Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 1 od 73
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Študent: Mitja Iršič Številka indeksa: 71157446 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Upravno pravo Mentor: dr. Mitja Novak
MARIBOR, maj 2011
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 2 od 73
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mojemu mentorju dr. Mitja Novaku za strokovno pomoč, nasvete ter usmeritve pri izdelavi tega diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem moji družini za njihovo podporo, da sem uspešno diplomiral.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 3 od 73
POVZETEK - SUMMARY This thesis provides a general background of the main features of Labor regulation in the Republic of Slovenia and the main characteristics of Empoloyment regulation of the European union regarding labor law. I was trying to focus my investigation on legal regulations of labor market in Slovenia. Process of obtaining work permits, procedures for registration of employment and work of foreign workers, issue of residence permit in Republic Slovenia. I have also presented an historical overview of employment of foreign workers in RS between 1991 – 2007 in table with special regards on foreign workers from ex yugoslavian republiks. Key words: Labour regulation, labor law, labor market, residence permit Ta diplomska naloga nam predstavi bistvene značilnosti delovno pravne zakonodaje v Republiki Sloveniji ter osnovne karakteristike delovne zakonodaje Evropske Unije kot celote. V sami nalogi sem obrnil pozornost v glavnem na samo zakonodajo delovno – pravnega področja v Sloveniji. Proces pridobitve delovnega dovoljenja, postopki oz procedura pri registraciji tujca ter samo delo tujih delavcev, vprašanje pridobitve dovoljena za bivanje v Sloveniji so predstavljene zelo natančno. V diplomski nalogi je na kratko tudi prikazan zgodovinski pregled zaposlovanja tujih delavcev v Republiki Sloveniji med letom 1991 – 2007 v tabeli z posebnim poudarkom na delavcih iz bivših jugoslovanskih republik. Ključne besede: Delovna zakonodaja, delovno pravo, trg dela, dovoljenje za bivanje
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 4 od 73
KAZALO
POVZETEK – SUMMARY.............................................................................................3 1 UVOD……………………………………………………..... …………... ......................6
2 MIGRACIJE……………………………………………………………….....................6 2.1 Definicija migracij……………………………………………………….................8 2.2 Vstop Slovenije v EU ter vplivi migracij……………………………....................10 2.3 Status tujih delavcev v Sloveniji……………………………………….................11 2.4 Delitev migracij………………………………………………………...................12 3 RELAVANTNI MEDNARODNI VIRI NA PODROČJU MIGRACIJ………........15 3.1 MOD……………………………………………………………………...............15 3.2 Dokumenti Sveta Evrope………………………….……………………………...16 4 SLOVENSKA PRAVNA UREDITEV………………………………………………18 4.1 NAJPOMEMBNEJŠI VIRI – ZAKON O TUJCIH IN ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH…………………………………………………………………………………..18 4.1.1 Zakon o tujcih………………………………………………………………….18 4.1.2 Zakon o delovnih razmerjih……………………………………………………24 4.2 VRSTE DELOVNIH DOVOLJENJ……………………………………………....25 1. Osebno delovno dovoljenje………………………………………………………26 2. Osebno delovno dovoljenje za obdobje treh let………………………………….26 3. Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas…………………………………....27 4. Dovoljenje za zaposlitev…………………………………………………………29 5. Dovoljenje za delo……………………………………………………………….31 6. Pogodbena storitev na podlagi prijave dela……………………………………...32 4.3 Vloga za izdajo delovnega dovoljenja…………………………………………...32 4.4 Pregled zaposlovanja tujcev v Sloveniji v obdobju od 2001 do 2006…………..35 5 EVROPSKE DIREKTIVE IN NOTRANJI TRG………………………………... …..36 5.1 Prost pretok oseb, delavcev in storitev v EU……………………………………36 5.2 Direktive, ki urejajo odnose na področju zaposlovanja tujih delavcev…………37 5.2.1 Direktiva 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev……………………………………………………………………………................39 5.2.2 Sporočilo Komisije ES smernice, ukrepi, zahteve za uporabo Direktive 96/71/ES……………………………………………………………………………………………42 5.3 Sklep, ki je bil sprejet……………………………………………………………..43
5.4 Ukrepi, ki se uporabljajo za napotene delavce, državljane tretjih držav.. .................46
5.5 Dostop do informacij……………………………………………………………46
5.6 Sodelovanje med državi članicami……………………………………………….47
6 ZAPOSLOVANJE V SLOVENIJI …………………………………………………56
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 5 od 73
6.1 Zaposlovanje pred 1.5.2004 ter po vstopu Slovenije v Evropsko unijo………...56
6. 2 Zaposlovanje državljanov novih držav članic EU v Sloveniji………………57
6. 3 Priznavanje poklicnih kvalifikacij………………………………………………………58
6. 4 Omrežje EURES………………………………………………………………….59
7 OPRAVLJANJE STORITEV(V RS) S STRANI TUJIH PODJETIJ Z NAPOTENIMI
DELAVCI……………………………………………………………………………………60
7. 1 Čezmejno izvajanje storitev tujih podjetij z napotenimi delavci………………...61
7.2 Tujci – njihova namestitev v Republiki Sloveniji……………………………….62
7.3 Tuja podjetja v Sloveniji - opravljanje storitev…………………………………63
8 OPRAVLJANJE STORITEV V EU S STRANI SLOVENSKEGA
DELODAJALCA…………………………………………………........................................65
8.1 Avstrija………………………………………………………………..............67
8.2 Anglija………………………………………………………………..............70
9 PRIMERJAVA MED PRAVNIMI VIRI AVSTRIJE NEMČIJE IN VELIKE BRITANIJE
GLEDE NAPOTITVE DELAVCEV S SLOVENSKIM PRAVNIM
REDOM…………………………………………………………………………........70
10 SKLEP………………………………………………………………………………..........74
11 LITERATURA……………………………………………………………………….........77
12 VIRI…………………………………………………………………………………….....78
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 6 od 73
1 UVOD
V tej diplomski nalogi sem poskušal prikazati postopke pri zaposlovanju tujcev v Republiki
Sloveniji in primerjavo stanja na tem področju med našo državo in nekaterimi članicami EU.
Izpostavil sem predvsem problematiko zaposlovanja tujcev po osamosvojitvi Slovenije,
predvsem pa v zadnjih nekaj letih. V tem sklopu sem se fokusiral tudi na to, kako slovenska
podjetja zaposlujejo tuje delavce ali pošiljajo svoje delovce v tujino. Na samem začetku sem se
osredotočil na migracije in njihovo pravno ureditev ter razloge zanje, kakšen je vpliv članstva
Slovenije v EU na zaposlovanje in delo tujcev, kakšni bodo trendi migriranja v prihodnje, opisal
sem mednarodno ureditev migracij, prikazal nekatere akte iz tega področja in opisal pravno
ureditev migracij pri nas, postopke in vrste delovnih dovoljenj ter njihovo izdajanje. Opisal
sem pravno ureditev v Sloveniji in spremembe, ki so nastale z novelo zakona o tujcih in Zakona
o delovnih razmerjih. Prikazal sem delovanje notranjega trga in prost pretok znotraj EU,
primerjavo pri opravljanju storitev v RS s strani tujih podjetij z napotenimi delavci, ki ne
prihajajo iz EU in opravljanje storitev v EU s strani slovenskega podjetja z napotenimi delavci.
Dotaknil sem se tudi primerjave med pravnimi redi posameznih držav EU glede napotitve
delavcev s slovenskim pravnim redom. Opisal sem stanje zaposlovanja tujih delavcev pred
vstopom Slovenije v EU in po njem. Opažam spremembo trendov zaposlovanja, vzroke za to
vidimo v članstvu Slovenije v EU ter pridružitvijo novih članic, kar vpliva na povečan prost
pretok delovne sile. Neglede na skupni evropski trg lahko še danes v določenih državah
naletimo na velike ovire pri opravljanju storitev s strani ponudnikov drugih držav.
2 MIGRACIJE
2. 1 Definicija migracij
Skozi stoletja se je kljub raznovrstnim oviram na milijone ljudi selilo v druge kraje, saj človek
pozitivno vrednoti gibanje, spreminjanje geografskega in družbenega okolja ter tako poskuša
najti zase in svoje bližnje boljše kraje za življenje. Razlogi za selitev prebivalstva so bili
različni, od iskanja hrane, potreb za preživetje, vojn, preganjanja verskih in političnih razlogov,
klimatskih sprememb, gospodarskih razlogov,itd.
Migracije so kompleksen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako
lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, ponavadi celo vse troje
hkrati. Pojem migracija se deli na izselitev oziroma emigracijo ter priselitev oziroma imigracijo;
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 7 od 73
takšna gibanja so lahko notranja ali mednarodna. Tudi problematika migracij, ki je povezana z
zaposlitvijo v tuji državi, katere se bom dotaknil v diplomski nalogi, je v svetovnem merilu prav
tako že zelo stara. Osredotočil sem se na pomen napotenih delavcev v podjetju, ki zaposluje
tuje državljane v Sloveniji, po drugi strani pa napotuje za krajše obdobje delavce tujce in
Slovence na delo v tujino, predvsem države EU. Migracije v zvezi z zaposlitvijo prevladujejo
in v zadnjem obdobju so se pogledi na migracije in s tem tudi na zaposlovanje in delo tujcev,
popolnoma spremenili. V zvezi s tem je potrebno dodati faktor natalitete, ki v državah razvitega
severozahoda zelo pada, v deželah v razvoju pa je zelo velika. Glede na to, bo tega pojava vse
več, zaradi povečanja števila prebivalstva tam, kjer dela ni ali je zelo slabo plačano. Razvite
države pa se zapirajo pred množičnim preseljevanjem in na žalost se večajo vse oblike ilegalnih
migracij.
Za obravnavanje pojma migracij je nujen celostni pristop, upoštevati je potrebno ne samo
pravni interes, temveč tudi ekonomski, politični, sociološki ter kulturni vidik. Potrebno se je
vprašati katere so posledic, ki jih imajo mednarodne migracije za same delavce migrante.
Vendar pa vemo, da migracija bistveno vpliva na njihov ekonomski, socialni, družbeni pa tudi
na čisto osebni položaj in povzroča številne probleme1. Ti problemi so povezani z vprašanjem
človekovih pravic, vprašanji svetovnega gospodarskega razvoja in problemi v zvezi s pravicami
pri delu.
Obdobje liberalizma pri pretoku ljudi je preteklost, razen v okvirih nekaterih državnih povezav,
kot je EU, kjer je prosti pretok ljudi eden izmed temeljnih ciljev te skupnosti, s toliko bolj
zaprtimi mejam t.i. tretjih držav. Z izrazom državljani tretjih držav imamo v mislih predvsem
državljane bivših federativnih republik nekoč skupne države, saj ti v veliki meri predstavljajo
tujce, zaposlene v Republiki Sloveniji.
Opredelitev migracij je zasnovana na definiciji prebivalstva, ki je v skladu s sodobnimi
statističnimi standardi opredeljena na osnovi običajnega bivanja, iz česar sledi, da se migracija
pojavi takrat, ko oseba spremeni svoje običajno bivališče. Če oseba spremeni običajno bivališče
med državama, gre za mednarodno migracijo. Samo običajno bivališče pa je opredeljeno kot
bivališče, kjer je oseba v zadnjem letu pretežno bivala.
1 Posledice so pozitivne kot tudi negativne. Z vidika držav emigracije so lahko pozitivne posledice;zmanjšanje brezposelnosti, priliv prihrankov, dvig izobrazbe in pridobitev delovnih navad. Med negativnimi pa pogosto opozarjajo na odliv visoko izobraženih in mladih ljudi ter vračanje starih in obolelih.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 8 od 73
Zaposlovanje tujcev je ekonomska in družbena problematika, ki jo lahko obravnavamo v širših
okvirih mednarodnih ekonomskih migracij. Pri slednjih je še posebej pomembno področje
priseljevanja ali migracij. Ti področji se v precejšnji meri pokrivata, zato je potrebno natančno
opredeliti osnovne pojme. Ti so se toliko bolj pomembni, ker se povezujejo z demografsko in
socialno ekonomsko statistiko, ki se v današnjem času mednarodno standardizirata in na ta
način so nam na razpolago mednarodno primerljivi podatki o migracijskih pojavih. Tudi
demografske značilnosti zaposlenih tujcev v Sloveniji. Najbolj značilna demografska znaka pa
sta spol in starost. Pogosto pa se Z demografskimi znaki obravnavajo še nekateri drugi, kot
npr. zakonsko stanje, vendar o teh značilnostih, ki bi govorile tudi o socialnem stanju ni na
voljo nobenih podatkov. Prav tako ni na voljo nobenih podatkov o socialnem, stanju tujcev, ki
pri nas delajo, npr: o stanovanjskih razmerah, dohodkih ipd. Iz tega razloga tudi nimamo
analiz, ki bi nam razkrile socialne strukture tujih delavcev v Sloveniji. O njihovem socialnem
stanju lahko sklepamo le posredno na osnovi izobrazbe poklicev, ki večinoma kažejo, da je
njihov socialni status nizek.
Za potrebe moje diplomske naloge sem uporabil dosegljive podatke Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje, ki so jih pripravili na osnovi lastnih evidenc in za namene raziskave
trendov zaposlovanja na slovenskem trgu dela v zadnjem obdobju petih let. Na podlagi
pridobljenih podatkov lahko zaključim, da je struktura zaposlenih tujcev po spolu v Sloveniji
izrazito v prid moški populaciji, saj kaže na očitno prevlado moških. Delež žensk kaže rahlo
tendenco naraščanja le od leta 2002 naprej, podobno kot v Sloveniji pa se kaže tudi v državah
Evropske Unije. Glede starosti pa lahko opazimo, da imajo starejši delavci po večini osebna
delovna dovoljenja za zaposlitev za določen čas, pa zadnjih nekaj letih pa pri nas opažamo trend
zaposlovanja mlajših delavcev.
2. 2 Vstop Slovenije v Evropsko unijo in vpliv migracij
Države članice evropske unije želijo pospešiti ter razvijati skupno delovanje, zato za notranje
migracije veljajo veliko milejši pogoji kakor za zunanje, vendar samo za državljane držav EU.
Slovenija je formalno vstopila v EU 1. maja 2004, vendar se vpliv našega članstva in proces
širjenja, ki se nadaljuje, na zaposlovanje in delo tujcev pri nas ni začel šele z datumom vstopa.
Najbolj neposreden vpliv članstva Slovenije v EU na zaposlovanje in delo tujcev v naši državi
se je pokazal leta 2004 z začetkom članstva. S 1. majem 2004 je začela veljati pristopna
pogodba, ki je pomenila uveljavitev prostega pretoka delavcev znotraj EU. Načelo prostega
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 9 od 73
gibanja delavcev je bilo uveljavljeno takoj z vstopom Slovenije v EU med vsemi takrat na novo
pridruženimi državami članicami. Države članice EU v- 15 t.i. stare države članice, so imele
možnost v skladu s Pristopno pogodbo, uveljaviti prehodno obdobje na področju prostega
gibanja delavcev za vse države članice EU – 10, razen za malto ter Ciper. Švedska, Irska Velika
Britanija in Švedska so na osnovi nacionalne zakonodaje sprostile dostop na svoj trg dela za vse
države EU – 8. Ostalih 12 držav članic EU in države Evropskega gospodarskega prostora –
Liechenstein, Islandija ter Norveška so uveljavile omejitve pri zaposlovanju državljanov iz
novih držav članic, kar pomeni, da je bilo za zaposlovanje v zgoraj omenjenih državah
potrebno pridobiti delovno dovoljenje. Vendar pa Pristopna pogodba jasno določa načelo
prednostne obravnave, kar pomeni, da so v državah članicah, ki so uveljavljale prehodno
obdobje, državljani novih držav članic pri zaposlovanju prednostno obravnavani pred
zaposlovanjem državljanov tretjih držav. Slovenija je uveljavila načelo vzajemnost, kar pomeni,
da je omejila dostop na svoj trg dela državljanom, ki so prihajali iz držav članic, ki so
uveljavljale prehodno obdobje.
Istočasno je bilo uveljavljeno načelo prostega pretoka storitev med vsemi državami članicami
EU. Le Avstrija in Nemčija sta v času, ko na področju prostega gibanja delavcev uveljavljata
prehodno obdobje, uveljavili omejitve v nekaterih sektorjih, ki so določeni v Pristopni pogodbi.
Slovenija na področju prostega pretoka storitev za Avstrijo in Nemčijo ni uveljavila načela
vzajemnosti, kar pomeni, da so lahko avstrijska in nemška podjetja prosto izvajala čezmejne
storitve v Sloveniji. Kako je trenutno z opravljanjem storitev s strani slovenskega podjetja v
Avstriji in Nemčiji predvsem montažnih storitev bom predstavil na koncu diplomske naloge.
Posledica vseh sprememb je, da delavci iz omenjenih starih članic ne potrebujejo delovnega
dovoljenja, ampak jih mora njihov delodajalec oz. naročnik storitve le evidenčno prijaviti kot to
stori za državljane. Slovenija ima v skladu z Pristopno pogodbo na voljo neke vrste varnostni
ventil, s katerim omeji zaposlovanje tujcev, v primeru motenj lahko tako začasno omeji dostop
na svoj trg dela za državljanke novih držav članic.
Zaradi pričakovanja, da bo vstop Slovenije v EU in prosto zaposlovanje med novimi državami
članicami, bistveno povečal priliv delavcev, državljanov novih držav članic, na slovenski trg
dela, je Slovenija v letu 2004 prvič sprejela Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj, s
katero je omejila število delavcev, državljanov tretjih držav, na slovenskem trgu dela.
Obširnejša razlaga sledi v nadaljevanju diplomske naloge.
Pridobivanje dovoljenj za zaposlitev pa je tesno povezana z dovoljenji za pridobivanje
predvsem državljanov t.i. tretjih držav, kar velja za celotno območje EU. Državljanom tretjih
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 10 od 73
držav brez dovoljenja za prebivanje je bivanje omejeno na tri mesece, pridobitev stalnega
bivanja traja 3 do 10 let, obenem pa se podaljšuje in pogojuje tudi možnost pridobivanja
državljanstva.
