finančnih instrumentov izključijo pogodbe na tujo valuto, ki jih sklenejo
nefinančna podjetja, ki za izvoz opredeljivega blaga in storitev sprejemajo plačila v tuji valuti,
ter nefinančna podjetja, ki za uvoz specifičnega blaga in storitev plačujejo v tuji valuti. Med
plačilna sredstva tako, skladno z uvodnim stavkom št. 13 Delegirane uredbe 2017/565, ni
mogoče šteti opcij na valuto in valutnih zamenjav.
Vprašanje 14 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Na podlagi 189/2/6 člena predloga ZTFI-1 mora uprava BPD opredeliti, potrditi in nadzorovati
politiko glede investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ostalih storitev
in produktov, ki jih BPD ponuja, v skladu z dovoljenim tveganjem BPD ter značilnostmi in
potrebami strank BPD, ki jim bodo navedene storitve ali produkti ponujeni ali zagotovljeni,
vključno z opravljanjem stresnih testov. Na kakšen način oz. v kakšnem smislu mora BPD
opredeliti dovoljena tveganja BPD? Na kakšen način oz. kakšne stresne teste mora opravljati
BPD?
Odgovor 14
Omenjena določba prenaša točko b) tretjega odstavka 9. člena Direktive 2014/65/EU. Pojem
»dovoljenega tveganja« ali angleško »risk tolerance« se nanaša na nagnjenost investicijskega
podjetja k tveganjem, pojem, ki je podrobneje opredeljen v 8. točki drugega odstavka 3. člena
Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja
ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 72/16) in
pomeni vnaprej dogovorjeno skupno raven tveganj, vključno z ravnmi posameznih vrst tveganj,
ki jih je investicijsko podjetje še pripravljeno prevzeti za namen uresničevanja svojih poslovnih
ciljev, strategij, politik in načrtov, ob upoštevanju sposobnosti za prevzemanje tveganj
(opredeljeno v 10. točki drugega odstavka 3. člena istega sklepa), strategij in politik
prevzemanja in upravljanja tveganj, ter politik kapitala, likvidnosti in prejemkov družbe.
Investicijsko podjetje je namreč lahko izpostavljeno različnim tveganjem (kreditno, tržno,
operativno, likvidnostno, tveganje skladnosti…), ki zahtevajo dovolj visoko kapitalsko
ustreznost (višino razpoložljivega kapitala) glede na obseg izpostavljenosti posameznemu
tveganju in vsem tveganjem skupaj. Kapitalska ustreznost je zagotovilo, da lahko investicijsko
podjetje tveganja, ki jim je izpostavljeno, prevzame. Investicijsko podjetje mora imeti ob
vsakem trenutku dovolj kapitala, da je kapitalsko ustrezno. Zato se kapitalska ustreznost
izračunava sprotno in se mora prilagajati tveganjem, ki jim je investicijsko podjetje
izpostavljeno. Če se poviša izpostavljenost tveganjem, se poviša višina zahtevanega kapitala
in obratno.
17
Dovoljena tveganja investicijskega podjetja so torej tista, ki ustrezajo višini razpoložljivega
kapitala, ki ga investicijsko podjetje zagotavlja. Če je investicijsko podjetje kapitalsko ustrezno
v določenem trenutku, nima pa presežnega kapitala, ki bi ga lahko uporabilo pri povečanju
tveganj, ne sme sprejeti novih tveganj in hkrati paziti, da se mu obstoječa tveganja ne
povečajo, saj bi v teh primerih potrebovalo več kapitala. Uprava mora tako zagotoviti, da
investicijsko podjetje ne sprejema večjih tveganj, kot jih kapitalsko lahko prenese ali, z drugimi
besedami, zagotavljati mora kapitalsko ustreznost glede na vsa tveganja, ki jim je investicijsko
podjetje izpostavljeno ob vsakem času.
Upravljanje s tveganji podrobneje določa 5. poglavje ZTFI-1 in se v veliki meri veže na določbe
Zakona o bančništvu. Trenutno se za tveganje borznoposredniških družb uporablja Sklep o
ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega
notranjega kapitala za borznoposredniške družbe, ki opredeljuje limite tveganj (torej dovoljena
tveganja):
»limiti tveganj« so sprejete kvantitativne omejitve in ukrepi, na podlagi katerih
borznoposredniška družba obvladuje prevzemanje tveganj in njihove koncentracije po
produktih, naložbah, strankah, poslovnih področjih, osebah v skupini ali drugih merilih
upravljanja tveganj ter, ki borznoposredniški družbi omogočajo alokacijo tveganj po poslovnih
področjih in vrstah tveganja in jih borznoposredniška družba določi ob upoštevanju svoje
nagnjenosti k tveganjem, različnih stresnih scenarijev in drugih meril.
Sklep stresni test opredeli kot: »stresni test, tudi obremenitveni test, tudi test izjemnih, a
verjetnih situacij, (v nadaljevanju: stresni test)« pomeni uporabo različnih, kvantitativnih in
kvalitativnih tehnik testiranja občutljivosti borznoposredniške družbe na izredne, vendar
verjetne dogodke, ki jih na podlagi različnih kombinacij sprememb v dejavnikih tveganja
(stresnih scenarijev) določi borznoposredniška družba.
Uporabo stresnih testov določa 22. člen Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem
organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za borznoposredniške družbe.
Vprašanje 15 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
ATVP prosimo za pojasnilo s konkretnim primerom, kaj pomeni v točki 2 navedeni pojem
strategije »Podjetje zlasti obvesti stranko, ki je izdajatelj, in z njo sodeluje v zvezi s kakršno
koli strategijo varovanja pred tveganji ali stabilizacije, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo,
vključno s tem, kako lahko te strategije vplivajo na interese stranke, ki je izdajatelj.«, ker nam
ta točka ni povsem razumljiva.
Želimo poudariti, da ima banka tako ali tako že zaradi druge regulative vzpostavljene sisteme,
kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov. Poleg tega pri izdajah
in prvih prodajah, pred določitvijo končnih pogojev finančnega inštrumenta s strani izdajatelja,
opravimo tudi sondiranje trga (market sounding v skladu z EU predpisi) pri potencialnih
vlagateljih; rezultate le-tega komuniciramo izdajatelju, ki določi končne pogoje finančnega
instrumenta. Zato menimo, da zahteve člena 39 že izpolnjujemo oz. nam člen ne nalaga
dodatnih zahtev. ATVP prosimo za potrditev pravilnosti našega razumevanja.
18
Odgovor 15
Iz 39. člena Delegirane uredba 2017/565 izhaja, da morajo investicijska podjetja imeti
vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij
interesov, ki nastanejo v zvezi z možno določitvijo:
prenizkih ali
previsokih cen
za izdajo finančnih instrumentov ali vključenostjo zadevnih strank v postopek (oziroma za
zaračunavanje stroškov strankam, ki želijo izdati finančni instrument).
Iz 39.člena Delegirane uredbe 2017/565 nadalje izhaja, da morajo investicijska podjetja v zvezi
z navedenim zlasti vzpostaviti, izvajati in vzdrževati vsaj takšno notranjo ureditev, ki zagotavlja:
(a) da cena ponudbe ne podpira interesov drugih strank ali samega (investicijskega)
podjetja na način, ki je v nasprotju z interesi stranke, ki je izdajatelj, in
(b) da je zagotovljeno preprečevanje in obvladovanje primerov, ko osebe, odgovorne za
izvajanje storitev za stranke podjetja, ki so vlagatelji, neposredno sodelujejo pri
odločitvah v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cen stranki, ki je
izdajatelj.
Investicijska podjetja strankam zagotovijo informacije o tem, kako se določi priporočilo
glede cene ponudbe in zadevnih časovnih okvirov. Podjetje zlasti obvesti stranko, ki je
izdajatelj, in z njo sodeluje v zvezi s kakršno koli strategijo varovanja pred tveganji ali
stabilizacije, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo, vključno s tem, kako lahko te
strategije vplivajo na interese stranke, ki je izdajatelj. Podjetja med postopkom ponudbe
sprejmejo tudi vse razumne ukrepe za obveščanje stranke, ki je izdajatelj, o vseh dogajanjih v
zvezi z določitvijo cene izdaje.
Stabilizacija pomeni vsak nakup ali ponudbo za nakup vrednostnih papirjev ali poslovanje s
povezanimi instrumenti, ki so jim enakovredni, ki ga izvede kreditna institucija ali investicijsko
podjetje v okviru večje distribucije takih vrednostnih papirjev izključno z namenom podpreti
tržno ceno teh vrednostnih papirjev v vnaprej določenem obdobju zaradi pritiska na
prodajo teh vrednostnih papirjev11. Investicijsko podjetje mora zato obvestiti stranko, ki je
izdajatelj, in z njo sodeluje pri stabilizaciji, ki jo namerava izvajati v zvezi s ponudbo finančnih
instrumentov o tem, kakšen vpliv ima stabilizacija na interese stranke pri izdaji finančnih
instrumentov. Če bi npr. investicijsko podjetje po naročilu svoje stranke zaradi dokapitalizacije
izdalo nove vrednostne papirje stranke, hkrati pa bi glede navedenih vrednostnih papirjev že
izvajalo stabilizacijo, potem bi moralo stranko obvestiti, kakšen vpliv (npr. na zagotavljanje
cene vrednostnih papirjev, za katere zagotavlja stabilizacijo) imajo novo izdani vrednostni
papirji.
Iz določb 39. člena Delegirane uredbe 2017/565 je prav tako razvidno, da morajo investicijska
podjetja imeti vzpostavljene sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje
nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi z možno določitvijo cene finančnih instrumentov, ki
11 Glej točko d) drugega odstavka 3. člena Uredbe (EU) št. 596/2014
19
jih izdajo njihove stranke. Prav tako so dolžna svojim strankam pojasniti, na kakšen način je
določena cena finančnih instrumentov, ki jim jo priporočajo.
Sondiranje trga so stiki med prodajalcem finančnih instrumentov in enim ali več potencialnimi
vlagatelji z namenom, da bi navedeni prodajalec pridobil zanimanje potencialnih vlagateljev za
morebitni posel, njegovo ceno, velikost in strukturo. Sondiranje trga se uporablja za pridobitev
mnenja potencialnih vlagateljev, vzpodbujanje dialoga med vlagatelji, zagotovitev, da posli
potekajo tekoče in da so pogledi izdajateljev, obstoječih delničarjev oziroma potencialnih novih
vlagateljev usklajeni. Možnost izvajanja sondiranja trga v skladu s predpisi je pomembna za
pravilno delovanje finančnih trgov, zato se ne obravnava kot zloraba trga12.
Glede na navedeno postopki, ki jih morajo investicijska podjetja imeti oziroma voditi za
obvladovanje nasprotja interesov pri določitvi cene finančnih instrumentov za stranke,
praviloma niso povsem enaki kot tisti, ki jih morajo investicijska podjetja voditi v zvezi s
sondiranjem trga. Zato mora investicijsko podjetje tudi v primeru, če že ima vzpostavljene
sisteme, kontrole in postopke za opredelitev in obvladovanje nasprotij interesov (npr.
za potrebe sondiranja trga) ponovno preveriti takšne postopke v luči zahtev iz 39. člena
Delegirane uredbe 2017/565 in jih primerno dopolniti tako, da bodo skladni z navedenimi
določbami uredbe.
Vprašanje 16 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Kaj v okviru zahtev glede informacij o stroških pomeni pojem »priporoča« ali »trži« (pojem, ki
ga uporablja Delegirana Uredba 2017/565) oz. »prodaja« (pojem, ki ga uporablja predlog ZTFI-
1)?
Odgovor 16
Peti odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 določa, da se obveznost pravočasne
zagotovitve polnega predhodnega razkritja informacij o skupnih stroških in dajatvah v zvezi s
finančnim instrumentom ter opravljeno investicijsko ali pomožno storitvijo za investicijska
podjetja uporablja med drugim tudi v primeru, kadar investicijsko podjetje priporoča ali
trži finančne instrumente strankam.
Tretji odstavek 301. člena predloga ZTFI-1 pa npr. določa, da mora borznoposredniška družba
prek računa gospodarjenja opravljati vse prenose vrednostnih papirjev, ki jih kupuje in prodaja
za račun stranke na podlagi pogodbe o gospodarjenju s finančnimi instrumenti. Izraz »prodaja«
(in ne »trženje«) vsebujejo tudi druge določbe predloga ZTFI-113.
Navedeno pomeni, da je pojem trženja (finančnih instrumentov) iz petega odstavka 50. člena
Delegirane uredbe 2017/565 npr. enak pojmu prodaje (finančnih instrumentov) iz predloga
301. člena ZTFI-1.
12 Glej tudi točke od 32 do 36 recitala in 11. člen Uredbe (EU) št. 596/2014. 13 Edina izjema je drugi odstavek 180. člena predloga ZTFI-1, ki govori o »trženju« v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in ne investicijskih storitev in poslov. Ta določa, da lahko borznoposredniška družba za investicijske sklade, ki izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Republiki Sloveniji, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 122. člena ZISDU-3 oziroma pooblastila iz prvega odstavka 58. člena ZUAIS opravlja posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3 oziroma 57. člena ZUAIS.
20
Vprašanje 17 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Kakšni so kriteriji glede opredelitve »nesistematični, priložnostni, neredni in občasni« in na
kakšen način se bodo ti kriteriji presojali in preverjali?
Odgovor 17
Navedeni kriteriji so opredeljeni v točki (a) prvega odstavka 23. člena MiFIR in se nanašajo na
vrste poslov investicijskih podjetij in kreditnih institucij, za katere ne velja osnovno pravilo
obveznosti trgovanja z delnicami na mestu trgovanja.
MiFIR natančneje ne določa kriterijev glede opredelitve nesistematičnih, priložnostnih,
nerednih in občasnih poslov. Prav tako ESMA nima podeljenega mandata v zvezi z nadaljnjo
opredelitvijo teh kriterijev na podlagi Uredbe (EU) 600/2014. Agencija v zvezi s tem izhaja iz
pojasnila ESMA na strani 101 posvetovalnega dokumenta na temo MiFID II/MiFIR z dne
22. 5. 2014 (ESMA/2014/548)14, kjer slednja zavzema stališče, da je pri opredelitvi zgoraj
navedenih pojmov smiselno upoštevati opredelitve, sicer nasprotnih pojmov, ki se uporabljajo
za opredelitev sistematičnega internalizatorja (glej npr. 12. člen Delegirane Uredbe 2017/565).
Agencija bo ob upoštevanju navedenega ter na podlagi njej razpoložljivih podatkov navedeno
tudi preverjala in presojala v okviru svojih nadzornih pooblastil.
Vprašanje 18 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Poglavje »clients assets« se verjetno ne tiče tistih investicijskih podjetij, ki trgujejo v svojem
imenu in za svoj račun?
Odgovor 18
Ne, saj je namen določb, vezanih na varovanje sredstev strank, predvsem v tem, da se
prepreči investicijskemu podjetju uporabljati sredstva strank, ki se hranijo pri tem
investicijskem podjetju, za svoj račun (glej osmi, deveti in deseti odstavek 16. člena Direktive
2014/65/EU oziroma 303. – 309. člen predloga ZTFI-1, ki v slovenski pravni red prenaša
Direktivo 2014/65/EU).
14 Na voljo na spletni strani https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/2014-
548_discussion_paper_mifid-mifir.pdf
21
INVESTICIJSKO SVETOVANJE
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali je obvezna licenca za svetovanje, v kolikor tržniki tržijo samo vzajemne sklade in opravljajo
spremembe naložb skladno s svetovalno IT rešitvijo?
Odgovor 1
Obveznost pridobitve dovoljenja za opravljanje investicijske storitve investicijskega svetovanja
se nanaša na osebe, ki v okviru svoje redne dejavnosti opravljajo navedeno storitev. V tem
pogledu morajo osebe, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali kakšni drugi pravni podlagi
opravljajo dela in naloge pri investicijskem podjetju oziroma kreditni instituciji, ki za eno ali več
družb za upravljanje opravlja storitev trženja njenih skladov in poleg tega opravlja investicijsko
storitev investicijskega svetovanja predhodno pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih
papirjev. Enote kolektivnih naložbenih podjemov so namreč, skladno z določbo Zakona o trgu
finančnih instrumentov, finančni instrumenti, svetovanje v zvezi s tem pa, ob upoštevanju
opredelitve pomena investicijskega svetovanja in pojasnil ESMA15 pomeni opravljanje
investicijske storitve, za katero je potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega
nadzornega organa. Pri tem velja izjema iz točke (k) prvega odstavka 2. člena Direktive
2014/65/EU, ki določa, da se za osebe, ki izvajajo investicijsko svetovanje v okviru opravljanja
druge poklicne dejavnosti, za katero Direktiva 2014/65/EU ne velja, pod pogojem, da izvajanje
takega svetovanja ni posebej nagrajeno, navedena direktiva ne uporablja.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali v poslovalnicah kjer se tržijo vzajemni skladi zaposleni potrebujejo licenco za svetovanje v
kolikor uporabljajo program za pomoč pri izbiri produktov?
Odgovor 2
Enote kolektivnih naložbenih podjemov so, skladno z določbo Zakona o trgu finančnih
instrumentov, finančni instrumenti, svetovanje v zvezi s tem pa, ob upoštevanju opredelitve
pomena investicijskega svetovanja in pojasnil ESMA16 pomeni opravljanje investicijske
storitve, za katero je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega nadzornega organa.
Pri tem velja izjema iz točke (k) prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/65/EU, ki določa, da
se za osebe, ki izvajajo investicijsko svetovanje v okviru opravljanja druge poklicne dejavnosti,
za katero Direktiva 2014/65/EU ne velja, pod pogojem, da izvajanje takega svetovanja ni
posebej nagrajeno, navedena direktiva ne uporablja. Uporaba programa za pomoč pri izbiri
produktov ne pomeni, da pri stranki ali potencialni stranki v postopku nudenja posameznega
finančnega instrumenta investicijska storitev investicijskega svetovanja ni bila opravljena.
Skladno z opredelitvijo investicijskega svetovanja iz Zakona o trgu finančnih instrumentov in
9. člena Delegirane uredbe 2017/56517 morajo osebe, ki opravljajo določene storitve in posle
jasno in natančno razmejevati med dajanjem informacij strankam ali potencialnim strankam in
dajanjem osebnih priporočil tem strankam ali potencialnim strankam v zvezi z enim ali več
15 URL: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf 16 URL: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf 17 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive
22
finančnimi instrumenti. Slednje namreč pomeni opravljanje investicijske storitve investicijskega
svetovanja, za izvajanje katere pa morajo osebe, ob upoštevanju že navedene izjeme, pridobiti
ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa.
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Izvedba izdaje in prve prodaje obveznic in komercialnih zapisov za podjetja, ki jih izvaja takrat,
ko prejme s strani izdajatelja ustrezen mandat za izvedbo izdaje in prve prodaje, pri čemer gre
za zaprte prodaje, brez obveznosti odkupa, pogoje finančnih inštrumentov določi izdajatelj. Le-
ti so skupaj z informacijami o izdajatelju vsebovani v predstavitvenem dokumentu (info memo)
finančnega inštrumenta, za katerega vsebino odgovarja izdajatelj sam. Na podlagi vsebine
predstavitvenega dokumenta podajo vlagatelji v zahtevanem roku svoje zavezujoče izjave za
nakup finančnega inštrumenta. Izdaje oz. prodaje so izvedene na podlagi 49. člena ZTFI (t.j.
izjeme od obveznosti objave prospekta), saj gre za ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno
na manj kot 150 fizičnih ali pravnih oseb v posamezni državi članici, ki nimajo položaja dobro
poučenega vlagatelja. Po našem razumevanju so tovrstne storitve zajete v Prilogi 1 MIFID,
Oddelek A (Investicijske storitve in posli), točka (6): izvedba prodaje primarne izdaje finančnih
instrumentov. Pri tem še razumemo, da ne gre za storitve pod točko (5) investicijsko
svetovanje.
Odgovor 3
Pojem investicijskega svetovanja je natančneje opredeljen v Zakonu o trgu finančnih
instrumentov ter 9. členu Delegirane uredbe 2017/565, odgovori na posamezna vprašanja v
zvezi z opredelitvijo investicijske storitve investicijskega svetovanja pa so podani tudi v več
dokumentih ESMA18. Ob upoštevanju vsega navedenega Agencija pojasnjuje, da glede na
opisano in pa samo naravo storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov
z obveznostjo odkupa (ali brez nje) takšna storitev navadno ne vsebuje investicijskega
svetovanja. Pri navedeni storitvi gre namreč navadno za prodajo določenih finančnih
instrumentov bolj ali manj omejenemu krogu vlagateljev ali potencialnih vlagateljev, pri čemer
je vsebina ponudbe splošne narave in navadno ne zajema ocene znanj, izkušenj, investicijskih
ciljev stranke in sposobnosti stranke, da nosi finančne posledice investicijske odločitve, ki jo
ta stranka sprejme.
Navedenemu navkljub lahko investicijsko podjetje tudi v okviru izvajanja storitve izvedbe prve
ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez nje) vlagateljem
nudi storitev investicijskega svetovanja. Stranka lahko sama, v okviru izvajanja storitve prve
ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez nje) – tudi primarna
storitev, zaprosi za investicijski nasvet v zvezi s finančnim instrumentom, ki je predmet
primarne storitve ali v zvezi s katerim koli drugim finančnim instrumentom. Prav tako lahko
investicijsko podjetje v okviru primarne storitve za stranko ali potencialno stranko investicijsko
storitev investicijskega svetovanja opravi tudi na lastno pobudo (namenoma ali ne), pri čemer
pa mora v obeh primerih upoštevati vse relevantne zahteve v zvezi z nudenjem takšne storitve.
18 Kot na primer na tej https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf in tej https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-news/esma-publishes-new-qa-investor-protection-under-mifid-ii spletni povezavi.
23
Investicijsko podjetje mora jasno razmejiti opravljanje posamezne storitve in na podlagi določb
Zakona o trgu finančnih instrumentov ter 38. do 41. člena Delegirane uredbe 2017/565 omejiti
morebiten konflikt interesov pri opravljanju takšnih storitev za stranko. V primeru, da konfliktov
interesov ni mogoče v celoti odpraviti in ti še vedno obstajajo, pa stranki le te jasno razkriti in
prikazati vsa tveganja v zvezi s tem ter stranko seznaniti, katere storitve v danem primeru
investicijsko podjetje dejansko opravlja (storitev izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih
instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez njega), ki ne vključuje investicijskega svetovanja).
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
MiFID2 določa v 7.b odstavku 24. člena, da investicijsko podjetje pri samostojnem opravljanju
investicijskega svetovanja obvesti stranko, da ne sprejema pristojbin, provizij ali kakršnih koli
denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba, ali oseba, ki v zvezi z
zagotavljanjem storitve stranki ukrepa za račun tretje osebe. Prav tako mora razkriti manjše
nedenarne koristi, s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja storitev za stranko in ki
zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega
podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke. Do kakšnega obsega se bo ta določba
uporabljala v praksi na eni strani za neodvisnega svetovalca in na drugi strani za tako
imenovanega odvisnega svetovalca ter kaj bo dejansko dovoljeno in kaj ne?
Odgovor 4
Poleg določbe 24. člena Direktive 2014/65/EU19 področje odvisnega in neodvisnega
investicijskega svetovanja, in posebej v zvezi s tem kakovost opravljanja storitve za stranko
natančneje določajo še Delegirana uredba 2017/565, Delegirana direktiva 2017/59320 in Q&A
ESMA na temo varstva vlagateljev in posrednikov21. Drugi odstavek 11. člena Delegirane
direktive 2017/593 jasno določa, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se pristojbina, provizija
ali nedenarna korist, ki je bila prejeta/dana iz naslova opravljanja katere koli investicijske ali
pomožne investicijske storitve šteje za namenjeno povečanju kakovosti zadevne storitve za
stranko. Nadalje četrti odstavek istega člena določa hrambo dokazil s katerimi investicijsko
podjetje dokazuje prejem takšnih pristojbin, provizij ali nedenarnih koristi, peti odstavek pa
razkritje informacij strankam v zvezi s tem.
Pri opravljanju investicijske storitve neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma
gospodarjenja s finančnimi instrumenti lahko investicijsko podjejte zadrži samo manjše
nedenarne koristi (ne pa tudi denarnih), kot so navedene v tretjem odstavku 12. člena
Delegirane direktive 2017/593. Iz navedenega torej izhaja, da mora investicijsko podjetje pri
opravljanju neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s finančnimi
instrumenti vzpostaviti politike in postopke za prenos vseh pristojbin, provizij in koristi (razen
19 Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU 20 Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo strankam, obveznostim glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi 21 Zadnja verzija dokumenta objavljena na spletnem naslovu ESMA: https://www.esma.europa.eu/document/qa-mifid-ii-and-mifir-investor-protection-and-intermediaries-topics
24
nekaterih manjših nedenarnih koristi) na stranko in slednjo o tem tudi primerno obvestiti, pri
opravljanju drugih investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev pa mora spoštovati
določbe 24. člena Direktive 2014/65/EU in 11. člena Delegirane direktive 2017/593.
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Kateri so primeri zagotovitve dodatne storitve ali storitve na višji ravni za stranko? Nekaj jih je
primeroma navedenih, ali bi lahko prejeli usklajen seznam še drugih storitev?
Odgovor 5
Da se lahko pristojbina, provizija ali nedenarna korist šteje za namenjeno povečanju kakovosti
zadevne storitve za stranko, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka 11. člena
Delegirane direktive 2017/593. Primeri zagotavljanja dodatne storitve ali storitve na višji ravni
za stranko so primeroma navedeni v podtočkah (i) do (iii) točke a) drugega odstavka 11. člena
Delegirane direktive 2017/593, seznam pa ne zajema vseh storitev, ki se štejejo kot
dodatne/na višji ravni.
Na podlagi dokazil iz četrtega odstavka 11. člena Delegirane direktive 2017/593 bo Agencija
za trg vrednostnih papirjev v okviru svojih pooblastil preverjala in ugotavljala ali posamezne
pristojbine, provizije in nedenarne koristi, ki jih je investicijsko podjetje plačalo ali prejelo,
izboljšujejo kakovost storitev za stranke, pri čemer priprava usklajenega seznama vseh storitev
ni predvidena. Investicijsko podjetje mora namreč sámo, na podlagi svojega modela
poslovanja ter vsebine prejetih/danih pristojbin, provizij oziroma nedenarnih koristi, beležiti
kako navedene pristojbine, provizije oziroma nedenarne koristi izboljšujejo kakovost storitve
za stranko ter hraniti dokazila o tem.
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Svetovanje in storitve pri združitvah in prevzemih podjetij ter nakupih in prodajah podjetij so
po našem razumevanju storitve zajete v Prilogi 1 MIFID, Oddelek B (Pomožne storitve), točka
(3): ... ter svetovanje in storitve v zvezi z združevanji in nakupi podjetij.
ATVP prosimo za potrditev pravilnosti opredelitve teh storitev.
Odgovor 6
Agencija se v načelu strinja z navedeno trditvijo, vendar opozarja, da mora subjekt, ki takšne
storitve opravlja jasno razmejevati in ločevati med storitvami, ki jih v takšnem procesu opravlja.
Kot odgovor na navedeno vprašanje je potrebno upoštevati tudi odgovor Agencije na
vprašanje št. 3 na temo investicijskega svetovanja.
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
V povezavi s Prilogo 1, Oddelek A in B: Izhajajoč iz storitev izvedbe izdaje in prve prodaje
obveznic in komercialnih zapisov za podjetja in storitev svetovanja in storitev pri združitvah
podjetij ter nakupih in prodajah podjetij menimo, da investicijsko podjetje v teh primerih opravlja
investicijske storitve in posle, ne pa investicijskega svetovanja.
ATVP prosimo za potrditev pravilnosti opredelitve teh storitev.
25
Odgovor 7
Agencija naprej v izogib nejasnostim navaja, da je storitev investicijskega svetovanja zgolj ena
izmed investicijskih storitev, ki jih ureja Direktiva 2014/65/EU oziroma zakon, ki ureja trg
finančnih instrumentov.
Tudi v postopku izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja
finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa (ali brez nje) lahko investicijsko podjetje opravlja
več (investicijskih in pomožnih) storitev hkrati. Investicijsko podjetje mora pri tem opravljanje
posameznih storitev jasno razmejiti in na podlagi določb zakona, ki ureja trg finančnih
instrumentov ter 38. do 41. člena Delegirane uredbe 2017/565 omejiti morebiten konflikt
interesov pri opravljanju takšnih storitev za stranko. Odgovor na navedeno vprašanje pa je bil
deloma podan tudi v odgovoru Agencije št. 3 na temo investicijskega svetovanja.
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Kako je z licenco za svetovanje? Ali je obrazložitev produkta in promoviranje produkta
svetovanje?
Odgovor 8
Ob upoštevanju izjeme iz točke (k) prvega odstavka 2. člena Direktive 2014/65/EU je
opravljanje investicijskega svetovanja opravljanje investicijske storitve, za katero je potrebno
predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega nadzornega organa. V Republiki Sloveniji lahko
takšno dovoljenje pridobijo naslednje pravne oziroma fizične osebe: banka, podružnica
kreditne institucije ali posebne finančne institucije države članice, kreditna institucija tretje
države, borznoposredniška družba, podružnica investicijskega podjetja države članice
oziroma tretje države, odvisni borznoposredniški zastopnik, družba za upravljanje ter
upravljalec alternativnih investicijskih skladov, fizične osebe, ki takšno storitev za eno izmed
navedenih družb (ali samostojno kot odvisni borznoposredniški zastopnik) opravljajo, pa
morajo opraviti tudi ustrezen izpit ter pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje te storitve.
Investicijsko svetovanje je opredeljeno v 4. točki prvega odstavka 4. člena Direktive
2014/65/EU ter v 9. členu Delegirane uredbe 2017/565. Dodatno je pojem investicijskega
svetovanja opredeljen tudi v dokumentu ESMA22, kjer so prikazani tudi primeri
ponujanja/opravljanja takšne storitve.
Medtem ko sama obrazložitev produkta in njegovo promoviranje navadno štejeta za dajanje
informacij oziroma splošnih priporočil, pa lahko ob upoštevanju osebnih okoliščin stranke,
oseba, ki opravlja takšne storitve za stranko, namerno ali nenamerno tej nudi tudi storitev
investicijskega svetovanja. Subjekti, ki opravljajo takšne storitve so dolžni poznati naravo in
vsebino storitev, ki jih opravljajo, znati razmejevati med dajanjem splošnih priporočil in
informacij in nudenjem investicijskega svetovanja ter v primeru slednjega zagotoviti, da imajo
osebe, ki takšno storitev opravljajo, zato tudi vsa potrebna znanja in dovoljenja pristojnega
organa.
22 Na voljo spletni povezavi https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf
26
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Kdaj in kako bo Agencija predpisala merila zahtevanih znanj in usposobljenosti za investicijsko
svetovanje?
Odgovor 9
Agencija bo predpisala tista merila zahtevanih znanj in usposobljenosti za investicijsko
svetovanje, ki bodo zahtevana skladno z evropskimi predpisi oziroma z določbami zakona, ki
ureja trg finančnih instrumentov oziroma, ter v rokih, ki jih bodo ti predpisi zahtevali.
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Ali ponujanje izvedenih finančnih instrumentov stranki za namen ščitenja pred valutnim ali
obrestnim tveganjem predstavlja investicijsko svetovanje?
Odgovor 10
V skladu s četrtim odstavkom 4. člena Direktive 2014/65/EU investicijsko svetovanje pomeni
dajanje osebnih priporočil stranki na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja glede
enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti23.
Po 9. členu Delegirane uredbe 2017/565 se za namene opredelitve izraza „investicijsko
svetovanje“ za osebno priporočilo šteje priporočilo, ki se da osebi v vlogi vlagatelja ali
potencialnega vlagatelja oziroma osebi v vlogi zastopnika vlagatelja ali potencialnega
vlagatelja. Navedeno priporočilo se predstavi kot primerno za navedeno osebo ali pa je
oblikovano ob upoštevanju okoliščin, v katerih se nahaja navedena oseba, in predstavlja
priporočilo za:
a) nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odkup oz. izplačilo, imetništvo ali izvedbo prve prodaje
določenega finančnega instrumenta;
b) uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega
instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odkup oz. izplačilo finančnega
instrumenta.
Priporočilo se ne šteje za osebno priporočilo, če je izdano izključno za javnost.
V skladu z navedeno definicijo osebno priporočanje izvedenih finančnih instrumentov stranki
na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja za namen ščitenja pred valutnim ali
obrestnim tveganjem predstavlja investicijsko svetovanje. Ker so posamezna dejanska
ravnanja oziroma aktivnosti investicijskih podjetjih takšna, da je v konkretnem primeru včasih
težje določiti, ali posamezno ravnanje oziroma aktivnost pomeni »investicijsko svetovanje«, je
CESR24 izdal dokument z vprašanji in odgovori, ki podrobneje pojasnjujejo pojem
»investicijskega svetovanja« (Question & Answers - Understanding the definition of advice
23 Enako določa peti odstavek 11. člena Predloga Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 22. 1. 2018 in sicer: Investicijsko svetovanje je dajanje osebnih priporočil stranki bodisi na njeno zahtevo bodisi na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti. 24 Committee of European Securities Regulators (predhodnik ESMA).
27
under MiFID25). V skladu s točko 30 navedenega dokumenta je mogoče vsako svetovanje, ki
se nanaša na določen finančni inštrument, ne glede na to, ali je bila transakcija z omenjenim
finančnim instrumentom tudi dejansko izvedena, moč razumeti kot investicijsko svetovanje. Pri
presoji, ali posamezno konkretno ravnanje (oziroma konkretno svetovanje) izpolnjuje vse
znake investicijskega svetovanja, je zato priporočljivo uporabiti navedeni dokument oziroma
se ravnati v skladu s stališči, ki jih je v navedenem dokumentu zavzel CESR.
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
ATVP prosimo za potrditev, da storitve izdaje in prve prodaje, ki jih izvaja IP, ne spadajo pod
investicijsko svetovanje v smislu tega člena.
Odgovor 11
Za odgovor na navedeno vprašanje glej odgovor na vprašanje št. 3 in 7 iz tega poglavja.
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Menimo, da v poslovalnici PF niti pri storitvi izdaje in prve prodaje niti storitvi svetovanja pri
združitvah in prevzemih podjetij ter nakupih in prodajah podjetij ne opravljamo investicijskega
svetovanja, ki ga regulira Oddelek 2. ATVP prosimo za potrditev pravilnosti našega
razumevanja.
Odgovor 12
Za odgovor na navedeno vprašanje glej odgovor na vprašanje št. 3 in 7 iz tega poglavja.
25 Question & Answers - Understanding the definition of advice under MiFID (Ref. CESR/10-293 z dne 19. 4. 2010) – https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf
28
INVESTICIJSKE RAZISKAVE
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
IP v zvezi s storitvijo izdaje in prve prodaje predhodno naredi tržno raziskavo za interne
namene, pri kateri preveri javno dostopne pogoje zadolževanja izdajateljevih konkurentov, s
katerimi seznani tudi izdajatelja; izdajatelj potem sam določi pogoje finančnega inštrumenta
kot so obrestna mera, ročnost, višina izdaje itd. Menimo, da navedena storitev ne spada pod
pomožno storitev iz Priloge 1, Oddelek B, točka (5) investicijske raziskave in finančne analize
ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti, temveč pod ostale
Pomožne storitve, natančneje točko (7) Oddelka B, ki zajema podlage za opravljanje storitev
oddelka A in B.
ATVP prosimo za potrditev pravilnosti opredelitve teh storitev, saj je natančna umestitev teh
storitev IP v luči direktive MiFID II in Delegirane uredbe zelo pomembna za razumevanje
obveznosti, ki jih ta dva dokumenta nalagata.
Odgovor 1
Pojem investicijske raziskave je opredeljen v 36. členu Delegirane uredbe 2017/565 kot
raziskava ali druge informacije, na podlagi katerih se eksplicitno ali implicitno priporoči ali
predlaga investicijska strategija v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti ali izdajatelji
finančnih instrumentov, vključno z mnenjem glede sedanje ali prihodnje vrednosti ali cene takih
instrumentov, namenjenih za distribucijske kanale ali za javnost, ter v zvezi s katerimi so
izpolnjeni še dodatni pogoji, da so te raziskave ali informacije označene ali opisane kot
investicijska raziskava ali podobno, oziroma so sicer predstavljene kot objektivna ali neodvisna
obrazložitev zadev vsebovanih v priporočilu in če bi investicijsko podjetje zadevno poročilo
dalo stranki, to ne bi predstavljalo investicijskega svetovanja za namene Direktive 2014/65/EU.
Ravnanja, ki izhajajo iz vprašanja tako skladno s prej navedeno opredelitvijo ne pomenijo
izdelave investicijske raziskave.
Dodatno Agencija poudarja, da navedena storitev ne spada niti pod pomožno storitev iz točke
7 Oddelka B Priloge 1 Direktive 2014/65/EU (saj se ta lahko izvaja pri opravljanju investicijskih
storitev in poslov in pomožnih investicijskih storitvah v zvezi z osnovo pri izvedenih finančnih
instrumentih, ki so tam navedeni), temveč je mogoče zgoraj opisano dejavnost izvajati v okviru
investicijske storitve izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja
finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa ali brez njega ali v okviru pomožne storitve v
zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, pri tem
pa je potrebno upoštevati zlasti določbe oddelka 3 Poglavja II Delegirane uredbe 2017/565.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
V skladu z MiFID II oz. Delegirano Direktivo 2017/593 (13/1/iv) mora BPD redno ocenjevati
kakovost kupljenih raziskav na podlagi trdnih meril kakovosti in njihove zmožnosti prispevanja
k boljšim investicijskim odločitvam. Ali obstaja kakšen seznam trdnih meril kakovosti, na
podlagi katerih mora BPD presojati kupljene raziskave?
29
Odgovor 2
V času priprave odgovora na to vprašanje ne obstaja konkreten seznam trdnih meril kakovosti
iz točke iv 1.b odstavka 13. člena Delegirane Direktive 2017/593, na podlagi katerih bi
investicijsko podjetje redno ocenjevalo kakovost kupljenih raziskav. Praviloma bi ta merila
investicijsko podjetje vključilo v svojo splošno politiko, ki jo uvedejo in izvajajo za zagotavljanje
izpolnjevanja zahtev glede spodbud iz 12. in 13. člena omenjene delegirane direktive.
30
PRIMERNOST IN USTREZNOST
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Kaj je primeren rok za redno ocenjevanje ustreznosti/primernosti naložb strank?
Odgovor 1
Primernega roka za redno ocenjevanje ustreznosti/primernosti investicijskih storitev oziroma
finančnih instrumentov za stranke zakonodaja eksplicitno ne določa. V zvezi z obstoječimi
smernicami ESMA o nekaterih vidikih zahtev glede primernosti iz direktive MiFID26 je potrebno
oceno primernosti razumeti kot celoten proces zbiranja informacij o stranki in naknadno oceno
primernosti zadevnega finančnega instrumenta za to stranko. Informacije o strankah morajo
biti v vsakem trenutku zanesljive, investicijsko podjetje pa mora zagotoviti primerne postopke,
ki opredeljujejo kateri del informacij bo predmet posodobitve in kako pogosto ter način
posodobitve ter ukrepe, ki jih mora sprejeti investicijsko podjetje, če prejme dodatne ali
posodobljene informacije, ali če stranka ne zagotovi zahtevanih informacij.
Pogostost posodobitve se tako lahko razlikuje glede na profil tveganja stranke, njene starosti
ter drugih pomembnih sprememb v zvezi z informacijami o stranki. Dodatno mora biti iz
evidenc jasno razvidno vsako evidentiranje vseh pomembnih informacij o oceni
primernosti/ustreznosti in informacij o stranki ter finančnih instrumentih, ki jih je investicijsko
podjetje priporočilo stranki ali pridobilo/odtujilo stranki v njenem imenu (vključno s
spremembami v zvezi s tem), in sicer na način, da lahko nadzorni organ do njih kadarkoli
dostopa in opravi nadzor nad preverjanjem ustreznosti postopka ocenjevanja
primernosti/ustreznosti.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali lahko ob izdelavi profila tveganja stranke v banki upoštevamo celotno premoženje stranke
(depoziti, stanje na TRR...)?
Odgovor 2
Na podlagi 54. in 55. člena Delegirane uredbe 2017/565 mora investicijsko podjetje od stranke
za potrebe presoje primernosti investicijske storitve oziroma finančnega instrumenta za
stranko ali potencialno stranko pridobiti vse informacije, ki jih investicijsko podjetje potrebuje,
da se seznani z osnovnimi dejstvi o stranki in pridobi razumno osnovo za odločitev, ali
specifičen posel, ki bo priporočen ali sklenjen med opravljanjem storitve gospodarjenja s
finančnimi instrumenti oziroma investicijskim svetovanjem uresničuje naložbene cilje stranke,
ji omogoča, da je sposobna nositi vsa tveganja v zvezi s tem in je primeren strankinim
izkušnjam in znanjem ter da slednja razume tveganja, povezana s poslom ali z upravljanjem
portfelja.
Ob upoštevanju smernic ESMA o nekaterih vidikih zahtev glede primernosti iz direktive MiFID27
je nivo obsega zbranih podatkov lahko različen, v odvisnosti od narave ponujene storitve in
26 URL: http://www.a-tvp.si/Documents/2012_87_sl1.pdf; Smernice na navedeno temo, nanašajoč se na Direktivo 2014/65/EU, so v času priprave tega odgovora v fazi javnega posvetovanja. 27 URL: http://www.a-tvp.si/Documents/2012_87_sl1.pdf; Smernice na navedeno temo, nanašajoč se na Direktivo 2014/65/EU, so v času priprave tega odgovora v fazi javnega posvetovanja.
31
finančnega instrumenta. Tako je na primer pri nelikvidnih finančnih instrumentih od stranke
potrebno pridobiti tudi informacije o višini rednih in skupnih prihodkov stranke oziroma njenih
obveznostih, ki pa poleg depozitov, stanja na TRR pri npr. banki, vključuje tudi drugo
premoženje (premičnine, nepremičnine ter vrsta le teh) ter obveznosti (krediti in druge občasne
obveznosti), ki niso nujno predmet pogodbenega odnosa z banko, ki izdeluje profil tveganja te
stranke.
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
V zvezi z 263/5 določbo osnutka ZTFI-1 prosimo za pojasnilo, v kakšnem smislu naj bi se pri
gospodarjenju s finančnimi instrumenti izjava o ustreznosti naložbe glede na profil stranke
posodabljala, če se naložbena politika ne spreminja, stranka pa ne pošlje novih podatkov v
zvezi z določitvijo njenega profila (k temu je ni potrebno pozivati?)?
Odgovor 3
Skladno s sedmim odstavkom 54. člena Delegirane uredbe 2017565 mora investicijsko
podjetje zagotoviti, da so informacije o stranki točne in zanesljive. Pri dolgotrajnem razmerju
je potrebno informacije posodabljati, da investicijsko podjetje lahko zagotovi, da je naložbena
politika, ki jo ima stranka še primerna.
Posodabljanje informacij se lahko za različne profile izvaja različno. Potrebno je določiti sistem
po katerem se informacije posodabljajo. Če je naložbena politika bolj tvegana ali zapletena in
je za takšno politiko potrebno izpolnjevati višje zahteve, je potrebno stranko bolj redno
preverjati oziroma posodabljati informacije o njej. Stranke z bolj preprostimi naložbenimi
politikami pa so lahko preverjane na daljša obdobja. Spodbuja se pristop na podlagi tveganosti
posameznih naložbenih politik oziroma strank.
Investicijsko podjetje mora stranke pozvati k temu, da posodobijo informacije, če stranke tega
ne počnejo same (ob sklenitvi pogodbe jim je treba razložiti, da morajo sporočati pomembne
spremembe glede na odgovore, ki jo jih dale v procesu ocenjevanja ustreznosti).
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Primernost in ustreznost storitve je bila urejana že z obstoječo ureditvijo v ZTFI, ki je v uporabi.
Ali je glede tega kakšna sprememba?
Odgovor 4 Presoja primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam je urejeno v členu 25. členu Direktive
2014/65/EU, podrobneje pa v Oddelku III (členi 54 do 58) in Oddelku IV (členi 59 do 63)
Delegirane uredbe 2017/565. Na konkretna vprašanja v zvezi s primernostjo in ustreznostjo
po Direktivi 2014/65/EU je odgovarjala tudi Q&A ESMA on MiFID II and MiFIR investor
protection and intermediaries topics (glej 2. in 10. sklop vprašanj)28. Dodatno opozarjamo, da
so bile sprejete tudi Smernice ESMA za oceno znanja in usposobljenosti29 osebja, ki ponuja
investicijsko svetovanje strankam ali jim zagotavlja informacije o finančnih instrumentih,
28 https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf 29 Smernice ESMA za oceno znanja in usposobljenosti z dne 22. 3. 2016 (ESMA/2015/1886SL).
32
strukturiranih vlogah, investicijskih storitvah ali pomožnih storitvah in jih mora prav tako
upoštevati, saj se jih je Agencija zavezala uporabljati30.
Po preučitvi vseh navedenih predpisov bo moralo investicijsko podjetje ugotoviti, v katerem
delu bo potrebno njeno drugačno ravnanje, kot je zahtevano po obstoječi ureditvi ZTFI, in
poslovanje prilagoditi spremembam.
30 Sklep o uporabi smernic in priporočil evropskega organa za vrednostne papirje in trge (Uradni list RS, št. 11/17 in 22/17).
33
IZVRŠEVANJE NAROČIL STRANK
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
MiFID 2 določa v 27. členu, da morajo investicijska podjetja pri izvrševanju naročil zagotoviti
dovolj podrobnosti in spoštovati svojo politiko izvrševanja naročil. Letno morajo investicijska
podjetja povzeti in objaviti za vsak finančni instrument 5 najpomembnejših izvršilnih mest kjer
borznoposredniška družba izvršuje naročila. Ta določba ni jasna, zato menimo, da bi jo bilo
potrebno zelo natančno razdelati v ZTFI.
Odgovor 1
Skladno s točko (b) desetega odstavka 27. člena Direktive 2014/65/EU je ESMA pripravila in
Evropski komisiji predložila osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih je določila
vsebino in obliko informacij, ki jih morajo investicijska podjetja objavljati v skladu s šestim
odstavkom 27. člena prej navedene direktive. Vsebina regulativnih tehničnih standardov je bila
s strani Evropske komisije sprejeta v obliki Delegirane uredbe 2017/57631, kjer so natančneje
opredeljene informacije, ki jih morajo investicijska podjetja letno objaviti o identiteti mest
izvrševanja in o kakovosti izvrševanja.
Vprašanje 1a (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Prosimo za informacijo, ali in v kakšnem obsegu bodo določbe o izvrševanju naročil veljale za
DZU – povzetek prvih petih mest, kjer je bilo izvršenih največ poslov; info o kvaliteti izvršitev
poslov?
Odgovor 1a
Družba za upravljanje na podlagi trenutno veljavne zakonodaje ne more opravljati investicijske
storitve izvrševanja naročil strank, ker za navedeno storitev ni pridobila ustreznega dovoljenja
pristojnega nadzornega organa. Navedeno posledično pomeni, da se določbe v zvezi z
izvrševanjem naročil, torej tudi določbe v zvezi s povzetkom prvih petih mest, kjer je bilo
izvršenih največ poslov ter informacije o kvaliteti izvršitev poslov, ki izhajajo iz Delegirane
uredbe 2017/576 za družbo za upravljanje ne uporabljajo. Kljub navedenemu, pa Agencija
opozarja, da je v času pisanja tega odgovora v postopku popravek prvega odstavka 1. člena
Delegirane uredbe 2017/565, ki bo za družbe za upravljanje, ki opravljajo investicijsko storitev
gospodarjenja s finančnimi instrumenti po novem, namesto četrtega odstavka 59. člena ter 60.
člena Delegirane uredbe 2017/565, zajel četrti odstavek 64. člena ter 65. člen Delegirane
uredbe 2017/565.
Navedeno pomeni, da bodo družbe za upravljanje, ki opravljajo investicijsko storitev
gospodarjenja s finančnimi instrumenti po uveljavitvi spremembe Delegirane uredbe 2017/565
bile dolžne izpolnjevati tudi obveznosti iz prvega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU v
zvezi s splošnimi načeli in informacijami za stranke in zahteve iz četrtega odstavka 64. člena
ter četrtega do sedmega odstavka 65. člena Delegirane uredbe 2017/565. Družba za
upravljanje, ki opravlja storitev gospodarjenja za stranke, mora slednjim zagotoviti informacijo
31 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/576 z dne 8. junija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za informacije, ki jih morajo investicijska podjetja letno objaviti o identiteti mest izvrševanja in o kakovosti izvrševanja
34
o politiki posredovanja naročil ter enkrat letno, za vsak razred finančnih instrumentov pripraviti
povzetek in objaviti pet najpomembnejših investicijskih podjetij, po obsegu trgovanja, katerim
je v predhodnem letu posredovala ali oddala v izvršitev naročila strank, ter podatke o kakovosti
izvrševanja, vse v smislu informacij, pripravljenih na podlagi desetega odstavka 27. člena
Direktive 2014/65/EU oziroma na tej podlagi sprejete Delegirane uredbe 2017/576.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 14.2.2018)
MiFID II in predlog ZTFI-1 prinaša spremenjeno ureditev in terminologijo glede mest trgovanja,
organiziranega trga oz. izvrševanja naročil zunaj teh mest oz. trgov. Ali mora BPD od
obstoječih strank na novo pridobiti (spremenjeno oz. prilagojeno) soglasje za izvrševanje
naročil zunaj mest trgovanja, ne glede na to, da je od le-teh predhodno pridobila izrecno
soglasje za izvrševanje naročil zunaj organiziranega trga ali MTF? Bi zadoščalo, če se
spremenjeno soglasje (za namene obstoječih strank) navede v splošne pogoje poslovanja?
Ob sklepanju novih pogodb pa bi bilo spremenjeno oz. posodobljeno soglasje tudi del
pogodbe.
Odgovor 2
V danem primeru investicijskemu podjetju od stranke, ki je soglasje za izvršitev naročil strank
zunaj organiziranega trga ali MTF že pridobilo, ni potrebno zahtevati in pridobiti novega
izrecnega soglasja stranke. Ker Direktiva 2014/65/EU razširja pojem večstranskega sistema
trgovanja (poleg reguliranega trga, tj. organiziranega trga po ZTFI in MTF tudi OTF) so sedaj
posli, ki jih je v preteklosti investicijsko podjetje izvršilo na mestu trgovanja tipa OTF, in za
katere je takrat potrebovalo izrecno soglasje stranke, sedaj že vključeni v pojem mesta
trgovanja in zanje ni potrebno pridobiti izrecnega soglasja stranke (še vedno pa velja zahteva
po pridobitvi predhodnega soglasja stranke k politiki izvrševanja naročil strank oziroma k
politiki v primeru opravljanja izključno storitve sprejemanja in posredovanja naročil strank).
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 14.2.2018)
Ali je potrebno glede na prejšnjo direktivo BEX dopolniti?
Odgovor 3
V zvezi z obveznostjo izvršitve naročil strank pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši, je
potrebno upoštevati vsaj naslednje določbe:
24., 25. in 27. člen Direktive 2014/65/EU
oddelek 5 Delegirane uredbe 2017/565 ter
Delegirane uredbe 2017/576.
Upoštevaje navedeno, Agencija pričakuje, da bodo investicijska podjetja svoje politike
izvrševanja naročil strank (oziroma politike, kjer se opravlja storitev sprejemanja in
posredovanja naročil strank) primerno dopolnile na način, da bodo te v vsem skladne z
določbami prej omenjene zakonodaje. Nova politika izvrševanja bo tako med drugim morala
biti bolj prilagojena aktivnostim posameznega investicijskega podjetja, prilagojena glede na
razred finančnega instrumenta in vrsto storitve ter vključevati vse informacije iz tretjega do
šestega odstavka 66. člena Delegirane uredbe 2017/565.
35
Vprašanje 3a (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Kakšne vsebinske spremembe splošnih pogojev in politike izvrševanja naročil so sploh
potrebne, saj se položaj strank zaradi sprejema novih pravil že po samem zakonu izboljšuje,
vsaj iz vidika zahtev po transparentnosti pred in po sami transakciji?
Odgovor 3a
Zakon in izvedbeni predpisi bodo določili višje standarde varovanja interesov strank, s čimer
se bo položaj strank v pogodbenem razmerju izboljšal. Tem predpisom bodo morala slediti
pravila (splošni pogoji, politike in ostala pravila, ki opredeljujejo delovanje) borznoposredniških
družb, ki ne smejo biti v nasprotju s predpisi. Zato se bodo morala spremeniti tudi pravila v
tistih delih, ko ne dosegajo novih, višjih standardov, ki jih predpisuje zakonodaja (bodo z njimi
v nasprotju). Ocenjujemo, da radikalnih sprememb zato ne gre pričakovati, saj so temelji
predpisov podobni, v podrobnostih pa bo potrebno nekaj prilagajanja novim pravilom.
Vprašanje 3b (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Kaj se šteje za predhodno privolitev strank na politiko izvrševanje naročil? Je dovolj, da je
navedeno v Splošnih pogojih in pogodbi, ali bi morala stranka tudi ta dokument podpisati? 27.
člen MiFID II
Odgovor 3b
Predlog ZTFI-1, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/65/EU, v četrtem odstavku
268. člena določa, da je borznoposredniška družba dolžna pred začetkom opravljanja
investicijskih storitev in poslov od stranke pridobiti predhodno soglasje k politiki izvrševanja
naročil stranke (glej tudi peti odstavek 27. člena Direktive 2014/65/EU).
Navedeno torej pomeni, da je dolžnost borznoposredniške družbe, da preden opravi prvo
investicijsko storitev za stranko, pridobiti njeno soglasje k politiki izvrševanja naročil. Zaradi
dokazovanja izpolnjevanja navedene obveznosti je najbolj primerno, če stranka politiko
izvrševanja naročil podpiše, s čimer je njeno soglasje jasno izraženo. Na kakšen način bo
borznoposredniška družna to področje uredila (torej ali bo šlo za ločeno izjavo, za določbo v
pogodbi o borznem posredovanju, za določbe v splošnih pogojih poslovanja ipd.) pa je
poslovna odločitev borznoposredniške družbe. Vsebina politike izvrševanja naročil, s katero je
dolžna borznoposredniška družba seznaniti stranko, je določena v 66. členu Delegirane
uredbe 2017/565.
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 14.2.2018)
Uredba 600/2014 v 23. členu določa obveznost trgovanja za investicijska podjetja, in sicer:
»1. Investicijsko podjetje zagotovi, da z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu
ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, trguje na reguliranem trgu, v MTF, prek
sistematičnega internalizatorja ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki je v skladu s členom
25(4)(a) Direktive 2014/65/EU ocenjeno kot enakovredno, kot je ustrezno, razen če so takšni
posli
(a) nesistematični, priložnostni, neredni in občasni ali
(b) opravljeni med primernimi in/ali profesionalnimi nasprotnimi strankami in ne prispevajo k
postopku oblikovanja cen.«.
36
1. V hipotetičnem primeru Investicijsko podjetje (IP) izvaja za račun naročnika odkup lastnih
delnic. Družba naročnika je javna družba, katerih delnice kotirajo na LJSE. Odkup lastnih
delnic IP izvaja, skladno s sklepom skupščine naročnika in programom odkupa, izven
organiziranega trga, in sicer na podlagi obveščanja strank, da lahko svoje delnice prodajo
v eni izmed poslovalnic IP-ja (OTC). Ali bi bilo nadaljevanje odkupa lastnih delnic izven
organiziranega trga v nasprotju s 23. členom uredbe 600/2014 oz. ali lahko v danem primeru
IP uporabi izjemo iz točke a) in sicer, da so odkupi lastnih delnic nesistematični, priložnostni,
neredni in občasni, saj se izvajajo le, ko ima družba za to pooblastilo skupščine?
Prav tako imajo delničarji družbe, v skladu z ZGD-1 (smiselna uporaba 337. člena glede na
inverzno situacijo), prednostno pravico do prodaje delnic družbi glede na svoj korporacijski
delež delnic in glede na število lastnih delnic, ki jih družba lahko odkupi v skladu s sklepom
skupščine. Če želi družba spoštovati prednostno pravico delničarja do prodaje delnic lahko
potemtakem lastne delnice odkupuje le na neorganiziranem trgu v zvezi s čimer morda to
omogoča uporabo katere izmed izjem iz točke a) in b)?
2. V hipotetičnem primeru Investicijsko podjetje (IP) izvaja za račun naročnika odkupe delnic.
Delnice družbe naročnika so uvrščene na SI-ENTER. Odkup delnic IP izvaja, skladno s
sklenjenim sporazumom s stranko, izven organiziranega trga, in sicer na podlagi
obveščanja strank, da lahko svoje delnice prodajo v eni izmed poslovalnic IP-ja (OTC). Ali
bi bilo takšno nadaljevanje odkupa delnic (uvrščenih na SI-ENTER) izven organiziranega
trga v nasprotju s 23. členom uredbe 600/2014 oz. ali lahko v danem primeru IP uporabi
izjemo iz točke a) in sicer, da so odkupi delnic nesistematični, priložnostni, neredni in
občasni?
Odgovor 4
Posli navedenega tipa ne zapadejo pod obveznost iz 23. člena Uredbe (EU) 600/2014, saj so
takšni posli nesistematični, priložnostni, neredni in občasni ter tako predstavljajo izjemo iz
točke (a) prvega odstavka 23. člena Uredbe (EU) 600/2014.
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 14.2.2018)
Zanima nas, kdaj se pričakuje objava registra ESME iz 34. člena uredbe MiFIR.
Poleg tega prosimo za potrditev, da v primeru, da določen finančni instrument ni uvrščen v
zgoraj omenjen register finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja iz 32.
člena MiFIR, zanj ne velja obveznost razkritja po trgovanju (post-trade transparency) iz 20. in
21. člena MIFIR ter obveznost poročanja o poslih (transaction reporting) iz 26. člena MiFIR
(glej na primer mnenje ESMA https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma70-
156-117_mifir_opinion_on_totv.pdf).
Odgovor 5
Register iz 34. člena Uredbe (EU) 600/2014 je ESMA na svojih spletnih straneh objavila 9. 1.
2018 in je dosegljiv na tej spletni povezavi https://www.esma.europa.eu/press-news/esma-
news/esma-publishes-register-derivatives-be-traded-venue-under-mifir.
Finančni instrumenti, za katere velja obveznost poročanja o poslih po 26. členu Uredbe (EU)
600/2014, so določeni v drugem odstavku tega člena in tako velja za:
a) finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja ali
za katere je vložen zahtevek za sprejem v trgovanje;
37
b) finančne instrumente, katerih osnova je finančni instrument, s katerim se trguje na mestu
trgovanja, ter
c) finančne instrumente, kadar je osnova indeks ali košarica, sestavljena iz finančnih
instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.
Obveznost velja za posle s finančnimi instrumenti iz točk od (a) do (c), ne glede na to, ali so
takšni posli izvedeni na mestu trgovanja ali ne.
Obveznost razkritja po trgovanju za investicijska podjetja pa se na podlagi 20. in 21. člena
Uredbe (EU) 600/2014 nanaša na finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu
trgovanja, kadar posel z njimi ni bil sklenjen na mestu trgovanja.
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Zastavna pravica na sredstvih stranke za poravnavo stroškov mora tudi v bodoče ostati. Lahko
je omejena le s tem, da so upniki primorani pred njo uporabiti druge stroškovno manj
obremenjujoče načine poplačila svojih terjatev. Prav tako so lahko omejeni s tem, da jo
razumno uporabijo. Torej da se ne proda delnica vredna 1.000 EUR, če je stranka dolžna 5
EUR.
Odgovor 6
Nova pravila prepovedujejo investicijskemu podjetju sklepati z neprofesionalno stranko
dogovore o prenosu lastninske pravice v zavarovanje njenega dolga, kar pa ne gre enačiti z
zastavno pravico. Zakon še zmeraj predpisuje zakonsko zastavno pravico investicijskega
podjetja na finančnih instrumentih stranke za njene obveznosti do investicijskega podjetja. V
tem delu se predpisi ne spreminjajo.
Prepoved prenosa lastninske pravice v zavarovanje določa Direktiva 2014/65/EU, vendar gre
za različni institut od zastavne pravice. Oba instituta v Sloveniji določa Stvarnopravni zakonik,
ki je dostopen na tej povezavi: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3242.
Zastavno pravico ureja zakonik od 128. člena naprej, prenos lastninske pravice v zavarovanje
pa od 201. člena naprej.
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Ali se naročila za terminske nakupe valut obravnavajo kot klasična naročila in ali je potrebno
v tem primeru voditi tudi knjigo naročil in zagotavljati »best execution«?
Odgovor 7
Agencija predvideva, da gre v danem primeru za tako imenovane OTC izvedene finančne
instrumente, ki jih investicijsko podjetje oblikuje za stranke, skladno z njenimi potrebami. Ob
upoštevanju navedenega je potrebno pri pravilih v zvezi z najboljšo izvedbo za stranko
upoštevati pravilo, da se mora investicijsko podjetje pri opravljanju investicijskih storitev
oziroma pomožnih investicijskih storitev do stranke vedno obnašati pošteno, pravično in
profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke in zlasti spoštovati načela iz 24. in 25.
člena Direktive 2014/65/EU.
Dodatno k temu je potrebno upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 64. člena Delegirane
uredbe 2017/565, ki določa, da mora investicijsko podjetje pri izvrševanju naročil ali
38
sprejemanju odločitev o trgovanju s produkti OTC, vključno s produkti, oblikovanimi za
specifične potrebe strank, preveriti poštenost cene, predlagane stranki, tako, da zbere tržne
podatke, uporabljene pri oceni cene takega produkta, in jih primerja s podobnimi ali
primerljivimi produkti. Pristopi v zvezi s preverjanjem poštene cene so lahko v tem pogledu
seveda različni (podatki pridobljeni s strani različnih ponudnikov informacij, cene izvršenih
poslov na mestih trgovanja s podobnimi finančnimi instrumenti, lastne izkušnje, cene na drugih
platformah, druge oblike ocen), vendar mora investicijsko podjetje vzpostaviti postopke in
pravila v zvezi z ugotavljanjem poštene cene takšnih finančnih instrumentov ter hraniti
evidence, ki preverjanje poštene cene tudi dokazuje.
Investicijsko podjetje mora v zvezi s temi odločitvami o trgovanju voditi ustrezne evidence na
podlagi 74. člena Delegirane uredbe 2017/565.
Pri poslovanju s primernimi nasprotnimi strankami Direktiva 2014/65/EU v 30. členu dovoljuje
nekatere izjeme od zgoraj navedenega, vendar pa se na podlagi uvodnega stavka št. 103 v
splošnem šteje, da primerne nasprotne stranke delujejo kot stranke. Ob upoštevanju slednjega
in dejstva, da uporaba šestega odstavka 16. člena Direktive 2014/65/EU ni predvidena kot
možna izjema od uporabe za primerne nasprotne stranke, se zato na tej podlagi obveznost
vodenja evidence naročil strank in odločitev o trgovanju oziroma evidence o sklenjenih poslih
in obdelavah naročil iz 74. oziroma 75. člena Delegirane uredbe 2017/565 (oba člena sprejeta
na podlagi šestega odstavka 16. člena Direktive 2014/65/EU) uporablja tudi za primerne
nasprotne stranke.
39
SPODBUDE
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Ali banka mora za ECP opraviti enhancement glede na to, da gre za vlagatelje, ki poznajo vse
finančne instrumente?
Odgovor 1
Na podlagi 30. člena Direktive 2014/65/EU lahko investicijska podjetja izvršijo ali sklenejo
posle s primernimi nasprotnimi strankami, ne da bi morale izpolnjevati obveznosti iz člena 24,
razen odstavkov 4 in 5, člena 25, razen odstavka 6, člena 27 in člena 28(1) glede teh poslov
ali glede morebitnih pomožnih storitev v neposredni zvezi s temi posli.
Navedeno pomeni, da investicijskemu podjetju na primeru primerne nasprotne stranke ni
potrebno upoštevati določb glede prejema/plačila pristojbin in provizij oziroma nedenarnih
koristi v zvezi z opravljenimi investicijskimi storitvami ali pomožnimi storitvami (določbe
sedmega do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU se torej za primerne
nasprotne stranke ne uporabljajo). Slednje seveda pod pogojem, da takšna stranka ne izkoristi
možnosti, ki jo ima v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 30. člena Direktive
2014/65/EU.
Pri tem morajo investicijska podjetja v odnosih s primernimi nasprotnimi strankami vedno
ravnati pošteno, pravično in profesionalno ter komunicirati na pošten, jasen in nezavajajoč
način ob upoštevanju narave primerne nasprotne stranke in njenih dejavnosti.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Ali je potrebno ECP vračat pridobljene inducemente?
Odgovor 2
Glej odgovor k vprašanju 1 na to temo.
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Ali je za ECP (primerne nasprotne stranke) potrebno vodit inducement in enhancement
register?
Odgovor 3
Za primerne nasprotne stranke se določbe glede pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih
ali nedenarnih koristi in zahteve glede povečanja kakovosti za takšno stranko iz sedmega do
devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU ne uporabljajo, razen v primeru, ko takšna
stranka izkoristi možnost, ki jo ima v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 30.