Za zunanje migracije, torej priseljene iz tretjih držav, veljajo še posebno, glede na koncept
schengenskih meja, veliko strožji pogoji. Priselitev in pridobitev pravice stalnega bivanja je
možna na podlagi zaposlitve samo znotraj strokovnega področja kvalifikacij prosilca.
Delodajalcu jo odobri imigracijski urad v skladu z interesi nacionalne politike zaposlovanja2.
Drugo načelo priselitve v države tretjih držav je možno na podlagi uveljavljanja pravic iz
družinskega združevanja. Pravica do stalnega bivanja je omejena na partnerja, če državljan ali
stalni prebivalec dokaže sposobnost preživljanja. Razpolagati morajo tudi s stanovanjem in
sredstvi za preživljanje, ne smejo pa prejemati socialne podpore.
2. 3 Status tujih delavcev v Republiki Sloveniji
Problematika zaposlovanja tujcev v Sloveniji je postala v zadnjih petnajstih letih izredno pestra
vendar se je največ tujcev preselilo v Slovenijo iz področja nekdanje Jugoslavije. Ampak stanje
se je spremenilo in v skladu z spremenjenimi gospodarske in politične razmere v Sloveniji in
Evropi nasploh, Slovenija je bila v bivši Jugoslaviji privlačna za zaposlovanje vseh preostalih
delov bivše federativne države. Najbolj intenzivno je bilo priseljevanje v 70-ih letih, vendar
takratni priseljenci iz drugih delov SFRJ v Sloveniji niso imeli formalnega statusa tujcev, saj so
bili državljani iste države glede na to da smo imeli enoten gospodarski prostor, vendar se takšno
preseljevanje ni štelo za zaposlovanje tujcev.
Z razpadom SFRJ in osamosvojitvijo Slovenije pa so se razmere bistveno spremenile. Slovenija
je v začetnem obdobju nove države zelo liberalno omogočala pridobitev državljanstva vsem, ki
so se preselili k nam in imeli tukaj stalno prebivališče. Nova država je že leta 1992 sprejela
Zakon o zaposlovanju tujcev, ki je urejal problematiko zaposlovanja v času tranzicije ponovno
pokazala potreba po zaposlovanju tujcev v Sloveniji.
Tudi slovenska zakonodaja na tem področju je zagotovila prioritetno zaposlovanje domačih
2 V drugi polovici devetdesetih let, ko je bila imigracijska politika gostujočih delavcev v večini držav članic zaustavljena, se je delovna sila iz tretjih držav zožila na visoko kvalificirane kadre in kratkotrajne zaposlitvene pogodbe.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 11 od 73
delavcev, zaposlovanje tujcev pa le v primeru neobstoja ustreznih domačih delavcev3.
Leta 2000 je bil sprejet sedaj veljavni Zakon o zaposlovanju tujcev, ki je bil v celoti uveljavljen
z letom 2001 in v letu 2005 dopolnjen in nazadnje še enkrat spremenjen. Novi zakon je članstvo
Slovenije v EU in posledico je dosti bolj kompleksno kakor prejšnji zakon uredil zakonodajno
problematiko.
Vlada je v letu 2004 prvič sprejela Uredbo o letni kvoti delovnih dovoljenj s katero je omejila
priliv delavcev iz tretjih držav. Razlog za odpiranje Slovenije tuji delovni sili je staranje
prebivalcev in posledično zmanjševanje aktivnega dela prebivalcev ter nefleksibilnost trga
delovne sile.
Uvažanje delovne sile bo torej nujnost, ne glede na razmeroma visoko stopnjo brezposelnosti.4
2. 4 Delitev migracij
Vsekakor so glavni razlogi za preseljevanje povezani z ekonomskim ter demografskim
vprašanjem, pri čemer jih je potrebno razumeti, kot reševanje eksistence, izboljšanje svojega
ekonomskega vprašanja, prenaseljenost in tako naprej. V današnjem času lahko opazimo
tendenco spreminjanja teh primarnih razlogov, saj v novejših mednarodnih priporočilih za
statistiko selitev, kot na primer priporočilo ZN je ponavadi podana tipologija vzrokov selitev na
podlagi izobraževanja oziroma usposabljanja (študij v državi, usposabljanje za delo), zaposlitve
(začasna ali sezonska, v mednarodnih organizacijah), združitve oziroma formiranja družine
(najbližji sorodniki priseljenca, ki že prebiva v državi; zakonec, otroci, partner), dovoljene
naselitve v okviru kvot, ki jih dovolijo posamezne države, dovoljene naselitve na podlagi
meddržavnih sporazumov in humanitarnih razlogov (begunci, iskalci azila ali začasnega
zatočišča).
Podrobneje lahko te vzroke delimo na:
*ekonomske in demografske - prenaseljenost, drugod pomanjkanje delovne sile, zlasti
deficitarni kader, boljše delovne razmere, boljše možnosti za napredovanje, izboljšanje
življenjskega standarda.
3 Delodajalci se spopadajo z nastalim problemom deficitarnega kadra v kovinarstvu, gradbeništvu, saj praktično ni delavcev s
potrebno kvalifikacijsko izobrazbo (varilec, ključavničar, gradbinec,pomožni delavec ipd.) Iz novih članic EU prav tako prihaja
deficitarni kader, ki je navkljub podobnim razmeram kot doma, v RS bolje plačan.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 12 od 73
* družinske in osebne – družina je lahko dejavnik za pospeševanje ali zaviranje migracij
* politične – migracije zaradi političnih razlogov
- religiozne
* vzroke verižne migracije
Vzroki za migriranje pa vplivajo tudi na vrste migracij. Tako lahko migracije delimo na:
*interne - z juga na sever, mednarodne, kontinentalne, interkontinentalne
* ekonomske
* trajne, občasne
* beg možganov
* politične migracije, begunci, apatridi
* kontrolirane, nekontrolirane
Vpliv globalizacije na migracije
Na migracije je vplivala predvsem globalizacija, ki jo lahko v tem kontekstu razumemo kot
proces, ki 'krajša' razdalje in zbližuje posameznike ter naredi svet (dozdevno) manjši. Nadalje
pomeni ustvarjanje svetovne ekonomije, prepletanje množičnih finančnih tokov in neprestano
uvajanje novih tehnologij, zlasti na področju informacij in komunikacij. Vpliv globalizacije pa
ni bil enak, kar se izraža v naraščajočih razlikah v standardu življenja in človeški varnosti, ki sta
na razpolago ljudem po svetu. Pomemben rezultat teh naraščajočih razlik je bilo povečanje
obsega in dometa mednarodnih migracij. Glede na oddelek združenih narodov za gospodarstvo
v letu 2007 okoli 200 milijonov mednarodnih migrantov; to je število, ki ustreza številu
prebivalcev pete največje države na svetu, Brazilije. Omenjeno število je dva krat tolikšno, kot
je bilo ocenjeno leta 1980. Migrante lahko danes najdemo v skoraj vseh delih sveta, pri čemer se
nekateri selijo znotraj lastne regije, drugi pa potujejo iz enega konca sveta na drugega. Skoraj
polovica migrantov so ženske, pri čemer jih vedno večji delež potuje samostojno.
3 RELAVANTNI MEDNARODNI VIRI NA PODROČJU MIGRACIJ
Deklaracija o človekovih pravicah oseb, ki niso državljani države, v kateri živijo;
ta pravni akt najprej definira pojem tujca, to je, ob ustreznem upoštevanju pogojev vsak
posameznik, ki ni državljan države, v kateri se nahaja. 4. člen je tudi zelo pomemben, po
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 13 od 73
katerem se morajo tujci, ki so v drugi državi, ravnati po zakonih države. V 5. členu je za tujce
določeno, da uživajo predvsem naslednje pravice:
• pravico do življenja in osebne varnosti, nobenemu tujcu ne sme biti vzeta prostost, razen
iz razlogov in po postopkih, ki jih določa zakon,
• pravico do varstva pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v njegovo zasebno
življenje, družino, stanovanje
pravico do svobode misli, mnenja, vesti in vere
• pravico obdržati svoj lastni jezik, kulturo in tradicijo
• pravico prenašati v tujino zaslužke, prihranke ali druga osebna denarna sredstva pod
pogoji domačih deviznih predpisov
Splošna deklaracija človekovih pravicah – OZN, sprejeta 10. dec. 1948 je primarni pravni
okvir za urejanje statusa tujcev – migrantov, ki se želijo zaposliti v drugi državi. V svojem
prvem členu določa, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake
pravice. 13. člen določa pravico, da posameznik zapusti državo – tudi svojo lastno. Pravica, da v
drugi državi išče in uživa pribežališče pred preganjanjem je pa določena v 14. členu.
Mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev, migrantov in članov njihovih družin
Konvencija se aplicira med celotnim procesom migracije delavcev migrantov, kar vključuje
priprave na migracijo, odhod, tranzit ter ves čas bivanja ter plačane dejavnosti v državi
zaposlitve kakor tudi povratek v matično državo.
V 2 .členu Konvencije je določeno, da se:
* izraz delavec migrant nanaša na osebo, ki bo, je ali je bila vključena v plačano dejavnost v
državi, katere državljanstvo ta delavec nima.
Izraz maloobmejni delavec nanaša na delavca migranta, ki zadrži svojo običajno prebivališče v
sosednji državi, v katero se navadno vrača vsak dan ali vsaj enkrat na teden
*izraz sezonski delavec se nanaša na delavca migranta, čigar delo je po naravi dela odvisno od
sezonskih razmer in se opravlja del leta.
Izraz pomorščak, ki vključuje tudi ribiča, se nanaša na delavca migranta, zaposlenega na krovu
ladje, registrirane v državi, katere državljanstvo ta delavec nima.
* izraz delavec na objektu v tujini se nanaša na delavca migranta, zaposlenega na objektu v
tujini, ki je pod sodno pristojnostjo države, katere državljanstva ta delavec nima
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 14 od 73
*izraz potujoči delavec se nanaša na delavca migranta, ki ima svoje običajno prebivališče v eni
državi, vendar mora zaradi narave svojega poklica za krajša obdobja potovati v drugo državo ali
druge države
*izraz delavec na projektu se nanaša na delavca migranta, ki je sprejet v državo zaposlitve za
določeno obdobje izključno samo za delo na določenem projektu, ki ga v tej državi izvaja
njegov delodajalec
* izraz delavec izvajalec posebnih zadolžitev nanaša na delavca migranta, ki ga je njegov
delodajalec za določen čas poslal v državo zaposlitve, da opravi določeno zadolžitev, ki za
določen čas opravlja delo, ki zahteva strokovno, komercialno ali tehnično specializirano
usposobljenost, ki na zahtevo svojega delodajalca opravlja delo, ki je prehodno ali kratkotrajno
in od katerega se zahteva, da iz države zaposlitve odide ob izteku odobrenega obdobja bivanja,
če ne opravlja več take določene naloge
* izraz samozaposleni delavec se nanaša na delavca migranta, ki se ukvarja s plačano
dejavnostjo drugače in ne po pogodbi o zaposlitvi in ki se s to dejavnostjo preživlja ter običajno
dela sam ali skupaj s svojimi družinskimi člani.
Pomembno je določilo, ki se nanaša na plačila. Po Konvenciji delavci migranti uživajo
obravnavanje, ki manj ugodneje od tistega, ki se uporablja za državljane države zaposlitve
glede plačila in drugih pogojev dela, to je nadurnega dela, tedenskega počitka, plačanega
dopusta, varnega in zdravega delovnega okolja, prenehanje delovnega razmerja itd.
Konvencija pa v svojem 52. členu določa tudi možnosti nekaterih omejitev in sicer lahko za
vsakega delavca migranta država zaposlitve omeji dostop do nekaterih vrst zaposlitve, funkcij
storitev ali dejavnosti, kjer je to potrebno v interesu države in predvideno z notranjo zakonodajo
države in omeji svobodno izbiro plačanega dela v skladu s svojo zakonodajo o priznavanju
strokovne izobrazbe, pridobljene zunaj ozemlja te države.
Država zaposlitve pa lahko tudi omeji dostop do plačanega dela za delavce migrante v skladu s
svojo politiko, da prednostno zaposluje svoje državljane ali državljane tistih držav, ki imajo z
njo sklenjene veljavne dvostranske ali večstranske sporazume. Vsaka taka omejitev pa preneha
veljati za delavca migranta, ki je na njenem ozemlju z namenom plačanega dela že zakonito
prebival določen čas, ki je predpisan z notranjo zakonodajo in daljši od petih let.
Vsekakor pa delavci migranti uživajo enakopravno obravnavanje z državljani države zaposlitve
v zvezi z varstvom pred odpustitvijo, podporami za brezposelne, dostopom do projektov javnih
del, dostopom do druge zaposlitve v primeru izgube dela.V primeru kršitev teh pravic se vsak
delavec migrant lahko pritoži na pristojne organe države zaposlitve.
Omenil bi še dva Pakta, sprejeta v okviru OZN, in sicer Mednarodni pakt o državljanskih in
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 15 od 73
političnih pravicah – 1966/76 in še Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih
pravicah – 1966 /76.5
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah
Omenil bi predvsem 24.čl., pri obravnavi problematike zaposlovanja in dela tujcev. Po 24.čl.
nobene določbe tega pakta ni dovoljeno razlagati tako, da bi bile z njo prizadete določbe.
Ustanovne listine ZN in Ustav specializiranih ustanov, torej tudi Mednarodna organizacija dela.
Na ta način je vključena ureditev varstva zaposlenih in njihovih družin tudi za delavce migrante.
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah
V drugem delu 2.čl. določa, da se države članice tega pakta navezujejo, da bodo spoštovale in
vsem ljudem, ki so na njihovem ozemlju ali pod njihovo pristojnostjo jamčile s tem paktom
priznane pravice, zlasti ne glede na raso, spol, vero, barvo, jezik, politično in drugačno
prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo, gmotno stanje, rojstvo ali kakršnokoli drugo
okoliščino.
Pomemben je še 13. člen, ki določa, da tujec, ki je zakonito na ozemlju države članice tega
pakta, sme biti izgnan le zato, da se izvrši zakonita odločba in mora imeti, razen če temu
nasprotujejo nujni razlogi nacionalne varnosti, možnost povedati razloge proti izgonu in
zahtevati, da njegov primer obravnava pristojna služba in v ta namen določiti tudi svojega
zastopnika.
3.1 MOD – Mednarodna organizacija dela - konvencije, ki se nanašajo na migrante
MOD je specializirana organizacija OZN pristojna za delo posledično je MOD6 tista
organizacija, ki je prva pristojna za varstvo delavcev in za usklajevanje aktivnosti drugih
mednarodnih organizacij na tem področju.
Od Konvencij Mednarodne org. dela je na področju zaposlovanja in dela tujcev potrebno
opozoriti na naslednje: 5 Oba pakta je bivša SFRJ ratificirala v letu 1971 - Uradni list SFRJ-MP, št. 7/71 Glej 3.2. z naslovom MOD. 6 Na preliminarni konferenci o miru (januarja 1919) je bila izvoljena posebna komisija za vprašanja dela. Njena naloga je bila oblikovanje t.i. delavskih določb, ki bi se vključile v versajsko mirovno pogodbo. Določbe so vsebovale temeljna organizacijska načela za delovanje MOD. Z njihovim sprejemom (aprila 1919) je bila ustanovljena MOD.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 16 od 73
Konvencija MOD št. 19 ob enakem obravnavanju tujih in domačih delavcev glede odškodnine
za nesreče pri delu 1925,
Konvencija MOD št. 48 o mednarodni ureditvi varovanja pravic iz invalidskega starostnega in
družinskega zavarovanja, 1935,
Konvencija MOD št. 97 o migraciji z namenom zaposlitve , 1949,
Konvencija MOD št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih 1958/60
3.2 Dokumenti Sveta Evrope
Svet Evrope se ukvarja s problemi dela in socialne varnosti, zato bom omenil le
najpomembnejše dokumente, ki se nanašajo na področje migracij.
Evropska socialna listina, sprejeta 18. oktobra 1961, začela pa je veljati 26. februarja 1965, z
dodatnim Protokolom iz leta 1988 in Protokolom o amandmajih v Evropski socialni listini iz
leta 1991, dopolnjuje Evropsko konvencijo o človekovih pravicah iz leta 1950 in pri tem
sistematično ureja 23 socialno ekonomskih pravic kot npr.
pravico do opravljanja pridobitne dejavnosti na teritoriju drugih držav pogodbenic 18.čl. in
pravico delavcev emigrantov in članov njihovih družin do varstva in pomoči – 19.člen.
Listina veleva, da je potrebno vse veljavne predpise v takem delu uporabljati v liberalističnem
duhu kar pomeni, da naj bi posamezne države pogodbenice poenostavljale veljavne formalnosti
in zmanjšale dajatve, ki jih morajo plačevati tuji delavci oziroma njihovi delodajalci. Potreba po
liberalizaciji takšnih predpisov je že dolgo aktualna prav tako tudi priznati pravico domačim
delavcem, da zapustijo državo, da bi se zaposlili na ozemlju katere od držav sopogodbenic.
V 19. členu je državam pogodbenicam naloženo, da zagotovijo brezplačne službe za
informiranje in sprejemajo v skladu z nacionalno zakonodajo ukrepe zoper zavajajočo
propagando v zvezi z emigracijo in imigracijo. Sprejeti morajo ustrezne ukrepe za lažji odhod,
potovanje in sprejem delavcev migrantov in njihovih družin. Pospeševati morajo sodelovanje
med socialnimi službami držav emigracije in imigracije. Najpomembnejša je določba, po kateri
države pogodbenice ne smejo delavcem, ki zakonito bivajo na njihovem ozemlju, zagotoviti
manjših pravic kot domačim delavcem glede plač in drugih delovnih razmer.
V največji mogoči meri je potrebno olajšati združevanje družin in zagotovili enako
obravnavanje glede na domače delavce pred sodišči. Evropska socialna listina temelji na načelu
recipročnosti in velja torej le za državljane držav, ki so listino ratificirale.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 17 od 73
Evropska konvencija o socialni varnosti
Sprejeta 1972 leta, začela pa je veljati 1. marca 1977, ko je dosegla potrebno število
ratifikacij. Je t.i. konvencija odprtega tipa, saj predvideva, da lahko Ministrski odbor povabi k
pristopu k konvenciji tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. To je seveda aktualno za države,
ki so pomembne izvoznice delovne sile.