člena Direktive 2014/65/EU.
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Ali je potrebno inducment in enhancement register voditi na nivoju končne stranke?
Odgovor 4
Način in vsebina hrambe dokazil, da so vse pristojbine, provizije ali nedenarne koristi, ki jih je
investicijsko podjetje plačalo ali prejelo, namenjene povečanju zadevne storitve za stranko je
določena v četrtem odstavku 11. člena Delegirane direktive 2017/593. Način in vsebina razkritij
40
stranki v zvezi s spodbudami pa je določena v petem odstavku istega člena navedene
direktive.
Zakonodaja v zvezi s tem nikjer eksplicitno ne določa, da je potrebno dokazila v zvezi s
plačanimi ali prejetimi spodbudami voditi na nivoju končne stranke. Odvisno od poslovnega
modela investicijskega podjetja ter izvajanja investicijskih storitev in pomožnih investicijskih
storitev v zvezi z opravljanjem katerih investicijsko podjetje plača oziroma prejme spodbude je
nadalje tudi odvisno, na kakšnem nivoju (nivo stranke, nivo storitve) se takšna dokumentacija
tudi vodi.
Primeroma Agencija navaja primer spodbud v zvezi z investicijskimi raziskavami, ki je
predstavljen v odgovoru na vprašanje št. 1 Dela 7 v dokumentu ESMA Q&A na temo varstva
vlagateljev in posrednikov po MiFID II in MiFIR32.
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Obravnava spodbud – katere in za kakšen namen so dovoljene, predvsem katere bodo
upoštevane za quality enhancement?
Odgovor 5
Investicijska podjetja, ki plačajo pristojbine ali provizije ali sprejmejo plačilo pristojbin ali provizij
ali zagotovijo ali prejmejo nedenarno korist v zvezi z zagotavljanjem investicijske storitve ali
pomožne storitve stranki zagotovijo, da so izpolnjeni pogoji iz devetega odstavka 24. člena
Direktive 2014/65/EU in zahteve iz drugega do petega odstavka 11. člena Delegirane direktive
2017/593. Poleg splošne omejitve spodbud, ki morajo biti namenjene povečanju kakovosti
zadevne storitve za stranko in ki velja za opravljanje vseh investicijskih storitev oziroma
pomožnih storitev za stranko, pa velja tudi omejitev iz 12. člena Delegirane direktive 2017/593,
ki se nanaša na prepoved zadržanja pristojbin, provizij in kakršnih koli denarnih koristi, ki jih je
plačala ali zagotovila katerakoli tretja oseba in ki jih je prejelo investicijsko podjetje v zvezi z
zagotavljanjem neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s finančnimi
instrumenti.
Investicijska podjetja lahko v zvezi z izvajanjem investicijskih storitev neodvisnega
investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti prejemajo zgolj
manjše nedenarne spodbude, ki se lahko okvalificirajo kot take in ki izpolnjujejo pogoje iz
tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive 2017/593.
Pristojbina, provizija ali nedenarna korist se na podlagi drugega odstavka 11. člena Delegirane
direktive 2017/593 šteje za namenjeno povečanju kakovosti zadevne storitve za stranko, če
so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) utemeljena je z zagotovitvijo dodatne storitve ali storitve na višji ravni zadevni stranki,
sorazmerno z ravnjo prejete spodbude, na primer:
i. investicijsko svetovanje, ki ni samostojno, glede širokega nabora primernih
finančnih instrumentov, vključno z ustreznim številom instrumentov ponudnikov
produktov tretjih oseb, ki niso tesno povezani z investicijskim podjetjem, in
dostopa do takih instrumentov;
ii. investicijsko svetovanje, ki ni samostojno, združeno s: ponudbo stranki, najmanj
na letni osnovi, za ocenjevanje kontinuirane primernosti finančnih instrumentov,
v katere je stranka investirala, ali drugo redno storitvijo, ki bo verjetno
32 Na voljo na spletnem naslovu: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf
41
dragocena za stranko, kot je svetovanje glede predlagane optimalne
porazdelitve sredstev stranke; ali
iii. zagotavljanje dostopa po konkurenčnih cenah do širokega nabora finančnih
instrumentov, ki bodo verjetno zadovoljili potrebe stranke, vključno z ustreznim
številom instrumentov ponudnikov produktov tretjih oseb, ki niso tesno povezani
z investicijskim podjetjem, skupaj z zagotavljanjem orodij z dodano vrednostjo,
kot so orodja za objektivne informacije, ki zadevni stranki pomagajo pri
sprejemanju investicijskih odločitev ali ji omogočajo spremljanje, modeliranje in
prilagajanje nabora finančnih instrumentov, v katere je investirala, ali
zagotavljanjem rednih poročil o uspešnosti ter stroških in dajatvah, povezanih
s finančnimi instrumenti;
(b) ne koristi neposredno podjetju prejemniku, njegovim delničarjem ali zaposlenim brez
oprijemljive koristi za zadevno stranko;
(c) utemeljena je z zagotavljanjem stalne ugodnosti zadevni stranki v zvezi s tekočo
spodbudo.
Pristojbina, provizija ali nedenarna korist se ne šteje za sprejemljivo, če je zagotavljanje
zadevnih storitev stranki zaradi pristojbine, provizije ali nedenarne koristi pristransko ali
izkrivljeno.
Vprašanje 5a (Zadnja posodobitev 25.9.2019)
Kakšne so zahteve iz MiFID II glede (ne)sprejema in (ne)obdržanja pristojbin, provizij ali
kakršnihkoli denarnih in nedenarnih koristi v vseh relevantnih členih (investicijsko podjetje,
broker, zavarovalnica) in povezano s tem, kaj so manjše denarne koristi? Kako MiFID II
ureja/vpliva/spreminja »soft dollars«?
Odgovor 5a
Določba 24. člena MiFID II od investicijskih podjetij zahteva, da ta opravljajo investicijske in
pomožne investicijske storitve pošteno, pravično in profesionalno, v skladu z najboljšimi
interesi strank, kamor sodijo tudi njihove obveznosti glede (ne)sprejema in (ne)obdržanja
pristojbin, provizij ali kakršnihkoli denarnih in nedenarnih koristi s strani tretjih oseb pri
opravljanju teh storitev (glej sedmi do deveti odstavek 24. člena MiFID II).
Glede opravljanja investicijskih storitev (razen za investicijsko svetovanje in gospodarjenje s
finančnimi instrumenti), MiFID II dovoljuje investicijskemu podjetju sprejeti in obdržati
pristojbino, provizijo oziroma kakršnokoli denarno ali nedenarno korist, ki jih plača ali zagotovi
tretja oseba le, če bi se s tem lahko izboljšala kakovost opravljanja storitev za stranko in ki
zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega
podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke. Za opravljanje investicijskih storitev
investicijskega svetovanja in gospodarjenja s finančnimi instrumenti lahko investicijsko
podjetje sprejme manjše nedenarne koristi, s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja
storitev za stranko in ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogla ogrožati izpolnjevanja
dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke, a morajo biti te jasno
razkrite (sedmi in osmi odstavek 24. člena MiFID II).
Prav tako MiFID II v devetem odstavku 24. člena določa, da investicijska podjetja lahko tretji
osebi plačajo ali od nje prejmejo pristojbino ali provizijo ali ji zagotovijo ali od nje prejmejo
nedenarno korist v zvezi z opravljanjem investicijske ali pomožne investicijske storitve, če je
42
ta namenjena povečanju kakovosti določene storitve za stranko in ta ne vpliva na obveznost
investicijskega podjetja ravnati pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi
interesi stranke.
Področje spodbud je podrobneje urejeno v Delegirani direktivi 2017/59333. Tako so v drugem
odstavku 11. člena navedene direktive določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da investicijsko
podjetje pristojbino, provizijo ali nedenarno korist šteje za povečanje kakovosti zadevne
storitve za stranko. V tretjem odstavku 12. člena Delegirane Direktive 2017/593 pa so
navedena merila, na podlagi katerih investicijsko podjetje ugotavlja sprejemljiva manjša
nedenarna korist pri spodbudah v zvezi z investicijskima storitvama investicijskega svetovanja
in gospodarjenja s finančnimi instrumenti.
Na vprašanja s področja spodbud napotujemo tudi na Q&A ESMA on MiFID II and MiFIR
investor protection and intermediaries topics (Inducements).
V zvezi z vplivom MiFID II na »soft dollars«, pa opozarjamo še na ureditev v 13. členu
Delegirane direktive 2017/593, ki podrobneje ureja sistem spodbud v zvezi z raziskavami
oziroma kdaj se te ne štejejo za spodbudo.
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Na kakšen način naj BPD stranki razkrije spodbude (vključno z nedenarnimi koristmi), ki jih
BPD v okviru storitve izvrševanja naročil prejme v času trajanja pogodbenega razmerja s
stranko? V MiFID II oz. Delegirani Direktivi 2017/593 (13/1/iv) je določeno samo, da mora BPD
spodbudo razkriti pred zagotovitvijo storitve.
Odgovor 6
Iz petega odstavka 11. člena Delegirane direktive 2017/593 izhaja, da morajo investicijska
podjetja za vsako plačilo ali korist, ki so jo prejele od tretje osebe ali so jo plačale tretji
osebi, stranki razkriti naslednje informacije:
(a) pred zagotovitvijo zadevne investicijske ali pomožne storitve investicijsko podjetje
stranki razkrije informacije o zadevnem plačilu ali koristi v skladu z drugim pododstavkom
člena 24(9) Direktive 2014/65/EU. Manjše nedenarne koristi se lahko opišejo na splošno.
Druge nedenarne koristi, ki jih investicijsko podjetje prejme ali plača v zvezi z investicijsko
storitvijo, zagotovljeno stranki, se cenovno ovrednotijo in razkrijejo ločeno;
(b) če investicijsko podjetje predhodno ni moglo oceniti zneska plačila ali koristi, ki jo bo
prejelo ali plačalo, in je namesto tega stranki razkrilo metodo izračuna tega zneska,
podjetje svojim strankam naknadno zagotovi tudi informacije o točnem znesku
prejetega ali plačanega plačila ali koristi in
(c) vsaj enkrat na leto, dokler investicijsko podjetje prejema (tekoče) spodbude v zvezi z
investicijskimi storitvami, ki jih zagotavlja zadevnim strankam, investicijsko podjetje
33 Delegirana direktiva Komisije (EU) 2017/593 z dne 7. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU
Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zaščito finančnih instrumentov in sredstev, ki pripadajo
strankam, obveznostim glede upravljanja produktov in pravili, ki se uporabljajo za zagotavljanje ali
prejemanje pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi.
43
svoje stranke individualno obvesti o dejanskem znesku prejetih ali plačanih plačil
ali koristi. Manjše nedenarne koristi se lahko opišejo na splošno.
V 13. členu Delegirane direktive 2017/593, ki je izpostavljen v vprašanju, pa je zlasti
opredeljena nasprotna situacija oziroma pogoji, v skladu s katerimi se raziskave, ki jih tretje
osebe zagotovijo investicijskim podjetjem, ki strankam zagotavljajo storitve upravljanja
portfeljev ali druge investicijske ali pomožne storitve, ne štejejo za spodbudo in sicer če se
spodbude prejmejo v zameno za kar koli od naslednjega:
(a) neposredna plačila investicijskih podjetij iz njihovih lastnih sredstev;
(b) plačila s posebnega plačilnega računa za raziskave, ki ga nadzira investicijsko podjetje,
če so izpolnjeni naslednji pogoji v zvezi z vodenjem računa:
(i) plačilni račun za raziskave se financira iz posebne dajatve za raziskave, zaračunane
stranki;
(ii) investicijska podjetja v okviru vzpostavitve plačilnega računa za raziskave in
dogovarjanja o višini dajatve za raziskave s strankami določijo in redno ocenjujejo
proračun za raziskave kot notranji upravni ukrep;
(iii) investicijsko podjetje je odgovorno za plačilni račun za raziskave;
(iv) investicijsko podjetje redno ocenjuje kakovost kupljenih raziskav na podlagi trdnih
meril kakovosti in njihove zmožnosti prispevanja k boljšim investicijskim odločitvam.
Če investicijsko podjetje uporablja plačilni račun za raziskave iz točke (b) prvega odstavka 13.
člena navedene direktive mora strankam zagotoviti naslednje informacije:
(a) pred zagotovitvijo investicijske storitve strankam, informacije o proračunsko določenem
znesku za raziskave in znesku ocenjene dajatve za raziskave za vsako stranko;
(b) letne informacije o skupnih stroških, ki jih je imela vsaka stranka zaradi raziskav, ki so jih
opravile tretje strani.
Če ima investicijsko podjetje plačilni račun za raziskave, države članice (oziroma njihovi
nadzorni organi op.a.) zagotovijo, da mora investicijsko podjetje na zahtevo svojih strank ali
pristojnih organov tudi zagotoviti povzetek ponudnikov, ki so prejeli plačila s tega računa,
skupni znesek, ki jim je bil izplačan v določenem obdobju, koristi in storitve, ki jih je prejelo
investicijsko podjetje, in primerjavo skupnega zneska, porabljenega s tega računa, s
proračunom, ki ga je za to obdobje določilo podjetje, pri čemer navede vse popuste ali prenose
morebitnih preostalih sredstev na računu v naslednje obdobje.
V petem odstavku 13. člena navedene direktive je nadalje določeno, da se mora investicijsko
podjetje v dogovoru o upravljanju investicij ali splošnih pogojih poslovanja s strankami
dogovoriti o dajatvi za raziskave, kot jo v proračunu določi podjetje, in pogostosti odtegnitve te
posebne dajatve za raziskave od sredstev stranke v danem letu.
Proračun za raziskave se sme povečati šele potem, ko so bile strankam zagotovljene jasne
informacije o takšnih načrtovanih povečanjih. Če je ob koncu obdobja na plačilnem računu za
raziskave presežek, mora imeti investicijsko podjetje vzpostavljen postopek za povrnitev tega
44
zneska stranki ali njegovo izravnavo s proračunom in dajatvijo za raziskave, izračunanima za
naslednje obdobje.
13. člen navedene direktive določa tudi nekatere druge pogoje in druga razkritja strankam za
potrebe ugotavljanja pogojev, v skladu s katerimi se raziskave, ki jih tretje osebe zagotovijo
investicijskim podjetjem, ki strankam zagotavljajo storitve upravljanja portfeljev ali druge
investicijske ali pomožne storitve, ne štejejo za spodbudo.
Obveznosti investicijskih podjetij, ki jih določa Delegirana direktiva 2017/593, vključno z
obveznostjo posameznih razkritij strankam, bodo v pravni red Republike Slovenije prenesene
z zakonom, predvidoma novim Zakonom o trgu finančnih instrumentov34.
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
BPD lahko v okviru borznega posredovanja prejme spodbudo (npr. raziskavo) pod pogojem,
da BPD na tej podlagi poveča kakovost/raven storitve za stranko/e. Na kakšen način BPD
lahko upraviči spodbudo, ko BPD plača provizijo ali zagotovi nedenarno korist (npr. brezplačno
raziskavo) tretji osebi, ki ni stranka BPD? Ali mora v tem primeru kakovost/raven storitve
dvigniti tretja oseba, ki je prejela spodbudo (za svoje stranke) ali (tudi) BPD, ki je plačala oz.
zagotovila spodbudo?
Odgovor 7
Investicijsko podjetje lahko sprejme spodbudo (npr. v obliki raziskave) v zvezi z opravljanjem
investicijske storitve ali pomožne storitve, če je sama stranka investicijskega podjetja, od
katerega je spodbudo sprejela, in ji pri tem ni potrebno izpolnjevati pogoja povečanja kakovosti
določene storitve za stranko (glej prvi odstavek 30. člena Direktive 2014/65/EU). Investicijsko
podjetje se namreč v tem primeru šteje za primerno nasprotno stranko in se tako določbe glede
pristojbin, provizij ali kakršnihkoli denarnih ali nedenarnih koristi in zahteve tudi glede
povečanja kakovosti za takšno stranko iz devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU,
ne uporabljajo (če ni uporabljena izjema iz 2. pododstavka drugega odstavka 30. člena
Direktive 2014/65/EU).
Če pa investicijsko podjetje plača provizijo ali zagotovi nedenarno korist tretji osebi (torej ne
stranki investicijskega podjetja) z namenom zagotavljanja investicijske storitve ali pomožne
storitve za stranko, bo moralo investicijsko podjetje na primeren način izkazati, da se je s tem
povečala kakovost storitve za stranko (glej tudi pogoje iz drugega do petega odstavka 11.
člena Delegirane direktive 2017/593) in da prejeta provizija/nedenarna korist ne vpliva na
obveznost investicijskega podjetja ukrepati pošteno, pravično in profesionalno v skladu s
najboljšimi interesi stranke (glej določbo devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU).
Investicijsko podjetje ima torej obveznost izkazati povečanje kakovosti storitve za stranko, ker
je tretji osebi plačala provizijo oziroma prejela nedenarno korist z namenom opravljanja
investicijske storitve ali pomožne storitve za stranko. Če je tretja oseba prav tako investicijsko
podjetje, mora tudi ta v primeru prejema provizij oziroma zagotovitve nedenarnih koristi od
34 Predlog Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 6. 2. 2018.
45
tretje osebe, ravnati skladno z zahtevami Direktive 2014/65/EU in Delegirane direktive
2017/593 in torej med drugim izkazati, kako se je s tem povečala kakovost določene storitve
za njeno stranko – v nasprotnem primeru prejem spodbud ni dovoljen.
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
BPD izdela informacijo ali gradivo, ki izpolnjuje pogoje za raziskavo. Ali se takšna raziskava
šteje za spodbudo, če jo BPD zagotovi oz. posreduje svojim strankam? Če da, ali lahko BPD
to raziskavo posreduje svojim strankam brezplačno in s tem zagotovi višjo kakovost/raven
storitve?
Odgovor 8
Če investicijsko podjetje samo izdela raziskavo za opravljanje investicijskih storitev ali
pomožnih storitev za svoje stranke, se takšno ravnanje ne šteje za spodbudo (glej deveti
odstavek 24. člena Direktive 2014/65/EU). Investicijsko podjetje pa je dolžno, ne glede na to
ali raziskavo stranki posreduje brezplačno ali ne, ravnati pošteno, pravično in profesionalno v
skladu z najboljšimi interesi stranke in spoštovati vsa načela in zahteve iz Direktive 2014/65/EU
in na njegovi podlagi izdanimi predpisi glede ustreznega informiranja strank (tudi glede vseh
stroškov in dajatev) in preprečevanja nasprotij interesov.
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
V skladu z MiFID II oz. Delegirano Direktivo 2017/593 (člen 13/9) morajo investicijska podjetja,
ki zagotavljajo storitev izvrševanja naročil, opredeliti ločeno dajatev za stroške, povezane z
izvršitvijo posla, in stroške, povezane z izdelavo raziskave. Ali to pomeni, da BPD ne sme
sprejeti brezplačne raziskave od investicijskega podjetja niti za namene borznega
posredovanja pod pogojem zagotovitve višje kakovosti/ravni storitve? V kolikor da, kako naj
BPD ravna v primeru investicijskih podjetij, ki niso zavezana po MiFID II (npr. Balkan ipd.), ki
svoje distribucije raziskav ne bodo prilagodili MiFID II? Ali je edina možnost, da BPD takšne
brezplačno raziskave, prejete s strani izpolnitvenih pomočnikov, zavrne?
Odgovor 9
Sprejemanje raziskav investicijskih podjetij s strani tretjih oseb je podvrženo pravilom spodbud,
kot jih ureja sedmi do deveti odstavek 24. člena Direktive 2014/65/EU (odvisno od storitev, ki
jih investicijsko podjetje opravlja) in 11. ter 12. člen Delegirane direktive 2017/593, razen, če
so glede raziskave izpolnjene zahteve iz 13. člena Delegirane direktive 2017/593. Vsako
investicijsko podjetje mora imeti izdelan sistem pravil in politik, katerega namen je ugotavljanje
(ne)dopustnosti zagotavljanja storitev, koristi oziroma plačil, prejetih s strani tretjih oseb.
Brezplačno posredovanje raziskav ni dovoljeno, če ni bila narejena ocena o izpolnjevanju
pogojev glede spodbud iz sedmega do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU, ali
če ni dogovora glede plačila, ki je skladen z določbo 13. člena Delegirane direktive 2017/593
(glej tudi ESMA Q&A On MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics,
razdelek Inducement, Vprašanje 3 in odgovor).
Določbe Direktive 2014/65/EU in na njegovi podlagi izdani predpisi veljajo za subjekte EU/EEA
in ti subjekti so dolžni ravnati tudi skladno z določbami glede spodbud (glej tudi glej ESMA
Q&A On MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics, razdelek
Inducement, Vprašanje 4 in odgovor). Če torej v konkretnem primeru investicijsko podjetje, ki
46
izdela raziskavo, ni zavezano ravnati skladno z Direktivo 2014/65/EU (torej ne gre za subjekt
EU/EEA), je to glede sprejemanja raziskav investicijskega podjetja (za katerega pa se ta
pravila uporabljajo) nepomembno, saj investicijsko podjetje lahko sprejme le raziskavo, ki
izpolnjuje pogoje iz Direktive 2014/65/EU in Delegirane direktive (EU) 2017/593.
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
BPD mora v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti manjše nedenarne koristi
razkriti na splošno in opisno pred zagotovitvijo predmetne storitve. V kakšni obliki oz. na
kakšen način mora BPD razkriti te koristi? Ali zadostuje splošno opisno razkritje BPD (npr. v
SPP ali v objavljenem dokumentu BPD), da BPD občasno sprejema manjše nedenarne koristi
kot so (i) informacije ali gradiva v zvezi s finančnim instrumentom, ki so splošne narave, (ii) se
udeležuje konferenc in seminarjev o koristih in značilnostih določenega finančnega
instrumenta? V nasprotnem primeru bi morala BPD o posamičnih konkretno sprejetih manjših
nedenarnih koristih, ki jih BPD sprejme med tekom opravljanja storitve, stranke obveščati
sproti, npr. v okviru rednih poročil.
Odgovor 10
Dve zahtevi morata biti izpolnjeni, da lahko govorimo o manjših nedenarnih koristih, in sicer,
da te koristi lahko povečajo kakovost storite, ki jo investicijsko podjetje opravi za stranko in
njihov obseg in narava ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega podjetja,
da deluje v najboljšem interesu stranke (7.b točka 24. člena Direktive 2014/65/EU). Nadalje so
določbe v zvezi z manjšimi nedenarnimi koristmi navedene v tretjem odstavku 12. člena
Delegirane direktive 2017/593, med drugim tudi, da mora investicijsko podjetje manjše
nedenarne koristi razkriti pred zagotovitvijo zadevnih investicijskih ali pomožnih storitev
strankam, malim investitorjem, in sicer lahko na splošno. Peti odstavek 11. člena istega
predpisa, Delegirane direktive 2017/593 pa natančno določa način in vsebino razkritja za
vsako plačilo ali korist, ki so jo investicijska podjetja prejela od tretje osebe ali so jo plačale
tretji osebi, pri čemer, kot že omenjeno, manjše nedenarne korist lahko opišejo na splošno.
Informacija je na primer lahko vključena tudi v poročilo strankam iz osmega odstavka 13. člena
Delegirane direktive 2017/593, ki je strankam na razpolago.
Natančen odgovor o načinu razkrivanja spodbud, vključno z nedenarnimi koristmi, je Agencija
objavila v svojem dokumentu vprašanj in odgovorov s področja varstva investitorjev, (odgovor
6 dokumenta:
http://www.atvp.si/Documents/MiFIIDIIMiFIR/Vprasanja_odgovori/ATVP_Varstvo_vlagateljev.
pdf).
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Ali je sprejem brezplačnih raziskav možen oz. dopusten za namene testiranja kakovosti
raziskav v testnem obdobju in se posledično te (testne) raziskave ne štejejo kot spodbuda
(tako v okviru storitve gospodarjenja s FI kot tudi drugih investicijskih in pomožnih storitev). Ali
obstajajo oz. kakšne so usmeritve glede testnih obdobij za raziskave (obseg, trajanje ipd.), in
sicer tako z vidika ponudnikov testiranja kot z vidika prejemnikov raziskav v testnem obdobju?
47
Odgovor 11
ESMA odgovarja v zvezi s poskusnim (testnim) obdobjem ponujanja raziskav v obsežnem
odgovoru št. 12 na strani 62 dokumenta:
https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-
349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf.
Osnovne določbe v zvezi z raziskavami so v prvem odstavku 13. člena Delegirane direktive,
kjer je določeno, da raziskave, ki jih investicijskemu podjetju, ki upravlja premoženje ali opravlja
ostale investicijske ali pomožne storitve, ne predstavlja spodbud, če investicijsko podjetje
zanje plača. V času testnega obdobja investicijsko podjetje ne plačuje za dostop do raziskav.
Dostop do raziskav tretjih oseb v testnem obdobju, v katerem za raziskave ne plačuje, šteje
za spodbudo (nedenarna korist), ki je opravljena v povezavi z nudenjem investicijskih ali
pomožnih storitev. Investicijsko podjetje, skladno z drugim odstavkom 12. člena navedene
Delegirane direktive, ne sme sprejeti nedenarne koristi, ki ne pomenijo sprejemljivih manjših
nedenarnih koristi.
ESMA je na to vprašanje pripravila precej obsežen odgovor, saj je v Uniji zaznala omenjeno
prakso, zato je pomembo pojasniti ali omogočanje raziskav v brezplačnih testnih obdobjih
lahko štejemo kot sprejemljive manjše nedenarne koristi, skladno z določbami točke (e)
tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive. Meni torej, da omenjena praksa šteje za
manjšo nedenarno korist, kadar so izpolnjeni določeni pogoji, našteti v citiranem dokumentu
(med njimi obseg raziskav, natančno določeno obdobje in ostalo).
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
BPD s strani različnih investicijskih podjetij prejema številna elektronska sporočila, ki večinoma
vsebujejo povzetek oz. pregled dogajanj na finančnih trgih. Predmetna sporočila ne
izpolnjujejo pogojev za raziskavo. Ali takšni splošni pregledi dogajanj izpolnjujejo pogoje za
manjše nedenarne koristi (z vidika gospodarjenja s FI) oz. nedenarne koristi (z vidika drugih
investicijskih storitev) in morajo biti posledično (splošno in opisno) razkrita strankam (pred
zagotovitvijo storitve)?
Odgovor 12
Osnovne določbe so v osmem odstavku 24. člena Direktive 2014/65/ES (manjše nedenarne
koristi), recitalu št. 29 ter v tretjem odstavku 12. in 13. členu Delegirane direktive 2017/593
(spodbude v zvezi z raziskavami), podrobnejša pojasnila pa v dokumentu ESMA Q&A, in sicer
v odgovoru št. 6 na temo spodbud:
https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-
349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf
Investicijska podjetja so načeloma dolžna vzpostaviti notranje politike in postopke, po katerih
ocenijo ali gre za raziskave ali manjše nedenarne koristi, temelj za oceno pa je vsebina
predmeta in ne mnenje samega ponudnika. Splošni pregledi dogajanj, ki izpolnjujejo kriterije
iz recitala št. 29 Delegirane direktive 2017/593 predstavljajo manjše nedenarne koristi.
48
Nedenarna korist je omenjena tudi v odgovoru ESMA št. 12 na temo spodbud v primeru
dostopa do prejema raziskav v t.i. poskusnem obdobju, ko so izpolnjeni določeni pogoji.
Vprašanje 13 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
BPD A v okviru storitve izvrševanja naročil strank vrne svoji stranki/partnerju BPD B del
provizije. Ali se to šteje za spodbudo? V kolikor da, na kakšen način se lahko takšna spodbuda
upraviči skozi povečanje kakovosti storitve za stranko? Mora povečati kakovost storitve BPD
A ali stranka BPD B, ki dobi to spodbudo za svoje stranke?
Odgovor 13
Da. Investicijsko podjetje B je pridobilo spodbudo, saj je pri izvrševanju naročil svojih strank (ki
jih je posredovala investicijskemu podjetju A) dobila vrnjen (plačan) del provizije, ki jo je
zaračunala svojim strankam. Investicijsko podjetje A ni dalo spodbude, saj je provizijo vrnilo
svoji stranki (investicijskemu podjetju B), ki je naročila posredovala (ta pogoj pa izključi določbe
devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU, ki opredeli zahteve pri spodbudah).
Stranke investicijskega podjetja B niso stranke investicijskega podjetja A, zato med strankami
investicijskega podjetja B in investicijskega podjetja A ne obstaja nobena vez. Investicijsko
podjetje A torej ne rabi dvigniti raven storitve. Investicijsko podjetje B pa je pridobilo spodbudo
in mora dokazati dvig ravni storitve za svoje stranke. Če ne dvigne ravni storitve za svoje
stranke, spodbude ne sme sprejeti oziroma jo mora v celoti prenesti na svoje stranke.
Glede določb o dvigu ravni storitve glej prejšnje odgovore v tej temi.
Vprašanje 14 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Stranka BPD pokliče analitika BPD v zvezi s konkretno delnico slovenskega izdajatelja. Analitik
stranki zagotovi informacije, ki po vsebini predstavljajo raziskavo. Ali se takšen klic šteje za
spodbudo? Če da, ali lahko BPD takšen klic svojim strankam zagotovi brezplačno in s tem
zagotovi višjo kakovost/raven storitve?
Odgovor 14
Določba devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU predpisuje, da je spodbuda le
tisto, kar investicijsko podjetje pridobi ali odsvoji (odplačno ali neodplačno) tretji osebi (ki ni
stranka ali strankin pooblaščenec). V tem primeru tako ne gre za spodbudo.
49
OBVEŠČANJE STRANK
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
62. člen Delegirane uredbe komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive
2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji
poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (v
nadaljevanju: uredba) v zvezi z dodatnimi obveznostmi poročanja za posle upravljanja
portfeljev ali posle s pogojnimi obveznostmi določa, da investicijsko podjetje, ki izvaja storitev
upravljanja portfeljev, v primerih, ko se skupna vrednost portfelja, kot je bila ocenjena na
začetku vsakega obdobja poročanja, zmanjša za 10 % in potem za večkratnike 10 %, stranke
o tem obvesti.
Naše mnenje je, da stranko obvestimo, ko donosnost njenega portfelja doseže ali preseže
mejo -10 %, -20 %, -30 % itd., vendar je ne obveščamo za vsak dan, ko je donosnost pod eno
mejo, vendar ne preseže naslednje meje, torej v času, ko npr. preseže -10 % in ne doseže -
20 %, temveč le prvi dan, ko preseže mejo.
Za lažjo ponazoritev našega tolmačenja zahteve uredbe, v nadaljevanju pošiljamo primer
gibanja donosnosti portfelja stranke v enem poročevalskem obdobju. Izhodišče izračuna
donosnosti je začetno stanje na prvi dan obdobja (oz. končno stanje na zadnji dan prejšnjega
obdobja) in izhodiščna donosnost je 0 %. (Obdobja poročanja po uredbi so 1. 1. - 31. 3., 1. 4.
- 30. 6., 1. 7. - 30. 9., 1. 10. - 31. 12., prikazan je začetek prvega obdobja).
Obveščanje stranke se izvede:
v trenutku, ko donosnost portfelja doseže mejo -10 % ali manj, se vlagatelja obvesti o
zmanjšanju;
prvo obveščanje o zmanjšanju je 6.1., ko je presežena meja -10 %;
nato se do 12. 1. ne obvešča vsak dan;
naslednje obveščanje o zmanjšanju je 12.1., ko je presežena meja -20 %;
nato se stranke ne obvešča vsak dan, ko je donosnost pod -20 % in tudi ne, ko se dvigne
nad to mejo in je še vedno pod -10 %;
meja za obveščanje -20 % se ponastavi 14.1., ko je donosnost nad mejo -20 %;
meja za obveščanje -10 % se ponastavi 17.1., ko je donosnost nad mejo -10 %;
nova meja za obveščanje od 17.1. dalje je tako -10 %;
50
18.1., ko je donosnost ponovno pod -10 %, se izvede ponovno obveščanje.
Prosimo vas za potrditev našega tolmačenja oziroma drugačno navodilo, če naše tolmačenje
ni pravilno.
Odgovor 1
Poročanje stranki se opravi, ko se skupna vrednost portfelja, kot je bila ocenjena na začetku
vsakega obdobja poročanja (vsaj kvartalno, lahko pa tudi pogosteje), zmanjša za 10 % (ne več
oziroma manj in ne vsak dan, ko je vrednost portfelja manjša za 10 % oziroma njegov
večkratnik), in sicer najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je prekoračen prag,
oziroma, če je prag prekoračen na nedelovni dan, do zaključka naslednjega delovnega dne.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Po MiFID II bo treba stranko obveščati v primeru, da naložba zaniha za 10 %, vendar ni jasno
ali je takšno obveščanje potrebno za vsako naložbo oz. za paket naložb? Menimo, da ta
določba velja za portfelj naložb v primeru individualnega upravljanja, torej ne za vsako
posamezno naložbo. Kako je s tovrstnim obveščanjem v primeru investicijskega svetovanja
oziroma izvrševanja naročil.
Odgovor 2
62. člen Delegirane uredbe 2017/565 se nanaša na dve različni vrsti obveščanja o zmanjšanju
vrednosti portfelja stranke. Prva obveznost se nanaša na vse vrste strank (profesionalne,
neprofesionalne, primerne nasprotne stranke) v zvezi z investicijsko storitvijo gospodarjenja s
finančnimi instrumenti (prvi odstavek 62. člena Delegirane uredbe 2017/565) in ki zajema
poročanje o padcu vrednosti portfelja stranke in ne posameznega finančnega instrumenta
znotraj tega portfelja.
Druga obveznost pa se nanaša na obveščanje neprofesionalnih strank, za katere investicijska
podjetja vodijo račune finančnih instrumentov, ki vključujejo pozicije v finančnih instrumentih s
finančnim vzvodom ali pozicije v poslih s pogojnimi obveznostmi. Poročanje se v tem primeru
nanaša na posamezen finančni instrument z vzvodom ali finančni instrument, ki je predmet/del
pogojne obveznosti, razen, če je s stranko dogovorjeno drugače.
Pogojna obveznost mora v skladu z Delegirano uredbo 2017/565 zajemati vsakršno dejansko
ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta. Investicijsko
podjetje mora stranki na podlagi drugega odstavka 48. člena Delegirane uredbe 2017/565
dodatno opisati tudi posamezna tveganja (če je to relevantno za vrsto finančnega instrumenta
ali vrsto stranke in njeno stopnjo znanja) ter stranko med drugim obvestiti tudi o dejstvu, da bi
lahko stranka zaradi poslov s takimi instrumenti poleg stroškov pridobitve instrumentov
prevzela tudi finančne in druge dodatne obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi.
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Za katere posle oz. za katere finančne instrumente velja obveznost poročanja o zmanjšanju
skupne vrednosti portfelja/finančnega instrumenta za 10 % in potem nadaljnje večkratnike 10
%? Se lahko stranke obvešča samo z obvestilom/objavo preko elektronske banke?
51
Odgovor 3
Za odgovor k temu vprašanju glej odgovor na vprašanje št. 2 tega poglavja. Stranke se mora
o navedenem obveščati na trajnem nosilcu podatkov. Stranko lahko banka obvesti o
spremembi vrednosti portfelja oziroma finančnega instrumenta tudi preko elektronske banke,
pod pogojem, da takšen sistem zadosti opredelitvi trajnega nosilca podatkov iz 62. točke
prvega odstavka 4. člena Direktive 2014/65/EU.
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Člen 62, delegirane uredbe 2398, investicijskemu podjetju nalaga obveznost poročanja
strankam o zmanjšanju vrednosti portfelja, v primeru, ko se vrednost portfelja zmanjša za 10
% in potem za večkratnike 10 %.
a) Ali se za izračun spremembe upošteva donosnost portfelja (s tem izločimo vpliv vplačil in
izplačil) – metoda izračuna time-weighted rate of return (TWR)? Glede na izpostavljen vidik
stranke bi bil bolj primeren izračun po metodi internal rate of return (IRR). Prosimo za vaše
stališče.
b) Rok za obveščanje stranki je naveden najpozneje do konca delovnega dne, na katerega je
prekoračen prag. Vrednotenje portfeljev se vedno izvaja z enodnevnim zamikom (objava
tečajev), zato je obveščanje mogoče šele, ko investicijsko podjetje pridobi vrednosti
portfelja. Prosimo za potrditev.
c) Skladno s členom 25, odstavek 6, direktive 2016/65/EU, investicijsko podjetje stranki na
trajnem nosilcu podatkov zagotovi primerna poročila o storitvah. Ali se obveščanje o
zmanjšanju portfelja izvaja na navedeni način oz. kaj v primeru, ko se slednje obvestilo
pošlje po pošti in stranka prejme obvestilo z minimalnim dvodnevnim zamikom in v tem
primeru ni obveščena pravočasno?
Odgovor 4
K vprašanju iz a)
Agencija za trg vrednostnih papirjev izhaja iz določbe 62. člena Delegirane uredbe 2017/565
in odgovorov na vprašanja, pripravljena s strani ESMA35 v zvezi z omenjeno tematiko. Na
podlagi ESMA Q&A št. 2 in 4 iz poglavja 8 (Post-sale reporting) se upošteva začetna vrednost
portfelja sredstev stranke na posamezen referenčni datum na način, da se v primeru
morebitnih denarnih vplačil (ki niso reinvestirana) le ta iz izračuna izloči, medtem ko se
vrednost morebitnih naknadnih denarnih vplačil, ki so reinvestirana oziroma dodatne finančne
instrumente, ki so vključeni v portfelj po referenčnem datumu, upošteva pri izračunu vrednosti
portfelja. Investicijska podjetja se morajo izogibati ravnanjem, ki bi stranke spodbujale k
odločitvam (reinvestiranju denarnih sredstev oziroma dodajanju finančnih instrumentov v
portfelj), ki bi imele za posledico izogibanje investicijskih podjetij poročanju glede padca
skupne vrednosti portfelja stranke (na primer reinvestiranje oziroma dodajanje finančnih
instrumentov ob koncu obdobja za izračun vrednosti portfelja). Obveznost poročanja se
nanaša na spremembo skupne vrednosti portfelja stranke v posameznem obdobju poročanja.
35 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf
52
K vprašanju iz b)
Glede obveščanja stranke v zvezi s padcem vrednosti njenega portfelja velja, da mora
investicijsko podjetje vsaj enkrat dnevno vrednotiti vrednost portfelja stranke ter na podlagi
tega ugotavljati morebiten padec njegove vrednosti. Konec dneva investicijsko podjetje ugotovi
vrednost portfelja stranke in če ta pade za 10 % ali več nastane obveznost poročanja, ki jo je
potrebno izpolniti najkasneje do konca istega delovnega dne. V primeru, da je prag prekoračen
na nedelovni dan, je potrebno stranko o tem obvestiti do zaključka naslednjega delovnega
dne. Referenčni čas določanja vrednosti portfelja stranke si investicijsko podjetje lahko določi
sámo (primeroma glej ESMA Q&A št. 1 iz poglavja 8).
K vprašanju iz c)
Obveščanje stranke o zmanjšanju vrednosti njenega portfelja se mora, skladno z določbo
šestega odstavka 25. člena Direktive 2014/65/EU, zagotoviti na trajnem nosilcu podatkov.
Pojem trajnega nosilca podatkov je opredeljen v 62. točki prvega odstavka 4. člena prej
navedene direktive, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi določbo 3. člena Delegirane uredbe
2017/565. Investicijsko podjetje mora stranko najpozneje do konca delovnega dne (oziroma
do zaključka naslednjega delovnega dne v primeru prekoračitve na nedelovni dan) obvestiti o
prekoračitvi praga zmanjšanja vrednosti portfelja. Za obvestilo se na primer šteje datum
oddane poštne pošiljke, investicijsko podjetje pa mora biti vedno sposobno dokazati, da je v
roku stranki takšno obvestilo tudi posredovalo oziroma jo o tem obvestilo.
Vprašanje 4a (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Na podlagi 62/2 člena Delegirane Uredbe 2017/565 mora BPD obveščati neprofesionalne
stranke v zvezi s pozicijami v finančnih instrumentih s finančnim vzvodom ali v poslih s
pogojnimi obveznostmi v primeru, ko se začetna vrednost vsakega instrumenta zmanjša za 10
% in potem za večkratnike 10 %. V MiFID II so v prilogi - Oddelek C finančni instrument le
našteti, medtem ko podrobnejše razlage za finančne instrumente s finančnim vzvodom ni.
Uvodna pojasnila DU 2017/565 pa v točki (96) pravijo: »Za namene obveznosti poročanja v
zvezi z upravljanjem portfelja bi moral posel s pogojnimi obveznostmi zajemati vsakršno
dejansko ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta.«
Smatramo, da se obveznost obveščanja iz druge točke 62. člena, ki zajema tako pozicije v
finančne instrumente s finančnim vzvodom kot tudi posle s pogojnimi obveznostmi, nanaša le
na tiste pozicije v finančnih instrumentih s finančnim vzvodom, kjer lahko dejanska ali
potencialna obveznost presega stroške nakupa (to je kupnino in stroške izvedbe posla), do
česar lahko pride npr. ob t.i. nakupu na kritje (margin). Obveznost poročanja pa se torej ne
nanaša na finančne instrumente, kjer dejanska ali potencialna obveznost ne presega stroškov
kupnine, povečanih za stroške izvedbe posla. Prosimo za vaše stališče
Odgovor 4a
Obveznost poročanja se v danem primeru nanaša samo na finančne instrumente s finančnim
vzvodom ali posle s pogojnimi obveznostmi. Vezano na odgovor k temu vprašanju je potrebno
upoštevati tudi že podan odgovor Agencije na vprašanje št. 2 v tem poglavju.
53
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali je dovolj, če predhodno informacijo o stroških stranki v primeru telefonsko oddanega
naročila za nakup/prodajo (snemane linije) posredujemo po elektronski pošti? Ali mora stranka
obvestilo prejeti v papirni obliki?
Odgovor 5
Informacije (tudi te v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami) se morajo stranki na podlagi
tretjega odstavka 46. člena Delegirane uredbe 2017/565 zagotoviti ne trajnem nosilcu
podatkov. Informacije se lahko stranki na podlagi prvega odstavka 3. člena Delegirane uredbe
2017/565 zagotovijo na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir samo, če je zagotavljanje
informacij na navedenem nosilcu podatkov primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali
bo potekalo poslovanje med investicijskim podjetjem in stranko in če ima oseba, ki se ji morajo
zagotoviti informacije, možnost izbire med informacijami na papirju ali na navedenem drugem
trajnem nosilcu podatkov ter izrecno izbere informacije na navedenem drugem nosilcu.
Vprašanje 5a (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Mifid II direktiva določa, da je potrebno stranke o tem, da se telefonski pogovori snemajo
obvestiti samo enkrat, pred začetkom izvajanja storitev za stranko. Kakšno je razmerje te
določbe do ureditve v Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter nove uredbe s področja varstva
osebnih podatkov?
Odgovor 5a
Direktiva 2014/65/EU bo v pravni red Republike Slovenije prenesena z novim Zakonom o trgu
finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki naj bi glede zadevne problematike upošteval tako zahteve
predmetne direktive kot tudi predpise s področja varstva osebnih podatkov. Po obstoječem
predlogu ZTFI-1 je v 238. členu določeno, da »borznoposredniška družba pred začetkom
opravljanja investicijskih storitev obvesti svojo stranko, da se telefonski pogovori, ki vodijo ali
lahko vodijo k prejemu naročila stranke za trgovanje, beležijo. Stranke so v komunikaciji
predhodno obveščene tudi o namenu in trajanju hrambe posnetka«. Takšna dikcija zakona je
bila oblikovana po pripombah Informacijskega pooblaščenca v javni razpravi, predlagana
ureditev pa naj bi zahtevala, da se stranko pred vsakim snemanjem telefonskega pogovora
obvesti o dejstvu, da se le-ta snema, ter o namenu in trajanju hrambe posnetka.
Dodatno je potrebno opozoriti na 76. člen Delegirane uredbe 2017/565, kjer je v osmem
odstavku določeno, da preden investicijska podjetja novim ali obstoječim strankam zagotovijo
investicijske storitve in dejavnosti v zvezi s sprejemom, posredovanjem in izvršitvijo naročil, jih
obvestijo o naslednjem:
(a) da se pogovori in komunikacije snemajo oz. beležijo in
(b) da bo pet let oziroma, če to določi pristojni organ, do sedem let na zahtevo na voljo kopija
takih posnetih oz. zabeleženih pogovorov in komunikacij s strankami. Informacije iz
prvega pododstavka se predstavijo v istem jeziku ali jezikih, uporabljenih pri zagotavljanju
investicijskih storitev strankam.
54
Tudi iz citirane določbe delegirane uredbe je razumeti, da je potrebno stranko pred vsako
oddajo naročila obvestiti o tem, da se telefonski pogovor snema, ter o namenu in trajanju
hrambe posnetka.
Vprašanje 5b (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Ali »pre-post transparency« lahko zagotavljamo pri sprejemanju naročil preko telefona le ustno
ali mora stranka prejeti pisni dokument, ki ga tudi potrdi?
Odgovor 5b
Vsebina poročanja strankam je opredeljena v členih 23 do 25 Direktive 2014/65/EU,
podrobnejša opredelitev informacij, ki jih je potrebno podati stranki, kot tudi način zagotavljanja
teh informacij, pa je določena v Poglavju 3 Delegirane uredbe 2017/565.
Skladno s sedmim odstavkom 16. člena Direktive 2014/65/EU je dolžno investicijsko podjetje
beležiti telefonske pogovore v zvezi s sprejemanjem, posredovanjem in izvrševanjem naročil
strank, tudi tiste telefonske pogovore, ki naj bi privedli do opravljanja teh storitev za stranko.
Skladno s sedmim odstavkom 16. člena Direktive 2014/65/EU pa se zabeleženi telefonski
pogovori hranijo v evidencah, ki jih je investicijsko podjetje dolžno hraniti 5 let za potrebe strank
in 7 let za potrebe opravljanja nadzora pristojnega organa. Investicijsko podjetje pa mora
poskrbeti, da se hranijo evidence o vseh storitvah, dejavnostih in poslih, ki morajo biti
zadostne, da pristojnemu organu omogočajo opravljanje nadzora (sedmi odstavek 16. člena
Direktive 2014/65/EU).
Skladno z določbami Direktive 2014/65/EU in Delegirane uredbe 2017/565 je tako dolžno
investicijsko podjetje stranko seznaniti z vsemi relevantnimi informacijami glede na storitev, ki
jo želi stranka pri investicijskemu podjetju opraviti, pri tem pa mora biti evidenca o izpolnjevanju
pojasnilnih dolžnosti zagotovljena (pisno, na trajnem nosilcu podatkov, v določenih primerih
na spletni strani) – torej, če investicijsko podjetje sprejme naročilo stranke po telefonu, mora
biti vsebina pojasnilnih obveznosti investicijskega podjetja stranki dostopna in evidentirana.
Vprašanje 5c (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Skladno s predlogom 238. člena ZTFI-1 je potrebno zagotavljati beleženje telefonskih
pogovorov in elektronsko komunikacijo v zvezi s posli sklenjenimi za svoj račun in izvajanjem
storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanje naročil za račun strank ter ko le-ti
vsebujejo podatke o prejemu naročil za trgovanje, posredovanje in izvršitvi teh naročil.
V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali sme v primeru ko borznoposredniška družba (banka)
z internim aktom določi prepoved uporabe službenih mobilnih telefonov za kakršnokoli
komunikacijo s strankami v zvezi s posli sklenjenimi za svoj račun in v zvezi z izvajanjem
storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun strank, posledično
opustiti snemanje tovrstne komunikacije na službenih mobilnih telefonih.
Družba bi trgovcem dala na razpolago službene mobilne telefone, vendar za namene
zagotavljanja stalne dosegljivosti sodelavcem, ne pa za komunikacijo v zvezi z naročili strank,
sklepanjem poslov za račun družbe ali sklepanje drugih transakcij.
Družba prepoveduje uporabo službenih in privatnih mobilnih telefonov oseb za komunikacijo
s strankami v zvezi s sprejemom in izvrševanjem naročil oziroma sklepanjem poslov za račun
55
družbe (vključno s komunikacijo, ki lahko vodi do oddaje naročila ali sklenitve posla), in sicer
iz naslednjih razlogov:
1. Komunikacija v zvezi s sprejemom naročil strank ali sklepanje poslov za račun družbe izven
prostorov družbe ni dovoljena, saj trgovcu ni na voljo ustrezna infrastruktura, ki omogoča
celovito obravnavo stranke in njenega naročila oziroma posla, in sicer:
pri oddaji naročila oz. sklepanju posla s stranko preko mobilnega telefona ni možno
preverjanje identitete stranke preko trgovalne aplikacije (sistem preverjanja gesel za
oddajo naročila), kar je pogoj za veljaven sprejem naročila oz. sklenitev posla;
brez dostopa do trgovalno-zalednega sistema ni možna kontrola ustreznosti pogodbene
dokumentacije v smislu zahtev ZPPDFT, ZTFI/Direktiva 2014/65/EU (veljavnost
pogodbe in osebnih podatkov, ustreznost soglasij, avtorizacija stanja, pregled stroškov
naročila...);
brez dostopa do trgovalno zalednega-sistema trgovec stranki ne more posredovati
ustreznih podatkov glede stanja na trgu in ostalih relevantnih informacij, ki so za stranko
pomembne pred posredovanjem naročila oz. sklenitvijo posla;
brez dostopa do trgovalno zalednega-sistema ni omogočena takojšnja obdelava naročila
skladno z vrstnim redom prejema naročil (izvršitev naročila, sklenitev posla).
2. V pogodbeni dokumentaciji, ki je uporabljena za poslovanje s strankami (splošni pogoji,
pogodba), so ustrezno dogovorjeni komunikacijski kanali, ki jih stranke lahko uporabljajo za
komunikacijo v zvezi z izvrševanjem naročil in sklepanje poslov in ti so: snemane fiksne
telefonske linije, osebna oddaja naročila v poslovalnici družbe ter uporaba spletnih platform.
Oddaja naročila na mobilni telefon trgovca ni dogovorjena in zato ta način ni dopuščen.
Glede na to, da strankam skladno s splošnimi pogoji poslovanja ni omogočena oddaja naročil
na službene mobilne telefone trgovcev, slednjim pa skladno z internim pravilnikom družbe
sprejem naročil na službeni mobilni telefon ni dovoljen, štejemo, da službenih mobilnih
telefonov trgovcev ni potrebno snemati.
V zvezi s pojasnili zgoraj sprašujemo:
ali po vašem mnenju borznoposredniška družba (banka), v primeru da z internim aktom določi
prepoved uporabe službenih mobilnih telefonov za kakršnokoli komunikacijo s strankami v
zvezi s posli sklenjenimi za račun družbe ali v zvezi z izvajanjem storitev sprejemanja in
posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun strank (vključno s komunikacijo, ki lahko
vodi do oddaje naročila ali sklenitve posla), posledično lahko opusti snemanje komunikacije
na službenih mobilnih telefonih?
Odgovor 5c
Namen omenjene določbe ZTFI-1, kot tudi Direktive 2014/65/EU in Delegirane uredbe
2017/565 je beleženje oziroma snemanje vseh tistih pogovorov, ki vsebujejo podatke in
informacije, ki vodijo ali bi lahko vodili k sklenitvi posla za svoj račun ali k prejemu naročila
stranke za trgovanje, posredovanje ali izvršitev naročila, ne glede na to, ali je bil posel za svoj
račun sklenjen ali je borznoposredniška družba prejela strankino naročilo za trgovanje.
V primeru, da je v notranjih pravilih ali pogodbah ustrezno navedeno, da prek službenih
mobilnih telefonov do zgoraj omenjenih podatkov in informacij ne more priti ter da se te določbe
uveljavlja tudi v praksi, potem ni potrebe po snemanju službenih mobilnih telefonov, saj prek
njih nikoli ne more priti do vsebine, ki jo je potrebno snemati oziroma beležiti.
56
Če družba zagotovi, da prek mobilnih telefonov, ki jih je omogočila svojim zaposlenim, ne bo
prihajalo do komunikacije, ki jo je potrebno snemati, potem ni potrebno snemati pogovorov
prek teh naprav.
Vprašanje 5d (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
V zvezi z elektronsko komunikacijo in snemanjem telefonskih razgovorov iz 243. člena osnutka
ZTFI-1 prosimo za pojasnilo, ali pravilno razumemo, da se - kot izhaja iz Mifid II (7. točka 16.
člena) - navedeni člen nanaša izključno na posle sklenjene za svoj račun in na storitve
sprejemanja, posredovanja in izvrševanja naročil strank (ne pa tudi npr. na storitev
gospodarjenja s FI) ter posledično predmetna določba ne velja za družbe za upravljanje, ki
opravljajo storitve gospodarjenja in investicijskega svetovanja (ter bo to upoštevano pri
oblikovanju prehodne določbe, ki bo na novo definirala določbe ZTFI-1, ki veljajo za DZU).
Odgovor 5d
Sedmi odstavek 16. člena Direktive 2014/65/EU se uporablja izključno za storitve iz 1. do 3.
točke oddelka A priloge I direktive (sprejemanje in posredovanje naročil, izvrševanje naročil
ter poslovanje za svoj račun). Storitev gospodarjenja in investicijskega svetovanja je zajeta v
bolj splošni določbi o vodenju evidenc in dokumentacije (šesti odstavek 16. člena direktive).
Ne glede na navedeno, bi se morala specifična navodila stranke za nakup določenega
finančnega instrumenta v okviru gospodarjenja (če pogodba med investicijskim podjetjem in
stranko to omogoča) dana prek elektronske komunikacije ali telefona snemati, saj bi dejansko
spadala pod izvršitev naročila stranke.
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 22.9.2017)
Direktiva (2014/65/EU, op.a.) zahteva, da se stranki razkrije informacije o vseh stroških in
povezanih dajatvah. Ali je dovolj, da se te stroške razkrije stranki ob oddaji naročila preko
telefona ali mora biti razkritje na kakšnem drugem mediju? Katere vse stroške je potrebno
razkriti stranki? Za katere skupine strank in pri katerih storitvah so potrebna razkritja stroškov?
Odgovor 6
Vezano na prvo vprašanje glej odgovor na vprašanje št. 5 zgoraj. Pri tem dodatno
pojasnjujemo, da so informacije o vseh stroških in povezanih dajatvah načeloma stranki (če
ima stranka možnost izbire in se ta s takšnim načinom posredovanja informacij strinja) lahko
posredovana tudi preko telefona, vendar je potrebno pri tem zagotoviti, da je stranki posnetek
telefonskega pogovora v zvezi s tem kadarkoli dostopen. V kolikor tega investicijsko podjetje
ni sposobno zagotoviti, mora informacije o stroških in dajatvah stranki zagotoviti na papirju ali
drugem trajnem nosilcu podatkov (ponovno ob upoštevanju prej navedenih pogojev).
Na podlagi Direktive 2014/65/EU je potrebno stranki vnaprej in naknadno razkriti informacije v
zvezi z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno,
stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja, in informacije o možnih
načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb. Dodatno se, na
zahtevo stranke, slednji predloži tudi razčlemba vsaj po postavkah, navedenih v preglednici 1
in 2 Priloge II Delegirane uredbe 2017/565. Razkritja so potrebna za vse investicijske in
pomožne investicijske storitve, ki se opravljajo ali se nameravajo opraviti za stranko ali
57
potencialno stranko, podatki pa se razkrivajo za vse vrste strank (neprofesionalne,
profesionalne, primerne nasprotne stranke), pri čemer lahko za profesionalne in primerne
nasprotne stranke, ob dogovoru z njimi, investicijsko podjetje, skladno z določbo prvega
odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565, omeji uporabo zahtev po razkrivanju
informacij o stroških in dajatvah.
Vprašanje 6a (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Ali se lahko neprofesionalna stranka odpove predhodnemu razkrivanju stroškov s strani BPD
(na podoben način kot izjava o nenakazovanju denarnih sredstev)?
Odgovor 6a
V relevantnih predpisih s tega področja, torej Direktiva 2014/65/EU (na primer 24. člen),
Delegirana uredba 2017/565 (na primer 50. člen) ter odgovori na vprašanja ESMA s področja
varstva investitorjev ni izrecne določbe, ki bi investicijskim podjetjem omogočale, da
neprofesionalnim strankam, ki bi se odpovedale predhodnemu razkrivanju stroškov, le teh ne
bi bilo potrebno posredovati.
Tako iz splošnih določb (recitali), kot tudi specifičnih izhaja obveznost investicijskih podjetij, da
strankam – še posebej neprofesionalnim, posredujejo informacije, pri tem pa lahko upoštevajo
nekatere izjeme oz. olajšave, kot na primer:
Recital 84 Direktive 2014/65/EU na primer na splošno določa:
»Nobena določba v tej direktivi ne bi smela zavezovati investicijskih podjetij, da takoj in hkrati
zagotovijo vse zahtevane informacije o investicijskem podjetju, finančnih instrumentih, stroških
in povezanih izdatkih ali v zvezi z varovanjem finančnih instrumentov stranke, pod pogojem,
da izpolnjujejo splošno obveznost zagotavljanja ustreznih informacij pravočasno pred rokom,
ki je določen v tej direktivi. Če stranka informacije prejme pravočasno pred opravljanjem
storitve, nobena določba v tej direktivi podjetij ne zavezuje, da jih zagotovijo ločeno ali tako,
da jih vključijo v pogodbo s stranko.«.
Recital 75 Delegirane Uredbe 2017/565:
»Ob upoštevanju splošne obveznosti ravnanja v skladu z najboljšimi interesi strank in
pomembnosti predhodnega obveščanja strank o vseh stroških in dajatvah bi morala biti v sklicu
na finančne instrumente, ki se priporočajo ali tržijo, navedena zlati investicijska podjetja, ki
opravljajo storitve…«.
50. člen Delegirane Uredbe 2017/565 (odstavka 5 in 6):
(5) Obveznost pravočasne zagotovitve polnega predhodnega razkritja informacij o skupnih
stroških in dajatvah v zvezi s finančnim instrumentom ter opravljeno investicijsko ali
pomožno storitvijo se za investicijska podjetja uporablja v naslednjih primerih:
(a) kadar investicijsko podjetje priporoča ali trži finančne instrumente strankam; ali
(b) kadar mora investicijsko podjetje, ki opravlja kakršne koli investicijske storitve, v skladu
z zadevno zakonodajo Unije strankam v zvezi z relevantnim finančnim instrumentom
zagotovili dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID), ki se uporablja za KNPVP,
ali dokument s ključnimi informacijami (KID) o paketnih naložbenih produktih za male
vlagatelje in zavarovalni naložbenih produktih.
58
(6) Investicijska podjetja, ki ne priporočajo ali tržijo finančnega instrumenta stranki ali jim v
skladu z zadevno zakonodajo Unije stranki ni treba zagotoviti KIID/KID, svoje stranke
obvestijo o vseh stroških in dajatvah v zvezi z opravljeno investicijsko in/ali pomožno
storitvijo.
ESMA v svojem dokumentu Q&A (št. 14 v oddelku 9 – »Costs and Charges«)
https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-
349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf razlaga način predhodnega razkrivanja
stroškov strankam, v primeru, ko niso znani vsi podatki o dejanskih stroških, kar kaže na
obveznost investicijskega podjetja po predhodnem razkritju stroškov.
Iz navedenega lahko sklenemo kot v uvodu, da ni možna odpoved tej obveznosti
investicijskega podjetja, podobno kot tudi ne v primeru, kadar bi stranka sama določila svojo
primernost in po tej logiki investicijskemu podjetju ne bi bilo potrebno opraviti presoje
primernosti in ustreznosti (25. člen Direktive 2014/65/EU).
Vprašanje 6b (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
BPD s strani različnih investicijskih podjetij prejema številna elektronska sporočila, ki večinoma
vsebujejo povzetek oz. pregled dogajanj na finančnih trgih. Predmetna sporočila ne
izpolnjujejo pogojev za raziskavo. Ali takšni splošni pregledi dogajanj izpolnjujejo pogoje za
manjše nedenarne koristi (z vidika gospodarjenja s FI) oz. nedenarne koristi (z vidika drugih
investicijskih storitev) in morajo biti posledično (splošno in opisno) razkrita strankam (pred
zagotovitvijo storitve)?
Odgovor 6b
Vsako investicijsko podjetje mora imeti izdelan sistem pravil in politik, katerega namen je
ugotavljanje (ne)dopustnosti zagotavljanja storitev, koristi oziroma plačil, prejetih s strani tretjih
oseb. Tako mora investicijsko podjetje skozi vnaprej določene postopke ugotoviti, ali se (kot je
naveden primer v vprašanju) elektronska sporočila povzetkov oziroma potekov dogajanj na
finančnih trgih s strani drugih investicijskih podjetij štejejo za spodbudo.
Investicijsko podjetje lahko sprejme spodbude v zvezi z opravljanjem investicijskih ali
pomožnih storitev, če je to stranka investicijskega podjetja, od katerega je spodbudo sprejelo,
in mu pri tem ni potrebno izpolnjevati pogoja povečanja kakovosti določene storitve za stranko
(glej prvi odstavek 30. člena Direktive 2014/65/EU). Investicijsko podjetje se namreč v tem
primeru šteje za primerno nasprotno stranko in se tako določbe glede pristojbin, provizij ali
kakršnihkoli denarnih ali nedenarnih koristi in zahteve, tudi glede povečanja kakovosti za
takšno stranko iz sedmega do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU, ne
uporabljajo (če ni uporabljena izjema iz 2. pododstavka drugega odstavka 30. člena Direktive
2014/65/EU).
Če pa investicijsko podjetje prejme spodbudo od tretje osebe (torej ne gre za stranko
investicijskega podjetja) z namenom zagotavljanja investicijske ali pomožne storitve za stranke
tega investicijskega podjetja, bo moralo investicijsko podjetje na primeren način izkazati, da
se je s tem povečala kakovost storitve za njene stranke (glej tudi pogoje iz drugega do petega
59
odstavka 11. člena Delegirane direktive 2017/593) in da prejeta spodbuda ne vpliva na
obveznost investicijskega podjetja ukrepati pošteno, pravično in profesionalno v skladu s
najboljšimi interesi stranke (glej določbo devetega odstavka 24. člena MiFID II).
Investicijsko podjetje ima torej obveznost izkazati povečanje kakovosti storitve za svoje
stranke, če od tretje osebe prejme spodbudo z namenom opravljanja investicijskih ali
pomožnih storitev za stranke.
Posebna ureditev velja glede spodbud, ki se nanašajo na opravljanje investicijskih storitev
investicijskega svetovanja in gospodarjenja s finančnimi instrumenti (glej sedmi in osmi
odstavek 24. člena MiFID II ter 12. člen Delegirane Direktive 2017/593). V teh primerih
investicijsko podjetje ne sme sprejeti oziroma obdržati nobenih spodbud s strani tretje osebe,
razen če gre za manjše nedenarne koristi (merila so opredeljena v tretjem odstavku 12. člena
Delegirane Direktive 2017/593), s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja storitve za
stranko in ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti
investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke; takšne manjše nedenarne
koristi morajo biti tudi jasno razkrite.
Vprašanje 6c (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
BPD A izdela raziskavo in jo posreduje BPD B, ki je stranka BPD A. Kdo ima dolžnost glede
povečanja kakovosti/ravni storitev za svoje stranke? BPD A je namreč v konkretnem primeru
samo v poslovnem razmerju z BPD B, ne pa tudi s strankami BPD B. Ali lahko BPD A zagotovi
raziskavo brezplačno, če BPD B zagotovi višjo kakovost/raven storitev strankam? Kaj v
primeru, da BPD B ni zavezana po MiFID II?
Odgovor 6c
Če investicijsko podjetje A posreduje investicijskemu podjetju B raziskavo, ki jo mora
investicijsko podjetje B plačati, gre v tem primeru pri investicijskem podjetju A za opravljanje
pomožne investicijske storitve, za katero je dobila plačilo in nasproti svojim (ostalim) strankam
nima nobenih obveznosti. Investicijsko podjetje B je plačalo raziskavo, zato se zanjo uporablja
13. člen Delegirane direktive 2017/593 in se raziskava ne šteje za spodbudo. Tako tudi
investicijsko podjetje B nima obveznosti za dvig ravni storitve. Investicijsko podjetje B pa mora
ravnati skladno z zahtevami iz 13. člena Delegirane direktive 2017/593, kjer mora predvsem
paziti na tiste določbe, ki se vežejo na plačilo raziskave iz plačilnega računa za raziskave. V
tem delu glej odgovor k vprašanju 6 na to temo.
Če investicijsko podjetje A posreduje investicijskemu podjetju B raziskavo, ki jo investicijsko
podjetje B pridobi brezplačno, pomeni, da je investicijsko podjetje B pridobilo nedenarno
spodbudo. V tem primeru mora investicijsko podjetje B ravnati skladno z določbami sedmega
do devetega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 11. in 12. člena Delegirane direktive
2017/593. Pri tem je potrebno omeniti, da investicijska podjetja v zvezi z izvajanjem
investicijskih storitev neodvisnega investicijskega svetovanja oziroma gospodarjenja s
finančnimi instrumenti lahko prejemajo zgolj manjše nedenarne spodbude, ki se lahko
okvalificirajo kot take in ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive
2017/593. Predvsem je potrebno paziti, da manjša nedenarna spodbuda ne ogrozi zahteve,
60
da borznoposredniška družba ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo
ter pazi na interese strank, ki ji morajo biti vodilo pri opravljanju storitev zanje. Navedeno je
skladno z odgovorom ESMA v dokumentu Q&A na temo varstva vlagateljev in posrednikov po
MiFID II in MiFIR na vprašanje 6 in 8 v delu 7 Inducements (research), ki je na voljo na tej
povezavi: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-
349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, kjer je navedeno, da bi določene
raziskave lahko šteli kot manjše nedenarne spodbude, če bi bile te na voljo vsem investicijskim
podjetjem hkrati oziroma bi bile javno objavljene.