Evropska konvencija o socialni varnosti ima dva dela, prvi del predstavlja t.i. okvirno
konvencijo, drugi del pa konvencijo – model. O okvirni konvenciji govorimo zato, saj je
omogočena neposredna uporaba temeljnih določb in določb o dolgoročnih terjatvah, medtem
ko je ostale določbe v konvenciji model mogoče uporabljati le prek pozneje sklenjenih
bilateralnih in multilateralnih konvencij med državami podpisnicami.
Evropska konvencija o pravnem statusu delavcev migrantov iz leta 1977 predstavlja eno
izmed popolnejših kodifikacij o pravnem položaju delavcev migrantov, ki so jo pripravili v
Svetu Evrope. Na njeno vsebino sta vplivala sprejem Konvencije MOD št. 143 in ureditev
Evropskih gospodarskih skupnosti glede pravice do svobodnega gibanja delavcev.
Konvencija predstavlja okvirno konvencijo, obravnava najpomembnejša vprašanja o
pravnem statusu delavcev migrantov, vendar ne gre v podrobnosti. Pogosto se sklicuje na
nacionalno zakonodajo, ali pa na bilateralne in multilateralne instrumente. Konvencija je
zaprtega značaja, kar pomeni, da jo lahko podpišejo in ratificirajo le države članice Sveta
Evrope. Prav tako se konvencija nanaša samo na delavce migrante, ki so državljani držav
članic Sveta Evrope. Uporaba konvencije pa pri tem ni odvisna od recipročnosti.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 18 od 73
4 SLOVENSKA PRAVNA UREDITEV
4. 1 Najpomembnejši viri - Zakon o tujcih (Z-Tuj – 1) in Zakon
delovnih razmerjih
4.1.1 Zakon o tujcih (Z Tuj - 1)
Zakon o tujcih (Z Tuj-1, Ur.I. RS, št. 107/06, prečiščeno besedilo) ureja zlasti področje
samega vstopa, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Zakon o tujcih je bilo
potrebno v postopku pridruževanja Republike Slovenije Evropski uniji uskladiti s pravnim
redom Evropske unije. Zakon je bil dopolnjen z določenimi določbami, omenil bom le
najpomembnejše7.
Pomembna je določba v zakonu v zvezi z začasnim kot tudi stalnim prebivanjem tujcev t.i.
tretjih držav v RS, nove določbe v XII.
Pridobitev dovoljenje tujca za delo v Republiki Sloveniji
Dokler Slovenija ni postala članica Evropske Unije, je za vse tujce veljala enaka ureditev, od
01.05.2004 naprej pa so pogoji za prebivanje za državljane t.i. tretjih držav, drugačni od
pogojev za vstop in prebivanje državljanov članic Evropskega gospodarskega prostora in
njihovih družinskih članov, saj gre tukaj za skupni prostor t. i. notranji trg.
V nadaljevanju bom predstavil na kakšen način poteka vstop in prebivanje v Republiki
Sloveniji za državljane tretjih držav.
Najpomembnejša novost veljavnega Zakona o tujcih (Z Tuj-1-UPB), prečiščeno besedilo, Ur1
RS 107/06) je delitev na vstopne naslove in bivalne naslove ali dovoljenje za prebivanje.
Vizumi za enkratni ali večkratni vstop se izdajajo tujcem le za turistične, poslovne, osebne ali
druge vrste obiskov.
Tujec lahko iz enakih razlogov vstopi na teritorij RS in pri nas prebiva le določen čas na
podlagi potnega lista ali drugega dokumenta potrebnega za vstop, če je državljan države, s
7 Glede na spremembe v evropskem pravnem redu, so morale biti spremembe vnešene tudi v nacionalno zakonodajo. Tako je od prve veljavnosti Zakona o tujcih (Z-Tuj-1 Ur. L RS, št. 61/99) do sedaj zakon doživel štiri spremembe oz. dopolnitve(Z- Tuj, Ur.1.RS, št.87102, 96/02, Z- Tuj-1B, Ur.I.RS, št.93/05, Z- Tuj-IC, Ur.1 .RS.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 19 od 73
katero je Republika Slovenija ukinila vizume.
Če pa želi tujec vstopiti in prebivati v RS iz drugačnega razloga ali za daljši čas, kot je to
mogoče na podlagi vizuma, pa mora imeti dovoljenje za prebivanje, katerega mora pridobiti že
pred vstopom v Republiko Slovenijo. Glede na spremembe v evropskem pravnem redu, so
morale biti spremembe vnesene tudi v nacionalno zakonodajo. Tako je od prve veljavnosti
Zakona o tujcih (Z Tuj-1 Ur. L RS, št. 61/99) do sedaj zakon doživel štiri spremembe oz.
dopolnitve (Z Tuj-IA, Ur.1. RS, št. 87102, 96/02, Z Tuj-1B, Ur. I RS, št. 93/05, Z Tuj-IC,
Ur.1.RS,št. 79/06 in vnešeno besedilo Zakona o prijavi prebivališča – ZP Preb , Ur.1. RS, št. 9101
Dovoljenje za prvo prebivanje se izda tujcu le kot začasno prebivanje. Prošnjo za izdajo
prvega prebivanja za začasno prebivanje se vloži pri diplomatsko konzularnem
predstavništvu Republike Slovenije v tujini, katero jo pošlje v reševanje pristojni upravni
enoti v državi, na območju katere bo tujec prebival po prihodu v Republiko Slovenijo.
Za pridobitev prvega dovoljenja za bivanje mora tujec imeti veljavni potni list, katerega
veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji,
zadostna denarna sredstva, ki mu omogočajo preživetje v državi prosilki ter veljavno
zdravstveno zavarovanje. Poleg zgoraj omenjenih zakonskih zahtev mora tujec sami prošnji
za prebivanje priložiti tudi dokazilo o nekaznovanju iz matične države, oziroma potrdilo
pristojnega organa druge države o podatkih iz kazenske evidence, ki ni starejša od treh
mesecev. V skladu s 43.61. Z Tuj-1, je namreč razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za
prebivanje, še obstajajo resni razlogi za sum, da utegne tujec pomeniti nevarnost za javni red
in mir in varnost ali mednarodne odnose
RS ali če obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem
terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi,
posredovanjem mamil ali izvrševanje drugih kaznivih dejanj. Ko upravna enota odloči, da
tujec izpolnjuje vse pogoje, izda odločbo, ki se osebno izroči tujcu, po diplomatskem
konzularnem predstavništvu v tujini.
Podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS
Podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje lahko zaprosi Tujec, ki že prebiva v Republiki
Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje ter izpolnjuje zakonsko
določene pogoje.
Prošnjo za podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje mora vložiti pri upravni enoti, na
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 20 od 73
območju katere prebiva, vendar pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja, katerega podaljšuje.
Dovoljenje za začasno prebivanje se lahko podaljša pod enakimi pogoji kot se izda. Tujec
mora prošnji priložiti dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev: imeti mora veljaven potni
list, katerega veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS,
ustrezno zdravstveno zavarovanje in zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje.
Izpolnjevati pa mora tudi razlog oziroma namen, zaradi katerega želi tudi nadalje prebivati
v RS in ki je v Zakonu o tujcih opredeljen pri posamezni vrsti dovoljenja za začasno
prebivanje.
Pred izdajo dovoljenja mora upravna enota ponovno preveriti ali morda ne obstajajo razlogi
opredeljeni v 43. členu Zakona o tujcih, zaradi katerih se tujcu dovoljenje ne izda. Tujec,
kateremu je bilo za prebivanje v RS izdano dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi
zaposlitve in dela n želi tudi po poteku navedenega dovoljenja prebivati v RS na isti
podlagi.
Tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, ki želi tudi po poteku navedenega
dovoljenja prebivati v RS, vendar iz drugega namena prebivanja, kot mu je bilo izdano
veljavno dovoljenje, lahko zaprosi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje iz
drugačnega namena prebivanja.
Prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje mora tujec vložiti prav tako pred
potekom dovoljenja za začasno prebivanje pri upravni enoti, na območju katere prebiva.
Pogoji, postopek in način izdaje so enaki kot za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje.
Izdaja dovoljenja za stalno prebivanje tujca v RS
Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki pet 1et neprekinjeno prebiva v Republiki
Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Kot neprekinjeno bivanje se šteje tudi v
primeru, če tujec za krajši čas zapusti državo, vendar le, če so bile odsotnosti krajše od šestih
zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo deset mesecev. Pred iztekom roka petih let pa se
lahko izda stalno dovoljenje za prebivanje tujcu, ki je slovenskega rodu, ali tujcu, katerega
prebivanje je v interesu RS in je pod drugimi pogoji, določenimi v 41.61. Zakona o tujcih. Tujec
mora dokazati, da ima zadostna finančna sredstva ter urejeno zdravstveno zavarovanje. Ožjim
družinskim članom tujca, ki ima v RS dovoljenje za stalno prebivanje ali status begunca, se
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 21 od 73
lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje po dveh letih neprekinjenega prebivanja v RS na
podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Prav tako pa v nobenem primeru pridobitve
dovoljenja za stalno prebivanje ne sme biti razlogov za zavrnitev iz 43. člena Zakona o tujcih.
Na področju zaposlovanja tujcev v naši zakonodaji smo deležni nekaj sprememb. Kaj je najbolj
zaznamovalo področje zaposlovanja tujcev bom omenil v nadaljevanju. Npr. tujec, ki prebiva v
RS zaradi študija, po poteku navedenega dovoljenja pa želi prebivati v RS zaradi zaposlitve.
Prišlo je do spremembe iz 8 letnega roka, na 5 letni rok Z zakonom o spremembah in
dopolnitvah Zakona o tujcih8 Z Tuj-1 B (Ur.I. RS , št. 93/OS)
Na področju urejanja zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji je v zadnjem času
zaznamovalo:
- vstop Slovenije v EU in uveljavitev pravice o prostem pretoku delavcev in storitev med
delavci EU (od 01.05.2004),
- uveljavitev kvotnega sistema pri izdaji delovnih dovoljenj (od leta 2004),
- uveljavitev novele zakona o zaposlovanju dela tujcev (od 25.11.2005).
- uveljavitev zadnje novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev (od 03.12.2007 naprej)
Bistvo ZZDT je, da obvezuje vlado, da v skladu z migracijsko politiko in ob upoštevanju
stanja in gibanja na trgu dela letno določi kvoto delovnih dovoljenj, s katero omeji število
tujcev (državljanov tretjih držav) na slovenskem trgu dela. Zgornja - kvota, je 5% aktivnega
prebivalstva Republike Slovenije po podatkih Statističnega urada (SURS). Po podatkih iz
decembra 2007 je v Sloveniji 867 449 delovno aktivnih oseb, od tega 779 730 zaposlenih oseb
in 87 719 samozaposlenih oseb. Uzakonitev regulacijske vloge države pri urejanju obsega
zaposlovanja tujcev - ZZDT v resnici pomeni obsežno regulacijo tega področja na slovenskem
trgu. To se še posebej kaže v eksplicitni obravnavi prioritet v okviru kvote in določitvi
primerov prepovedi novega zaposlovanja in dela tujcev. V okviru zakonsko določenega
najvišjega števila tujih delavcev (kvota 5%) vlada na podlagi razmer na trgu dela, vsako leto
določi letno kvoto delovnih dovoljenj za tujce, dodatno pa lahko vlada oziroma Ministrstvo
določi še dodatne omejitve glede zaposlovanja in dela tujcev. Vsekakor pa imajo
8 Zakon o zaposlovanju in delu tujcev je v uporabi od 01.01.2001 (Ur.1. RS, št. 66100) Od 25.11.2005 dalje (Ur.1. RS, št.
101/OS) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-B), Ur.l. RS, št. 52/2007.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 22 od 73
prednost domači brezposelni v Republiki Sloveniji, kar se preverja v evidencah Zavoda RS za
zaposlovanje. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev je z določitvijo najvišjega števila tujcev
uveljavil kvotni sistem urejanja tovrstnega zaposlovanja, vendar se v zakonsko kvoto, ne
vštevajo tujci, ki imajo osebna delovna dovoljenja, poslovodni delavci in tisti tujci, ki ne
potrebujejo delovnega dovoljenja. Najpomembnejši del kvote se nanaša na dovoljenja za
zaposlitev in dovoljenja za delo, kamor spada sezonsko delo,napoteni in poslovodni
delavci, usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev ter individualne storitve tujcev.
Zakon generalno ureja vse dejavnosti tujcev, ki so zaposleni oziroma delajo v Republiki
Sloveniji. ZZDT prav tako ureja čezmejno izvajanje storitev tujih podjetij z napotenimi
delavci, najemanje tujih delavcev, usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev, sezonsko
delo tujcev, delo tujih poslovodnih delavcev ter pogodbene storitve tujcev na podlagi
dovoljenja za delo in prijave dela.
Med samimi delovnimi dovoljenji pride do diferenciacije l čl. teh saj ločimo med novim
zaposlovanjem tujcev, kjer so uveljavljena strožja participacija same države glede
regulacije obsega in kakovosti priliva tuje delovne sile ter poenostavljen postopek
pridobitve delovnih dovoljenj za tujce, ki že dalj časa bivajo in delajo v RS, kar je v skladu z
načelom enake obravnave tujcev z domačimi delavci.
Poznamo pa tudi dodatni kriteriji pri izdaji delovnih dovoljenj - Zakon je poleg izkoriščenosti
kvote in osnovnega kriterija obstoja domačih kandidatov določil še dodatni kriterij: smotrnost
zaposlitve tujca glede na obstoječe razmere na trgu dela, kar omogoča Zavodu za zaposlovanje
bistveno večjo možnost vsebinskega odločanja na podlagi strokovne presoje o smotrnosti
novega zaposlovanja tujcev.
Zakon za legalnost dela oziroma zaposlitve tujca poleg pridobitve delovnega dovoljenja
zahteva tudi obvezno prijavo začetka dela, pa tudi odjavo oziroma konec dela, ki jo potrdi
Zavod za zaposlovanje.
Ker se pri zaposlovanju tujcev pojavljajo različne številne kršitve je zakon te kršitve tudi
podrobneje definiral in predvsem določil bistveno strožje kazni , določil pa je tudi prepoved
izdaje delovnih dovoljenj za delodajalce, ki so bili v določenem obdobju pred vlogo kaznovani
za prekrške v zvezi z zaposlovanjem tujcev. Za pretežni del izvajanja ZZDT je zadolžen Zavod
RS za zaposlovanje (ZRSZ), ki mora tudi voditi evidenco tujcev, ki se zaposlijo v državi.
Spremembe, ki so uveljavljene z novelo zakona
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 23 od 73
Novela zakona je v uporabi od 25.11.2005 naprej. Spremembe so bile še kako potrebne,
potreba po njih se je pokazala tako v gospodarstvu in na trgu dela, potrebno pa je tudi nenehno
usklajevanje z evropskim pravnim redom.
1) Zakon določa nove kriterije za pridobitev delovnega dovoljenja za samozaposlene tujce.
Osebno dovoljenje za samozaposlitev za samostojnega podjetnika-tujca je možno po novem
izdati le tujcu, ki že legalno najmanj leto dni biva v RS , izjeme so dnevni migranti in družinski
člani, kjer se ta pogoj ne zahteva.
2) Za družinske člane slovenskih državljanov ali tujcev s stalnim dovoljenjem za delo se
lahko izda osebno delovno dovoljenje za tri leta, če tujci že vsaj tri leta legalno prebivajo v
RS in imajo dovoljenje za prebivanje za najmanj dve leti.
3) Zakon ne pozna ved možnosti pridobitve osebnega delovnega dovoljenja na podlagi vsaj
petletne neprekinjene zaposlitve pri istem delodajalcu
4) Zakon na novo uvaja možnost dodatnega izobraževanja tujih in slovenskih delavcev v
gospodarskih družbah v primerih, ko je slovenska družba kapitalsko ali poslovno povezana
s tujo družbo. Dovoljenje se izda za največ 63 mesecev v zadnjih 2 letih, delavci pa o stanejo v
delovnem razmerju v matični firmi v tujini.
5) Pri čezmejnem opravljanju storitev z napotenimi ali nameščenimi delavci oziroma pri
gibanju oseb znotraj združb zakon uvaja dodatni pogoj obvezne predhodne enoletne
zaposlitve tujca pri delodajalcu, ki ga napotuje na delo v Slovenijo.
6) Pri napotenih delavcih, lahko dobi posamezni delavec tujec dovoljenje za največ 63 + 1
mesec v koledarskem letu, izjemoma je lahko dovoljenje izdano za dalj časa, če naročnik dobi
soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
7) Po izteku dovoljenja pri nameščenih delavcih, je lahko tuj delavec ponovno
nameščen na delo v RS po vmesni prekinitvi, ki je določena z veljavnostjo predhodnega
dovoljenja.
8) Zakon namesto pojma poslovodni delavci določa nov termin in sicer zastopniki. Zakon
na novo omejuje število zastopnikov v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih,
ki zaposlujejo deset ali manj delavcev, določa čas veljavnosti delovnega dovoljenja 2 leti
in dodatne pogoje za ponovno izdajo.
9) Pri sezonskem delu tujcev v gradbeništvu zakon skrajšuje vmesno prekinitev za pridobitev
delovnega dovoljenja iz dosedanjih 9 mesecev na 7 mesecev, ne glede na to, za koliko časa je
bilo izdano predhodno sezonsko dovoljenje. Zakon določa tudi možnost zaposlitve tujca brez
prekinitve pri delodajalcu, kateremu je bilo izdano predhodno sezonsko dovoljenje po
splošnih pogojih za novo zaposlitev.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 24 od 73
Najnovejša novela Zakona - bistvene spremembe
Zadnja sprememba oz. novela Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. list RS, St. 76/2007 -
UPB2) se je pričela uporabljati 03.12.2007 in nam ponovno prinaša bistvene spremembe in
sicer Ur.l. RS, št. 101/105 Prenos evropskih direktiv, ki se nanašajo na pravico do prostega gibanja
in življenja na ozemlju držav članic in hkrati natančneje določena pristojnost Vlade RS, da
lahko uveljavlja ukrepe glede prostega gibanja delavcev:
- s ciljem pridobivanja raziskovalcev in študentov se preko več novih določb le tem omogoča
enostavnejši vstop na slovenski trg dela
- na novo je določena možnost, da se tujcem z osebnim delovnim dovoljenjem z
veljavnostjo 3 let ali za nedoločen čas, omogoča zaposlovanje v agencijah za
posredovanje dela drugemu uporabniku
1) Zakon j e spremenil čas veljavnosti prvega delovnega dovoljenja - prvo dovoljenje za
zaposlitev ne bo več za 4 mesece in nadaljnjih 8 mesecev, temveč se bo izdalo do skupno
12 mesecev. Postopek za podaljšanje delovnega dovoljenja je postal bistveno
enostavnejši, predvsem glede na prilaganje dokazil s strani delavca in delodajalca.
2) Sledila ne bo več obnova delovnega dovoljenja za istega tujca pri istem delodajalcu, pač pa
podaljšanje delovnega dovoljenja ne bo prekinitev), kjer bo postopek precej enostavnejši, saj
Zavod za zaposlovanje ne bo preverjal a1i so v evidenci brezposelnih oseb ustrezni domači
kandidati, prav tako pa se za podaljšanje dovoljenj ne bo več zahtevalo potrdilo davčnega
organa o poravnanih davkih in prispevkih.
3) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let bo lahko pridobil :
- tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil dve leti neprekinjeno zaposlen pri istem
delodajalcu,
- tujec, ki j e v Sloveniji pridobil visokošolsko izobrazbo in
- tujec, ki je po zaključku raziskovalnega dela v roku enega leta našel delodajalca in njegovi
ožji družinski člani
S tem se bo bistveno zmanjšalo število postopkov na Zavodu RS za zaposlovanje in tujci z
visokošolsko izobrazbo se bodo 1ažje odločali za zaposlitev v Sloveniji.
4.1.2 Zakon o delovnih razmerjih
Najpomembnejši pravni akt v Sloveniji pri zaposlovanju tujcev je Zakon o delovnih razmerjih
(Ur. 1. RS, št. 42/2002, 103/2007) na podlagi katerega se s tujcem sklene Pogodba o
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 25 od 73
zaposlitvi.
Delovno razmerje se v skladu z ZDR sklene s pogodbo o zaposlitvi. Pri sklepanju in
prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja sta tako delodajalec in
delavec zavezana upoštevati določbe ZDR in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih
mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca (7.
člen ZDR). Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki, zakon pa določa v 29. členu tudi
bistvene sestavine. Pogodba o zaposlitvi se od pogodb civilnega prava razlikuje predvsem v
tem, da združuje naslednje: sklene se za osebno opravljanje dela, je odplačana pogodba, je
pogodba za nepretrgano, dlje časa trajajoča aktivnost za zaporedno opravljanje nalog, z njo se
vzpostavi med delodajalcem in delavcem vez podrejenosti.
V kolikor gre za opravljanje dela v okviru sistemiziranega delovnega mesta, je potrebno z
delavcem (prav tako tujcem) skleniti pogodbo o zaposlitvi. Zakon v 52. členu ZDR taksativno
našteva kdaj se sklene pogodba za določen čas in v 4. alineji določa, da tudi takrat ko gre
za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas,
razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja. V skladu s 119. členom ZDR pogodba o
zaposlitvi, ki jo sklene tujec ali oseba brez državljanstva, preneha veljati po samem zakonu z
dnem prenehanj veljavnosti delovnega dovoljenja.
4. 2 Vrste delovnih dovoljenj9
Ponavadi se delovno dovoljenje dobi ko delodajalec vloži vlogo za dovoljenje za zaposlitev
oziroma dovoljenje za delo in omogoča tujcu le delo oziroma zaposlitev pri točno
določenem delodajalcu - vlagatelju. V posebej določenih primerih pa lahko zaprosi za
dovoljenje tujec sam in pridobi osebno delovno dovoljenje, ki mu v času trajanja
omogoča prosto izbiro zaposlitve oziroma dela in v primeru brezposelnosti tudi prijavo v
evidenco brezposelnih oseb.
Osebno delovno dovoljenje za 1., 3. leta ali nedoločen 6as, dovoljenje za zaposlitev, dovoljenje
za delo, delo brez delovnega dovoljenja na podlagi prijave pri Zavodu
Obrazložene so vse oblike delovnih dovoljenj, tudi oblike, ki so veljale pred zadnjo spremembo.
9 Obrazložene so vse oblike delovnih dovoljenj, tudi oblike, ki so veljale pred zadnjo spremembo.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 26 od 73
1. Osebno delovno dovoljenje
Osebno delovno dovoljenje za prosilca za azil (13.odst. 10. čl. ZZDT)
Za osebno delovno dovoljenje za tujca, ki mu je priznan status prosilca za azil lahko
zaprosi tujec, ki dokaze, da ima najmanj eno leto priznan status prosilca za azil. Dovoljenje se
izda za dobo treh mesecev z možnostjo podaljšanja.
Za osebno delovno dovoljenje za osebo z začasno zaščito lahko zaprosi tujec, ki ima priznan
status osebe z začasno zaščito. Dovoljenje se izda za čas trajanja statusa osebe z začasno
zaščito.
Osebno delovno dovoljenje za samozaposlenega tujca (4.odst. 10. člena ZZDT)
Za osebno dovoljenje za samozaposlitev lahko zaprosi tujec, ki izpolnjuje z zakonom
predpisane pogoje za samozaposlitev. Novela zaostruje pogoje za pridobitev tega
delovnega dovoljenja.
2. Osebno delovno dovoljenje za obdobje treh let
Osebno delovno dovoljenje za novega družinskega člana slovenskega državljana
(1. točka 8. odstavka 10. člena ZZDT)
Za osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana slovenskega državljana lahko
zaprosi tujec, ožji družinski član slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za
začasno prebivanje v RS za dobo najmanj dveh let, če je pred vložitvijo vloge za vsaj tri leta
bival v RS.
Osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana tujca
(2. točka osmega odstavka 10. člena ZZDT)
Za osebno delovno dovoljenje za ožjega družinskega člana tujca z osebnim delovnim
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 27 od 73
dovoljenjem za nedoločen čas lahko zaprosi tujec, ki ima veljavno dovoljenje za začasno
prebivanj e za dobo naj manj dveh let in če je pred vložitvijo vloge že najmanj tri leta bival v RS
na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje.
Osebno delovno dovoljenje za slovenskega izseljenca ali njegovega potomca
(3. točka osmega odstavka 10. člena ZZDT)
Za osebno delovno dovoljenje za čas treh let lahko zaprosi tujec, slovenski izseljenec ali
njegov potomec do tretjega kolena.
Osebno delovno dovoljenje za samozaposlenega tujca
(1.,2.,3. točka petega odstavka, šesti odstavek, 4. točka osmega odstavka 10. člena ZZDT)
Za osebno delovno dovoljenje na podlagi predhodne zaposlitve lahko zaprosi tujec, če je bil
tri leta neprekinjeno samozaposlen v Republiki Sloveniji.7!!!!
3. Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas
Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas za tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje
beguncev (12. odstavek 10. člena ZZDT)
Za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas lahko zaprosi tujec, ki je v RS pridobil
dovoljenje za stalno prebivanje ali tujec, ki mu je priznan status begunca. Samostojni podjetnik
posameznik, ustanovitelj oz. soustanovitelj osebne gospodarske družbe
4. Dovoljenje za zaposlitev
Za izdajo dovoljenj za zaposlitev morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji
- da ni izkoriščena kvota predvidena za to vrsto dovoljenj,
- da delodajalec izpolnjuje pogoje za zaposlitev tujca (registracija, pozitivno
poslovanje v predhodnem letu),
- da v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih kandidatov (obvestilo Zavoda o neobstoju
ustreznih domačih kandidatov),- da tujec izpolnjuje pogoje za ponujeno zaposlitev
(izobrazba),
- nekaznovanost tujca v zadnjih dveh letih (izjava po določilih ZZDT),
- da zaposlitev ne vpliva škodljivo na trg delovne sile,
- nekaznovanje vlagatelja v zadnjih treh letih (izjava po določilih ZZDT).
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 28 od 73
Pogoji za izdajo, praviloma za 1 leto neobstoj ustreznih domačih brezposelnih oseb - z novelo
zakona je na novo določen rok 8 dni (prej 30 dni), v katerem mora zavod delodajalca na
podlagi prijave prostega delovnega mesta obvestiti, ali so v evidenci ustrezne brezposelne
osebe ali ne.
- neizkoriščenost kvote; posamično medletno odstopanje navzgor od kvote je izjemoma
dopustno, če vlada ugotovi, da za to obstaja javni gospodarski interes. Vlada v navedenem
primeru določi obseg in trajanje tovrstnih prekoračitev. da zaposlitev ne vpliva škodljivo na
trg dela.
Delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje zaradi dela sta dve različni dovoljenji, ki jih
izdajata dva različna organa, prvega zavod za zaposlovanje, drugega upravne enote, vendar
sta med seboj povezani. Delovno dovoljenje omogoča tujcem zaposlitev oziroma delo v
Republiki Sloveniji in ga izdaja Zavod za zaposlovanje, dovoljenje za prebivanje pa omogoča
tujcem vstop in bivanje v državi, izdajajo pa ga konzularna predstavništva Republike Slovenije
v tujini, oziroma upravne enote, kjer bo tujec imel svoje prebivališče. V kolikor tujec želi
zakonito delati in bivati v RS, potrebuje obe dovoljenji. Delovno dovoljenje je praviloma
tudi osnova za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki se izdaja za enak čas, predčasno
prenehanje delovnega dovoljenja pa je tudi osnova za postopek razveljavitve dovoljenja za
prebivanje.
Ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela, je mogoče hitreje in po lažjem
postopku pridobiti dovoljenje za zaposlitev, na podlagi ugotovitve, da zaposlovanje tujcev v
teh primerih ne vpliva negativno na zaposlenost10. Pravilnik11 določa v katerih primerih se
izda dovoljenje za zaposlitev, gre predvsem za deficitarne poklice tako z visokošolsko
izobrazbo kot tudi za poklice nižje izobrazbe12 , če kapitalska gospodarska družba zeli zaposliti
tujca, ki je najmanj 51% lastnik te gospodarske družbe, če organi državne uprave ali drugi
državni organi želijo zaposliti tujega strokovnjaka, de izobraževalna, kulturna ali
10 Tujec, ki prebiva v RS zaradi študija, po poteku navedenega dovoljenja pa želi prebivati v RS zaradi zaposlitve. Prišlo je do spremembe iz 8 letnega roka, na 5 letni rok z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih ZTuj – 1 ( Ur.l.RS, št. 93/08).
11 Pravna podlaga za pridobitev dovoljenj za zaposlitev je Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v primerih, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (Ur. 1. RS, št. 70/2006).
12 V Pravilniku sta Priloga 2, ki določa metalurge, mehanike, strojnike, električarje, računalničarje, farmacevte, gradbenike, za vse velja stopnja zahtevnosti 7 ali visokošolska izobrazba, Priloga 3 pa zajema poklice kot so gozdarji, obdelovalci kovin, monterji, inštalaterji, mehaniki strojniki, elektrikarji, steklarji, gradbeniki – stopnja zahtevnosti od 2 do 3. Za vse naštete je možno pridobiti dovoljenj za zaposlitev na omejen način.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 29 od 73
znanstvena ustanova zeli zaposliti tujega učitelja, profesorja, lektorja, de znanstveno
raziskovalna ustanova zeli zaposliti tuje znanstvenike ali raziskovalce, če kulturna
ustanova zeli zaposliti tujega kulturnega delavca, če športno društvo želi zaposliti tujega
športnika, če ustanova za jedrsko energijo zeli zaposliti tujega strokovnjaka, če diplomatsko
konzularno predstavništvo želi zaposliti tujca, ki ga ne more zaposliti po mednarodnem
pravu, če delodajalec čeli zaposliti tujca, ki mu je poteklo tri letno dovoljenje, ki so ga pridobili
na podlagi petletne zaposlitve pri istem delodajalcu in niso imeli prekinitve zaposlitve, daljše od
6 mesecev in pa če želi delodajalec zaposliti tujca z dovoljenjem za prebivanje v RS, ki je ožji
družinski član slovenskega državljana ali tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za
nedoločen čas. Z dnem, ko je začel veljati omenjeni Pravilnik, je prenehala veljati Odredba o
določitvi primerov, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (Ur. 1. RS, 9t.
7/O1, 25/05) in 25. člen Pravilnika o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih
dovoljenj (Ur. 1. RS, st. 120/05). Pravna podlaga za pridobitev dovoljenj za zaposlitev je
Pravilnik o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji dovoljenja za zaposlitev v primerih, ko
zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (Ur. 1. RS, 9t. 70/2006), z uveljavitvijo
sprememb ZZDT pa pričakujemo novi pravilnik.
V Pravilniku sta Priloga 2, ki določa metalurge, mehanike, strojnike, elektrikarje,
računalničarje, kemike, farmacevte, gradbenike, za vse velja stopnja zahtevnosti 7 ali
visokošolska izobrazba, Priloga 3 pa zajema poklice kot so gozdarji, obdelovalci kovin,
monterji, inštalaterji, mehaniki strojniki, elektrikarji, steklarji, gradbeniki - stopnja zahtevnosti
od 2 do 5. Za vse naštete je motno pridobiti dovoljenje za zaposlitev na omenjen način.
5. Dovoljenje za delo
- za napotene/nameščene delavce (3 mesece do 1 leta)
- za gibanje oseb znotraj združb (do 1 leta/sporazum o soc. zavarovanju še 1 leto) - za dodatno
izobraževanje v slovenskih družbah (3 mesece v razdobju 2 1et) - za poslovodne delavce (do
2 1eti)
- za sezonska dela (splošno, kmetijstvo, gradbeništvo) - večkrat vendar ne sme presegati 6
mesecev v posameznem koledarskem letu, največ trikrat letno, skupno trajanje ne sme
presegati 6 mesecev v koledarskem letu, največ 9 mesecev v kateremkoli
dvanajstmesečnem obdobju
- za usposabljanje (1 leto in izjemoma podaljšanje za 6 mesecev oz. 1 leto, če se usposablja na
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 30 od 73
področju medicine)
- za pogodbene storitve (skupno 3 mesece v koledarskem letu, izjemoma 1 leto)
Obstoj pogojev za dovoljenje za delo :
- da ni izkoriščena kvota za posamezni namen,
- če so izpolnjeni pogoji za izdajo posamezne vrste dovoljenj.
Vrste dovoljenj za delo :
- dovoljenje za delo za izvajanje čezmejnih storitev (13. čl. ZZDT) - maksimalno za
čas treh mesecev,
- dovoljenje za delo za gibanje oseb znotraj združb (16. č1. ZZDT) - za čas do enega
leta,
- dovoljenj e za delo za izvajanj e storitev z nameščenimi delavci (15. čl. ZZDT) - za
čas do enega leta,
- dovoljenje za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje (18. 61. ZZDT) - za čas do 12 6
mesecev,
- dovoljenje za delo za sezonsko delo:
- dovoljenje za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu (20. čl ZZDT) - največ za dobo 6
mesecev v koledarskem letu,
- dovoljenje za sezonsko delo v gradbeništvu (21.61. ZZDT) - največ za čas do 9 mesecev, nato
obvezna prekinitev,
- dovoljenj e za sezonsko delo (21. 61. ZZDT) - naj več za čas do 3 mesecev v koledarskem letu,
- dovoljenje za delo za zastopnike - poslovodne delavce (22.61. ZZDT) - za čas 2 let, -
dovoljenje za delo za pogodbene storitve tujcev (23.č1. ZZDT) - praviloma za čas 3
mesecev; kultura, znanost, zdravstvo do 1 leta,
- dovoljenje za delo za dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev (14.a.C1.
ZZDT) - za 6as do 3 mesecev v obdobju 2 let,
- dovoljenj e za delo tuj im napotenim delavcem za izvajanj e dodatnega izobraževanja
slovenskih delavcev (14.b.č1. ZZDT) - za čas do 3 mesecev v obdobju 21et.
- za napotene/nameščene delavce (3 mesece do 1 leta)
- za gibanje oseb znotraj združb (do 1 leta/sporazum o soc. zavarovanju še 1 leto) - za dodatno
izobraževanje v slovenskih družbah (3 mesece v razdobju 2 1et) - za poslovodne delavce (do
2 1eti)
- za sezonska dela (splošno, kmetijstvo, gradbeništvo) -- večkrat vendar ne sme presegati 6
mesecev v posameznem koledarskem letu, največ trikrat letno, skupno trajanje ne sme
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 31 od 73
presegati 6 mesecev v koledarskem letu, največ 9 mesecev v kateremkoli
dvanajstmesečnem obdobju
- za usposabljanje (1 leto in izjemoma podaljšanje za 6 mesecev oz. 1 leto, če se usposablja na
področju medicine)
- za pogodbene storitve (skupno 3 mesece v koledarskem letu, izjemoma 1 leto)
6. Pogodbena storitev na podlagi prijave dela
- za nastope umetnikov (do 7 dni, skupno največ 30 dni v koledarskem letu, izjema cirkuške
predstave in zabaviščni parki)
- za sejemske storitve (za čas trajanja sejma)
- za storitve vezane na dobavo blaga in servisiranje (do 7 dni) - za
interventne storitve (največ 30 dni)
Pri razdelitvi kvote se določijo prednostne obravnave za :
- tujce, katerim se delovno dovoljenje izda neodvisno od stanja in razmer na trgu dela
- ožje družinske člane tuj cev z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas - tujce s
strokovno izobrazbo deficitarnih poklicev
- delovni migranti iz sosednjih držav (Hrvaška)
- rezidenti za daljši čas
- ožji družinski člani tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje
Poleg že obstoječih razlogov je na novo opredeljena prepoved novega zaposlovanja:
Če je delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za
tujca odpuščal delavce, zaposlene za nedoločen čas zaradi ekonomskih razlogov.