Opozoriti velja še na določbo iz točke e) tretjega odstavka 12. člena Delegirane direktive
2017/593, ki omogoča državi članici, da določi kaj se še lahko šteje kot manjša nedenarna
spodbuda. Tako bo za dokončno opredelitev ali je lahko posamezna raziskava manjša
nedenarna spodbuda počakati na prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red in
izoblikovanje določene prakse na tem področju.
Obveznosti investicijskega podjetja A, če investicijsko podjetje A posreduje investicijskemu
podjetju B raziskavo, ki jo investicijsko podjetje B pridobi brezplačno pa so odvisne od različnih
dejavnikov. Če investicijsko podjetje A tudi izvršuje naročila skladno z določili Direktive
2014/65/EU, se zanjo uporablja deveti odstavek 13. člena Delegirane direktive 2017/593, ki
določa, da se za zagotovitev vsake druge koristi ali storitve (ki ni izvrševanje naročil) istega
investicijskega podjetja investicijskim podjetjem s sedežem v Uniji uporablja ločeno
zaračunavanje storitev. To pomeni, da mora investicijsko podjetje A opredeliti ceno za
posredovanje raziskave investicijskemu podjetju B, ki pa mora zagotavljati, da se upošteva
zahteva, da investicijsko podjejte A ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno
skrbnostjo ter pazi na interese strank, ki ji morajo biti vodilo pri opravljanju storitev zanje.
Tudi v teh primerih menimo, da bo potrebno izoblikovati prakso, ki bo določila smernice katere
spodbude so dovoljene in katere ne.
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
V kolikor je posel sklenjen in poravnan v tuji valuti (npr. v USD) in je del stroškov obračunan
v tuji valuti (npr. USD), del pa v EUR. Ali je potrebno na obvestilu za stranko (obračun posla)
navesti tudi menjalni tečaj tuje valute (USD/EUR)?
Odgovor 7
Na podlagi tretjega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 morajo investicijska
podjetja, kadar je kateri koli del skupnih stroškov ali dajatev potrebno plačati v tuji valuti ali
predstavlja znesek v tuji valuti, navesti zadevno valuto ter veljavni menjalni tečaj in stroške.
Poleg navedenega morajo investicijska podjetja zagotoviti tudi informacije o ureditvah za
plačevanje in drugih načinih izpolnjevanja obveznosti.
Pri opravljanju investicijskih storitev za profesionalne stranke oziroma primerne nasprotne
stranke se lahko investicijska podjetja s temi strankami dogovorijo o omejeni uporabi zahtev v
zvezi s stroški in povezanimi dajatvami. Navedeno ne velja, kadar investicijsko podjetje za
profesionalno stranko zagotavlja investicijske storitve investicijskega svetovanja ali
61
gospodarjenja s finančnimi instrumenti ali kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko
storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument oziroma kadar imajo,
ne glede na opravljeno investicijsko storitev za primerno nasprotno stranko, zadevni finančni
instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument in jih namerava ta primerna nasprotna stranka
ponuditi svojim strankam.
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali je dovolj, da na obvestilu o stroških prikažemo zgolj absolutno vrednost obračunanih
stroškov ali je potrebno stroške zapisati tudi kot nek delež (npr. od vrednosti posla,...). V kolikor
je potrebno zapisati kot delež, kako naj to izračunamo pri preknjižbi VP (FOP), kjer vrednosti
posla nimamo?
Odgovor 8
Na podlagi četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in drugega odstavka 50. člena
Delegirane uredbe 2017/565 je potrebno združene stroške in dajatve sešteti in izraziti kot
denarni znesek in tudi kot odstotek. Navedeno velja tako za predhodno, kot tudi za naknadno
razkrivanje informacij o stroških in dajatvah, razkrivajo pa se samo tisti stroški in dajatve, ki
bodo/so dejansko nastali.
Na podlagi osmega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 se pri predhodnem
izračunu stroškov in dajatev kot merilo za pričakovane stroške in dajatve uporabijo dejansko
nastali stroški. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje izvede smiselno
oceno teh stroškov, predhodne predpostavke pa se preverijo glede na naknadne izkušnje ter
se po potrebi prilagodijo. Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje investicijsko podjetje upošteva
tudi odgovor ESMA št. 14 na to temo36.
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Kako morajo biti specificirani stroški prikazani na obvestilih za stranko (ex-ante in ex-post
razkrivanje)? Trenutno imamo na večini obvestil prikazane zgolj stroške, ki jih obračuna banka
(po ceniku banke). Dodatnih podatkov (koliko banka za to storitev plača drugi instituciji npr.
KDD, LJSE) na večini obvestil ne prikazujemo.
Odgovor 9
V izogib podvajanju, je odgovor na zastavljeno vprašanje mogoče najti v odgovoru ESMA št.
13 na temo informacij o stroških in dajatvah37.
Vprašanje 10 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali moramo strankam prikazati kakšne stroške jim bo obračunala banka za posamezno storitev
ali je potrebno razkriti tudi koliko bo banka plačala zunanjemu izvajalcu za opravljeno storitev
(npr. provizije, ki jih KDD in LJSE obračunavata za posamezne posle)?
36 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf 37 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf
62
Odgovor 10
Investicijsko podjetje mora stranki ali potencialni stranki na podlagi drugega odstavka 50. člena
Delegirane uredbe 2017/565 predhodno in naknadno razkriti informacije o stroških in dajatvah
v zvezi z/s:
a) opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi storitvami za stranko,
b) finančnimi instrumenti in
c) plačili tretjih oseb, ki jih v zvezi z opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi
storitvami prejmejo investicijska podjetja, in ki se navedejo ločeno po posameznih
plačilih.
Na zahtevo stranke mora investicijsko podjetje nadalje razkriti najmanj stroške in dajatve
navedene v preglednicah 1 in 2 Priloge 2 Delegirane uredbe 2017/565. Dodatno mora
investicijsko podjetje upoštevati tudi odgovor ESMA št. 13 na temo informacij o stroških in
dajatvah38. Znesek, ki ga bo investicijsko podjetje plačalo zunanjemu izvajalcu za opravljeno
storitev mora biti vključen v delu, ki se nanaša na strošek ali dajatev za opravljeno investicijsko
oziroma pomožno storitev oziroma v delu, ki se nanaša na strošek ali dajatev za finančni
instrument, bolj podrobno pa se morajo posamezni stroški in dajatve (v danem primeru stroški
KDD in LJSE) razkrivati stranki zgolj na njeno zahtevo. Investicijsko podjejte lahko navedene
stroške in dajatve podrobneje razkriva na prostovoljni osnovi, tudi če stranka tega ne zahteva.
Vprašanje 11 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali je naše razumevanje pravilno in bomo morali sedaj prikazovati tudi informacijo o tem koliko
druge institucije za posamezne storitve obračunavajo banki? V kolikor, da ali moramo v
primeru prodaje prikazati posebej stroške, ki jih zaračuna KDD in posebej stroške, ki jih
zaračuna LJSE, ali je to lahko zapisano v eni, združeni postavki npr. stroški KDD in LJSE
skupaj. Kako potem poročati stranki za posle s tujimi VP, kjer je dejanske stroške posla izredno
težko izračunati (preveč parametrov v ceniku tujega posrednika, ki vplivajo na stroške
povezane s posameznim poslom)? Ali lahko v tem primeru tako kot pri ex-ante poročanju
operiramo z nekimi približki stroškov?
Odgovor 11
Investicijsko podjetje mora stranki ali potencialni stranki na podlagi drugega odstavka 50. člena
Delegirane uredbe 2017/565 predhodno in naknadno razkriti informacije o stroških in dajatvah
v zvezi z/s:
a) opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi storitvami za stranko,
b) finančnimi instrumenti in
c) plačili tretjih oseb, ki jih v zvezi z opravljenimi investicijskimi oziroma pomožnimi
storitvami prejmejo investicijska podjetja, in ki se navedejo ločeno po posameznih
plačilih.
Na zahtevo stranke mora investicijsko podjetje nadalje razkriti najmanj stroške in dajatve
navedene v preglednicah 1 in 2 Priloge 2 Delegirane uredbe 2017/565. Dodatno mora
38 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf
63
investicijsko podjetje upoštevati tudi odgovor ESMA št. 13 na temo informacij o stroških in
dajatvah39.
Informacijo o tem koliko druge institucije za posamezne storitve obračunavajo investicijskemu
podjetju bo moralo investicijsko podjetje stranki razkriti na njeno zahtevo. Brez zahteve stranke
lahko investicijsko podjetje takšne stroške in dajatve razkriva na prostovoljni osnovi. Ne glede
na navedeno, morajo biti ti stroški in dajatve vključeni v predhodno in naknadno razkritje
stroškov v smislu tabele, predstavljene v odgovoru ESMA št. 13 iz prejšnjega odstavka,
investicijsko podjetje pa mora biti stranki v vsakem trenutku sposobno prikazati oziroma
zagotoviti tudi podatke o stroških in dajatvah vsaj v zvezi z elementi iz preglednic 1 in 2 Priloge
2 Delegirane uredbe 2017/565.
Vezano na razkrivanje stroškov in dajatev v zvezi s posli s tujimi finančnimi instrumenti, kjer
nastopa eden ali več tujih investicijskih podjetij pa je potrebno upoštevati določbo sedmega
odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565, ki določa, da kadar investicijske ali pomožne
storitve za stranko opravlja več kot eno investicijsko podjetje, vsako investicijsko podjetje
zagotovi informacije o stroških investicijskih ali pomožnih storitev, ki jih izvaja. Investicijsko
podjetje, ki svojim strankam priporoča ali trži storitve, ki jih izvaja drugo podjetje, združi strošek
in dajatve svojih storitev s stroškom in dajatvami storitev, ki jih zagotovi drugo podjetje.
Pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja na podlagi osmega
odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo
za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje
izvede smiselno oceno teh stroškov. Smiselnost ocene je nadalje opredeljena v odgovoru
ESMA št. 14 na temo informacij o stroških in dajatvah40.
Vprašanje 11a (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Razčlenitev cenikov: V Sloveniji imamo evropski unikum, da so računi posameznih strank na
KDD (poddepozitarju) vodeni poimensko. Zato bi si nekdo to lahko razlagal, da je treba tudi
stroške KDD natančno predstaviti stranki. Tukaj pričakujemo evropsko obravnavo, kot da je
KDD vmesni poddepozitar v daljši verigi depozitarjev. In stroškov takih poddepozitarjev ne bo
nihče v EU razkrival strankam, ker to tehnično ni izvedljivo, saj ni možno stroškov natančno
pripisati končni stranki. MIFID-2 to zahteva za druge produkte (strukturirani produkti) ne pa
klasično borzno posredovanje.
Odgovor 11a
Na podlagi točke c) četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 50. člena Delegirane
uredbe 2017/565 morajo informacije o stroških in dajatvah zajemati tudi informacije v zvezi z
investicijskimi in pomožnimi storitvami, informacije pa morajo biti predstavljene v zbirni obliki,
da bo stranka lahko razumela celoten strošek in kumulativni učinek na investicijo. Zgolj na
zahtevo stranke se slednji predloži tudi razčlemba po postavkah. Ob upoštevanju Preglednice
39 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf 40 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf
64
1 iz Priloge II Delegirane uredbe 2017/565 se stranki razkrivajo tudi tekoče dajatve, povezane
z opravljanjem investicijske storitve kot tudi vse druge dajatve, ki so povezane s pomožnimi
storitvami in ki v obeh primerih lahko vključujejo tudi stroške hrambe finančnih instrumentov
pri poddepozitarjih. Pri tem mora investicijsko podjetje upoštevati vsaj še odgovora na
vprašanji št. 13 in 14 v odgovorih na vprašanja ESMA na temo informacij o stroških in
provizijah41. Izjeme obstajajo zgolj za podajanje informacij o stroških finančnih instrumentov,
ki jih stranki ni potrebno zagotoviti, če investicijsko podjetje stranki finančnega instrumenta ne
priporoča ali trži.
Vprašanje 12 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Kako pri ex-ante razkrivanju stroškov prikazati različne scenarije v primeru novih VP (npr.
skladov, ki so na novoustanovljeni, in nimajo neke zgodovine) – ali lahko pri pripravi teh
scenarijev izhajamo iz hipotetičnih zneskov za lažjo ilustracijo (npr. prikažemo vse stroške in
učinke teh stroškov na donos na nekem izmišljenem znesku, recimo 100.000 EUR, ali pa
moramo operirati z dejanskim zneskom potencialne naložbe (govorimo o ex-ante, ko ni nujno
znan končni znesek naložbe))?
Odgovor 12
Na podlagi osmega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 mora investicijsko
podjetje pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev uporabiti dejansko nastale stroške kot
merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko
podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo predhodne
predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo. Pri navedenem
mora investicijsko podjetje skladno z odgovorom ESMA št. 14 na temo informacij o stroških in
dajatvah42 upoštevati dejanske razpoložljive podatke, ki so podjetju na voljo, v drugih primerih
pa na podlagi razumnih predpostavk priti od ocene stroškov in dajatev ter pri tem podati
ustrezna pojasnila (glej določila uvodnega stavka 79 Delegirane uredbe 2017/565).
Vprašanje 13 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Proučujemo zahteve MiFID II in možnosti implementacije v aplikacije Shark/Online. Dva izmed
segmentov direktive sta tudi informativni prikaz stroškov pred oddajo naročila in kvartalno
poročilo strankam. Prosili bi, če lahko ta dva dela malo podrobneje razčlenimo oz. preverimo
naš koncept za implementacijo.
Informativni prikaz stroškov:
Glede na to, da se naročila oddajajo tudi preko Online aplikacije sklepamo, da v tej točki ni bilo
mišljeno, da se pred oddajo že naredi celoten obračun in razdela vse posamezne postavke, ki
bodo nato dejansko obračunane? To bi namreč proces precej zakompliciralo in upočasnilo
41 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018 42 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf
65
delovanje. Že sedaj v naših online aplikacijah ponujamo okvirni izračun stroškov glede na
izbrani trg papirja in sicer nekaj podobnega kot je prikazano v sliki spodaj.
Bi takšna razdelitev in prikaz stroškov po vašem mnenju ustrezala tudi novim zahtevam
direktive?
Odgovor 13
Informacije o stroških in dajatvah morajo predhodno in naknadno zajemati informacije v zvezi
z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno,
stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja, in informacije o možnih
načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb. Na zahtevo stranke
se predloži tudi razčlemba po postavkah, ki so navedene v preglednicah 1 in 2 Priloge II
Delegirane uredbe 2017/565. Grafično je primer prikaza stroškov predstavljen tudi v odgovoru
ESMA št. 13 na temo informacij o stroških in dajatvah43. V prikazu je torej potrebno stroške
43 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf
66
najprej razdeliti na stroške, ki so posledica opravljene investicijske oziroma pomožne
investicijske storitve, na stroške v zvezi s finančnim instrumentom in na dajatve, ki jih v zvezi
z opravljanjem storitev prejme investicijsko podjetje s strani tretjih oseb (ločeno za vsako
dajatev posebej) ter skupni znesek stroškov in dajatev v denarnem znesku in v odstotkih. Na
zahtevo stranke se morajo stroški v zvezi z opravljeno investicijsko/pomožno storitvijo ter
stroški v zvezi s finančnimi instrumenti še naprej dodatno razčleniti na postavke določene v
preglednicah 1 in 2 Priloge II Delegirane uredbe 2017/565, navedene pa morajo biti tudi
možnosti načina plačila stranke. Investicijsko podjetje lahko podatke o stroških in dajatvah
predstavi še bolj razdelano.
Vprašanje 13a (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Ali se glede na zahteve direktive MiFID II obveščanje strank o sklenjenih poslih oziroma letno
obveščanje strank o izvršenih transakcijah kakorkoli spreminja oziroma je potrebno
kakršnokoli dodatno poročanje (redno oziroma najmanj letno) in če da, kdaj in kako?
Odgovor 13a
Veljavni ZTFI v 262. členu določa obveznost borznoposredniške družbe, da stranki enkrat
letno izda izpisek stanja in letnega prometa na računu stranke, ki ga vodi, lahko pa se s stranko
dogovori za krajša obdobja poročanja.
Skladno s predlogom novega 261. člena ZTFI-1, lahko Agencija izda tudi druge podzakonske
akte, s katerimi predpiše podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih storitev za stranke,
torej tudi podrobnejše zahteve glede izpiskov o stanju in prometu na računu strank.
Skladno z določbo šestega odstavka 25. člena Direktive 2014/65/EU 60. člen Delegirane
uredbe 2017/565 določa, da mora investicijsko podjetje stranko obveščati o opravljenih
transakcijah, in sicer:
kadar za stranko opravlja storitev upravljanja premoženja, mora stranki posredovati
periodične informacije oz. izjave, ki vključujejo pošten prikaz aktivnosti, ki jih je investicijsko
podjetje opravilo za stranko. Delegirana uredba natančno določa katere informacije bi naj
vsebovala izjava, poslati pa jo je, razen v posebej določenih primerih, potrebno četrtletno.
v primeru, da stranka želi prejemati informacije o vseh opravljenih transakcijah, je poročilo
potrebno posredovati na trajnem mediju, najmanj enkrat letno.
Za storitve, ki niso storitve upravljanja premoženja, mora investicijsko podjetje poročati skladno
z določbami 59. člena iste delegirane uredbe.
O vseh stroških in dajatvah mora investicijsko podjetje strankam poročati letno, skladno z
določbo devetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565. Investicijska podjetja
morajo zagotoviti letne naknadne informacije o vseh stroških in dajatvah, povezanih tako s
finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami,
če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali če so stranki zagotovila
dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz. instrumenti in imajo ali so imela
tekoče razmerje s stranko med letom. Isti odstavek tudi navaja, da se lahko investicijska
67
podjetja take informacije odločijo zagotavljati skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi poročili
strankam.
Podrobnejše pojasnilo, ki se nanaša na citirani 59. in 60. člen Delegirane uredbe 2017/565 je
ESMA podala v odgovoru št. 5 na 68. strani v dokumentu44, ki določa, da je formalna zahteva
za poročanje o celotnih stroških in povezanih dajatvah enkrat letno (razen če omenjena člena
MiFID II ne določata drugače), vendar pa lahko investicijsko podjetje omenjene informacije
posreduje bolj pogosto, pri tem pa mora biti pozorno na prilagoditev zneskov na krajše obdobje
poročanja od letnega.
Vprašanje 14 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Kaj je potrebno dejansko prikazovati stranki v kvartalnem poročilu? Prikaz stanja in stroškov v
obdobju za posamezno naložbo (ISIN) ali prikaz stanja na nivoju celotne pogodbe (portfelja).
Pri vrednotenju posamezne naložbe in prikaza stroškov na njej imamo namreč velik izziv v
primeru korporacijskih dejanj (split-ov, spin off-ov,...) in delitev ležarin, ki so navadno vezane
na posamezne trge in je težko pravilno prikazati, da bi bil tak podatek stranki razumljiv. Iz tega
razloga se nagibamo k temu, da se poleg stanj v portfeljih po posamezni naložbi na začetku
in na koncu obdobja, stroški in vrednotenje (padec vrednosti, donosi) prikazujejo na nivoju
portfelja in ne posamezne naložbe. Prilagamo sliko, kot primer povzetka obdobja na nivoju
celotnega portfelja in prosimo za vaše mnenje. Bomo pa v ta povzetek dodali še postavko za
ležarine, ki v tej sliki ni prikazana.
Odgovor 14
Agencija za trg vrednostnih papirjev predpostavlja, da se »kvartalno poročilo« v danem
vprašanju nanaša na poročilo, ki je stranki posredovano v okviru opravljanja investicijske
storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Periodika predložitve takšnega poročila stranki
je natančneje določena v tretjem odstavku 60. člena Delegirane uredbe 2017/565, natančnejša
vsebina rednega poročila za stranko pa je določena v drugem odstavku istega člena. Ta
določa, da mora poročilo zagotavljati pošten in uravnotežen pregled dejavnosti, ki so se
izvajale, in donosnost portfelja v obdobju poročanja, ter vključuje, kjer je relevantno, naslednje
informacije:
44 Questions and Answers on MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics, št. ESMA 35-43-349 z dne 18.12.2017
68
a) naziv investicijskega podjetja;
b) ime ali drugo oznako strankinega računa;
c) poročilo o vsebini in vrednotenju portfelja, vključno s podrobnimi podatki o vsakem
finančnem instrumentu, njegovi tržni vrednosti ali pošteni vrednosti, če tržna vrednost ni na
voljo, stanju denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja poročanja, ter donosnosti
portfelja v obdobju poročanja;
d) skupni znesek opravnin in dajatev v obdobju poročanja, pri čemer se po postavkah
razčlenijo vsaj skupne opravnine za upravljanje in skupni stroški, povezani z izvršitvijo, kar
vključuje, če je relevantno, izjavo, da bo na zahtevo pripravljena tudi natančnejša
razčlenitev;
e) primerjava uspešnosti v obdobju, ki ga pokriva poročilo, z referenčnim merilom za
uspešnost naložbe (če obstaja), dogovorjenim med investicijskim podjetjem in stranko;
f) skupni znesek dividend, obresti in drugih plačil, prejetih v obdobju poročanja v zvezi s
portfeljem stranke;
g) informacije o drugih korporativnih dejanjih, iz katerih izhajajo pravice v zvezi s finančnimi
instrumenti v portfelju;
h) za vsak posel, izvršen v obdobju, informacije iz člena 59(4)(c) do (l) Delegirane uredbe
2017/565, če je primerno, razen če se stranka odloči, da bo prejemala informacije o
izvršenih poslih za vsak posel posebej; v tem primeru se uporablja četrti odstavek 60. člena
Delegirane uredbe 2017/565.
Investicijsko podjetje lahko podatke o tem predstavi še bolj razdelano.
Vprašanje 15 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Na kaj se nanaša 10. točka 50. člena delegirane uredbe Evropske Komisije (št.2398), ki govori
o tem, da morajo institucije prikazati tako stroške, ki so bili strankam napovedani (pred poslom)
kot tudi dejansko realizirane stroške (po poslu). Se ta točka navezuje na letno poročanje
strankam o stroških ali to velja za poročanje stranki po izvršenem poslu (npr. na obračunu
posla)?
Odgovor 15
Vprašanje se verjetno nanaša na določbo desetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe
2017/565, ki pravi, da morajo investicijska podjetja strankam pri izvajanju investicijskih storitev
s ponazoritvijo prikazati kumulativni učinek stroškov na donos. Taka ponazoritev se mora
zagotoviti tako predhodno kot naknadno. Investicijska podjetja morajo zagotoviti, da
ponazoritev izpolnjuje naslednje zahteve:
a) ponazoritev prikazuje učinek vseh stroškov in dajatev na donos naložbe;
b) ponazoritev prikazuje vsa pričakovana povišanja ali nihanja stroškov in
c) ponazoritev spremlja opis ponazoritve.
Ker se ponazoritev in njen opis nanašata na predhodno in naknadno razkrivanje informacij o
stroških in dajatvah strankam, se navedena točka nanaša tudi na letno poročanje temveč, ki
se izvaja v smislu devetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565, ob izpolnitvi v
tem odstavku navedenih pogojev (investicijsko podjetje priporoča ali trži finančni instrument,
stranki zagotovi dokument KID/KIID in ima (ali je imelo) s stranko tekoče razmerje med letom).
69
Vprašanje 15a (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
V ATVP Q&A (Obveščanje strank - Odgovor 15) je v zadnjem odstavku navedeno, da se
naknadno razkrivanje informacij o stroških nanaša na poročanje, ki se izvaja v smislu člena
50/2 DU, pri tem pa je v oklepaju navedeno: »(tj. ... ter takoj po izvedbi le-te).« Iz vseh aktov
(MiFID II, ZTFI-1, DU, ESMA Q&A, Final report) izhaja, da se naknadno razkrivanje informacij
o stroških nanaša na letno razkrivanje stroškov, ne pa na razkrivanje stroškov takoj po poslu.
Sicer so stroški posla stranki razkriti v obračunu, izdanemu po poslu, vendar pa obračun ne
zajema vseh informacij, ki so zahtevane v letnih naknadnih informacijah stranki. Prosimo za
stališče oz. obrazložitev.
Odgovor 15a
Ponazoritev stroškov (illustration) in njen opis (kot to določa deseti odstavek 50. člena
Delegirane uredbe 565/2017 se nanašata tako na predhodno kot naknadno razkrivanje
informacij o stroških in dajatvah strankam. Naknadno poročanje o stroških pa se zagotavlja
stranki tudi periodično (vsaj enkrat letno), če je to primerno (poslovno razmerje še traja).
Ponazoritev stroškov je torej potrebna pred poslom (ex ante) takoj po poslu (ex post – obračun)
in enkrat letno, če je to primerno (ex post periodično).
Vprašanje 16 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Predhodno informacijo o stroških moramo stranki zagotoviti za vse posle (nakupe, prodaje,
preknjižbe, zastave,...)? Ali nam tega ni potrebno razkriti za posle, opredeljene v Delegirani
uredbi 4733, člen 2, točka 5?
Odgovor 16
Vprašanje se nanaša na posle, opredeljene v petem odstavku 2. člena Delegirane uredbe
2017/59045. Elementi iz točk (a) do (o) so v prej navedenem odstavku 2. člena Delegirane
uredbe 2017/590 navedeni samo za potrebe opredelitve posla za namene 26. člena Uredbe
(EU) 600/2014. Predhodno informacijo o stroških je zato potrebno stranki zagotoviti vsaj v
zvezi z vsemi investicijskimi oziroma pomožnimi storitvami, ki se bodo opravljale za stranko ali
potencialno stranko in lahko zato vključuje tudi katero koli od storitev, dejavnosti ali pogodb
(ali več njih) iz točk (a) do (o) petega odstavka 2. člena Delegirane uredbe 2017/590.
Vprašanje 17 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Moramo stranki pred sklenitvijo posla razkriti informacije o predvidenih stroških v obliki npr.
pisnega obvestila ali je dovolj, da ji predložimo veljaven cenik banke, ki se mu doda primere
za različne vrednosti in različne finančne instrumente?
Odgovor 17
Predhodne informacije o predvidenih stroških se morajo stranki razkriti na trajnem nosilcu
podatkov, tj. na papirju, razen, če je s stranko dogovorjeno drugače in so upoštevane omejitve
iz prvega odstavka 3. člena Delegirane uredbe 2017/565. Razkritje o stroških je lahko torej
45 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/590 z dne 28. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za poročanje o poslih pristojnim organom
70
stranki razkrito tudi s predložitvijo veljavnega cenika investicijskega podjetja na trajnem nosilcu
podatkov, vendar mora razkritje vsebovati tudi podatke o stroških v zvezi z investicijsko
oziroma pomožno storitvijo, finančnimi instrumenti, morebitnimi dajatvami, ki jih prejme
investicijsko podjetje s strani tretje osebe in pa načine možnosti plačila stranke, vse
predstavljeno v denarnem znesku ter kot odstotek. Pri tem se mora upoštevati osmi odstavek
50. člena Delegirane uredbe 2017/565 in odgovor ESMA št. 14 na temo informacij o stroških
in dajatvah46, tj. da se uporabijo dejanski podatki, oceni pa se samo vrednost začetne
investicije (če ta ni znana), stroški in dajatve pa se določijo na podlagi preteklih dejanskih
stroškov in dajatev v podobnih primerih, oziroma če ti niso na voljo, na podlagi smiselne ocene
teh stroškov.
Vprašanje 18 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali za redna poročila o gospodarjenju iz odstavka 1 člena 60, delegirane uredbe 2398, velja
tudi člen 50, ki opredeljuje informacije o stroških in povezanih dajatvah? V členu 60 so
navedeni zahtevani podatki na poročilu, za katere pa se ne zahteva tako podroben prikaz kot
v členu 50.
Odgovor 18
Določba četrtega odstavka 24. člena Uredbe (EU) 600/2014 se nanaša tudi na razkrivanje
ustreznih informacij v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami pri opravljanju investicijskih in
pomožnih storitev za stranke in potencialne stranke. Navedeno vključuje tudi razkrivanje
informacij pri opravljanju investicijske storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti.
Delegirana uredba 2017/565 v 60. členu določa obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem
portfeljev. Redno poročilo v zvezi s storitvijo gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki se
stranki praviloma zagotovi vsake tri mesece, med drugim vsebuje tudi informacije o skupnem
znesku opravnin in dajatev v obdobju poročanja, pri čemer se po postavkah razčlenijo vsaj
skupne opravnine za gospodarjenje s finančnimi instrumenti in skupni stroški, povezani z
izvršitvijo, kar vključuje, če je relevantno, izjavo, da bo na zahtevo stranke pripravljena tudi
natančnejša razčlenitev. Prav del, ki se nanaša na skupni znesek opravnin in dajatev, pa mora
biti pripravljen ob upoštevanju določbe 50. člena Delegirane uredbe 2017/565. V kolikor
stranka izrazi željo po prejemanju informacij o izvršenih poslih za vsak posel posebej, mora
takšno obvestilo prav tako vsebovati tudi informacije o provizijah in stroških, ki morajo biti prav
tako predstavljene na način, kot je to določeno v 50. členu Delegirane uredbe 2017/565.
Vprašanje 18a (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Informacije o stroških in dajatvah morajo zajemati tudi informacije o možnih načinih plačila s
strani stranke. Na kakšen način je to predvideno/mišljeno. Ali lahko kot način plačila zadostuje
informacija, da se znesek za plačilo stroškov nakaže na TRR BPD oz. se poračuna iz
denarnega dobroimetja stranke na trgovalnem računu?
46 Dosegljivo na spletni strani ESMA: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qa_on_investor_protection_topics.pdf
71
Odgovor 18a
Iz tretjega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da v primeru, če mora
stranka investicijskemu podjetju plačati kateri koli del skupnih stroškov oziroma dajatev v tuji
valuti ali če gre za plačilo zneska (s strani stranke) v tuji valuti, je investicijsko podjetje dolžno
stranki sporočiti vrsto navedene valute ter veljavni menjalni tečaj in stroške. Investicijska
podjetja morajo strankam oziroma potencialnim strankam prav tako zagotoviti informacije o
ureditvah za plačevanje ali drugih načinih za izpolnjevanje obveznosti.
Informacija o ureditvah za plačevanje oziroma o načinu plačila sredstev investicijskemu
podjetju lahko vključuje tudi informacijo, da je potrebno znesek za plačilo stroškov nakazati na
transakcijski račun investicijskega podjetja, oz. da se znesek za plačilo stroškov lahko
poračuna iz denarnega dobroimetja oziroma sredstev stranke na denarnem računu stranke.
Če pa mora stranka investicijskemu podjetju v celoti ali delno plačati posamezne stroške
oziroma dajatve v tuji valuti ali če stranka sama plača znesek v tuji valuti, je investicijsko
podjetje dolžno stranki sporočiti vrsto valute (v prvem primeru), veljavni menjalni tečaj valute
in morebitne stroške, povezane s takšnim načinom plačila.
Vprašanje 18b (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Kako poročati stranki za posle s tujimi VP, kjer je dejanske stroške posla vnaprej nemogoče
izračunati (odvisni so npr. od števila transakcij v mesecu, od prihodnjih vrednosti…..)?
Razumemo, da v tem primeru stroške ocenimo z modeli na podlagi preteklih zaračunanih
stroškov.
Odgovor 18b
Skladno z uvodnim stavkom 78 in osmim odstavkom 50. člena Delegirane uredbe 2017/565
investicijsko podjetje uporabi dejansko nastale stroške oziroma predvideni znesek naložbe kot
merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejansko stroški niso na voljo, investicijsko
podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjejta preverijo predhodne
predpostavke, glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo. V primeru, ko
določeni podatki niso na voljo, lahko investicijsko podjetje (tudi z modeli na podlagi preteklih
zaračunanih stroškov za dani obseg in vrsto naročila) stroške oceni. Za odgovor na navedeno
vprašanje je potrebno upoštevati tudi ESMA Q&A na temo varstva vlagateljev in posrednikov
št. 14 in 15 na temo informacij o stroških in provizijah47.
Vprašanje 19 (Zadnja posodobitev 22.12.2017)
Kje in kako se bodo objavljala tveganja za vsak finančni instrument?