Če je delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge zavrnil zaposlitev brezposelne osebe, ki
je ustrezala zahtevanim pogojem, objavljenim na Zavodu za zaposlovanje
Če delodajalec nima poravnanih davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela.
Namesto pozitivnega poslovanja v preteklem letu in prepovedi novega zaposlovanja za
novoustanovljena podjetja bo moral delodajalec izkazati 6 mesečno poslovanje v višini, ki
zagotavlja izplačilo minimalnih plač za najmanj dva delavca in poravnane davke in prispevke
iz naslova zaposlitve in dela v času vložitve vloge za izdajo delovnega dovoljenj.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 32 od 73
Vsekakor novela zasluži pohvalo glede zmanjšanja števila obrazcev vlog, vlaganje vlog kjerkoli
na enotah Zavoda RS za zaposlovanje, plačevanje preko POS terminalov, večja
izmenjava podatkov med institucijami (Zavoda RS za zaposlovanje, Davčne uprave RS,
Upravnih enot, Ministrstva za notranje zadeve).
4. 3 Vloga za izdajo delovnega dovoljenja
Več delovnih dovoljenj se izdajo na podlagi določil Zakona o splošnem upravnem
postopku. Vloge za izdajo dovoljenj za zaposlitev in dovoljenj za delo za sezonske
delavce se vlagajo pri območnih službah Zavoda, vloge za osebna delovna dovoljenja in
dovoljenja za delo pa pri Centralni službi Zavoda, ki odločajo o izdaji dovoljenj na 1.
stopnji. O pritožbah odloča na 2. stopnji Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Vloge se vlagajo na predpisani obrazcih TUJ, ki so dostopni tudi na internetnih straneh zavoda
. Delodajalcem je tako omogočeno lažje delo, več informacij in hitrejša priprava vlog za
izdajo delovnih dovoljenj Zavod mora o izdaji delovnega dovoljenj a odločiti naj kasneje v roku
60 dneh.
Za vse vloge in dovoljenj a, razen za dovoljenj e za sezonsko delo v kmetijstvu, je potrebno
plačati takso v skladu z določili Zakona o upravnih taksah.
Zakon za legalno zaposlitev ali delo tujca poleg pridobitve delovnega dovoljenja določa tudi
obvezno prijavo začetka in konca dela tujca. _
Delodajalci morajo prav tako prijaviti vsak začetek dela tujca po Pravilniku o postopku
prijave in odjave dela tujcev.
Prijave dela se opravijo na ustreznem obrazcu TUJ 4/1 do TUJ 4/9, odvisno za kakšno vrsto
dovoljenja gre. Obrazci so priloženi k dovoljenju, ki ga delodajalci prejmemo po posti. Prijavi
je potrebno priložiti ustrezna dokazila o ureditvi prebivanja tujca v Sloveniji in ureditvi
socialnega oziroma zdravstvenega zavarovanja. V primeru popolne in pravočasne prijave
zavod potrdi prejem in popolnost prijave, to potrdilo pa j e dokument s katerim delodajalec
oziroma zavezanec dokazuje izpolnitev zakonske obveze iz 29. člena Zakona o
zaposlovanju in delu tujcev. Prijavo potrdi območna služba, kjer je bilo dovoljenje izdano
oziroma, kjer se delo opravlja. Pomembno je da v primeru, da prijava začetka dela ni izvršena v 60
dneh od izdaje dovoljenja, se šteje, da s tujcem ni bilo sklenjeno delovno razmerje oziroma začeto
delo, kar je razlog, da bi moral delodajalec delovno dovoljenje vrniti, oziroma za ugotovitev
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 33 od 73
prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja po uradni dolžnosti.
V določenih primerih kratkotrajnih storitev kot npr. nastopi umetnikov, servisne storitve,
sejemske storitve, interventne storitve, prijava dela nadomešča delovno dovoljenje. Tovrstne
prijave potrjuje Centralna služba zavoda.
Zavod vodi evidenco o izdanih delovnih dovoljenjih in o tujcih, ki so zaposleni v
Sloveniji. Evidenca se vodi na podlagi računalniške aplikacije TUJ, ki omogoča centralni
pregled vseh izdanih delovnih dovoljenj, na podlagi prijav začetka dela in ob sodelovanju z
Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije s prenosom podatkov, pa tudi pregled vseh
zaposlenih tujcev v Sloveniji.
Zakon, s katerim je bila urejena problematika zaposlovanja tujcev v Sloveniji, je bil
sprejet leta 1992, kar je pravno formalno uredilo zaposlitveni status tujcev v Sloveniji.
Zakon j e uvedel osebna delovna dovoljenj a za določen in nedoločen čas ter delovna dovoljenja.
Osebna delovna dovoljenja so lahko pridobili posamezniki pod posebnimi pogoji,
pogojenimi z dolžino bivanja v Sloveniji. Delovna dovoljenja pa so se izdajala na zahtevo
delodajalcev. Dovoljenja izdana za nedoločen čas, so izenačevala položaj tujcev na
slovenskem trgu z domačimi delavci. Druga, ki so veljala le za eno leto, po izteku
veljavnosti pa je moral delodajalec za tega tujca zaprositi za izdaj o novega delovnega
dovoljenja13.
Število vseh izdanih delovnih dovoljenj je bilo konec leta 1992 36.634 delovnih dovoljenj
kar pomeni, da jih je bilo veliko glede na takratne razmere , ki so vladala v
Sloveniji vzrok za veliko število izdanih dovoljenj je zlasti v spremembah statusa
mnogih ljudi, ki so večinoma bili v Sloveniji le za določeno obdobje in so se iz političnih
vzrokov znašli v vlogi tujca, kar je pomenilo tudi spremembo statusa. Zaradi ekonomske
krize, ki sta jo povzročila predvsem razpad nekdanje skupne države in posledično izgubi
jugoslovanskega trga ter gospodarska in družbena tranzicija, se je v naslednjem letu
število delovnih dovoljenj nekoliko znižalo in sicer za 13,9%. Vendar se je že naslednje
leto spet povečalo in se vse do leta 2000 gibalo med 34.768 in 40.320.
V spodnji razpredelnici v letih od 1998 do 2006 število osebnih delovnih dovoljenj praktično
13 Tujec, kateremu je bilo za prebivanje v RS izdano dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi zaposlitve in dela želi tudi po poteku navedenega dovoljenja prebivati v RS na isti podlagi.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 34 od 73
isto, razlog zakaj je število dovoljenj nespremenjeno stalno, je potrebno iskati v dolgem
bivanju v Sloveniji, ki je potrebno za izdajo takega dovoljenja.
Pri izdaji delovnih dovoljenj, je v obdobju od 1993 do 2000 delovalo 10 območnih služb
skupaj s centralno službo, ki so izdajala delovna dovoljenja. V začetku je bilo število novih
delovnih dovoljenj s strani centralne službe v Ljubljani relativni nizko, vendar se je kasneje ta
trend izdajanja delovnih dovoljenj spremenilo, saj so na centralni službi izdali največ osebnih
delovnih dovoljenj, delovnih dovoljenj pa vedno več od 35,2% leta 1996 na 45,4% leta 2000.
Pri izdaji dovoljenj ni odločilna velikost posamezne območne enote oziroma število
prebivalcev, saj izstopa območna enota Koper in Nova Gorica po sorazmerno visokem deležu
izdanih delovnih dovoljenjih med vsemi v Sloveniji, Maribor pa po nizkem številu.
Izobrazbena struktura delavcev v Sloveniji je zelo slaba kar pa pomeni, da je bila potreba do
leta 2000 predvsem po takšnih delavcih. Po podatkih iz leta 1995 nam pove, da je imelo 87%
tujih delavcev nižjo in le 12,5% višjo izobrazbo. Izobrazbena struktura tujih delavcev po
poreklu iz držav bivše SFRJ j e bila slabša, izobrazbena struktura iz drugih držav pa boljša od
povprečja. Med posameznimi državami nastalimi na ozemlju SFRJ pa so imeli nekoliko boljšo
izobrazbeno strukturo le delavci iz Hrvaške. Med njimi je skoraj vsak četrti imel višjo
izobrazbo.
Veljavna delovna dovoljenja za zaposlitev tujcev v Sloveniji v letih 1998 do 2006 po vrsti:
.
LETO
Delovna
dovoljenja
Osebna delovna
dovoljenja
za določen čas
1998 20.318 13.853
1999
22.965 13.680
2000
• 24.490 13.668
2001
23.504 12.210
2002
23.804 13.210
2003
20.883 12.650
2004
20.373 12.110
2005
22.965 13.380
2006
23.429 13.780
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 35 od 73
Tabela 5.3: Veljavna delovna dovoljenja za zaposlitev tujcev v Sloveniji v letih 1998 do 2006
4. 4 Pregled zaposlovanja tujcev v Sloveniji v obdobju od 2001 do 2006
Zakonodaja, ki ureja zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji se je od osamosvojitve
slovenske države večkrat spreminjala. Novi Zakon o zaposlovanju in delu tujcev je bil v
celoti uveljavljen z začetkom leta 2001 in v času sprejemanja zakona je že potekalo
prevzemanje pravnega reda EU v našo zakonodajo. Kot le povedano poleg klasičnih
zaposlitev ureja tudi delo delavcev tujih firm (npr. detaširanih delavcev), poslovodnih
delavcev, delo znanstvenikov, umetnikov, športnikov ipd. Morda se velja omeniti, da
zakon eksplicitno navaja tiste vrste tujcev, za katere se zakon ne uporablja (npr. tujci
z začasnim zatočiščem, imuniteto, statusom poročevalca, ustanovitelje podjetja, člane
nadzornih svetov, poslovne obiskovalce itd.) Se posebej pa je potrebno povedati, da se
ZZDT ne uporablja za državljane članic EU, s katerimi je vzajemno omogočen prost
dostop do trga dela in zaposlovanja in prost pretok storitev, ki se izvajajo z napotenimi
delavci, kot bom predstavil v naslednjih poglavjih v nadaljevanju. Po uveljavitvi in začetku
izvajanja zakona o zaposlovanju in delu tujcev (od 01.01.2001 dalje), je v letu 2001 prišlo
do precejšnjega zmanjšanja obsega veljavnih delovnih dovoljenj . Nato je v letu 2003
prišlo do povečanja obsega vseh veljavnih delovnih dovoljenj, v zadnjih dveh letih pa
se številke še povečujejo. Potrebno pa je opozoriti, da je v tem času prišlo do bistvenih
sprememb v strukturi delovnih dovoljenj. Iz podatkov v naslednji tabeli je razvidno, da je
do povečanja obsega delovnih dovoljenj prišlo predvsem zaradi povečanja obsega osebnih
delovnih dovoljenj, ki se izdajajo neodvisno od stanja na trgu delovne sile in se tudi ne
vštevajo v zakonsko določeno kvoto 5% aktivnega prebivalstva; iz 15.891 konec leta
2000 na 25.782 konec leta 2005 in v letu 2006 skupaj le 28.087, v prihodnje pa lahko
pričakujemo še povečanje obsega dovoljenj za delo za sezonska dela, predvsem v
gradbeništvu - pomanjkanje domačega povečanja obsega dovoljenj za delo za napotene,
nameščene delavce. Do povečanja je prišlo predvsem pri kadru v gradbeništvu,
strojništvu in na montažah, dovoljenjih, ki se izdajajo bolj ali manj neodvisno od stanja
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 36 od 73
na trgu dela in so tudi časovno omejena, razen osebnih delovnih dovoljenj).Na drugi
strani lahko ugotovimo, da je v času od uveljavitve zakona prišlo do bistvenega
zmanjšanja dovoljenj za redno zaposlitev tujcev (iz 24.429 konec leta 2000 na 12.360
konec leta 2005 in skupaj 12.587 v letu 2006), s čimer je bil realiziran eden
temeljnih ciljev zakona, to je prednostno zaposlovanje domačih delavcev in zmanjševanje
novega priliva tujcev v redne zaposlitve, medtem, ko je do povečanja prišlo predvsem pri
tistih oblikah dela, ki so že z zakonom časovno omejene. Glavni razlog za povpraševanje po
mlajših tujih delavcih bo posledica resnejšega staranja domače delovne sile, zato lahko v
prihodnjih letih pričakujemo se višje številke izdanih delovnih dovoljenj, ki pa vsekakor ne bo
smela presegati določene kvote. V tem primeru bi se morala vlada odločiti za spremembo
oziroma povečanje kvote z uredbo, kar ne bi bilo prvič. Skladno z Uredbo je bila za leto
2006 določena kvota v skupni višini 17.350 delovnih dovoljenj, s spremembo Uredbe (Ur.
1. RS, št. 106/06) pa se je to število dvignilo na 18.500 delovnih dovoljenj, nato povišanje
(Ur.l. RS, št. 55107) na 24.500 in še po pričakovanjih na ponovno povišanje v Uredbi (Ur.l.
RS, št. 113/07) na 29.500.
5 EVROPSKE DIREKTIVE IN NOTRANJI TRG
5. 1 Prost pretok oseb, delavcev in storitev v EU
Prost pretok oseb je ena od temeljnih svoboščin notranjega trga EU, poleg prostega
pretoka blaga, kapitala in storitev. Pod pojmom prosti pretok oseb mislimo zlasti : prosto
gibanje delavcev, priznavanje poklicnih kvalifikacij, koordinacijo sistemov socialne
varnosti, državljanske pravice.
Prosto gibanje delavcev v praksi pomeni da ima delavec pravico, da odide v drugo
državo članico, da tam išče in sprejme delo ter da z namenom dela tudi prebiva v državi
članici, v državi gostiteljici ne sme biti deležen nikakršne oblike diskriminacije14 na podlagi
državljanstva glede dela, plačila in drugih pogojev za delo. Členi od 39 do 42 PES15 urejajo
14 Prepoved diskriminacije je natančneje opredeljena v uredbi 1612/68 o svobodi gibanja delavcev v Skupnosti.
15 Maastrichtska pogodba - Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 37 od 73
prosto gibanje delavcev, prav tako tudi vrsta direktiv in uredb, ki so bile sprejete za izvedbo
teh členov pogodbe. Področje prostega gibanja delavcev najbolj pooseblja člen 39 PES, v
katerem vsebino te svoboščine določata drugi in tretji odstavek. Sodišče ES, ki je dalo
pravici prostega gibanja delavcev z
vsakim primerom nove razsežnosti in neposredni učinek v nacionalni zakonodaji, kar
pomeni da se državljani držav članic nanj lahko sklicujejo pred nacionalnimi sodišči,
kakršenkoli ukrep oziroma predpis v nasprotju s tem členom, sprejet s strani države
članice je ničen. V skladu s členom 40 PES morajo biti nekateri vidiki navedenih
pravic podrobneje razčlenjeni v sekundarnih pravnih virih EU.
Področje prostega pretoka oseb, delavcev in storitev najbolj regulirajo direktive (directives)
in uredbe (regulation) EU, pa tudi razne direktive s področja individualnega delovnega
prava, kolektivnega delovnega prava, direktive s področja enakosti moških in žensk, direktive
s področja varnosti in zdravja pri delu, itd.
V diplomski nalogi bom predstavil samo določene, ki se nanašajo na prosto gibanje in
prebivanje v EU, nato direktivo, ki ureja področje napotenih delavcev in socialne varnosti.
5. 2 Direktive, ki urejajo odnose na področju zaposlovanja tujih delavcev
Direktiva 2004/38/ES in Uredba 1612/68/EGS
Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pravici državljanov Unije in
njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic je bila
sprejeta 24. aprila 2004. V Uradnem listu EU je bila objavljena 29. junija 200416 .
Direktiva zajema materijo, ki jo je pred tem urejajo več prepisov, pri čemer sta za področje
prostega gibanja oseb najpomembnejši Direktiva Sveta z dne 15. oktober 1968 o odpravi
16 Directive 2004/38/EC of the Euoropean Parliament and of the Council of 29 April 2004 on the right of the citizens of the Union and their family members to move and reside freely within the territory or the Member States amendig Regulation (EEC) No. 1612168 and repealing Directives 64/221/EEC, 68/360/EEC, 72/194/EEC, 73/148/EEC, 75/34/EEC, 75/35/EEC, 90/364/EEC, 90/365/EEC and 93/96/EEC; UL L 229/2004. V angleški verziji uradnega lista je prišlo do numerične napake, saj je direktiva navedena pod številko 5.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 38 od 73
omejitev gibanja in prebivanja v skupnosti za delavce držav članic in njihove družine
(68/360/EGS) in Direktiva z dne 25. februarja 1964 o usklajevanju posebnih ukrepov, ki
zadevajo gibanje in prebivanje tujih državljanov, utemeljenih z javno politiko, javno varnostjo
ali zdravjem prebivalstva (64/221/EGS). direktive, ki jih je direktiva 2004/38/ES
razveljavila, so posamično urejale pravice do vstopa in bivanja študentov, pravico ostati
na ozemlju druge države članice po prenehanju zaposlitve oziroma statusa samozaposlene
osebe itd.
Direktiva pomembno posega tudi v samo bistvo Uredbe Sveta 1612/68/EGS z dne 15.
oktober 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti, kajti 10. in 11. člen sta bila
razveljavljena. Gre za člena, ki sta bistvo uredbe z določanjem, za katere osebe se poleg
delavcev uporabljajo določbe sekundarne zakonodaje skupnosti s področja prostega gibanja
oseb. Direktiva določa tudi bolj prilagodljive pogoje za bivanje in možnosti pridobitve
pravice do stalnega prebivanja in poenostavlja področje administrativnih formalnosti. Glavna
novost v tej direktivi je to, da razširja pojem družinskih članov državljana Unije in zahteva
po testu sorazmernosti pri ukrepih, sprejetih zaradi javnega reda ali javne varnosti17. Pri
varstvu pred izgonom pa direktiva zahteva upoštevanje posameznikove socialne in kulturne
integracije v državo gostiteljico.
Državljan Unije za izstop države članice oziroma vstop v državo članico osebno izkaznico
ali potni list, kar določata člen 4. in 5. Tudi, če je bivanje do treh mesecev se ne sme
zahtevati vstopnega ali izstopnega vizuma, temveč samo osebno izkaznico ali potni list.