Odgovor 19
Na podlagi četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU mora investicijsko podjetje
strankam ali potencialnim strankam pravočasno zagotoviti ustrezne informacije tudi glede
finančnih instrumentov, ki med drugim zajemajo tudi opozorila glede tveganj v zvezi z
investicijami v te instrumente. Informacije morajo biti predstavljene na način, da so stranke
47 Na voljo na tem spletnem naslovu: https://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=1445.
72
sposobne razumeti naravo in tveganje specifične vrste ponujenega finančnega instrumenta ter
na tej podlagi sprejeti investicijske odločitve. Informacije se lahko stranki posredujejo v
standardizirani obliki.
Dodatno mora investicijsko podjetje upoštevati določbe glede dajanja poštenih, jasnih in
nezavajajočih informacij, ki so v zvezi s tveganji za posamezno vrsto finančnega instrumenta
opredeljene tudi v 44., 46. in 48. členu Delegirane uredbe 2017/565. Informacije v zvezi s
tveganji za posamezno vrsto finančnega instrumenta (ter pomembne spremembe le teh) se
stranki zagotovijo pred začetkom opravljanja investicijskih ali pomožnih storitev na trajnem
nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), vendar le, če so v zvezi
s slednjim izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 3. člena Delegirane uredbe 2017/565.
Vprašanje 20 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Ali je potreben KID za produkt gospodarjenja premoženja? V kolikor je potreben ali potreben
za vsako vrsto gospodarjenj posebej (individualno upravljanje premoženja, upravljanje
premoženja z ETF-ji, upravljanje premoženja v krovnem skladu)?
Odgovor 20
KID oziroma dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, je dokument, ki se uporablja pri
opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov in za vsebino katerega veljajo določbe
Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3). Direktiva 2014/65/EU
oziroma drugi predpisi, ki urejajo področje opravljanja investicijskih storitev in poslov, ne
določajo vsebine ali obveznosti priprave KID. Glede informiranja strank pa vsebuje Direktiva
2014/65/EU in na njegovi podlagi izdani predpisi številne določbe, ki so jih osebe, ki opravljajo
investicijske storitve in posle, pri svojem delu dolžne spoštovati.
Vprašanje 21 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
ESMA v Final Report-u48 poudarja da je edina informacija, ki jo BPD lahko zagotovi na
generični osnovi, ocena vrednosti naložbe. Vse ostale informacije morajo odsevati resnične
stroške, ki jih bo stranka plačala. Ali lahko BPD na tej podlagi stranki predhodno razkrije
stroške na podlagi več vnaprej določenih primerov, torej s predpostavljeno vrednostjo naložbe,
pri čemer bi primeri vsebovali izračun dejanskih stroškov, ki bi nastali pri določeni investicijski
oz. pomožni storitvi ali finančnemu instrumentu (ob predpostavljeni vrednosti naložbe)? Te
primeri bi bili kot priloga Cenika objavljeni na spletni strani BPD ter na smiselno enak način kot
Cenik tudi posredovani stranki.
Primer prikaza ex-ante stroškov bi npr. zajemali naslednje primere:
izvršitev naročila stranke za nakup delnice, uvrščene v trgovanje na LJSE v vrednosti
10.000 EUR
sprejem in posredovanje naročila stranke za nakup tujih delnic v vrednosti 10.000 EUR
izpolnitvenemu pomočniku;
pomožna storitev vodenja računa in vzdrževanja stanj FI – za slovenske vrednostne papirje
v vrednosti 10.000 EUR;
48 Poglavje »Information to clients on costs and charges« točka 32.
73
pomožna storitev vodenja računa in vzdrževanja stanj FI – za tuje vrednostne papirje v
vrednosti 10.000 EUR.
Odgovor 21
Iz v vprašanju navedenega dokumenta ESME »Final Report - ESMA’s Technical Advice to
the Commission on MiFID II and MiFIR z dne 19. 12. 2014 (ESMA/2014/1569) - točka. 32,
stran 120, objavljenega na spletni strani ESMA«, izhaja, da je edina informacija, ki se lahko
strankam (vnaprej) zagotovi na splošno, predpostavljeni znesek naložbe. Vse druge
informacije morajo odražati dejanske stroške oziroma stroške, ki jih bo stranka plačala. V
primeru, da je borznoposredniška družba stranki poslala predhodno (ex-ante) obvestilo o
stroških ob vnaprej predpostavljenih zneskih naložbe stranke, mora navedeno razkritje o
stroških temeljiti na razumnih predpostavkah, pri čemer mora borznoposredniška družba
razkritju priložiti razlago, da projekcija stroškov temelji na predpostavkah, ki lahko odstopajo
od stroškov, ki bodo dejansko nastali. Ne glede na navedeno pa mora borznoposredniška
družba oziroma investicijsko podjetje naknadno (ex-post), to je po nastanku, stranki osebno
neposredno razkriti vse navedene dejanske stroške.
Osmi odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 namreč določa, da pri predhodnem
izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja uporabijo dejansko nastale stroške kot
merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar pa dejanski stroški niso na voljo, investicijsko
podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo predhodne
predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo.
Borznoposredniška družba lahko zato v skladu z omenjeno določbo delegirane uredbe razkrije
stroške tudi na v vprašanju izpostavljen način, pri čemer je priporočljivo, da v zvezi z
navedenim upošteva priporočila iz dokumenta ESMA »Vprašanja in odgovori o vprašanjih
MiFID II in MiFIR v zvezi z zaščito vlagateljev in posrednikov«49.
Vprašanje 22 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Člen 24/5 MiFID II določa, da se morajo informacije iz 24/4 zagotavljati v razumljivi obliki in na
način kot določeno v členu 24/5, pri čemer MiFID II nadalje v členu 24/5 določa, da lahko
države članice dovolijo, da se te informacije posredujejo v standardizirani obliki. Glede na to,
da predlog ZTFI-1 določa v členu 257/9, da BPD informacije iz člena 257/3 in 4 lahko da v
standardizirani obliki (člen 257/3 med drugim določa, da mora BPD strankam oz. morebitnim
strankam zagotoviti ustrezne in razumljive informacije o stroških in nadomestilih, povezanih s
tem), razumemo, da lahko BPD predhodna (in tudi naknadna) razkritja glede informacij o
stroških razkrije v standardizirani obliki, in ne prilagojeno na dejansko stranko, stanje oz.
primer. Namreč člen 50 DU, ki v 8. in 9. odstavku določa, da je pri izračunu stroškov in dajatev
potrebno uporabiti dejansko nastale stroške kot merilo za pričakovane stroške in dajatve (ex-
ante) oz. da morajo informacije temeljiti na nastalih stroških ter biti zagotovljene na ravni
posameznih primerov (ex-post), dopolnjuje člen 24/4 MiFID II, ne vpliva oz. dopolnjuje pa člena
49 Glej dokument ESMA »Questions and Answers on MiFID II and MiFIR investor protection and intermediaries topics« z dne 18. 12. 2017 (ESMA35-43-349), odgovora na vprašanji št. 14 in 15, stran 73 do 75.
74
24/5 MiFID II, ki omogoča posredovanje podatkov iz člena 24/4 MiFID II v standardizirani obliki.
Glede navedenega prosim za obrazložitev, na kakšni podlagi se zahteva predhodno in
naknadno razkrivanje stroškov, prilagojeno na dejansko stranko, stanje oz. primer.
Odgovor 22
Iz zadnjega odstavka četrtega odstavka in petega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU
izhaja, da se informacije o vseh stroških in dajatvah, tudi tistih v zvezi z investicijsko storitvijo
in finančnim instrumentom, ki niso posledica uresničitve povezanih tržnih tveganj, predstavijo
v zbirni obliki, da bi lahko stranka razumela celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na
donos investicije, na zahtevo stranke pa se predloži razčlemba po postavkah. Te informacije
se, kadar je potrebno, predloži stranki redno vsaj vsako leto v času trajanja investicije.
Navedene informacije je potrebno zagotavljati v razumljivi obliki na tak način, da so stranke ali
potencialne stranke v razumni meri sposobne razumeti naravo in tveganja investicijske storitve
in specifične vrste ponujenega finančnega instrumenta ter na obveščeni podlagi sprejemati
investicijske odločitve. Države članice lahko dovolijo, da se te informacije posredujejo v
standardizirani obliki.
V tretjem odstavku 251. člena predloga ZTFI-150 je določeno, da mora borznoposredniška
družba strankam oziroma morebitnim strankam pravočasno zagotoviti ustrezne in razumljive
informacije o:
1. borznoposredniški družbi in njenih storitvah,
2. finančnih instrumentih in predlaganih naložbenih strategijah,
3. mestu sklepanja poslov s finančnimi instrumenti in
4. stroških in nadomestilih, povezanih s tem.
Nadalje je v devetem odstavku 251. člena predloga ZTFI-1 določeno, da lahko omenjene
informacije borznoposredniška družba da v standardizirani obliki.
Osmi odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 določa, da pri predhodnem izračunu
stroškov in dajatev (ex-ante) investicijska podjetja uporabijo dejansko nastale stroške kot
merilo za pričakovane stroške in dajatve. Kadar pa dejanski stroški niso na voljo,
investicijsko podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Investicijska podjetja preverijo
predhodne predpostavke glede na naknadne izkušnje in te postavke po potrebi prilagodijo.
Glede na navedene določbe direktive, delegirane uredbe in predloga ZTFI-1 je moč ob
predpostavki, da bo ZTFI-1 sprejet v predlagani obliki, zaključiti naslednje:
1) Osmi odstavek 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 ureja položaj, če se kakšna država
članica EU ne odloči za (prostovoljni oziroma fakultativni) prenos petega odstavka 24.
člena Direktive 2014/65/EU v svoj pravni red. V tem primeru lahko investicijska podjetja, za
katere se uporablja pravo navedene države članice EU, pri predhodnem izračunu stroškov
in dajatev (ex-ante) uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo za pričakovane stroške
in dajatve (in jih nato sporočijo strankam). Le kadar investicijsko podjetje iz objektivnih
50 Predlog ZTFI-1 - nujni postopek (EVA:2018-1611-0054), ki je bil dne 27. 7. 2018 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.
75
razlogov ne more uporabiti dejanskih stroškov oziroma ti objektivno niso na voljo, lahko
investicijsko podjetje izvede smiselno oceno teh stroškov. Podoben je položaj pri ex-post
oziroma naknadno zagotovljenih informacijah o stroških. Na podlagi devetega odstavka 50.
člena Delegirane uredbe 2017/565 morajo namreč investicijska podjetja zagotoviti letne
naknadne informacije (ex-post) o vseh stroških in dajatvah. Take informacije morajo
temeljiti na nastalih (dejanskih) stroških oziroma se morajo zagotoviti na ravni
posameznih primerov;
2) Če pa se kakšna država članica EU odloči za (prostovoljni oziroma fakultativni) prenos
petega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU v svoj pravni red (kot npr. Republika
Slovenije v devetem odstavku 251. člena predloga ZTFI-1), potem lahko investicijska
podjetja, konkretno tudi investicijsko podjetje oziroma borznoposredniška družba s
sedežem v RS, podajajo pojasnila o stroških, povezanih z izvajanjem investicijske storitve
oz. posla51, tudi v standardizirani obliki (in torej ne samo glede na dejanske stroške
konkretne stranke).
Vprašanje 23 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
V členu 50/9 DU 2017/565 je določeno, da mora BPD letne naknadne informacije o vseh
stroških in dajatvah zagotoviti strankam, če je BPD priporočila ali tržila finančni instrument ali
če je stranki zagotovila dokument KIID/KID v zvezi s finančnim instrumentom in ima ali je imela
tekoče razmerje s stranko med letom. V drugem odstavku je dodatno določeno, da lahko BPD
informacije iz 1. odstavka zagotavlja skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi poročili
strankam. V zvezi s tem vas prosimo za podlago, iz katere izhaja, da mora BPD zagotavljati
naknadno razkrivanje stroškov tudi v primeru, ko za stranko izvaja zgolj investicijske storitve
sprejemanja, posredovanja in izvrševanja naročil strank, in pri tem ne priporoča oz. trži
finančnega instrumenta stranki.
Odgovor 23
Iz devetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da morajo investicijska
podjetja zagotoviti letne naknadne informacije o vseh stroških in dajatvah, povezanih tako s
finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami:
če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali
če so stranki zagotovila dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz.
instrumenti in imajo ali
so imela tekoče razmerje s stranko med letom.
Omenjene informacije morajo temeljiti na nastalih stroških ter se zagotavljati na ravni
posameznih primerov. Prav tako iz omenjene določbe delegirane uredbe izhaja, da se lahko
investicijska podjetja odločijo zagotavljati navedene informacije o stroških in dajatvah
51 povezanih s finančnim instrumentom oz. instrumenti kot investicijsko ali pomožno storitvijo oz. storitvami, če so priporočila ali tržila finančni instrument oz. instrumente ali če so stranki zagotovila dokument KID/KIID v zvezi s finančnim instrumentom oz. instrumenti in imajo ali so imela tekoče razmerje s stranko med letom.
76
investicijskih storitev in finančnih instrumentov skupaj z morebitnimi obstoječimi rednimi
poročili strankam.
Na podlagi navedene določbe delegirane uredbe mora borznoposredniška družba zagotavljati
naknadno razkrivanje stroškov tudi v primeru, ko za stranko izvaja zgolj investicijske storitve
sprejemanja, posredovanja in izvrševanja naročil strank52, in pri tem ne priporoča oz. trži
finančnega instrumenta stranki, če je imela tekoče (to je redno, npr. na podlagi pogodbe o
opravljanju investicijskih storitev in poslov temelječe) razmerje s stranko med letom.
Vprašanje 23a (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Ali drži, da predhodno razkrivanje stroškov ni potrebno v primeru, ko BPD trži sklade, ampak
zadostuje zgolj predložitev dokumenta KIID? To namreč izhaja iz zadnjega odstavka odgovora
13 ESMA Q&A (Investor protection topics; Information on costs and charges).
Odgovor 23a
Da, odgovor ESMA št. 7 v oddelku 9 – »Costs and Charges«
https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-
349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf potrjuje, da PRIIPs KID vsebuje
natančne informacije o stroških. Komponente stroškov, kot so predstavljene v KID zajemajo
vse komponente stroškov, s katerimi investicijsko podjetje izpolni svojo obveznost iz MiFID II
v zvezi s predhodnimi razkrivanjem stroškov.
Skladno z odgovorom na vprašanje 8, ki sledi zgoraj omenjenemu, pa PRIIPs KID ne velja za
finančne produkte, ki ne ustrezajo PRIIPS, torej ne za korporacijske delnice ali državne
obveznice oz. alternativne sklade, ki so namenjeni profesionalnim investitorjem.
Vprašanje 24 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Ali je potrebno pri naknadnem razkrivanju stroškov stranki, na podlagi njene zahteve, na enak
način in v enakem obsegu razčleniti stroške kot pri predhodnem razkrivanju?
Odgovor 24
Da. Način razkrivanja je enak. Spodbuja pa se način razkrivanja, ki bo tako natančen, da bodo
stranke lahko že iz poročila razbrale vse podatke, ki bi jih lahko zanimali. Več o tem glej še
odgovor ESMA na vprašanje 13, Information on Costs and Charges, Q&A On MiFID II and
MiFIR investor protection and intermediaries topics, ki je na voljo na tej povezavi:
https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-
349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf.
Vprašanje 25 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Iz ESMA Q&A (Information on costs and charges; Odgovor 13, 4. odstavek) izhaja, da mora
BPD pri predhodnem in naknadnem razkrivanju stroškov prikazati le tiste postavke, ki so
52 Ker gre za informacijo o stroških in dajatvah, povezanih s finančnimi instrumenti (kot investicijsko storitvijo sprejemanja in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti in izvrševanja naročil za račun strank).
77
dejansko zaračunane, torej ji določenih postavk iz preglednice 1 in 2 Priloge 2 DU 2017/565
pri razčlenjenem razkritju ni potrebno navajati, če te postavke niso zaračunane oz. ne
predstavljajo stroška. Iz ESMA Q&A (Information on costs and charges; Odgovor 20) pa izhaja,
da mora BPD eksplicitno prikazati tudi postavke, kjer strošek ne obstaja.
Odgovor 25
Četrti odstavek odgovora 13 in odgovor 20 govorita o različnih temah. V četrtem odstavku 13.
odgovora ESMA pojasnjuje kako razčleniti stroške v enotni tarifi (all-in fee). Enotna tarifa je
tista, ki jo investicijsko podjetje zaračuna ne glede na posamezne stroške v dejanski transakciji
(npr. nakup vrednostnega papirja stane 5 enot, ne glede na to, da je nakup v ZDA dražji kot
na Japonskem, ne glede na različne tarife mest trgovanj in poravnave). V takšnem primeru
mora investicijsko podjetje razkriti samo tiste postavke enotne tarife, ki so dejansko nastali.
Odgovor 20 pa govori o običajnih tarifah, ki se gradijo iz različnih postavk (npr. provizija inv.
podjetja 2, provizija tujega pomočnika 1, stroški trga 1, stroški poravnave 1, skupaj 5). V teh
primerih pa je potrebno razkriti vse postavke, tudi če te znašajo 0.
Vprašanje 26 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Ali je v primeru zahteve po razčlenitvi dovolj, da BPD razčleni stroške zgolj po kategorijah,
določenih v preglednicah 1 in 2 Priloge Delegirane Uredbe 2017/565 (npr. Enkratne dajatve,
Tekoče dajatve), ali mora znotraj posamezne kategorije navesti točne nazive postavk iz cenika
BPD, ki po svoji naravi spadajo v to kategorijo (npr. v okviru postavke »Vsi stroški, ki so
povezani s posli, začetimi v okviru investicijske storitve« navedba borznoposredniške provizije,
provizije KDD, provizije LJSE). V ESMA Q&A je navedeno, da BPD lahko minimalno razčleni
stroške zgolj po kategorijah iz preglednice. Iz določenih ATVP Q&A namreč to ne izhaja oz.
izhaja nasprotno (npr. da bo morala BPD informacije o tem koliko druge institucije (KDD, LJSE)
zaračunajo za svoje storitve, razkriti stranki na njeno zahtevo).
Odgovor 26
ESMA v odgovoru 13, Information on Costs and Charges, Q&A On MiFID II and MiFIR investor
protection and intermediaries topics, ki je na voljo na tej povezavi:
https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-
349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf navede, da je potrebno stranki stroške
razčleniti skladno s tabelama v Prilogi 2 k Uredbi 2017/565, vendar našteje samo vrstice v
tabelah, ne pa tudi kaj to vsebinsko pomeni. Tabela navede, da so npr. vsi stroški, povezani s
posli, začetimi v okviru opravljanja investicijske storitve naslednji: posredniške provizije,
vstopne in izstopne dajatve, ki se plačujejo upravitelju sklada, provizije uporabe platforme,
pribitki (vključeni v transakcijsko ceno), kolkovina, davki na transakcije in stroški menjave tuje
valute.
Skladno z navedenim zaključujemo, da je treba stranki na njeno zahtevo podati vse stroške,
ki so bili plačani zaradi opravljene transakcije, saj investicijsko podjetje z njimi razpolaga (v
nasprotnem primeru ne bi moglo izračunati končnega stroška), stranka pa je upravičena, da
so ji ti stroški razkriti.
78
Nenazadnje tudi ESMA v odgovoru navede, da je potrebno informacije o stroških podati na
način, da bodo stranke lahko razbrale vse podatke, ki jih zanimajo in da bodo poizvedbe s
strani strank redke. To se lahko zagotovi samo na način, da se posamezni stroški razčlenijo
na postavke kjer so nastali.
Vprašanje 27 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Pri predhodnem in naknadnem razkrivanju stroškov mora BPD s ponazoritvijo prikazati
kumulativni učinek stroškov na donos. Spodaj navajamo dva osnovna primera takšne
ponazoritve (za ex-ante in ex-post) in vas prosimo za potrditev našega primera/razumevanja
oz. za vaše stališče:
Prikaz kumulativnega učinka stroškov (ex-ante) - ob predpostavki, da je pri ex-ante razkrivanju
možno prikazati zgolj učinek stroškov na vrednost naložbe, ne pa na donos:
Prikaz kumulativnega učinka stroškov (ex-ante) - ob predpostavki, da je pri ex-ante razkrivanju
možno prikazati zgolj učinek stroškov na vrednost naložbe, ne pa na donos:
Vrednost (začetne) naložbe 1.000 EUR
Stroški 50 EUR
Delež stroškov glede na vrednost (začetne) naložbe 5 %
Prikaz kumulativnega učinka stroškov (ex-post)
Znesek v EUR
Vrednost (začetne) naložbe na dan 1.1. 1.000
Vrednost naložbe na dan 31.12. 1.200
Stroški 50
Donos Znesek v
EUR
Odstotek
donos ob neupoštevanju stroškov – bruto donos 200 20%
donos ob upoštevanju stroškov – neto donos 150 15%
Odgovor 27
Takšen prikaz kumulativnega učinka stroškov na donos je primeren. Ob tem opozarjamo, da
je to res osnovni primer, kjer imamo vrednost začetne naložbe na dan 1.1. in se ta naložba do
31.12. ne spreminja (število finančnih instrumentov je enako).
Vprašanje 27a (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
V okviru zahteve po ponazoritvi kumulativnega učinka stroškov na donos pri predhodnem
razkrivanju stroškov je ponazoritev (ob našem razumevanju) možna zgolj ob
predpostavki/oceni ustvarjenega donosa finančnega instrumenta (borzno posredovanje) oz.
portfelja (gospodarjenje s FI). Predpostavke glede prikazovanja donosov so lahko v odnosu
do strank zelo občutljive in tudi zavajajoče, poleg tega pa ne vidimo smiselnosti oz.
informativne vrednosti učinka stroškov na donos, ki temelji zgolj na predpostavki/oceni. Ali
lahko v okviru te zahteve BPD stranki prikaže (predvsem pri storitvi borznega posredovanja)
zgolj vpliv stroškov na (začetno) vrednost naložbe, ne pa tudi na donos? Primer:
79
Začetna vrednost naložbe 10.000 EUR 100%
Stroški 50 EUR 5%
Vrednost naložbe ob upoštevanju stroškov 9.500 EUR 95%
Odgovor 27a
Da. Pri predhodnem razkrivanju stroškov investicijsko podjetje upošteva začetno vrednost
naložbe in na to vrednost prikaže učinek stroška na donos naložbe. S tem stranka dobi
informacijo kakšen je njen neto vložek ob začetku investicije.
Vprašanje 27b (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
V okviru oddaje naročil preko spletne aplikacije načrtujemo vzpostaviti sistem, kjer se stranki
ob vnosu naročila preko spletne aplikacije (in pred potrditvijo naročila) prikaže hiperpovezava,
ob kliku na katero se bo stranki naložil dokument, ki bo vseboval vse potrebne informacije
glede predhodnega razkrivanja stroškov. Prosimo za vašo potrditev, da je takšna rešitev
skladna z zahtevami MiFID II oz. prosimo za vaše stališče.
Odgovor 27b
ESMA Q&A na temo varstva vlagateljev (odgovor št. 13 na temo Informacij o stroških in
provizijah)53 na primer potrjuje, da je dobra praksa pri razkritju stroškov v primeru
elektronskega poslovanja takšna, ki strankam omogoča pridobivanje informacij s pomočjo
hiperpovezav. Kot je navedeno v vprašanju, naj bi se stranki ob kliku na ustrezno
hiperpovezavo naložil dokument, ki bo vseboval vse potrebne informacije.
Skladno z Direktivo 2014/65/EU je potrebno stranki vnaprej in naknadno razkriti informacije v
zvezi z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno,
stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja in informacije o možnih
načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb.
Investicijsko podjetje mora, na zahtevo stranke po natančnem razkritju stroškov, prikazati
razčlenitev (na način, ki je stalen in tako omogoča ustrezno agregiranje) najmanj na ravni
stroškov, ki so navedeni v tabelah priloge II Delegirane uredbe 2017/565, tako skupni znesek
stroškov kot v odstotkih za naslednje vrste stroškov:
enkratni stroški,
tekoči stroški povezani z opravljanjem investicijskih storitev,
vsi stroški, povezani s transakcijo,
morebitni stroški, ki so povezani s pomožnimi storitvami in
dodatni stroški.
Več podrobnejših informacij ponuja tudi odgovor Agencije, št. 12 in 13 v segmentu Obveščanje
strank54.
53 Spletna stran: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf 54 Spletna stran: http://www.a-tvp.si/Documents/MiFIDII/QA_MiFIDII_MiFIR_ATVP21032018_Varstvo_vlagateljev.pdf
80
Pri predhodnem izračunu stroškov in dajatev investicijska podjetja na podlagi osmega
odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 uporabijo dejansko nastale stroške kot merilo
za pričakovane stroške in dajatve. Kadar dejanski stroški niso na voljo, investicijsko podjetje
izvede smiselno oceno teh stroškov. Smiselnost ocene pa je opredeljena v odgovoru št. 14
omenjenega ESMA dokumenta.
Vprašanje 27c (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Kako je potrebno stranki za storitev borznega posedovanja prikazati podatke, da bo razumela
celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na donos investicije?
Odgovor 27c
Obveznost investicijskega podjetja, da strankam razkrije informacije o vseh stroških in
povezanih dajatvah, je opredeljena v četrtem in petem odstavku 24. člena Direktive
2014/65/EU. Podrobneje so informacije o stroških in povezanih dajatvah opredeljene v 50.
členu Delegirane uredbe 2017/565, kjer je tudi določeno, da investicijska podjetja strankam pri
izvajanju investicijskih storitev s (predhodno in naknadno) ponazoritvijo prikažejo kumulativen
učinek stroškov na donos. ESMA je v Q&A ESMA on MiFID II and MiFIR investor protection
and intermediaries topics (glej 9. sklop vprašanj) odgovarjala tudi na vprašanja, vezana na
način/obliko prikaza celotnega stroška, ki so lahko v pomoč pri izpolnjevanju te obveznosti
investicijskega podjetja; prav tako je odgovore na vprašanja pripravila Agencija (glej Varstvo
vlagateljev, sklop Obveščanje strank, na spletni strani http://www.a-tvp.si/vprasanja-in-
odgovori/vprasanja-in-odgovori-atvp).
Vprašanje 28 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Ali se prikaz ponazoritve kumulativnega učinka (pri ex-ante in ex-post razkritju) zahteva samo
na podlagi zahteve po razčlembi ali v vsakem primeru?
Odgovor 28
Ponazoritev kumulativnega učinka se skladno z določbo četrtega odstavka 24. člena Direktive
2014/65/EU zahteva v vsakem primeru, saj se le tako lahko stranki predstavi boljša informacija
glede dejanske vrednosti investicije.
Vprašanje 28a (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Na kakšen način in v kakšni obliki stranki predhodno (ex-ante) ponazoriti prikaz kumulativnega
učinka stroškov na donos pri oddaji naročila po telefonu?
Odgovor 28a
Agencija je že pripravila nekaj odgovorov na vprašanja v primerih telefonsko oddanih naročil
za nakup ali prodajo. Najprej je potrebno poudariti, da morajo investicijska podjetja informacije
(tudi v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami) stranki na podlagi tretjega odstavka 46. člena
Delegirane uredbe 2017/565 zagotoviti na trajnem nosilcu podatkov. Stranki lahko informacije
o vseh stroških in povezanih dajatvah načeloma posredujete tudi preko telefona, vendar je
potrebno pri tem zagotoviti, da je stranki posnetek telefonskega pogovora v zvezi s tem
kadarkoli dostopen in to le v primeru, če ima stranka možnost izbire in se s takšnim načinom
posredovanja informacij strinja.
81
Glede vsebine obvestila je več informacij na voljo v dokumentu Agencije na temo odgovorov
na vprašanja v zvezi z varstvom vlagateljev.
Odgovora št. 2 in 3 v poglavju »Informacije o stroških in provizijah« dokumenta ESMA na temo
varstva vlagateljev55 razlagata prikaz vpliva stroškov na donose, skladno z določbami
desetega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565.
Vprašanje 29 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
V kolikor mora BPD naknadno poročati strankam o stroških (najmanj enkrat letno), ali ta
obveznost velja že za naknadno razkrivanje stroškov, nastalih v letu 2017, ali ta obveznost
začne veljati glede razkrivanja stroškov v letu 2018 in jih BPD strankam razkrijejo v začetku
leta 2019 (skupaj s stanjem in letnimi transakcijami)?
Odgovor 29
V času priprave odgovora na navedeno vprašanje, zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov
in ki bi prenašal določbe Direktive 2014/65/EU še ni bil sprejet in zato zahteve glede
naknadnega razkrivanja stroškov in provizij strankam še ni mogoče aplicirati. Ne glede na
navedeno Agencija pojasnjuje, da bo moralo investicijsko podjetje, vsaj enkrat letno (in ne
nujno tudi tako po koncu leta) stranki razkriti vse stroške, ki so dejansko nastali. Za informacije
o stroških in provizijah, kjer le ti niso (v celoti) na voljo ali pa so bili na primer deloma zaračunani
v skladu z določbami Direktive 2004/39/EU, pa lahko investicijsko podjetje uporabi izračun,
sledeč zahtevam Direktive 2014/65/EU ali pa stranki razkriti stroške po obeh omenjenih
direktivah, s pojasnilom glede osnov, na podlagi katerih so bili ti stroški in provizije izračunani.
V zvezi s tem je ESMA v odgovoru na vprašanje št. 21 na temo informacij o stroških in
provizijah56 tudi delno že nakazala odgovor na vaše vprašanje.
Vprašanje 30 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
BPD pri storitvi borznega posredovanja (execution-only) ne opravlja storitve investicijskega
svetovanja (»priporoča«) ali trženja finančnih instrumentov (»trži). Prosimo za potrditev, da
mora BPD v tem primeru predhodno razkriti le informacije o stroških v zvezi z opravljeno
investicijsko ali pomožno storitvijo (t.j. glede izvrševanja oz. sprejemanja in posredovanja
naročil). Ali je v tem primeru dovolj, da BPD stranki (za namene borznega posredovanja)
predstavi stroške na podlagi nekaj, v naprej določenih primerov, ki so predstavljeni v prilogi
cenika – v obliki razpredelnice (npr. nakup KRKG za 5.000 EUR, 10.000 EUR in 50.000 EUR)
ali je potrebno stranki predstaviti stroške pred vsakim poslom oz. oddanim naročilom, in sicer
prilagojeno na konkretni posel oz. naročilo?
Odgovor 30
Ob upoštevanju četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 50. člena Delegirane
uredbe 2017/565 je pri prikazu stroškov in provizij stranki upoštevati finančni instrument, ki ga
55 https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf 56 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018
82
kupuje/prodaja stranka ter tudi vrsto investicijskih/pomožnih storitev, ki se v zvezi s transakcijo
opravlja za stranko. Vezano na vprašanje Agencija opozarja, da je pojem »priporočanja« širši
od pojma »investicijskega svetovanja« in gre lahko v primerih, ko investicijsko podjetje
investicijske storitve investicijskega svetovanja ne opravlja še vedno za priporočanje
določenega finančnega instrumenta. Opravljanje investicijske storitve investicijskega
svetovanja mora zadostiti določenim pogojem, ki so obširno opisani v dokumentu ESMA na to
temo57.
V kolikor investicijsko podjetje ne priporoča ali trži finančnega instrumenta, investicijsko
podjetje svoje stranke obvesti o vseh stroških in dajatvah v zvezi z opravljeno investicijsko
oziroma pomožno storitvijo, brez stroškov finančnega instrumenta. Predhodno razkrivanje
stroškov mora temeljiti na dejansko nastalih stroških ali smiselni oceni (kadar pretekli dejansko
nastali stroški niso na voljo). Pri tem je potrebno v največji možni meri potrebno upoštevati
dejansko razpoložljive podatke za stranko, generični primeri pa se lahko uporabijo predvsem
za potencialne stranke, ki bodo stranke investicijskega podjetja šele postale. V zvezi z
vprašanjem glejte tudi odgovor ESMA na vprašanje št. 14 na temo informacij o stroških in
provizijah58.
Vprašanje 31 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Grafični primer prikaza stroškov v ESMA Q&A (odgovor 13) po našem mnenju v delu ne sledi
DU 2017/565. V prikazu so namreč skupaj združena tudi prejeta plačila s strani tretjih oseb,
za katere je izrecno določeno, da se prikazujejo ločeno, pri tem pa ni zahtevano, da se njihov
znesek prikazuje v odstotku. Poleg tega prejeta plačila s strani tretjih oseb tudi ne morejo
predstavljati združenega stroška skupaj z ostalima postavkama kot prikazano, saj ne vplivajo
oz. ne morejo vplivati na donos stranke. Prosimo za vaše stališče oz. potrditev, da lahko BPD
prikazuje podatke o prejetih plačilih v ločeni razpredelnici, in ne skupaj s stroški.
Odgovor 31
Drugi pododstavek drugega odstavka 50. člena Delegirane uredbe 2017/565 jasno določa, da
se za namene točke (a) »plačila tretjih oseb, ki jih prejmejo investicijska podjetja v povezavi z
investicijsko storitvijo, opravljeno za stranko, navedejo ločeno po posamezni plačilih, združeni
stroški in dajatve pa se seštejejo ter izrazijo kot denarni znesek in tudi kot odstotek.«. Odgovor
ESMA na vprašanje št. 13 na temo informacij o stroških in provizijah59 torej sledi določbam
Delegirane uredbe 2017/565, ob pojasnilu, da plačila tretjih oseb v danem odgovoru ESMA
niso ločena po posameznih plačilih (bodisi zaradi poenostavitve bodisi zato, ker je takšno
plačilo samo eno). Ne glede na to, tudi za plačila tretjih oseb velja, da jih je potrebno sešteti
ter njihov seštevek prikazati v denarnem znesku in v odstotku, kot prikazano v odgovoru
ESMA. Plačila tretjih oseb se, tudi zaradi medsebojne primerljivosti, ne prikazujejo v ločenih
57 Objavljeno na teh dveh spletnih naslovih: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf in https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/10_293.pdf 58 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018 59 Dokument na voljo na tem spletnem naslovu: http://www.a-tvp.si/Documents/esma35_43_349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf, zadnja verzija z dne 12. 7. 2018
83
razpredelnicah, pač pa skupaj s stroški, vezanimi na investicijske oziroma pomožne
investicijske storitve in stroški, povezanimi s finančnimi instrumenti.
Vprašanje 31a (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Na podlagi 50. člena Delegirane Uredbe 2017/565 mora BPD naknadno razkriti stroške v zvezi
s finančnim instrumentom in opravljenimi investicijskimi in pomožnimi storitvami, če je BPD
priporočila ali tržila FI in je imela tekoče razmerje s stranko med letom. Predlog ZTFI-1 trenutno
teh pogojev ne določa in je glede naknadnega razkrivanja precej strožji (generalna zahteva).
Prosimo za stališče, ali mora BPD, ki za stranko opravlja le storitev borznega posredovanja
(execution-only), stranki naknadno razkrivati informacije o stroških?
Odgovor 31a
Pojasnilo termina »tekoče razmerje s stranko« je ESMA objavila v dokumentu Q&A, in sicer v
zadnjem objavljenem, to je v zadnjem poglavju - druge zadeve (strani 103 in 104 – verzija z
dne 25.5.2018).60
Skladno z 262. členom ZTFI mora investicijsko podjetje enkrat letno izdati izpisek stanja in
letnega prometa na računu stranke, ki ga vodi, lahko pa se s stranko dogovori za krajša
obdobja poročanja. Po predlogu novega 261. člena ZTFI-1, bo lahko Agencija izdala tudi druge
podzakonske akte, s katerimi bo predpisala podrobnejša pravila o opravljanju investicijskih
storitev za stranke, torej tudi podrobnejše zahteve glede izpiskov o stanju in prometu na računu
strank.
60. člen Delegirane uredbe 2017/565 v skladu z določbo šestega odstavka 25. člena Direktive
2014/65/EU določa, da mora investicijsko podjetje stranko obveščati o opravljenih
transakcijah, in sicer v primerih, ko za stranko opravlja storitev upravljanja premoženja. Za
druge storitve mora poročati po 59. členu omenjene delegirane uredbe. Slednje pomeni, da
mora strankam redno, na trajnem nosilcu podatkov, posredovati ključne informacije o
opravljenih storitvah borznega posredovanja in strankam posredovati (na trajnem nosilcu
podatkov) obvestilo o potrditvi izvedbe naročila kakor hitro je mogoče, in ne kasneje kot prvi
delovni dan po opravljeni transakciji.
Vprašanje 32 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Ali moramo v cenik (če velja kot zadosten pogoj za ex-ante poročanje) vključiti vse potencialne
stroške (nakupe, prodaje, preknjižbe, zastave,...)?
Odgovor 32
Trenutni ceniki investicijskih podjetij po mnenju Agencije ne zadostijo pogojem, ki veljajo za
ex-ante poročanje o provizijah in stroških, ki morajo biti razkriti strankam investicijskega
podjetja na podlagi četrtega odstavka 24. člena Direktive 2014/65/EU in 50. člena Delegirane
uredbe 2017/565, saj ti navadno prikazujejo zgolj stroške in provizije, ki niso prilagojeni
posameznemu poslu stranke. Skladno z recitalom 78 Delegirane uredbe 2017/565 je
60 Spletna stran: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma35-43-349_mifid_ii_qas_on_investor_protection_topics.pdf
84
predhodne informacije o stroških, povezanih s finančnim instrumentom ali pomožno storitvijo
mogoče zagotoviti na podlagi predvidenega zneska naložbe. Razkriti stroški in dajatve pa bi
morali predstavljati stroške, ki bi jih stranka dejansko imela na podlagi predvidenega zneska
naložbe. Cenik investicijskega podjetja naj vsebuje vse potencialne stroške, namenjen pa je
predvsem potencialnim strankam. Stroške, ki bi jih stranka z opravljeno storitvijo oziroma
poslom s finančnim instrumentom dejansko imela, pa ji mora razkriti investicijsko podjetje, ob
upoštevanju predvidenega zneska naložbe stranke.
Vprašanje 33 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
V postopku implementacije določb MiFID II in predvsem Delegirane Uredbe Komisije (EU)
2017/565 (v nadaljevanju: Delegirana Uredba) vas prosimo za potrditev našega stališča oz. za
posredovanje morebitnega drugačnega stališča glede morebitne obveznosti za
borznoposredniško družbo, izhajajoče iz 63. člena Delegirane Uredbe.
V 63. členu Delegirane Uredbe je navedeno, da mora investicijsko podjetje, ki je imetnik
finančnih instrumentov ali sredstev strank (v ang. verziji: »investment firms that hold client
financial instruments or client funds«), vsaj vsako četrtletje posamezni stranki, za katero je
imetnik finančnih instrumentov ali sredstev, posredovati poročilo o navedenih finančnih
instrumentih ali sredstvih na trajnem nosilcu podatkov. Nadalje je v odstavku 2 navedeno, da
mora to poročilo vsebovati določene informacije, ki se v prevladujočem delu nanašajo na posle
financiranja z vrednostnimi papirji oz. zavarovanja na finančnih sredstvih.
V borznoposredniški družbi na trgovalnih računih oz. poddepojih vodimo stanja finančnih
instrumentov strank, pri čemer borznoposredniška družba ni imetnik finančnih instrumentov ali
sredstev strank niti ne »drži« finančnih instrumentov ali sredstev strank. Na podlagi tega
razumemo, da predmetna določba ne zajema primerov, kjer borznoposredniška družba vodi
račun finančnih instrumentov (tj. slovenskih VP, izdanih v CRVP – zgolj delnice, obveznice,
KZ ipd., brez IFI, strukturiranih FI ipd.) oz. vodi poddepo finančnih instrumentov (tj. tujih VP -
zgolj delnice, obveznice, KZ ipd., brez IFI, strukturiranih FI ipd.) in se posledično še vedno
uporablja 262. člen ZTFI oz. 308. člen predloga ZTFI-1, kjer je določeno, da mora BPD stranki
enkrat letno izdati izpisek stanja in letnega prometa na računu stranke, ki ga vodi. Kot
razumemo se predmetna obveznost iz 63. člena Delegirane Uredbe nanaša zgolj na poročanje
o posameznih finančnih instrumentih, katerih imetnik je borznoposredniška družba za stranke
oz. katere le-ta drži za stranke, pri čemer gre za finančne instrumente kot so npr. izvedeni
finančni instrumenti, finančni instrumenti z vzvodom (npr. margin) ipd., ne pa na splošno na
vse finančne instrumente.
Odgovor 33
Besedilo 63. člena Delegirane uredbe 2017/565 se nanaša na vodenje finančnih instrumentov
in denarnega dobroimetja stranke, kot to opredeljuje 1. točka prvega odstavka 10. člena
Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Skladno s tem borznoposredniška družba
izpolnjuje pogoje, ki jih določa uredba (investment firms that hold client financial instruments
or client funds) in posledično mora poročati svojim strankam kot to določa omenjeni člen
uredbe.
85
S tem se obveznost poročanja poveča iz letnega na četrtletno. Predlog novega Zakona o trgu
finančnih instrumentov (ZTFI-1) ne vsebuje več določbe o izpisku o stanju in prometu na
računu, kot je to določal 268. člena ZTFI, saj so predmetne določbe zapisane v Uredbi, ki je
neposredno uporabljiva.
Povečanje frekvence poročanja naj bi predstavljal korak k boljši obveščenosti strank pri
poslovanju s finančnimi instrumenti. Možne so tudi izjeme, a zgolj v primerih, da se
enakovredno poročanje opravi skupaj z drugim poročanjem oziroma obveščanjem strank.
86
PRITOŽBE STRANK
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
V 38. točki uvoda Delegirane uredbe 2017/565 je navedeno: »Strankam ali potencialnim
strankam bi bilo treba omogočiti, da v interesu zaščite vlagateljev in za izboljšanje
izpolnjevanja obveznosti s strani investicijskih podjetij izrazijo svoje nezadovoljstvo z
investicijskimi storitvami, ki jih zagotavljajo investicijska podjetja. V okviru funkcije za
upravljanje pritožb bi bilo treba pritožbe strank ali potencialnih strank obravnavati učinkovito in
neodvisno. V skladu z načelom sorazmernosti bi to funkcijo lahko opravljala funkcija za
zagotavljanje skladnosti s predpisi.«. V povezavi s pritožbami strank nas zanima ali se vsako
nezadovoljstvo z investicijskimi storitvami, ki jih zagotavlja investicijsko podjetje in ki po vsebini
sicer ni reklamacija in/ali odškodninski zahtevek smatra kot pritožba stranke (npr. strankino
nezadovoljstvo s cenami storitev in provizijami,…).
Prosili bi za mnenje regulatorja oziroma usmeritev ali se kot pritožbe strank obravnava
(spremlja, evidentira,…) zgolj reklamacije in morebitne odškodninske zahteve strank ali tudi
ostale (upravičene in/ali neupravičene) pritožbe strank.
Odgovor 1
Pritožbo stranke je potrebno gledati v luči 38. točke uvodnega stavka Delegirane uredbe
2017/565 ter tudi Smernic o obravnavanju pritožb sektorja vrednostnih papirjev (ESMA) in
bančništva (EBA)61. Skladno z navedenim je zato potrebno kot pritožbo šteti vsako izjavo o
nezadovoljstvu, ki jo fizična ali pravna oseba naslovi na družbo in se nanaša (med drugim) na
zagotavljanje ene ali več investicijskih storitev ali poslov. Investicijsko podjetje lahko v okviru
internih pravil sicer vzdržuje evidenco pritožb strank, kjer so te prikazane po različnih kriterijih,
vendar pa mora biti ob tem izpolnjen pogoj, da je takšna evidenca popolna (zajema podatke o
vseh prejetih pritožbah ter ukrepih sprejetih za njihovo reševanje) ter da se takšna evidenca
vodi v skladu s prvim odstavkom 72. člena Delegirane uredbe 2017/565. Takšna evidenca
mora vsebovati vse pritožbe strank, ne glede na njihovo vsebino (še vedno povezano z
opravljanjem investicijskih storitev in poslov) ter njihovo (ne)upravičenost.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
V členu 26 Direktiva 2014/65/EU govori o reševanju pritožb in v členu 26(5) navaja, da
investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam sporočijo stališče investicijskega
podjetja glede pritožbe ter jih obvestijo o njihovih možnostih, kar vključuje možnost, da stranka
pritožbo posreduje organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(h)
Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških
sporov, ali da se odloči za civilno tožbo. Ali je potrebno navedeno obvestilo dodati na vsak
pisni odgovor na strankino pritožbo? V primeru, da investicijsko podjetje s stranko glede
reševanja pritožbe komunicira po telefonu, mora biti tak pogovor sneman?
Odgovor 2
Obvestilo stranki ali potencialni stranki v zvezi z možnostjo, da lahko slednja svojo pritožbo
posreduje tudi organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja
61 Povezava: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/sl_-_jc_2014_43_-_joint_committee_-_complaints-handling_guidelines.pdf
87
izvensodno reševanje potrošniških sporov, ali da se odloči za civilno tožbo, mora biti sestavni
del vsakega obvestila investicijskega podjetja glede njegovega stališča v zvezi s prejeto
pritožbo stranke ali potencialne stranke. Navedeno velja tudi v primerih, ko je pisanj, ki
vsebujejo stališče investicijskega podjetja v zvezi s pritožbo stranke, več. Obvestilo je lahko
stranki posredovano v standardizirani obliki.
Direktiva 2014/65/EU oziroma zahteve, ki v zvezi z vodenjem evidenc izhajajo iz Delegirane
uredbe 2017/565 so tehnološko nevtralne. Navedeno pomeni, da mora investicijsko podjetje
zagotoviti, da se evidence (tudi te glede reševanja pritožb) hranijo na nosilcu podatkov, na
katerem se lahko informacije shranijo tako, da lahko pristojni organ v prihodnosti do njih
dostopa ter v taki obliki in na tak način, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 72. člena
Delegirane uredbe 2017/565.
V kolikor torej investicijsko podjetje s stranko glede reševanja pritožbe komunicira po telefonu,
so takšni pogovori (ob predhodni seznanitvi stranke s tem) lahko snemani, uporabljajo pa se
lahko samo za namene, določene z zakonom. V kolikor investicijsko podjetje ne zagotavlja
snemanja takšnega pogovora (ter s tem ne zagotovi hrambe evidence na trajnem nosilcu
podatkov), se mora v zvezi s pritožbo stranke poslužiti drugih načinov (npr. prepis pogovora
na drug trajni nosilec (papir, elektronski dokument) ter potrditev njegove vsebine s strani
stranke), s katerimi bo investicijsko podjetje zagotavljajo skladnost poslovanja z 72. členom
Delegirane uredbe 2017/565.
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 26.9.2017)
Ali je zunajsodno reševanje sporov možnost, s katero se morata strinjati obe stranki v
konkretnem sporu?
Odgovor 362
Zakon o trgu finančnih instrumentov zunajsodno reševanje sporov ureja v poglavju 7.4, kjer je
določeno, da mora borznoposredniška družba (smiselna uporaba tudi za banke, ki opravljajo
investicijske storitve in posle ter družbe za upravljanje, ki opravljajo storitve iz 150. člena
zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje) omogočiti zunajsodno reševanje
sporov med borznoposredniškimi družbami in njihovimi neprofesionalnimi strankami iz njihovih
medsebojnih pogodbenih razmerij pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in
zagotavlja postopek v skladu z določili zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških
sporov.
Da bi investicijska podjetja zagotovila hitre in organizirane alternativne postopke reševanja
sporov in bi takšni postopki prinašali želene rezultate (in so torej takšni postopki učinkoviti -
angl. efficient and effective) je sodelovanje investicijskih podjetij v takšnih postopkih, ob
upoštevanju določbe tretjega odstavka 8. člena zakona, ki ureja izvensodno reševanje
potrošniških sporov, obvezno in se ga mora investicijsko podjetje udeležiti vselej, kadar se
potrošnik za to odloči.
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 14.2.2018)
Ali v povezavi z obravnavo in spremljanjem ter vodenjem evidenc reklamacij neprofesionalnih
strank direktiva MiFID II uvaja kakršnekoli dodatne zahteve in/ali večje spremembe?
62 Odgovor predstavlja neobvezujoče mnenje Agencije, ki ni nujno enako tolmačenju zakonodajalca.
88
Odgovor 4
Pri obravnavi in spremljanju ter vodenju evidenc pritožb strank oziroma potencialnih strank je
potrebno upoštevati vsaj določbe 16. in 24. člena Direktive 2014/65/EU, členov 22, 26, 44 in
72 Delegirane uredbe 2017/565 ter Smernice o obravnavanju pritožb sektorja vrednostnih
papirjev (ESMA) in bančništva (EBA). Delegirana uredba 2017/565 določa vzpostavitev
posebne funkcije za upravljanje pritožb, ki je odgovorna za njihovo reševanje, organizacijsko
pa je funkcija lahko umeščena tudi v okviru funkcije skladnosti poslovanja. Investicijska
podjetja morajo strankam in potencialnim strankam omogočiti, da pritožbe predložijo
brezplačno, evidenca prejetih pritožb in ukrepov sprejetih za njihovo reševanje pa se, v skladu
z Delegirano uredbo 2017/565, vodi za vse vrste strank, ne glede na njihov status in razvrstitev
(profesionalne, neprofesionalne, primerne nasprotne stranke).
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Prosimo za pojasnilo o uporabi določbe 26. člena delegirane uredbe 2017/565? Ali bo sistem
reševanja pritožb (vključno s sistemom alternativnega reševanja sporov) potrebno razširiti tudi
na profesionalne stranke in potencialne stranke? Vzpostavitev funkcije za upravljanje pritožb?
Odgovor 5
26. člen Delegirane uredbe 2017/565 med drugim določa, da:
investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovite ter pregledne politike in
postopke za upravljanje pritožb, ki se uporabljajo za hitro reševanje pritožb strank ali
potencialnih strank;
investicijska podjetja vzpostavijo funkcijo za upravljanje pritožb, ki je odgovorna za
preučevanje pritožb. To funkcijo lahko izvaja funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi;
investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam sporočijo stališče podjetja glede
pritožbe ter jih obvestijo o njihovih možnostih, kar vključuje možnost, da stranka pritožbo
posreduje organu za alternativno reševanje sporov, kot je opredeljen v členu 4(h) Direktive
2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta o alternativnem reševanju potrošniških
sporov, ali da se odloči za civilno tožbo.
Iz navedenega izhaja, da morajo investicijska podjetja vzpostaviti učinkovit sistem za
reševanje pritožb strank in potencialnih strank. Za navedeno reševanje pritožb strank morajo
investicijska podjetja vzpostaviti funkcijo za upravljanje pritožb strank, ki je lahko samostojna
funkcija, lahko pa jo izvajajo tudi osebe, ki izvajajo funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi.
Investicijska podjetja so dolžna stranke in potencialne stranke obvestiti tudi o možnosti, da
svojo pritožbo bodisi posredujejo organu, pristojnemu za alternativno reševanje sporov, bodisi
da vložijo civilno tožbo pred sodiščem.
Iz določb 26. člena Delegirane uredbe 2017/565 ne izhaja, da se omenjene določbe ne bi
uporabljale za profesionalne stranke.
89
ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE IN POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH
PODJETIJ
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Delegirana direktiva 2017/593 v 7. členu določa, da države članice zagotovijo, da investicijska
podjetja določijo odgovorno osebo z dovolj strokovnega znanja in avtoritete izrecno za zadeve,
povezane s tem, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z zaščito finančnih
instrumentov in sredstev strank. Katere osebe ATVP predvideva na tem mestu? Člane uprave,
direktorje služb, posebej določene pooblaščene osebe?
Odgovor 1
Iz 7. člena Delegirane direktive 2017/593 izhaja, da države članice zagotovijo, da investicijska
podjetja določijo odgovorno osebo z dovolj strokovnega znanja in avtoritete izrecno za
zadeve, povezane s tem, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z zaščito finančnih
instrumentov in sredstev strank. Nadalje iz 7. člena navedene direktive izhaja, da države
članice investicijskim podjetjem dovolijo, da se ob zagotavljanju popolne skladnosti s to
direktivo odločijo, ali bo imenovana odgovorna oseba opravljala samo to nalogo ali pa lahko
to nalogo učinkovito opravlja skupaj z drugimi nalogami.
Določba 7. člena Delegirane direktive 2017/593 podrobneje opredeljuje zlasti splošno določbo
drugega odstavka 16. člena Direktive 2014/65/EU, ki določa, da investicijsko podjetje
vzpostavi primerne politike in postopke, ki zadostujejo za to, da se zagotovi, da podjetje,
vključno s poslovodji, zaposlenimi in vezanimi zastopniki, izpolnjuje obveznosti v skladu
s to direktivo ter ustreznimi predpisi, ki urejajo osebne posle takih oseb.
Konkreten način prenosa določbe 7. člena Delegirane direktive 2017/593 v pravni red
Republike Slovenije bo določil zakon, predvidoma nov Zakon o trgu finančnih instrumentov
(ZTFI-1), ki je v času pisanja tega komentarja še v obravnavi v Državnem zboru (v nadaljevanju
predlog ZTFI-1)63. Zato je mogoče pri odgovorih na zastavljena vprašanja izhajati le iz
predlogov zakonodajnih rešitev, ki izhajajo iz predloga ZTFI-1. Iz 185. člena predloga ZTFI-1
izhaja, da se za člane uprave in izvršne direktorje (v nadaljevanju član uprave)
borznoposredniške družbe med drugim smiselno uporabljajo tudi določbe 45. in 136. člena
Zakona o bančništvu64 (v nadaljevanju ZBan-2). Iz 45. člena ZBan-2 je tako razvidno, da mora
član uprave borznoposredniške družbe ves čas opravljanja funkcije med drugim ravnati v
skladu s profesionalno skrbnostjo in zlasti zagotoviti, da uprava borznoposredniške družbe
deluje v skladu s 136. členom ZBan-2. Iz smiselne uporabe 136. člena ZBan-2 pa izhaja, da
mora uprava borznoposredniške družbe vzpostaviti in izvajati takšno ureditev notranjega
upravljanja borznoposredniške družbe, ki omogoča učinkovito in skrbno upravljanje
borznoposredniške družbe na podlagi jasne opredelitve pristojnosti in odgovornosti ter politik
in ukrepov za preprečevanje nastanka nasprotja interesov, pri čemer je za navedene namene
uprava borznoposredniške družbe med drugim v celoti odgovorna za poslovanje
borznoposredniške družbe in njeno upravljanje tveganj, vključno z odobritvijo strateških
ciljev borznoposredniške družbe, določanjem, sprejemanjem in rednim pregledovanjem
63 Glej Predlog Zakona o trgu finančnih instrumentov-1 (ZTFI-1), objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. 64 Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17).
90
strategije prevzemanja in upravljanja tveganj ter ureditvijo notranjega upravljanja
borznoposredniške družbe ter zagotavljanjem učinkovitega nadzora nad višjim vodstvom.
Prav tako mora član uprave borznoposredniške družbe ob smiselni uporabi drugega
odstavka 136. člena ZBan-2 med drugim zagotoviti, da borznoposredniška družba posluje
v skladu z akti, ki urejajo opravljanje investicijskih storitev in poslov, ki jih opravlja
borznoposredniška družba, in predpisi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov.
V skladu s šestim odstavkom 185. člena predloga ZTFI-1 pa morata ne glede na določbe 136.
in 137. člena ZBan-2 nadzorni svet oziroma uprava borznoposredniške družbe opredeliti,
potrditi in nadzorovati tudi:
1. organizacijo borznoposredniške družbe za opravljanje investicijskih storitev in poslov ter
pomožnih investicijskih storitev, vključno s spretnostmi, znanjem in izkušnjami, ki se
zahtevajo od zaposlenih, in, ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti teh storitev in
poslov ter ostalih zahtev, ki jih mora izpolnjevati borznoposredniška družba, tudi vire,
postopke in ustrezne dogovore glede opravljanja investicijskih storitev in poslov ter
pomožnih investicijskih storitev,
2. politiko glede investicijskih storitev in poslov ter pomožnih investicijskih storitev, ostalih
storitev ali produktov, ki jih borznoposredniška družba ponuja, v skladu z dovoljenim
tveganjem družbe ter značilnostmi in potrebami strank družbe, ki jim bodo navedene
storitve ali produkti ponujeni ali zagotovljeni, vključno z opravljanjem stresnih testov,
3. politiko prejemkov oseb, ki opravljajo storitve za stranke, katere cilj je spodbujati odgovorno
poslovanje, pošteno obravnavanje strank ter preprečevanje nasprotja interesov v odnosih
s strankami.
Iz predloga ZTFI-1 tako izhaja, da je uprava borznoposredniške družbe v celoti odgovorna
za poslovanje borznoposredniške družbe in njeno upravljanje tveganj ter zato da
borznoposredniška družba posluje v skladu z akti, ki urejajo opravljanje investicijskih
storitev in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi
etičnimi standardi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov. Zato je član uprave
borznoposredniške družbe lahko odgovorna oseba v smislu 7. člena Delegirane direktive
2017/593, saj bi glede na svojo funkcijo moral imeti dovolj strokovnega znanja in avtoritete
izrecno za zadeve, povezane s tem, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z zaščito
finančnih instrumentov in sredstev strank, seveda ob pogoju, da lahko to nalogo učinkovito
opravlja skupaj z drugimi nalogami, ki jih ima kot član uprave. Za opravljanje navedene funkcije
lahko uprava borznoposredniške družbe pooblasti tudi direktorje služb ali druge pooblaščene
osebe, za katere oceni, da imajo za to delo zadostno strokovno znanje in avtoriteto. Tudi za
navedene osebe velja, da ni nujno, da opravljajo samo omenjeno funkcijo, če jo lahko
učinkovito opravljajo skupaj z drugimi nalogami, za katere so zadolženi.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Delegirana uredba 2017/565 v 22/3(d),(e) določa, da se zadevne osebe, vključene v funkcijo
zagotavljanja skladnosti s predpisi, ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih
spremljajo in dopušča drugačno ureditev v skladu s četrtim odstavkom istega člena, ki določa,
da lahko IP ne izpolnjuje ureditve iz 22/3(d),(e), če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg
in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti zahteve iz
91
točke (d) ali (e) niso sorazmerne in da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi
še naprej učinkovita. Kaj bo ATVP štel za dokaz, da je (glede na trg v SI) pogoj iz 22/4
izpolnjen?
Odgovor 2
Iz točk d) in e) tretjega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da lahko
funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi iz drugega odstavka 22. člena navedene uredbe
pravilno in neodvisno opravlja svoje naloge, če investicijsko podjetje zagotovi, da so med
drugim izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi ima potrebne pristojnosti, vire, strokovno
znanje in dostop do vseh relevantnih informacij;
(b) upravljalni organ imenuje in zamenja odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s
predpisi, ki je pristojna za funkcijo zagotavljanja skladnosti ter vsako poročanje v zvezi s
skladnostjo z zahtevami na podlagi Direktive 2014/65/EU in člena 25(2) te uredbe;
(c) funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi poroča na ad hoc podlagi neposredno
upravljalnemu organu, če ugotovi, da obstaja pomembno tveganje, da podjetje ne bo
izpolnjevalo svojih obveznosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU;
(d) zadevne osebe, vključene v funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, se ukvarjajo z
opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo;
(e) metoda določanja prejemkov zadevnih oseb, pristojnih za funkcijo zagotavljanja skladnosti
s predpisi, ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne sme biti verjetno, da lahko vpliva
nanjo.
Iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565 nadalje izhaja, da investicijskemu
podjetju ni treba izpolnjevati določb točke (d) ali točke (e) tretjega odstavka 22. člena navedene
uredbe, če lahko dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter
naravo in nabor investicijskih storitev in dejavnosti zahteve iz točke (d) ali (e) niso
sorazmerne in da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi še naprej
učinkovita. V tem primeru investicijsko podjetje oceni, ali je ogrožena učinkovitost funkcije
zagotavljanja skladnosti s predpisi. Ocena se redno pregleduje.
Iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565 so razvidne izjeme, ko osebam, ki
nameravajo opravljati funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, ni potrebno izpolnjevati
pogoja, da se ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo in pogoja, da
metoda določanja prejemkov navedenih oseb ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne
sme biti verjetno, da lahko vpliva nanjo. Navedena izjema se lahko uporabi, če investicijsko
podjetje dokaže, upoštevajoč naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ter naravo in nabor
investicijskih storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da pogoji oziroma zahteve iz točke (d) ali (e)
tretjega odstavka 22. člena navedene uredbe niso sorazmerne in da je njegova funkcija
zagotavljanja skladnosti s predpisi (kljub izjemi) še naprej učinkovita.
Če npr. investicijsko podjetje opravlja le nekaj investicijskih poslov poslovanja za svoj račun
mesečno z delnicami oziroma obveznicami, ki praviloma niso kompleksni finančni instrumenti,
potem so pogoji za uporabo izjeme iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565
praviloma lahko izpolnjeni (dokazno breme je na strani investicijskega podjetja) zato osebam,
92
ki opravljajo funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi ni potrebno izpolnjevati pogoja, da se
ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo in pogoja, da metoda določanja
prejemkov navedenih oseb ne sme vplivati na njihovo objektivnost (niti ne sme biti verjetno,
da lahko vpliva nanjo). Investicijsko podjetje mora torej dokazati nesorazmernost navedenih
pogojev oziroma zahtev in dejstvo, da je njegova funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi
(kljub izjemi) še naprej učinkovita.
Nasprotno pa, če npr. investicijsko podjetje redno oziroma pogosto opravlja investicijske
storitve in posle sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več finančnimi
instrumenti, investicijsko svetovanje, izvrševanje naročil za račun strank oziroma
gospodarjenje s finančnimi instrumenti, zlasti če gre v navedenih primerih za opravljanje
investicijskih storitev in poslov, ki se nanašajo na npr. izvedene finančne instrumente, potem
pogoji za uporabo izjeme iz četrtega odstavka 22. člena Delegirane uredbe 2017/565
praviloma niso izpolnjeni (dokazno breme je na strani investicijskega podjetja) in morajo zato
osebe, da lahko opravljajo funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi izpolnjevati tudi pogoj,
da se ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo in pogoj, da metoda
določanja njihovih prejemkov ne sme vplivati na njihovo objektivnost (niti ne sme biti verjetno,
da lahko vpliva nanjo).
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Iz delegirane uredbe pod tč 2. (2017/565) 29. člen določa obveznost IP v primeru osebnih
poslov (osebne transakcije). Kako IP zagotovijo sledljivost in evidence, če ima zadevna oseba
odprt trgovalni račun pri drugem IP (tujina) in ne izpolnjuje obveznosti poročanja o teh poslih?
Odgovor 3
V drugem odstavku 29. člena Delegirane uredbe 2017/565 je določeno, da investicijska
podjetja zagotovijo, da zadevne osebe ne sklepajo osebnih poslov, ki izpolnjujejo vsaj eno od
naslednjih meril:
(a) navedeni osebi je prepovedano sklepanje tovrstnih poslov na podlagi Uredbe (EU) št.
596/2014;
(b) vključujejo zlorabo ali nepravilno razkritje navedenih zaupnih informacij;
(c) so v nasprotju ali bodo verjetno v nasprotju z obveznostjo investicijskega podjetja na
podlagi Direktive 2014/65/EU.
V skladu s točko b) petega odstavka 29. člena Delegirane uredbe 2017/565 se investicijsko
podjetje nemudoma oziroma takoj obvesti o vsakem osebnem poslu, ki ga sklene zadevna
oseba in sicer z uradnim obvestilom o takem poslu ali z drugimi postopki, ki podjetju omogočajo
identifikacijo takih poslov.
V praksi je potrebno navedeno določbo razlagati na tak način, da lahko investicijsko podjetje
vse osebe, ki v njegovem imenu opravljajo dejavnosti, ki bi lahko privedle do nasprotja
interesov, ali imajo dostop do notranjih informacij v smislu prvega odstavka 7. člena Uredbe
(EU) št. 596/2014 ali drugih zaupnih informacij v zvezi s strankami ali posli s strankami (ali za
stranke) pogodbeno ali z drugim ustreznim dogovorom pisno obveže, da ga v postavljenih
rokih redno obveščajo o sklenitvi omenjenih poslov. Če investicijsko podjetje za osebo, ki zanj
93
opravlja delo, opravlja tudi investicijske storitve in posle, lahko v pogodbi, na podlagi katere za
navedeno osebo opravlja tovrstne posle, določi, da ga obvešča o omenjenih poslih oziroma,
da lahko poleg ali namesto tega uporabi druge postopke, ki mu omogočajo identifikacijo
navedenih poslov.
V skladu s točko c) petega odstavka 29. člena Delegirane uredbe 2017/565 mora investicijsko
podjetje voditi evidenco za tisti osebni posel, o katerem je obveščeno ali ga identificira, vključno
z dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s takim poslom. Če zadevna oseba investicijskega podjetja
kljub izrecni zavezi tega ne obvesti o opravljanju zgoraj navedenih poslov (npr. da je sklenila
posel prodaje finančnega instrumenta s posredovanjem investicijskega podjetja s sedežem v
tujini, kjer ima odprt trgovalni račun), niti ni investicijsko podjetje za navedeni posel izvedelo
na drug način, potem takšnega posla investicijsko podjetje seveda ne mora vpisati v evidenco,
saj zanj niti ne ve. Gre pa v omenjenem primeru za kršitev pogodbenih obveznosti zadevne
osebe do investicijskega podjetja, kar ima lahko v primeru kasnejšega razkritja za posledico
odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe s strani investicijskega podjetja zadevni
oseb.