Za družinske člane državljana Unije, ki sami niso državljani Unije, se sme za vstop
zahtevati samo vstopni vizum, izdan v skladu z uredbo (ES) št. 539/2001, ali kjer je to
primerno v skladu z nacionalno zakonodajo teh oseb. Vendar pa za vstop teh oseb vizum ni
potreben, če že imajo dovoljenje za prebivanje iz 10. člena direktive.
Pogoji pa so strožji, če gre za pravico do prebivanja državljana Unije za več kot tri
mesece. Zahteva se, da državljan Unije izpolnjuje eno od naslednjih meril:
- da je delavec ali samozaposlena oseba,
- da ima dovolj sredstev, da med prebivanjem ne bo breme za sistem socialne pomoči v državi
gostiteljici in da ima hkrati celovito zdravstveno zavarovanje za primer bolezni v zadevni
državi,
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 39 od 73
- da je vključen v šolanje kot študent,
- daje družinski član državljana Unije, ki izpolnjuje enega od naštetih treh pogojev.
Izgon je izrecno prepovedan, če gre za delavce, samozaposlene osebe ali iskalce
zaposlitve. Za delavca ali samozaposleno osebo se po 7. členu Direktive šteje tudi tisto osebo,
ki je zaradi določenih okoliščin začasno nesposobna za delo, pa tudi pod nekaterimi drugimi
taksativno naštetimi pogoji.
Vendar izkušnje kažejo, da je pojem zadostnih sredstev težko opredeljiv, saj se aplicira na
vsako osebo posebej v skladu z njenim premoženjskim stanjem. V preambuli direktive je
izrecno navedena tudi prepoved razlikovanja na podlagi premoženja, zahteva po zadostnih
sredstvih pa pravzaprav določa prav to, diskriminacijo na podlagi premoženja. Vendar pa
sredstva ne smejo biti opredeljena v določenem znesku, ampak je potrebno upoštevati
osebne razmere konkretne osebe, kot to določa 8. člen. Nikakor pa ta znesek ne sme biti
postavljen višje od tistega, ki pomeni mejo za pridobitev socialne pomoči v zadevni državi za
njene državljane.
Država gostiteljica pa sme določiti, da mora oseba v razumnem roku in na nediskriminatoren
način prijaviti svojo prisotnost. Prijava pa se ne sme zahtevati prej kotv treh mesecih od
prihoda. Ob prijavi pri ustreznih organih se sme kot dokument za prijavo zahtevati le veljavna
osebna izkaznica ali potni list ter potrdilo o zaposlitvi ali dokazilo, da gre za
samozaposleno osebo, če pa ne gre za delavca ali samozaposlenosebo, pa mora državljan
priložiti tudi potrdilo o tem, da izpolnjuje pogoje iz 7. člena direktive, torej da ima zadostna
sredstva in ustrezno zdravstveno zavarovanje. Pravico do stalnega bivališča pridobi državljan
Unije načeloma po petih letih nepretrganega zakonitega prebivanja v državi članici
gostiteljici18, enako velja za njegove družinske člane. To pravico pridobijo po petih letih tudi
brezposelne osebe. Pravica do stalnega prebivanja prinaša dve bistveni prednosti. Prva je
prepoved uporabe izgona, druga pa je pomembna že pri samem ugotavljanju izpolnjevanja
pogojev. Posedovanje zadostnih sredstev za preživetje in ustreznega zdravstvenega zavarovanja
ni pogoj za njeno pridobitev, saj zadostuje legalno nepretrgano dovolj dolgo bivanje v
državi članici gostiteljici. Vsekakor direktiva pomeni pomemben mejnik na področju prostega
gibanja oseb v EU. Rok za prenos v notranjo ureditev držav članic je potekel 30. aprila
2006. Republika Slovenija je dolžnost prenosa v notranji pravni red izpolnila s sprejemom
18 Zaradi implementiranja direktive v nacionalne pravne rede, se je ta v pogoj vnesel tudi v Z- Tuj, ki je prej
določal osem letno obdobje. Ur. 1. RS, št. 42/93, 56/2001
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 40 od 73
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih .
Direktiva 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev
Zdaj bom na kratko predstavil direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.
decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, kar bom v
nadaljevanju tudi podrobneje predstavil19. Prav tako bom v samem nadaljevanju predstavil
sporočilo Komisije ES.
Člen 49 Pogodbe ES določa načelo, v skladu s katerim morajo države članice zagotoviti
svobodo opravljanja storitev v Skupnosti. Gre za temeljno svoboščino, ki zajema pravico,
da lahko ponudnik storitev s sedežem v državi članici začasno napoti delavce v drugo
državo članico zaradi opravljanja storitve v tej državi. Iz sodne prakse izhaja, da je svoboda
opravljanja storitev kot temeljno načelo Pogodbe lahko omejena samo s predpisi,
utemeljenimi z razlogi, navedenimi v členu 46 ES, in nujnimi razlogi splošnega interesa, ter
ob upoštevanju načel nediskriminacije in sorazmernosti.
Uporaba Direktive 96/71/ES za podjetja s sedežem v kateri od držav članic, ki v okviru
čezmejnega opravljanja storitev napotijo delavce na ozemlje katere od držav članic je
predvsem za :
- napotitev delavca na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavca
napotilo in pogodbenico, kateri so storitve namenjene,
- napotitev delavca v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od
držav članic,
Direktiva 96/71/ES (v nadaljnjem besedilu:«Direktiva« določa prisilne predpise, ki veljajo v
državi gostiteljici, ki se morajo uporabiti za napotene delavce, tako da se vzpostavi
''trdno jedro" pogojev za delo in zaposlitev ter postanejo obvezni za podjetja, ki delavce
napotijo na delo v drugo državo članico, kot j e država, v kateri ti delavci običajno delajo.
Direktiva ima jasen socialni cilj: zagotoviti napotenim delavcem, da njihov delodajalec v
času napotitve spoštuje nekatera pravila za zaščito, in sicer tiste države članice, v katero
so napoteni.
- agencije za začasno zaposlovanje posredujejo delavca podjetju uporabniku.
Komisija ES je 4.4.2006 izdala Sporočilo Komisije z naslovom Smernice o napotitvi delavcev
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 41 od 73
na delo v okviru opravljanja storitev.
Ta pravila zadevajo predvsem:
- najdaljša obdobja dela in najkrajša obdobja počitka, - najkrajše
trajanje plačanega letnega dopusta,
- najnižjo stopnjo plače,
- pogoje za zagotavljanje delavcev, zlasti iz agencij za zaposlovanje za določen čas, - varnost,
zdravje in higieno pri delu,
- zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za pogoje dela in zaposlitve nosečih žensk in žensk, ki
so nedavno rodile, otrok in mladih.
Direktiva se nanaša na zagotavljanje minimalnih pravic delavcem, ki jih podjetja v okviru
čezmejnih pogojev zagotavljanja storitev, napotijo na območje druge države članice (posting of
workers). Izraz posted worker - napoteni delavec, pomeni delavca, ki določen, omejen čas
opravlja delo v državi članici Evropske unije, ki ni država kjer delavec običajno
opravlja svoje delo. Države članice morajo zagotoviti, da se pravice in obveznosti, ki jih
imajo delavci, ki so napoteni na delo na območje njihove države, ne glede na to, da
njihovo zaposlitveno razmerje ureja pravo druge države, določene minimalne pogoje
zaposlitve, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali s kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi
odločbami, ki so razglašene za splošno veljavne v državi, kjer se delo opravlja.
Države članice so pravno zavezane, da sprejmejo potrebne določbe za uskladitev z Direktivo,
da sprejmejo ustrezne ukrepe za primere neupoštevanja teh določb ter da zagotovijo, da
so delavcem ali njihovim zastopnikom na voljo primerni postopki za uveljavljanje
obveznosti iz te direktive, ter da poskrbijo za sodelovanje med javnimi organi.
Cilj Direktive je uskladitev na eni strani pravice podjetij do opravljanja čezmejnih storitev v
skladu s členom 49 ES in na drugi pravic20 delavcev, ki so začasno napoteni na delo v
tujino zaradi opravljanja teh storitev. Zahteve direktive glede delovnopravnega statusa oz.
pravic tujih delavcev, ki začasno opravljajo delo v Republiki Sloveniji, so vključene tudi
v Zakon o delovnih razmerjih, in sicer v določbe, ki urejajo pravice delavcev, napotenih na
začasno delo v Republiko Slovenijo, ki jih mora zagotavljati tuji delodajalec, ter izjeme in
organ za spremljanje trga dela - zavod za zaposlovanje. Zakonu o delovnih razmerjih je
določena obveznost tujega delodajalca, ki delavcem, ki so na podlagi pogodb tujega prava
napoteni na začasno delo v Republiko Slovenijo, zagotavlja pravice v obsegu in višini, kot
20 Delovni čas, odmore, počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plača, varnost in zdravje pri delu, posebna varnost delavcev in zagotavljanje enakopravnosti. 3. člen in 213. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št.93706)
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 42 od 73
so v zakonu in kolektivni pogodbi s splošno veljavnostjo predvidene za delavce, zaposlene
po slovenskih predpisih. V ZDR so urejene tudi nekatere izjeme, ki jih dopušča tudi direktiva,
Zavod RS za zaposlovanje pa je določen kot institucija, ki spremlja tako delo. Delovni čas,
odmore, počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plača, varnost in zdravje pri delu, posebna
varnost delavcev in zagotavljanje enakopravnosti. 3. člen in 213. člen Zakona o delovnih
razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/07) Direktiva 96/71 določa, da če je v eni državi članici
predvidena minimalna plača, velja to tudi za v to državo napotenega delavca. Pojem
minimalne plače je običajno opredeljen s predpisi oziroma prakso posamezne države članice,
na katere ozemlje je delavec napoten.
Sporočilo Komisije ES smernice, ukrepi, zahteve za uporabo Direktive 96171/ES:
Evropski parlament je 16. februarja 2006 sprejel zakonodajno resolucijo o predlogu
direktive o storitvah na notranjem trgu vendar je Komisija predložila spremenjeni predlog, v
katerem ni več členov 24 in 25 prvotnega predloga, ki sta vsebovala posebne določbe o
napotitvi delavcev na delo. S tema dvema členoma je Komisija predlagala, da se odpravijo
nekatere upravne zahteve glede napotitve delavcev na delo. Komisija se je zavezala, da bo
pripravila smernice, ki bodo odražale dejansko stanje področju upravnih postopkov,
obravnavanih v členih 24 in 25. To sporočilo kaže vsem državam članicam smer, ki ji naj sledijo
za uskladitev s pravnim redom Skupnosti, kot je razložen v sodni praksi Sodišča Evropskih
skupnosti, ki se sklicuje na člen 49 Pogodbe ES, ter za učinkovitejše doseganje rezultatov,
zahtevanih v Direktivi.
- Zahteva, da je na ozemlju države članice na voljo zastopnik
Sodišče je v sodbi v zadevi Arblade13 in drugi razsodilo, da je lahko obveznost, da morajo
določeni dokumenti biti na voljo in shranjeni na naslovu fizične osebe s stalnim prebivališčem v
državi članici gostiteljici, ki jih hrani kot imenovan zastopnik ali poslovni pooblaščenec
delodajalca, tudi potem ko je delodajalec prenehal zaposlovati delavce v tej državi,
sprejemljiva samo, če nacionalni organi svoje naloge nadzora brez take obveznosti ne morejo
opravljati učinkovito. To sodno prakso bi bilo treba razložiti od primera do primera, vendar
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 43 od 73
lahko ugotovimo, da bi za izpolnitev te naloge moralo zadostovati imenovanje ene osebe
izmed napotenih delavcev, na primer delovodje, ki bi služila kot zveza med tujim podjetjem in
inšpektoratom za delo.
5. 3 Sklep, ki je bil sprejet
Na podlagi obstoječe sodne prakse je treba sklepati, da je zahteva države članice, da
morajo podjetja, ki napotijo delavce na delo na njeno ozemlje imeti na voljo zastopnika s
stalnim prebivališčem v državi članici gostiteljici, nesorazmerna glede na cilj zagotavljanja
nadzora nad pogoji za zaposlitev teh delavcev. Zadostovati bi moralo imenovanje ene
osebe izmed napotenih delavcev, na primer delovodje, ki bi služila kot vez med tujim
podjetjem in pristojnim nadzornim organom.
- zahteva, da se pridobi dovoljenje pri pristojnih organih države članice gostiteljice ali
se pri njih opravi registracija, ali katera koli druga enakovredna obveznost;
Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da nacionalni predpisi, ki se nanašajo na storitve in
ki zahtevajo izdajo delovnega dovoljenja za opravljene storite, so v nasprotju z ustaljeno
sodno prakso, ter pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev v smislu člena 49 ES
(sodba v zadevi Vander Elst , ki bo omenjena se posebej pri napotitvi delavcev iz tretjih
držav v Zvezno Republiko Nemčijo). Večje število držav članic namreč na primer na notranji
ravni predvideva sisteme izdajanja dovoljenj za agencije za zaposlovanje za določen čas, da
bi tako zagotovili, da imajo ta podjetja zadostna jamstva za izvajanje te dejavnosti.
Predhodno dovoljenje se lahko zahteva samo za izvajanje določenih dejavnosti, pod
pogojem, da je upravičena iz nujnih razlogov splošnega interesa in je to sorazmerno in v
skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o svobodi opravljanja storitev. Pri tej zahtevi je
treba upoštevati že opravljene nadzore in preverjanja v državi članici porekla.
12 Zadeva C – 279/00 ( Komisija proti Italjanski republiki), sodbe z dne 7. Februarja 2002,
točka 18.
13 Zadeva C – 369/96 in 376/96( javno ministrstvo proti Jean – Claude Arbalde in drugih),
sodba z dne 23.nov. 1999.
Sklep, ki je bil sprejet :
Na podlagi obstoječe sodne prakse je treba sklepati, da so predpisi, ki napotitev delavcev na
delo pogojujejo s predhodnim sistematičnim nadzorom, vključno z zahtevo po predhodni
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 44 od 73
posebni izdaji dovoljenja ali registraciji za napotitev, v nasprotju z zahtevami.
Skoraj polovica držav članic zahteva od ponudnikov storitev, ki napotijo delavce na delo
na njihovo ozemlje, da svojim organom predhodno predložijo izjavo. Namen teh izjav je
strani omogočiti nacionalnim organom, da se informirajo o napotitvi, pridobljene med
nadzori na kraju samem, in na drugi strani pomagati inšpektoratom za delo, da opravijo
oceno tveganja in svoj nadzor usmerijo na zelo tvegane primere ali podjetja.
Sodišče je v zadevi Komisija proti Luksemburgu , ki se je nanašala na zahtevo po delovnem
dovoljenju za napotenega delavca, državljana tretje države, v okviru opravljanja storitev,
izjavilo, da „bi obveznost, v skladu s katero mora podjetje, ki opravlja storitve, predhodno
obvestiti nacionalne organe o prisotnosti enega ali več napotenih zaposlenih delavcev,
predvidenem trajanju te prisotnosti ter izvajanju ali izvajanjih storitev, ki opravičujejo
napotitev, pomenila ukrep, ki bi bil enako učinkovit in manj omejevalen kot zadevna zahteva:
To bi tem organom omogočilo, da nadzorujejo upoštevanje luksemburških predpisov o
socialnem varstvu v času trajanja napotitve ob upoštevanju obveznosti, katere je podjetje že
prevzelo na podlagi predpisov socialnega prava, ki veljajo v matični državi članici".
V zvezi z napotitvijo delavcev, državljanov tretje države, s strani ponudnika storitev Skupnosti
je Sodišče v svoji sodbi v zadevi Komisija proti Nemčiji sklenilo, da „tako kot je v točki 27
sklepnih predlogov poudaril generalni pravobranilec, bi zahteva predhodne predložitve zgolj
izjave ponudnika storitev, ki potrjuje, da so zadevni delavci zakonito zaposleni v državi članici,
kjer jih to podjetje zaposluje, nacionalnim organom na manj omejevalen in enako učinkovit
način, kot je nadzor, izveden pred napotitvijo, zagotovila zakonitost položaja delavcev in
dejstvo, da le-ti opravljajo primarno dejavnost v državi članici, kjer ima sedež podjetje, ki
opravlja storitve. Taka zahteva bi omogočala nacionalnim organom, da bi nadzorovali te
podatke a posteriori, in v primeru nezakonitosti položaja navedenih delavcev sprejeli potrebne
ukrepe".
Kot takšno razumemo izjavo kot vrsta ukrepa države gostiteljice, ki je hkrati enako učinkovit in
kot predhodno dovoljenje, da se državam članicam omogoči, da so v vsakem trenutku
obveščene o prisotnosti napotenih delavcev iz tretjih držav na njihovem ozemlju.
Izjave se ne sme uporabljati za druge namene, kot je obveščanje, zlasti za namene nadzorovanja
ali registracije podjetij, ki opravljajo storitve, kar bi bilo enako sistemu izdajanja dovoljenj.
Sklep, ki je bil sprejet:
Na podlagi obstoječe sodne prakse Komisija meni, ob upoštevanju načela sorazmernosti od
ponudnika storitev najpozneje ob začetku del zahtevati izjavo, ki bi vsebovala podatke o
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 45 od 73
napotenih delavcih, trajanju, kraju in vrsti njihove storitve. Izjava bi lahko vsebovala navedbo,
ki bi potrjevala, da imajo napoteni delavci iz tretjih držav zakonsko urejen status v državi, v
kateri ima ponudnik storitev sedež, vključno glede zahtev za vizum, in so tam zakonito
zaposleni.
- zahteva, da se socialne listine vodijo in hranijo na ozemlju države gostiteljice in/ali pod
pogoji, ki veljajo za njeno ozemlje
Sodišče je v svoji sodbi v zadevi Arblade in drugi ugotovilo, da je lahko za učinkovito zaščito
delavcev, zlasti na področju varnosti in zdravja ter na področju delovnega časa potrebno, da se
nekateri dokumenti hranijo na dostopnem in jasno označenem mestu na ozemlju države članice
gostiteljice, da so na voljo organom te države, odgovornim za izvajanje nadzora, „zlasti kadar ni
organiziranega sistema sodelovanja ali izmenjave informacij med državami članicami, kot je
predvideno v členu 4 Direktive 96/71 /ES".