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Iz delegirane uredbe pod tč 2. (2017/565) 34. člen določa obveznost IP redno, tj. vsaj enkrat
letno, pregledajo politiko obvladovanja nasprotij interesov, vzpostavljeno v skladu s členi 1 do
4, ter sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Čezmerno zanašanje
na razkrivanje nasprotij interesov se šteje za pomanjkljivost v politiki obvladovanja nasprotij
interesov investicijskega podjetja. Katera dejanja in ukrepe bo ATVP štel za primerna in s tem
označil nadzor za ustrezen?
Odgovor 4
V skladu s petim odstavkom 34. člena Delegirane uredbe 2017/565 morajo investicijska
podjetja oceniti in redno, tj. vsaj enkrat letno, pregledovati politiko obvladovanja nasprotij
interesov, vzpostavljeno v skladu s členi 1 do 4 oziroma v skladu s prvim do četrtim odstavkom
34. člena Delegirane uredbe 2017/565 ter morajo nadalje sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo
morebitnih pomanjkljivosti. Čezmerno zanašanje na razkrivanje nasprotij interesov se šteje za
pomanjkljivost v politiki obvladovanja nasprotij interesov investicijskega podjetja.
Agencija bo zato štela za primerna takšna dejanja in ukrepe, ki jih bodo izvajala investicijska
podjetja v skladu s prvim do četrtim odstavkom 34. člena Delegirane uredbe 2017/565, ki bodo
zagotavljala ohranjanje učinkovite politike obvladovanja nasprotij interesov, ki bo primerna
glede na velikost in organizacijo investicijskega podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost
njegovega poslovanja. V zvezi z navedenim bodo zlasti primerna tista dejanja in ukrepi, ki
bodo v čim večji meri zagotavljala oziroma dajala prednost odpravi nasprotij interesom, manj
pa tista, ki bodo dajala prednost razkrivanju nasprotij interesom strankam, saj gre za skrajno
sredstvo, ki se uporabi le v izjemnih primerih65.
65 Drugi odstavek 23. člena Direktive 2014/65/EU določa, da kadar organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 16. člena omenjene direktive sprejme investicijsko podjetje za to, da nasprotje interesov ne bi škodilo interesu stranke, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena, mora investicijsko
94
Če bo investicijsko podjetje član skupine, bo moral redni pregled politike obvladovanja
nasprotij interesov upoštevati tudi morebitno spremembo okoliščin, s katerimi je navedeno
podjetje seznanjeno ali bi moralo biti seznanjeno, ki lahko privedejo do nasprotja interesov
zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih članov skupine.
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Odgovornost ponudnika storitve do stranke za dejanja poddepozitarja naj bo omejena na
skrben izbor poddepozitarja. Ne sme pa vključevati ostalih odgovornosti recimo za
nepredvidljiva (kriminalna) dejanja poddepozitarja.
Odgovor 5
Če je stanje finančnih instrumentov na računu borznoposredniške družbe v centralnem depoju
ali drugem vmesnem poddepoju, prek katerega borznoposredniška družba vodi finančne
instrumente strank, manjše od skupnega stanja teh finančnih instrumentov, vpisanih v
poddepoju, ki ga vodi borznoposredniška družba, borznoposredniška družba v razmerju do
svojih strank odgovarja za ta primanjkljaj, ne glede na to, ali v razmerju med
borznoposredniško družbo in katerimkoli vmesnim poddepozitarjem ali centralnim
depozitarjem za ta primanjkljaj odgovarja borznoposredniška družba ali drug vmesni
poddepozitar oziroma centralni depozitar. Borznoposredniška družba lahko s pogodbo svojo
odgovornost za primanjkljaj v poddepoju, za katerega odgovarja drug vmesni poddepozitar
oziroma centralni depozitar, omeji ali izključi66.
Zato odgovornost borznoposredniške družbe oziroma ponudnika storitve do stranke za dejanja
poddepozitarja ni omejena samo na skrben izbor poddepozitarja, pač pa je borznoposredniška
družba v razmerju do stranke odgovorna tudi za morebiten primanjkljaj finančnih instrumentov
na poddepoju, prek katerega vodi finančne instrumente strank, razen če zanj odgovarja drug
vmesni poddepozitar oziroma centralni depozitar in je to svojo odgovornost v pogodbi,
sklenjeni s stranko omejila oziroma izključila.
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Ali je potrebno beleženje telefonskega pogovora s stranko (posnetek) povezati s knjigo naročil
v zalednem sistemu za vodenje finančnih instrumentov?
Odgovor 6
Iz določbe 237. člena obstoječega predloga ZTFI-1, ki bo v slovenski pravni red prenesel
Direktivo 2014/65/EU, izhaja, katere podatke vodi borznoposredniška družba v evidenci naročil
in poslov. Dalje pa iz 238. člena predloga ZTFI-1 (prenos sedmega odstavka 16. člena
podjetje stranki jasno razkriti splošno naravo in/ali vire nasprotja interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj, preden začne poslovati za njen račun. Razkritja strankam v skladu z navedeno določbo direktive so zato po četrtem odstavku 34. člena Delegirane uredbe 2017/565 le skrajno sredstvo, ki se uporabi samo, kadar učinkovite organizacijske in upravne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. 66 Glej 293. člen Predloga Zakona o trgu finančnih instrumentov (EVA: 2017-1611-0002) z dne 6. 2. 2018. Predlog navedene zakonske določbe je praktično enak veljavni ureditvi iz 252. člena ZTFI.
95
Direktive 2014/65/EU) izhaja, da evidence in dokumentacija iz 237. člena ZTFI-1, vsebujejo
tudi zabeleženo vsebino telefonskih pogovorov in elektronsko komunikacijo v zvezi s:
1. posli sklenjenimi za svoj račun,
2. izvajanjem storitev sprejemanja in posredovanja naročil ter izvrševanja naročil za račun
strank ter vsebujejo podatke o prejemu naročil za trgovanje, posredovanju in izvršitvi teh
naročil.
Beleženje telefonskih pogovorov in elektronska komunikacija iz prejšnjega odstavka vsebuje
tudi podatke in informacije, ki vodijo ali bi lahko vodili k sklenitvi posla za svoj račun ali k
prejemu naročila stranke za trgovanje, posredovanje ali izvršitev naročila, ne glede na to, ali
je bil posel za svoj račun sklenjen ali je borznoposredniška družba prejela strankino naročilo
za trgovanje. Borznoposredniška družba za izpolnitev določb iz tega člena zagotovi beleženje
vseh telefonskih pogovorov in shranjevanje vse elektronske komunikacije, ki bi lahko vodila do
sklenitve posla za svoj račun ali prejema strankinega naročila in je bila prejeta, poslana ali
ustvarjena z opremo, ki jo je borznoposredniška družba zagotovila osebam, ki zanjo izvajajo
investicijske storitve in posle, ali pa jim je borznoposredniška družba takšno opremo dovolila
uporabljati.
Iz citiranih določb predloga ZTFI-1 in Delegirane uredbe 2017/565 izhaja, da mora evidenca
naročil in poslov vsebovati vsaj podatke, določene v oddelku I Priloge IV prej navedene uredbe,
torej tudi vrsto naročila, lahko pa vsebuje (glede na tehnično izvedbo evidence) tudi
zabeleženo vsebino telefonskih pogovorov (in morebitno elektronsko komunikacijo).
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Ali iz naslova novih smernic izhajajo (poleg obveznosti za zaposlene v poslovnih delih IP) tudi
kakršnekoli nove oz. spremenjene zahteve glede znanj in izkušenj zaposlenih v zalednih
službah finančnih trgov, ki izvajajo zgolj poravnave sklenjenih poslov za stranke in za lastni
račun, obračunavanje storitev, obveščanje strank, poročanje regulatorju,…?
Odgovor 7
Smernice ESMA za oceno znanja in usposobljenosti67 (v nadaljevanju Smernice) so
namenjene določitvi meril za oceno zahtevanega znanja in sposobnosti iz prvega odstavka 25.
člena Direktive 2014/65/EU. Ta določa, da države članice od investicijskih podjetij zahtevajo,
da na zahtevo pristojnih organov zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu
investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke ali jim dajejo
informacije o finančnih instrumentih, investicijskih ali pomožnih storitvah, potrebno
znanje in so primerno usposobljene za izpolnjevanje svojih obveznosti iz 24. in 25. člena
Direktive 2014/65/EU.
V prilogi 1 navedenih Smernic so določeni primeri, ki pojasnjujejo, katere osebe so pri
investicijskih podjetjih izvzete iz področja uporabe Smernic, in sicer so to:
- uslužbenci, ki stranki le pokažejo, kje lahko najde informacije;
67 Dokument št. ESMA/2015/1886 SL z dne 22. 3. 2016 - glej Sklep o uporabi smernic in priporočil Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) - Uradni list RS, št. 11/17 in 22/17.
96
- uslužbenci, ki strankam delijo brošure ali letake, ne dajejo pa jim dodatnih informacij v zvezi
z njihovo vsebino in zanje ne opravljajo nobenih nadaljnjih investicijskih storitev;
- uslužbenci, ki na željo stranke le zagotavljajo informacije, kot so ključne informacije za
vlagatelje, ne zagotavljajo pa dodatnih informacij v zvezi z njihovo vsebino in ne opravljajo
nadaljnjih investicijskih storitev za te stranke, in
- uslužbenci zaledne pisarne, ki niso v neposrednem stiku s strankami.
Vprašanje 8 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Pri izvajanju notranjih kontrol oddajanja naročil strank bank in borznoposredniške družbe
opažajo, da imajo nekatere stranke za izvrševanje svojih naročil pooblaščenca, ki pa je hkrati
pooblaščen na več računih različnih strank. Stranka lahko za trgovanje na svojem trgovalnem
računu sicer pooblasti pooblaščenca v skladu z 74. členom Obligacijskega zakonika. Stranka
lahko v skladu z določbami ZTFI daje borznoposredniški družbi/banki naročila za nakup in/ali
prodajo v okviru borznega posredovanja tudi po pooblaščencu, ki je fizična oseba. Banka
oziroma borznoposredniška družba stranki ob sklenitvi poslovnega razmera in opredelitvi, da
bo stranka poslovala preko pooblaščene osebe razkrije tveganja, ki so povezana s takim
načinom poslovanja.
Stranka pooblaščeno osebo hkrati pooblasti s pisnim pooblastilom, ki ga podpiše v navzočnosti
stranke in pooblaščenca pri banki oziroma je notarsko overjeno. Stranki se ob pooblastitvi
razložijo tveganja povezana s takšnim načinom poslovanja. Predstavi se ji dejstvo, da bo le
pooblaščenec prejel pojasnila o primernosti finančnega instrumenta za stranko (pri čemer bo
tudi končno odločitev o nakupu/prodaji neprimernega finančnega instrumenta sprejel
pooblaščenec), da bo stranka sproti prejela vsa potrdila o oddaji naročila ter vse obračune, ne
glede na to, kdo je oddal naročilo.
Ob pregledu osnutka ZTFI-1 ugotavljamo, da tovrstno področje ni posebej urejeno, zato vas
prosimo za mnenje glede poslovanja predvsem tistih pooblaščencev, ki so pooblaščeni s strani
večih strank, in sicer:
ali morajo banke/borznoposredniške družbe razločevati med običajnimi pooblaščenci ter
pooblaščenci, ki so pooblaščeni s strani večjega števila strank (npr. po številu pooblastitev,
ugotavljanjem ali gre za družinske člane)
ali morajo biti banke/borznoposredniške družbe posebej pozorne v takih primerih oziroma
na kakšen način je dolžna borznoposredniška družba/banka obravnavati stranke, ki imajo
take pooblaščence.
Odgovor 8
Niti Direktiva 2014/65/EU niti trenuten predlog novega zakon, ki ureja trg finančnih
instrumentov ne predvidevata posebnih organizacijskih zahtev za investicijska podjetja v zvezi
z spremljanjem in nadziranjem oseb, ki jih stranke investicijskega podjetja pooblastijo, da
opravljajo eno ali več dejanj v zvezi z investicijskimi storitvami. Tozadevno investicijskim
podjetjem ni potrebno razlikovati med »običajnimi pooblaščenci« in »pooblaščenci, ki so
pooblaščeni s strani večjega števila strank«. Prav tako ni potrebna posebna obravnava strank,
ki imajo takšne pooblaščence, saj to področje za investicijska podjetja ni posebej urejeno.
Ne glede na navedeno, pa je potrebno opozoriti, da je naloga pooblaščencev samih, da
poznajo omejitve s področja opravljanja investicijskih storitev in poslov, med drugim tudi
97
določbe 3. točke prvega odstavka 34. člena zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov ter na
tej podlagi sprejetega Sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev o opredelitvi opravljanja
pomožne dejavnosti k redni dejavnosti na ravni skupine in opredelitvi, kdaj se dejavnost
opravlja občasno v okviru druge redne dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16; v nadaljevanju
Sklep o občasni dejavnosti). Po navedenem sklepu se namreč za občasno opravljanje
investicijskih storitev pri opravljanju svoje redne dejavnosti štejejo (in je za takšne primere
predvidena izjema od uporabe določb zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov) primeri, ko
se dejavnost investicijskih storitev izvaja največ 2 delovna dneva v koledarskem mesecu, pri
čemer je letni obseg opravljenih investicijskih storitev omejen na vrednost največ 5 % letnih
celotnih prihodkov osebe, razvidnih iz letnega poročila oziroma drugega izkaza letnih
rezultatov poslovanja osebe.
V kolikor investicijsko podjetje sumi, da gre pri pooblaščencih strank za primere, ki bi lahko
kazali na kršitev določbe Sklepa o občasni dejavnosti, lahko o tem obvesti Agencijo za trg
vrednostnih papirjev, ki bo v zvezi s prijavo ravnala v skladu s svojimi pooblastili.
Vprašanje 9 (Zadnja posodobitev 23.11.2018)
Variabilno nagrajevanje zaposlenih je lahko vezano na ustvarjene prihodke, vse dokler je
variabilna nagrada bistveno manjša od osnovne plače.
Odgovor 9
Področje politik in praks glede prejemkov zaposlenih v investicijskih podjetjih je urejeno v 27.
členu Delegirane uredbe 2017/565. Ta določa, da lahko investicijska podjetja določijo in
izvajajo politike in prakse v zvezi s prejemki v skladu z ustreznimi notranjimi postopki, pri čemer
upoštevajo interese vseh strank podjetja, s ciljem, da se zagotovi, da se s strankami ravna
pošteno in da njihovim interesom ne škodijo prakse v zvezi s prejemki. Politike in prakse
glede prejemkov morajo biti zasnovane tako, da ne vodijo do nasprotja interesov ali do
spodbud, zaradi katerih bi zadevne osebe dajale prednost svojim interesom ali interesom
investicijskega podjetja pred interesi katere od strank.
Investicijska podjetja morajo zagotoviti, da se njihove politike in prakse glede prejemkov
uporabljajo za vse osebe, ki neposredno ali posredno vplivajo na investicijske in
pomožne investicijske storitve, ki jih opravljajo, in sicer ne glede na vrsto stranke, v kolikor
lahko prejemki takih oseb in podobne spodbude ustvarijo nasprotja interesov, ki bi jih
spodbujale k ravnanju v nasprotju z interesi strank tega investicijskega podjetja.
Politike prejemkov investicijskega podjetja mora odobriti (po predhodnem posvetovanju z
osebo, ki je pristojna za skladnost poslovanja) njegov organ upravljanja (npr. uprava, direktor,
glavni izvršni direktor). Za dnevno izvajanje politike prejemkov je odgovorno višje vodstvo
investicijskega podjetja, prav tako pa za spremljanje tveganj glede skladnosti s predpisi, ki se
nanašajo na politike prejemkov.
Prejemki in podobne spodbude ne smejo temeljiti izključno ali pretežno na kvantitativnih
poslovnih merilih, pač pa morajo v celoti upoštevati tudi ustrezna kvalitativna merila, kot so
npr. spoštovanje veljavnih predpisov, pošteno obravnavo strank in kakovost storitev,
opravljenih za stranke. Pri tem je ves čas potrebno ohranjati ravnotežje med fiksnim in
98
variabilnim delom prejemkov, tako da struktura prejemkov ne daje prednosti interesom
investicijskega podjetja ali osebam, ki delujejo v imenu navedenega podjetja pred interesi
katere od strank.
99
ODVISNI BORZNOPOSREDNIŠKI ZASTOPNIK
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Kako je s postopki nadzora pri odvisnih borznoposredniških zastopnikih - ali je potrebno
zagotavljati enake kontrole pri njih - vprašanje se nanaša tako na ocene znanja in
usposobljenosti kot tudi širše na področje skladnosti - vključenost v risk assesment, risk based
monitoring program, poročila itd ...
Odgovor 1
Da. Odvisni borznoposredniški zastopnik (OBPZ) bo prav tako moral na zahtevo Agencije
dokazati, da fizične osebe, ki v imenu OBPZ dajejo strankam informacije o finančnih
instrumentih, investicijskih in pomožnih investicijskih storitvah razpolagajo z ustreznim
znanjem in so usposobljene za izpolnitev zahtev do strank iz oddelka 7.2. zakona, ki ureja trg
finančnih instrumentov.
V delu, kjer OBPZ opravlja storitve za borznoposredniško družbo, je borznoposredniška
družba neomejeno odgovorna za njegova ravnanja in posledično v tem delu za OBPZ veljajo
enaka pravila kot za borznoposredniško družbo (le-ta namreč v tem delu prenese svoj sistem
na OBPZ, ki je nanjo tudi ekskluzivno vezan).
100
TRŽENJE SKLADOV IN STROŠKI
Vprašanje 1 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
V zvezi z implementacijo MiFID II nas zanima, ali ima banka kot distributer točk skladov
obveznost poročanja strankam glede stroškov (vstopni/izstopni stroški, upravljavska provizija,
transakcijski stroški,…) ter vzpodbud? Glede na to, da družbe za upravljanje niso dolžne
razkrivati vseh podatkov je namreč v primeru, da iz njihove strani slednjih ne dobimo vprašljivo
na kakšen način oz. na podlagi česa poročati strankam.
Odgovor 1
Banka pri opravljanju navedene storitve nastopa v vlogi tržnika za družbo za upravljanje in se
zanjo v tem delu uporabljajo določbe veljavnega zakona, ki ureja poslovanje investicijskih
skladov in družb za upravljanje. Navedeno hkrati pomeni, da se za razkrivanje stroškov in
morebitnih vzpodbud uporabljajo določbe navedenega zakona, iz njega izvedenih
podzakonskih aktov ter uredb Evropske Komisije in Sveta izpeljanih iz direktive 2009/65/ES
oziroma v primeru upravljalcev alternativnih investicijskih skladov določbe zakona, ki ureja
njihovo poslovanje, iz tega zakona izvedeni podzakonski predpisi in uredbe Evropske Komisije
in Sveta, izpeljanih iz direktive 2011/61/EU. Določbe, ki izhajajo iz zakona o trgu finančnih
instrumentov se za banke (oziroma investicijska podjetja) v zvezi s spodbudami ter razkritjem
informacij o stroških in dajatvah uporabljajo samo v primerih kadar pri storitvi trženja opravlja
tudi eno ali več investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev.
Določbe glede razkrivanja informacij o stroških in dajatvah ter (ne)sprejemanja oziroma
(ne)dajanja provizij se za družbe za upravljanje oziroma upravljalce alternativnih investicijskih
skladov uporabljajo le v delu, ko ti opravljajo storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti
oziroma pomožno storitev investicijskega svetovanja ter dodatno pri upravljalcih alternativnih
investicijskih skladov še storitev sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več
finančnimi instrumenti.
Vprašanje 2 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Banka je posrednik pri prodaji točk investicijskih skladov. Pri poslovanju za stranko nastanejo
stroški:
(a) vstopni stroški, ki jih v celoti dobi banka kot posrednik v obliki spodbude (izstopnih stroškov
ni)
(b) upravljavska provizija, katere vnaprej znani del dobi banka, vendar vnaprej ne celotna
upravljavska provizija ne del za banko kot posrednika nista znana v absolutnem znesku
(c) stroški sklada za upravljanje s premoženjem (skrbniški stroški, transakcijski stroški,
morebitni davčni odtegljaji….), ki skladu niso v naprej poznani, banki kot posredniku pa
sploh niso znani niti niso objavljeni v prospektu.
Katere stroške / spodbude in na kakšen način mora banka kot distributer točk skladov poročati
strankam, ki preko banke vpisujejo točke investicijskih skladov?
Odgovor 2
Banka pri opravljanju navedene storitve nastopa v vlogi tržnika za družbo za upravljanje in se
zanjo v tem delu uporabljajo določbe veljavnega zakona, ki ureja poslovanje investicijskih
101
skladov in družb za upravljanje. Navedeno hkrati pomeni, da se za razkrivanje stroškov in
morebitnih vzpodbud uporabljajo določbe navedenega zakona, iz njega izvedenih
podzakonskih aktov ter uredb Evropske Komisije in Sveta izpeljanih iz direktive 2009/65/ES
oziroma v primeru upravljalcev alternativnih investicijskih skladov določbe zakona, ki ureja
njihovo poslovanje, iz tega zakona izvedeni podzakonski predpisi in uredbe Evropske Komisije
in Sveta, izpeljanih iz direktive 2011/61/EU. Določbe, ki izhajajo iz zakona o trgu finančnih
instrumentov se za banke (oziroma investicijska podjetja) v zvezi s spodbudami ter razkritjem
informacij o stroških in dajatvah uporabljajo samo v zvezi z opravljanjem ene ali več
investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev.
Določbe glede razkrivanja informacij o stroških in dajatvah ter (ne)sprejemanja oziroma
(ne)dajanja provizij se za družbe za upravljanje oziroma upravljalce alternativnih investicijskih
skladov uporabljajo le v delu, ko ti opravljajo storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti
oziroma pomožno storitev investicijskega svetovanja ter dodatno pri upravljalcih alternativnih
investicijskih skladov še storitev sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več
finančnimi instrumenti. V zvezi z navedenim je potrebno upoštevati tudi odgovor ESMA
vprašanje št. 4 na temo spodbud68.
Vprašanje 3 (Zadnja posodobitev 21.3.2018)
Ali glede poročanja strankam obstaja razlika med:
a) investicijskimi skladi za katere banka deluje le kot distributer (stranka odda pristopno izjavo
v banki, plačilo izvrši neposredno na račun sklada in obračun o izvršenem poslu prejme
neposredno s strani sklada, sklad vodi evidenco v imenu in za račun posamezne stranke)
ter
b) investicijskimi skladi, za katere banka deluje kot t.i. »transfer and paying agent« (stranka
odda pristopno izjavo v banki, plačilo izvrši na račun banke, ki sredstva prenese na račun
sklada, in stranka obračun o izvršenem poslu prejme s strani banke, sklad vodi evidenco
točk v imenu banke in za račun strank).
Odgovor 3
Poročanje strankam v primerih, ko banka deluje kot distributer oziroma kot »transfer and
paying« agent določa zakon, ki ureja investicijske sklade oziroma družbe za upravljanje
oziroma zakon, ki ureja upravljalce alternativnih investicijskih skladov in poročevalske zahteve
v zvezi s tem niso predmet Direktive 2014/65/EU oziroma Uredbe (EU) 600/2014 vse dokler,
banka pri tem ne opravlja ene ali več investicijskih oziroma pomožnih investicijskih storitev.
Vprašanje 4 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Ali lahko skladi takoj pristopimo k uskladitvi KIIDov na PRIIPS direktivo? Ali za to potrebujemo
dovoljenje ATVP? Kako reševati probleme sestavljenih produktov, kadar se na ravni izdajatelja
zahteva PRIIPS, na ravni sklada pa še ne?
68 Dosegljivo na spletnem naslovu https://www.esma.europa.eu/questions-and-answers
102
Odgovor 4
Družba za upravljanje mora imeti KIID kot ga zahteva ZISDU-3, lahko pa hkrati izdela tudi KID
po Uredbi (EU) 1286/2014. PRIIPS KID pa ne more nadomestiti KIID po ZISDU-3. Navedeno
izhaja iz pojasnila Komisije, ki je v 13. odstavku Smernic za uporabo Uredbe (EU) 1286/2014
zapisala, da so KNPVP in AIS, za katere velja obveznost priprave KIID, do 31. decembra 2019
izvzeti iz določb Uredbe (EU) 1286/2014 v skladu z njenim členom 32(1), Uredba 1286/2014
pa hkrati ne vsebuje nobene določbe, ki bi omogočala nadomestitev KIID s KID. Za izpostaviti
je tudi dejstvo, da mora Komisija na podlagi Uredbe PRIIPs v prehodnem obdobju dopolniti
tehnično delo evropskih nadzornih organov z izvedbo potrošniškega testiranja glede prikaza
PRIIPS KID. Pregled delovanja uredbe mora EK opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti.
Pri pregledu bo morala upoštevati spremembe na trgu, kot je pojav novih oblik PRIIP, razvoj
na drugih področjih prava Unije in izkušnje držav članic. Med drugim bo EK preučila, ali bi bilo
smiselno prehodno obdobje, ki velja za KNPVP podaljšati oziroma bo preučila druge možnosti
za obravnavo tovrstnih skladov, kot na primer zadržanje KIID kot ekvivalentnega PRIIPS KID
ali nadomestitev KIID s PRIIPS KID.
Za sklade KNPVP in AIS, za katere se v zvezi z obliko in vsebino dokumenta s ključnimi
informacijami za vlagatelje uporabljajo 78. do 81. člen direktive 2009/65/ES, velja prehodno
obdobje izvzetja na podlagi Uredbe (EU) 1286/2014. Delegirana uredba Komisije (EU)
2017/65369 določa, da je za te sklade potrebno zagotoviti dosledno prehodno pravno ureditev,
ki proizvajalcem PRIIP omogoča, da lahko obstoječe dokumente s ključnimi informacijami za
vlagatelje še naprej uporabljajo v zvezi s PRIIP, ki tovrstne KNPVP oziroma AIS ponujajo kot
edine osnovne naložbene možnosti ali skupaj z drugimi osnovnimi naložbenimi možnostmi.
Če se proizvajalci PRIIP odločijo uporabiti dokumente s ključnimi informacijami za vlagatelje
pri PRIIP, ki ponujajo navedene vrste skladov poleg drugih naložbenih možnosti, naj generični
dokument s ključnimi informacijami prikazuje en sam razpon razredov tveganja v obliki lestvice
tveganj PRIIP. Razpon razredov tveganj za vse osnovne naložbene možnosti, ki se ponujajo
v določenem PRIIP, mora v tem primeru kombinirati sintetični kazalnik tveganja in donosa v
skladu z 8. členom Uredbe Komisije (EU) 583/201070 za sklade KNPVP ali AIS, in zbirni
kazalnik tveganja v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/653, za druge osnovne
naložbene možnosti. Če PRIIP kot naložbene možnosti ponuja samo sklade KNPVP ali AIS,
je proizvajalcu PRIIP dovoljeno, da uporablja predstavitev in metodologijo iz člena 10 Uredbe
(EU) št. 583/2010.
Vprašanje 5 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Katera poročila/analize za stranke, se bodo morala zaračunati? Dnevna poročila o dogajanju
na trgu, analize podjetij ali samo za poročila, katera imajo jasen investicijski namig?
69 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653 z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov 70 Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani
103
Odgovor 5
Iz petega odstavka 13. člena Delegirane direktive 2017/593 izhaja, da se lahko investicijsko
podjetje v dogovoru o upravljanju investicij ali splošnih pogojih poslovanja s strankami
dogovori o dajatvi za raziskave, kot jo v proračunu določi podjetje, in pogostosti odtegnitve
te posebne dajatve za raziskave od sredstev stranke v danem letu. Proračun za raziskave se
sme povečati šele potem, ko so bile strankam zagotovljene jasne informacije o takšnih
načrtovanih povečanjih. Če je ob koncu obdobja na plačilnem računu za raziskave presežek,
mora imeti investicijsko podjetje vzpostavljen postopek za povrnitev tega zneska stranki ali
njegovo izravnavo s proračunom in dajatvijo za raziskave, izračunanima za naslednje obdobje.
V skladu z uvodnim stavkom št. 28 navedene direktive je raziskave v tem kontekstu treba
razumeti tako, da zajemajo raziskovalno gradivo ali storitve v zvezi z enim ali več finančnimi
instrumenti ali drugimi sredstvi ali izdajatelji ali potencialnimi izdajatelji finančnih instrumentov
ali da so tesno povezane s posameznim industrijskim sektorjem ali trgom, tako da pojasnjujejo
stališča o finančnih instrumentih, sredstvih ali izdajateljih v tem sektorju. Tovrstno gradivo ali
storitve izrecno ali implicitno priporočajo ali predlagajo investicijsko strategijo ter zagotavljajo
utemeljeno mnenje o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni takšnih instrumentov ali sredstev
ali na drug način vsebujejo analize in izvirne ugotovitve ter zaključke, sprejete na podlagi novih
ali obstoječih informacij, ki bi se lahko uporabili pri oblikovanju investicijske strategije in zaradi
svoje pomembnosti ustvarili dodano vrednost pri odločitvah investicijskega podjetja v imenu
njegovih strank, ki jim zaračuna te raziskave.
Vprašanje 6 (Zadnja posodobitev 29.5.2018)
Vezano na prodajo vzajemnih skladov XX banke ta posreduje pri prodaji skladov družbe za
upravljanje YZ in ima pri izvajanju teh storitev izključno vlogo finančnega posrednika. Stranka
stopi v pogodbeno razmerje z družbo YZ in vsa naročila glede nakupov, prodaje in prenosov
enot premoženja se izvajajo preko družbe YZ. XX banka v tej vlogi ne izvaja nobenih naročil,
ne hrani denarnih sredstev in tudi ni vpletena v pripravo in izdajanje produktov. Izvajanje teh
storitev urejata ZISDU in UCITS regulativa. Naše vprašanje je ali izvajanje opisanih storitev
zapade pod regulativo MiFID 2 oziroma kakšna je relacija ZISDU in MiFID 2?
Odgovor 6
ZISDU-371 v prvem odstavku 6. člena določa, da je KNPVP odprt investicijski sklad, ki
premoženje zbira javno in:
1. katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu:
imetnik) unovčiti in izplačati iz sredstev sklada, oziroma investicijski sklad, za katerega je
kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena, po kateri se z njegovo enoto trguje na
organiziranem trgu, ves čas enaka njeni izračunani vrednosti oziroma se od nje bistveno ne
razlikuje,
2. katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne
naložbe po načelih razpršitve tveganj, in
3. ki je ustanovljen ter upravljan v skladu s 4., 6., 7., 8. in 9. poglavjem tega zakona oziroma
predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES.
71 Uradni list RS, št. 31/15, 81/15 in 77/16
104
ZISDU- 3 v 26. členu nadalje določa, da trženje enot KNPVP obsega vse storitve in posle, ki
so kakorkoli povezani z distribucijo enot KNPVP od družbe za upravljanje do vlagatelja.
Trženje vključuje tudi aktivnosti, povezane z oglaševanjem, obveščanjem in prodajo enot
KNPVP.
V skladu s 122. členom ZISDU-3 lahko družba za upravljanje, ki v skladu s 100. členom
navedenega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, pisno pooblasti drugo
osebo (vključno z banko), da v njenem imenu in za njen račun opravlja posamezne storitve
oziroma posle, ki v skladu z 99. členom ZISDU-3 spadajo med storitve upravljanja
investicijskih skladov, to pa so tudi storitve trženja enot investicijskega sklada, ki javno
zbira premoženje.
Trženje enot investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje je torej ena od storitev
upravljanja investicijskih skladov iz 99. člena ZISDU-3, ki jo lahko po pooblastilu družbe
za upravljanje v njenem imenu in za njen račun opravlja tudi banka. V navedenem primeru
torej ne gre za investicijsko storitev oziroma posel iz Direktive 2014/65/EU. Trženje enot
KNPVP obsega vse storitve in posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot KNPVP od
družbe za upravljanje do vlagatelja, vključuje pa tudi aktivnosti, povezane z oglaševanjem,
obveščanjem in prodajo enot KNPVP (vključno s prodajo KNVP, ki jo po pooblastilu družbe
za upravljanje opravlja banka).
Vprašanje 7 (Zadnja posodobitev 15.10.2018)
Ali drži, da naknadno razkrivanje stroškov ni potrebno v primeru, ko BPD trži sklade, saj BPD
sicer trži konkretne vzajemne sklade, vendar z vlagateljem ni v (dalj časa trajajočem)
pogodbenem razmerju.
Odgovor 7
Če borznoposredniška družba z vlagateljem ni v dalj časa trajajočem pogodbenem razmerju,
ji skladno z devetim odstavkom 50. člena Uredbe 2017/565 ni potrebno razkriti letne naknadne
informacije o vseh stroških in dajatvah.