Zadeva C-244/04 (Komisija proti Nemčiji), sodba z dne 19. januar 2006
Država članica gostiteljica bi lahko še vedno zahtevala, da se na delovnem mestu hranijo
nekateri dokumenti, ki nujno nastanejo in se hranijo na kraju samem, kot so registri o
dejanskem delovnem času ali dokumenti o razmerah glede varnosti in zdravja na delovnem
mestu. Da se organom države članice gostiteljice omogoči, da nadzirajo pogoje za zaposlitev v
skladu z Direktivo, je priznano, da lahko od ponudnika storitev zahtevajo, da v primernem
roku predloži dokumente, ki se štejejo kot potrebni za izvedbo nadzorov.
Ni pa sprejemljivo, da se lahko zahtevajo dokumenti o socialni varnosti, saj zanje v matični
državi velja poseben postopek v skladu z Uredbo (EGS) št. 1408/71. Vendar pa je Sodišče
Evropskih skupnosti v sodbi v zadevi Arblade in drugi priznalo, da „so lahko informacije, ki
jih zahtevajo predpisi države članice, v kateri je registrirana dejavnost, in predpisi države
članice gostiteljice, različne v takem obsegu, da se nadzori, ki jih zahtevajo predpisi države
članice gostiteljice, ne morejo opraviti na podlagi dokumentov, ki se hranijo v skladu s predpisi
države članice, v kateri je registrirana dejavnost".
Sklep, ki je bil sprejet :
Na podlagi zgoraj navedene sodne prakse je treba sklepati, da bi morala država članica
gostiteljica, da se ji omogoči preverjanje upoštevanja pogojev za zaposlitev, določenih v
Direktivi, ob upoštevanju načela sorazmernosti imeti možnost, da zahteva, da se na
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 46 od 73
delovnem mestu hranijo dokumenti, ki tam nastanejo, kot so preglednice prihodov na delo in
odhodov z dela ali dokumenti o razmerah varnosti in zdravja na delovnem mestu. Država
članica gostiteljica ne more zahtevati drugega sklopa dokumentov, če informacije,
pridobljene iz dokumentov, ki jih zahtevajo predpisi države članice, v kateri je registrirana
dejavnost, v celoti zadostujejo za nujne nadzore v državi članici gostiteljici.
Sklep, ki je bil sprejet :
Na podlagi obstoječe sodne prakse je treba sklepati, da država članica gostiteljica ne sme
zahtevati dodatnih pogojev za napotene delavce iz tretjih držav, kadar so ti zakonito
zaposleni pri ponudniku storitev, ki ima sedež v drugi državi članici, brez poseganja v
pravico države gostiteljice, da preveri, ali so ti pogoji izpolnjeni v državi članici, v kateri je
registrirana dejavnost ponudnika storitev.
5. 4 Ukrepi, ki se uporabljajo za napotene delavce, državljane tretjih držav
V obstoječi sodni praksi o svobodi opravljanja storitev na podlagi člena 49 ES je
Sodišče razsodilo, da se lahko delavci, kadar so zakonito in običajno zaposleni pri ponudniku
storitev s sedežem v matični državi članici, napotijo na delo v drugo državo članico -
gostiteljico, ne da bi se zanje v tej drugi državi članici zahtevale upravne formalnosti,
kot je dovoljenje za delo.
Sodišče Evropskih skupnosti je v zadevi Komisija proti Nemčiji razsodilo, da zahteva, ki jo je
nemška zakonodaja uvedla za delavce, državljane tretjih držav, ki jih na delo napoti podjetje
s sedežem v drugi državi članici, da morajo biti zaposleni najmanj eno leto pri tem podjetju, da
se jim izda dovoljenje za prebivanje, ni v skladu s členom 49 ES. V tej zadevi je sodišče
potrdilo svojo sodbo v zadevi Komisija proti Luksemburgu, v kateri je razsodilo, da
zakonodaja, ki nalaga pogoj najmanj šestmesečne predhodne zaposlitve, presega tisto, kar se
lahko zahteva v okviru cilja socialne zaščite delavcev, državljanov tretje države, in tako ni
utemeljena.
5. 5 Dostop do informacij
Člen 4(3) Direktive jasno določa, da morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, da so
informacije o pogojih za delo in zaposlitev vsesplošno dostopne tujim ponudnikom storitev
in delavcem.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 47 od 73
Uporaba orodij za širjenje informacij o pogojih za delo in zaposlitev med napotitvijo ter o
obveznostih, ki jih je treba upoštevati, se lahko občutno izboljša. Za očitnejšo izboljšavo
naslednjih vidikov so potrebna dodatna prizadevanja:
- medtem ko se je število nacionalnih spletnih strani, namenjenih napotitvi na delo, občutno
povečalo, morajo države članice poskrbeti, da bodo bolje izkoriščale spletne možnosti in
izboljšale dostopnost in jasnost informacij, ki so na voljo na nacionalnih spletnih straneh,
- države članice morajo opredeliti, kateri del njihove nacionalne zakonodaje morajo
uporabljati tuji ponudniki storitev, in se izogibati temu, da bi zgolj navajale informacije o
delovnem pravu na splošno, ne da bi navedle, kateri pogoji veljajo za napotene delavce,
- informacije morajo biti na voljo tudi v drugih jezikih in ne samo v nacionalnem
jeziku (ih) države gostiteljice, uradi za zvezo morajo imeti na voljo osebje in druge vire, ki
omogočajo da izpolnjujejo svoje obveznosti na področju obveščanja,
- države članice bi morale imenovati kontaktno osebo, zadolženo za obravnavanje zahtev za
informacije, saj so pri takem načinu dela boljši rezultati kot pri veliki anonimni strukturi,
- uradi za zvezo se morajo prav tako opirati na učinkovito strukturo. Delovati morajo kot
posredniki med osebami, ki zahtevajo informacije, in drugimi pristojnimi nacionalnimi
organi.
5. 6 Sodelovanje med državi članicami
Obveznosti na področju sodelovanja med nacionalnimi organi, ki obvezujeta države članice,
da ustvarijo potrebne pogoje za to sodelovanje, so določene v prvem in drugem odstavku
člena 4 Direktive. Potrebno je vzpostavit nadzorni organ, ki bo odgovarjal na utemeljene
zahteve, na primer v zvezi s tem, ali ima družba, ki izvaja čezmejne storitve, dejansko
sedež v matični državi članici, ali na zahteve za dokazne dokumente, s pomočjo katerih
se ugotovi, ali se delavec obravnava kot delavec po zakonodaji države članice gostiteljice.
Zahteva za informacije lahko poteka tudi v drugi smeri, kadar želi, na primer, napoteni
delavec po končani napotitvi izvedeti, ali je dobil vse, do česar je imel pravico med
obdobjem napotitve na delo.Za nemoteno opravljanje nalog morajo biti uradi za zvezo in
nadzorni organi organizirani in opremljeni tako, da lahko učinkovito opravljajo svoje
naloge in hitro odgovorijo na zahteve. V tem okviru se lahko izkaže za nujno, da uradi za
zvezo in/ali nadzorni organi izvajajo preiskave ali pridobijo informacije iz drugih virov ali
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 48 od 73
organov (kot so zavodi za socialno varnost); v tem primeru bodo ravnali na enak način kot pri
notranjih primerih in v skladu z nacionalno zakonodajo.
Pobude, ki jih je Komisija sprejela v okviru skupine strokovnjakov (zlasti priprava kodeksa
ravnanja za dobro sodelovanje in sestava večjezičnega obrazca za izmenjavo informacij
med organi), lahko izboljšajo čezmejno sodelovanje.
Dolžnost vsake države članice je, da sprejmejo potrebne ukrepe, da bodo njihovi uradi za
zvezo in/ali nadzorni organi opremljeni s potrebno opremo in viri za učinkovito obravnavo
zahtev za informacije in čezmejno sodelovanje, ki jih pošljejo pristojni organi drugih držav
članic. Komisija bo še naprej podpirala države članice na tem področju, zlasti tako, da bodo
na voljo ustreznejši elektronski sistemi, in bo natančno spremljala njihov napredek.
Nadzor nad upoštevanjem direktive in ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru njenega
neupoštevanja.
Države članice morajo napotenim delavcem na njihovem ozemlju zagotoviti vse pravice v
skladu s 3. členom Direktive in da sprejmejo ukrepe za preprečevanje in boj proti kakršnemkoli
nelegalnemu ravnanju ponudnikov storitev, zlasti proti zavrnitvi omogočanja takšnih pogojev.
To je temeljni pogoj za vzpostavitev pogojev lojalne konkurence, ki napotitvi delavcev v
okviru čezmejnega opravljana storitev zagotavljajo verodostojnost. Države članice morajo tako
zagotoviti, da so vzpostavljeni nujni mehanizmi, ki zagotavljajo upoštevanje izvedbenih
ukrepov v zvezi z napotitvijo delavcev.
Napoteni delavci in/ali organizacije, ki jih zastopajo, bi morali imeti možnost, da
pristojnemu organu države članice gostiteljice neposredno predložijo pritožbo, s pritožbami
delavcev ali konkurenčnih podjetij pa bi moralo biti možno sprožiti uporabo ukrepov.
Čeprav bi ta možnost lahko prispevala k izboljšanju nadzora in uporabe zakonodaje,
pomeni tudi, da ima nadzorni organ na voljo potrebna sredstva in pooblastila za
zagotavljanje spremljanja teh pritožb.
Države članice morajo stalno ocenjevati učinkovitost inšpektoratov za delo in drugih
nadzornih sistemov ter razmisliti, kako bi se jih dalo izboljšati v skladu z obveznostmi, ki
jih imajo v skladu z Direktivo. Ta ukrep se lahko podpre z okrepitvijo sodelovanja med
nacionalnimi organi, odgovornimi za nadzor (med katerimi so inšpektorati za delo) vidikov v
zvezi z Direktivo. Predstavniki inšpektoratov za delo ali drugih organov, pristojnih za
uporabo Direktive, bi se morali sestati najmanj enkrat na leto v okviru skupine
strokovnjakov za napotitev delavcev na delo.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 49 od 73
Države članice morajo za primere neupoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz Direktive, na
podlagi člena 5 Direktive sprejeti ustrezne ukrepe. Lahko izberejo primerne instrumente, ki
se uvedejo, vendar morajo ti zadevnim osebam zagotavljati učinkovito zaščito njihovih
pravic in biti podobni instrumentom, ki se v izključno nacionalnih primerih uporabijo pri
kršitvi nacionalne zakonodaje. Kadar se ugotovijo nepravilnosti, morajo države članice
predvideti ukrepe skupaj s kaznimi, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Prav tako
lahko uvedejo ustrezne postopke, ki bodo delavcem in/ali njihovim zastopnikom omogočali
uveljavljanje njihovih pravic. Nujni pogoj v tem okviru je, da se omogoči dostop
napotenih delavcev do sodišč, vključno do arbitražnih postopkov in postopkov
posredovanja, v enakem okviru kot nacionalnim delavcem.
Sodišče Evropskih skupnosti je v postopku za predhodno odločanje odločilo sistemu skupne
odgovornosti in solidarnosti za splošna ali glavna podjetja. Sodišče je menilo, da 5. člen
Direktive, razložen ob upoštevanju člena 49 ES, ne nasprotuje uporabi takega sistema kot
ustreznega ukrepa v primeru neupoštevanja Direktive. Sodišče je prav tako ugotovilo, da
tak ukrep ne sme presegati tistega, kar je nujno za dosego zadanega cilja, in zadevo
vrnilo nacionalnemu sodišču, da bi to sodbo uporabilo v zadevnem primeru. Države
članice se poziva, da ocenijo vpliv uvedbe sorazmernega in nediskriminatornega ukrepa te
vrste v njihovo nacionalno zakonodajo. Države članice, ki že imajo na voljo podoben
sistem, bi morale oceniti njegovo učinkovitost kot sorazmernega in nediskriminatornega
ukrepa v primeru neupoštevanja Direktive.
Da bi izpolnile svoje obveznosti, se države članice poziva, da ponovno proučijo svoje
nadzorne sisteme in izvajanje Direktive. Zlasti se jih poziva, da zagotovijo, da so
vzpostavljeni mehanizmi za odpravo pomanjkljivosti ter ustrezni in sorazmerni nadzorni
ukrepi in da se lahko ponudnike storitev učinkovito kaznuje. Komisija si prizadeva
sodelovati z državami članicami, da bi izboljšala čezmejno sodelovanje inšpektoratov za delo
na področjih, zajetih v Direktivi, o napotitvi delavcev na delo.
Treba je pojasniti nadzorne ukrepe, h katerim se lahko države članice zatečejo na podlagi
člena 49 ES, kot je razložen v sodbah Sodišča, in izboljšati dostop do informacij in upravnega
sodelovanja. Države članice bi morale ukrepati, da bi smernice, navedene v tem sporočilu, čim
prej imele dejanske učinke. Komisija bo v naslednjih dvanajstih mesecih sprejela poročilo,
ki bo opisalo stanje v vseh državah članicah glede na vse vidike, obravnavane v tem
sporočilu in tako ocenila doseženi napredek na tem področju. Da bi Komisija sledila
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 50 od 73
razvoju stanja v državah članicah in bi lahko objektivno ocenila na podlagi zgoraj
predstavljenih smernic, bo:
- čim prej na nacionalne organe in socialne partnerje naslovila podroben vprašalnik, v
katerem ne bodo povabljeni samo, da pojasnijo svoje ukrepe, ampak da tudi navedejo,
kako dojemajo in ocenjujejo ukrepe ali dejanja, ki so jih sprejeli drugi organi ali socialni
partnerji, članicami, določenemu v 4. in 5. členu Direktive, ni prišlo do opaznejšega
izboljšanja dala obrazec na voljo uporabnikom na svoji spletni strani, da jim bo omogočila,
da delijo svoje pozitivne ali negativne izkušnje na področju pridobivanja informacij,
mednarodnega sodelovanja in nadzora ter uporabe zakonodaje,
- dosledno nadzirala in ocenjevala ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, da bi olajšale
dostop do informacij in uporabljale kodeks dobrega ravnanja ter standardizirani obrazec
za izmenjavo informacij.
Te bo Komisija po tem programu spremljanja ugotovila, da pri upoštevanju določb
zakonodaje skupnosti, ki veljajo v tem primeru, in/ali pri sodelovanju med državami, bo
sprejela ukrepe, s katerimi bo popravila te razmere.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe,
samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (OJ L 149/71, s
spremembami in dopolnitvami) ter Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za
izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (OJ L 74/72, s spremembami in dopolnitvami)21
velja za Slovenijo od vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. Republika Slovenija izda delavcem,
napotenim na delo v tujino obrazec E 101 SI - Potrdilo o zakonodaji, ki se uporablja (v
nadaljevanju: obrazec E 101 SI), kadar so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji:
- da je napotena oseba zavarovana pred napotitvijo na delo,
- da obstaja pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini oziroma aneks k obstoječi
pogodbi o zaposlitvi, skladno s 212. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur.I. RS, št. 42/02,
79/06, 103/07 - ZDR)
- da obstaja pogodba s tujim podjetjem, po kateri samozaposleni delavec zanj opravlja
določeno delo v tujini
- da gre za plačano zaposlitev,
21 Uredbi Sveta ( EGS) št. 1408 ter št. 547/72 veljata za vse države članice EU ter za države. ki so pristopile k sporaz
Evropskem gospodarskem prostoru( Islandija, Norveška, Lichtenstein) in Švico. Uredba Sveta ( EGS) št. 1408/71 in Uredba
Sveta ( EGS) št. 574/72 na državljane tretjih držav, za Švico še ne velja.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 51 od 73
- da delovno razmerje obstaja celotno obdobje napotitve na delo v tujino,
- da skupno obdobje trajanja napotitve, z vsemi podaljševanji ne sme preseči dobe 5 let,
- da gre za napotitev v drugo državo članico,
.- da ne gre za zamenjavo druge že napotene osebe, ki ji je potekla napotitev,
- da je bil delavec samozaposlen na ozemlju države pošiljateljice, preden začne delati na
ozemlju države zaposlitve
- da mora samozaposleni delavec še naprej izpolnjevati pogoje v državi pošiljateljici in sicer
pogoje, ki mu omogočajo nadaljevanje dejavnosti po vrnitvi .
Za napotitev na delo v tujino ne gre v sledečih primerih:
- če podjetje, v katero je bila zaposlena ali samozaposlena oseba napotena, da to osebo na
razpolago drugemu podjetju v državi članici, v kateri se to podjetje nahaja,
- če je delavec, napoten v državo članico, dan na razpolago podjetju, ki se nahaja v drugi
državi članici,
- če je delavec zaposlen v državi članici z namenom, da ga podjetje, ki se nahaja v drugi
državi članici, pošlje podjetju v tretji državi članici,
- če zaposlena oseba v obdobju, ko je napotena na delo v drugo državo članico, zamenja
delodajalca, bodisi v državi, iz katere je napotena ali se zaposli pri drugem delodajalcu v državi
zaposlitve.
Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 ter št. 574/72 veljata za vse države članice EU
Pojmuje se, da je delavec napoten na delo v drugo državo članico EU, ko ga podjetje, ki
posluje v državi članici in kateremu delavec »običajno pripada«, napoti na ozemlje druge
države članice, da bi zanj opravi določeno delo, vendar le pod pogojem, da predvideno
trajanje tega dela ne presega dvanajst mesecev in da s tem ne nadomesti drugega delavca,
ki je zaključil svoje obdobje napotitve.
Glavni pogoj je, da obstaja in se vzdržuje neposredno razmerje med podjetjem, ki je
delavca napotilo, in napotenim delavcem v celotnem obdobju napotitve. Neposredno razmerje
med podjetjem, ki je delavca napotilo, in napotenim delavcem se presoja po določenih načelih,
nastalih na podlagi podrobne razlage pravil in sodne prakse Skupnosti ter vsakdanje prakse.
Ta načela so :
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 52 od 73
- razmerje, ki izhaja iz jasno izražene volje obeh strani glede pogodbe o zaposlitvi, se mora
ohranjati,
- izključno podjetje, ki je napotilo delavca, lahko prekine pogodbo o zaposlitvi (odpustitev),
- samo podjetje, ki je delavca napotilo, lahko določi »naravo« dela, ki ga opravlja napoteni
delavec, ne določi sicer natančno vrste in načina opravljanja dela, temveč na splošno končni cilj
dela ali osnovno storitev, ki mora biti zagotovljena,
- plačilo delavcu mora zagotoviti podjetje, ki je sklenilo pogodbo, ne glede na to kdo dejansko
izplača plačo delavcu.
Zelo pomembna je pravna veljava obrazca E101 , saj dokazuje dejstvo, da je delavec do
določenega datuma, preden je napoten v drugo državo, vključen v sistem socialnega varstva
domače države članice, tako da ni zavezan k plačilu socialnih prispevkov v gostujoči državi
članici. Pomemben je 42. člen Pogodbe o ES (PES), saj podeljuje Svetu EU pristojnost za
sprejetje ukrepov na področje socialne varnosti, ki so potrebni za zagotovitev svobodnega
gibanja delavcev. 14. junija 1971 je Svet sprejel uredbo 1408/71 o uporabi sistemov
socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti,
vendar jo je posodobil z Uredbo Sveta (EGS) št. 2001/83 z dne 2. junija 1983 in Uredbo
Sveta (EGS) št. 2195/91 z dne 25. junija 1995.
Ta uredbe je prinesla enoten sistem pravil, katerih cilj je zagotoviti delavcem migrantom
vključitev v sistem socialne varnosti samo ene države članice, ter posledično s tem
preprečiti nastanek zapletov v zvezi z konflikti med sistemi socialne varnosti več držav
članic. Temeljno načelo te uredbe določa, da za delavca, zaposlenega na ozemlju ene
države članice, velja zakonodaja te države, tudi če stalno prebiva na ozemlju druge
države članice ali če je registrirani sedež ali poslovna enota njegovega delodajalca na
ozemlju druge države članice. Vendar pa se to načelo uporablja v skladu z nekaterimi izjemami
in posebnostmi.
Tako uredba med drugim določa t.i. pravilo napotenih delavcev, po katerem za delavca, ki ga
podjetje, ki mu ponavadi pripada, napoti na ozemlje druge države članice, da tam opravlja delo
za to podjetje, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje tega
dela traja več kot dvanajst mesecev in če oseba ni poslana, da nadomesti drugo osebo, ki ji je
potekla napotitev . Sodišče ES je v svoji sodni praksi razložilo, da je namen tega pravila
pospeševanje prostega opravljanja storitev, tako da se olajšuje položaj podjetij, ki izvajajo
napotitve delavcev v druge države članice, tako da se z odpravo administrativnih zapletov in
ovir s področja pretoka delavcev olajšuje gospodarski preboj na trg drugih držav članic.
Za delodajalce, ki imajo sedež podjetja v Mariboru obrazec izdajo in potrdijo na Zavodu za
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 53 od 73
zdravstveno zavarovanje Slovenije, Sodna ulica 15, Maribor, oddelek za mednarodna
zavarovanja.
Drugi odstavek 13. člena uredbe , 14. člen uredbe.
Da bi se delavčeva pravice zagotovile v največjem možnem obsegu, je bila v skladu z uredbo
ustanovljena posebna upravna komisija za socialno varnost delavcev migrantov, ki ima
dolžnost obravnavanja vseh vprašanj in zadev v zvezi z uporabo in razlago določb te uredbe.
Ta je sprejela več odločb glede pravila napotenih delavcev. Za spodaj naveden primer je
glede pravila napotenih delavcev veljala odločba št. 128, ta pa določa dva pogoja, pod
katerima se uporablja pravilo napotenih delavcev, in sicer:
- da obstaja v obdobju napotitve neposredno razmerje med tem podjetjem in
delavcem,
- da ponavadi to podjetje opravlja svojo dejavnost na ozemlju prve države članice, to
je da v primeru podjetja, katerega dejavnost je začasno posredovanje osebja drugim
podjetjem, to ponavadi posreduje osebje uporabnikom s sedežem na ozemlju te
države članice z namenom, da bi jih zaposlilo na tem ozemlju.
Zdaj veljavna odločba » pogoj, da to podjetje običajno opravlja svojo dejavnost na
ozemlju prve države članice« opredeljuje tako, da zahteva da podjetje ponavadi izvaja
znaten obseg dejavnosti na ozemlju prve države članice. Prvi pogoj »neposrednosti« pa
ostaja enak. Formalnosti za napotene delavce določa uredba 574/72, ki v ta namen določa,
da nosilec socialnega varstva države članice, katere zakonodaja ostaja veljavna, izda
potrdilo, ki dokazuje, da ostane za delavca ta zakonodaja veljavna do določenega datuma.
To potrdilo se izdaja v obliki obrazca, ki je znan pod imenom obrazec o napotitvi ali obrazec
E 101 SI.
Na podlagi primera Herbosch Kiere, je po pritožbi urada za socialno varnost sodišče druge
stopnje na Sodišče ES naslovilo vprašanje v predhodno odločanje glede uredbe.
Primer Rush Portuguesa, C-113/89
Odločba št. 128 z dne 17. oktobra 1985 o uporabi členov 14(1)(a) in 14b(1) uredbe 1408/71,
ta je bila kasneje nadomeščena z odločbo št. 162 z dne 31. maja 1996 in nato še odločbo št.
181 z dne 13. decembra 2000
Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje
Uredbe št. 1408/71, spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 200 i/83 z dne 2.
junija 1983 in spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2195/91 z dne 25. junija 1991.
Rijksdienst voor Sociale Zekerheid proti Herbosch Kiere NV, primer C-2/05, sodbe Sodišča ES
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 54 od 73
z dne 26. januarja 2006. Družba Herbosch Kiere je za posel opažnih in betonskih v del v Belgiji
pridobila delavce irskega podjetja ICDS Constructors, vsi delavci so imeli obrazec E101 in
plačane prispevke za socialno varnost na Irskem. Kljub temu je belgijski inšpektorat za
socialne zadeve menil, da je dejanski delodajalec družba Herbosch Kiere, ki je posledično
morala plačati prispevke na podlagi belgijskega sistema socialne varnosti. Družba je morala
plačati 90.000 evrov prispevkov, hkrati pa vložila tožbo za njihovo vračilo. Sodišče prve
stopnje je zahtevku v večini ugodilo. 1408/71 in pravne veljave obrazca E 101. Vprašanje
se je nanašalo na to, ali in koliko certifikat E 1O1 zavezuje notranji pravni red države
gostiteljice glede obstoja neposrednega razmerja med podjetjem, ki napotuje delavca, in
napotenim delavcem v obdobju napotitve. Ohranitev neposrednega razmerja med podjetjem s
sedežem v državi članici in delavci, ki jih je napotilo na ozemlje druge države članice, v
obdobju njihove napotitve, je namreč eden izmed pogojev, ki se zahtevajo za uporabo
izjeme iz člena 14(1) (a) uredbe 1408/71. Izjava v obrazcu E 101 temelji na obstoju takega
razmerja.
Slovensko pravobranilstvo je v pisnem stališču Sodišču ES predlagalo, naj na
postavljena vprašanja odgovori, da sodišče države gostiteljice ne sme preizkušati in
odločati o tem, ali obstaja neposredno razmerje med podjetjem, ki je delavca napotilo, in
med napotenim delavcem. Sodišče države članice, ki ni izdala tega potrdila, je namreč
zavezano upoštevati to potrdilo in ga ni pristojno razveljaviti. Sodišče ES je v odločitvi
poudarilo, da je namen tega obrazca olajšati prost pretok delavcev in svobodo opravljanja
storitev. V njem pristojni nosilec države članice, kjer ima podjetje sedež, izjavlja, da se za
delavce, ki so napoteni, v obdobju napotitve še naprej uporablja njegov sistem socialne
varnosti. Ta obrazec zaradi načela, na podlagi katerega morajo biti delavci vključeni v en
sam sistem socialne varnosti, neizogibno vključuje, da ni mogoče uporabiti sistema druge
države članice.
Sodišče ES je poudarilo tudi, da načelo lojalnega sodelovanja iz 10. člena PES zavezuje nosilca
izdajatelja (v domači državi), da pravilno presodi dejstva, ki so relevantna za določitev
zakonodaje, ki se uporablja na področju socialne varnosti, in zagotovi točnost navedb, ki
jih najdemo v obrazcu E 101. Posledično je obrazec E 101 zavezujoč za pristojnega
nosilca socialne varnosti države članice, v katero so ti delavci napoteni, ker pomeni
domnevo o pravilnosti vključitve napotenih delavcev v sistem socialnega varstva države
članice, kjer ima sedež podjetje, ki je te delavce napotilo. Drugačna rešitev, bi pomenila
kršitev načela vključitve zaposlenih v en sam sistem socialnega varstva, predvidljivost
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 55 od 73
sistema, ki se uporablja, in tako pravne varnosti. Dejansko bi lahko v primerih, ko bi bilo
težko določiti sistem, ki se uporablja, v škodo zadevnih delavcev vsak od pristojnih nosilcev
obeh zadevnih držav članic menil, da se zanje uporablja njegov sistem socialne varnosti.
Glede na to je Sodišče ES sklenilo, da mora dokler se obrazec E101 ne odvzame ali
razglasi za neveljavnega, pristojni nosilec države članice, v katero so napoteni zadevni
delavci, upoštevati, da zanje velja zakonodaja socialne varnosti države, kjer ima sedež
podjetje, ki jih zaposluje, in naj posledično ta nosilec za zadevne delavce ne bi določil svojega
sistema socialne varnosti.
Pristojni nosilec socialne varnosti države članice, ki je izdal ta obrazec, ga je zavezan
ponovno preučiti, če pristojni nosilec gostujoče države članice dvomi o točnosti dejstev, na
katerih obrazec temelji, in o navedbah v njem. Če se zadevni nosilci socialne varnosti ne
sporazumejo glede presoje dejstev in uporabe uredbe št. 1408/71, jim je na voljo pritožba
pri omenjeni upravni komisiji. Če upravni komisiji ne uspe uskladiti mnenj pristojnih
nosilcev glede zakonodaje, ki se uporablja v zadevnem primeru, je državam članicam na
voljo, da pred Sodiščem ES uvedejo postopek proti domači državi članici napotenih
delavcev zaradi neizpolnitve obveznosti v skladu z 227. členom PES. S tem omogočijo
Sodišču ES , da prouči vprašanje zakonodaje, ki se uporablja za navedene delavce, in s tem
resničnost navedb v obrazcu E 101. Ne morejo pa nosilci socialnega zavarovanja v državi.
Enak predlog kot Slovenija sta Sodišču ES podala tudi Irska in Združeno Kraljestvo. Članici
gostiteljici sta zadeve predložiti sodišču te države tako, da bi slednje razglasilo obrazec E 101
za neveljavnega. V takem primeru bi bil namreč ogrožen sistem, ki temelji na lojalnem
sodelovanju med pristojnimi nosilci držav članic. Obrazec E 101 je, dokler se ne odvzame ali
razglasi za neveljavnega, v notranjem nacionalnem pravnem redu države članice, v katero
so napoteni zadevni delavci, zavezujoč in zato zavezuje: njene institucije socialne varnosti.
Zato je Sodišče ES sklenilo, da sodišče države članice gostiteljice glede potrditve elementov,
na podlagi katerih je bilo izdano potrdilo, zlasti glede obstoja neposrednega razmerja med
podjetjem, ki napotuje delavca, in napotenim delavcem, ni pristojno za preverjanj e veljavnosti
obrazca E 101.
Splošno pravno pravilo, ki izhaja iz odločitve Sodišča ES v tem primeru, je torej, da
obrazec E101, ki je izdan v skladu z uredbo 574/7222, zavezuje pristojne institucije
22 Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. Marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 1408/71,
spremenjena ter posodobljena z Uredbo Sveta ( EGS) št. 200 i/83 z dne 2 junija 1983 ter spremenjena z Uredbo Sveta (
EGS) št. 2195/91 z dne 25 junija 1991.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 56 od 73
socialnega varstva in sodišča države članice, v katero so napoteni delavci, dokler ga organi
države članice, ki so ga izdali, ne odvzamejo ali razglasijo za neveljavnega.
Posledično tako sodišča države gostiteljice navedenih delavcev, kot tudi noben drug organ
te države, niso pristojni preverjati obrazca E 101, niti obstoj elementov, na katerih ta temelji,
zlasti ne obstoj neposrednega razmerja med podjetjem s sedežem v državi članici in
delavci, ki jih je napotilo na ozemlje druge države članice, ki ga med pogoji za izdajo
obrazca navaja odločba upravne komisije za socialno varnost delavcev migrantov.
Morebitna presoja že izdanih obrazcev E101 je torej v izključni pristojnosti organov v državi,
ki j e te obrazce prvotno izdala.
6. ZAPOSLOVANJE V SLOVENIJI
6. 1 Zaposlovanje pred 1. 5. 2004 ter po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
( stare ter nove članice UE)
Prvi dve leti po pristopu Slovenije k EU (1. maj 2004) sedanje države članice EU ohranijo
nacionalne ukrepe zaposlovanja slovenskih državljanov, vsaka država članica pa sme z
notranjimi pravnimi ukrepi te pravice povečati, vključno s polnim dostopom do trga dela že z
dnem pristopa k EU23. Enako izvaja v skladu z načelom vzajemnosti tudi Slovenija za
državljane dosedanjih držav članic.
Pred začetkom naslednjega 3-letnega prehodnega obdobja mora vsaka država članica EU
sporočiti Evropski komisiji, ali bo glede na stanje na trgu dela še naprej uporabljala
Sedemletno prehodno obdobje, ki je razdeljeno na 2 1eti, 3 leta, velja le za prosto gibanje
delavcev, in sicer med Slovenijo in 15 sedanjimi državami članicami EU: Avstrijo, Belgijo,
Dansko, Finsko, Francijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburgom, Nemčijo, Nizozemsko,
Portugalsko, Španijo, Švedsko ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske.
23 Ob tem je potrebno poudariti, da so Irska, Švedska in Velika Britanija že s 1.5.2004 liberalizirale dostop do trga
delovne sile, Španija, Portugalska, Finska in Islandija (sicer članica EGP) pa s 1.5.2006, tako da slovenski državljani
za zaposlovanje v teh državah ne potrebujejo delovnega dovoljenja in obratno. Državljani omenjenih držav pa se
morajo prijaviti na Zavodu za zaposlovanje zaradi vodenja evidence stanja na trgu delovne sile.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 57 od 73
Ob tem je potrebno poudariti, da so Irska, Švedska in Velika Britanija že s 1.5.2004
liberalizirale dostop do trga delovne sile, Španija, Portugalska, Finska in Islandija (sicer
članica EGP) pa s 1.5.2006, tako da slovenski državljani za zaposlovanje v teh državah ne
potrebujejo delovnega dovoljenja in obratno. Državljani omenjenih držav pa se morajo
prijaviti na Zavodu za zaposlovanje zaradi vodenja evidence stanja na trgu delovne sile. Če je
posamezna država članica glede na stanje na svojem trgu ugotovila, da ni več potrebe po
prehodnem obdobju, potem bo veljalo prosto gibanje delavcev.
V nasprotnem primeru, če se pojavijo resne motnje na trgu dela posamezne države
članice, lahko država članica EU letu 2009, uporablja nacionalno zakonodajo. Vendar pa bo
prehodno obdobje še za dve leti lahko podaljšala le tista država, ki bo dokazala resne
dejanske ali grozeče posledice liberalizacije za svoj trg delovne sile.
Glede na to, da je Slovenija med pogajanji o pristopu k EU uveljavila načelo
vzajemnosti, lahko tudi naša država v času sedemletnega prehodnega obdobja nasproti
vsaki stari državi članici EU, ki uveljavlja nacionalne ukrepe v zvezi s prostim gibanjem
delavcev, uveljavlja enake ukrepe. Po prvih dveh letih članstva v EU , natančneje 25. maja
2006, pa se je Vlada Republike Slovenije odločila, da ukinja vzajemnost in uveljavlja
prosto-gibanje-delavcev- državljanov EU in EGP. -Na takšno odločitev vlade sta vplivali
predvsem dejstvi, da ukinitev vzajemnosti ne bo ogrozila slovenskega trga dela in da bo
Republika Slovenija s to odločitvijo potrdila svoja dosedanja prizadevanja za uveljavitev
prostega pretoka oseb znotraj držav EU.
6. 2 Zaposlovanje državljanov novih držav članic EU v Sloveniji
Med Slovenijo in novimi državami članicami velja prosto gibanje delavcev. Slovenija bo v
primeru motenj na slovenskem trgu dela uporabila »varnostno klavzulo« in na ta način omejila
dostop do slovenskega trga dela, seveda pod pogoji, določenimi za uveljavitev varnostne
klavzule.
Varnostna klavzula pa je ukrep oziroma ponovna omejitev dostopa do trga dela
posamezne države članice EU v času sedemletnega prehodnega obdobja. Če sedanja država
članica EU preneha izvajati nacionalne ukrepe in uveljavi prosto gibanje delavcev, lahko
zaprosi Evropsko komisijo za dovoljenje, da v primeru resnih težav na svojem trgu dela ali
grožnje le-teh, ponovno uvede omejitve. Komisija odloči katere omejitve lahko posamezna
država uvede in za koliko časa. V zelo nujnih primerih lahko država članica sama uporabi
varnostno klavzulo in o tem naknadno obvesti Evropsko komisijo. Med novimi državami
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 58 od 73
članicami EU sicer velja prosto gibanje oseb, z možnostjo, da lahko uvedejo varnostno
klavzulo nasproti katerekoli nove države članice, pod pogojem, da katerakoli stara država
članica EU uveljavlja nacionalno zakonodajo zoper katerokoli novo državo članico EU.
Državljani novih držav članic EU po 1. maju 2004 za zaposlitev v Sloveniji ne
potrebujejo več delovnega dovoljenja. Delavci teh držav so pri zaposlovanju oziroma
iskanju zaposlitve izenačeni z domačimi delavci. Izpolniti je potrebno le obrazec za prijavo na
Zavodu RS za zaposlovanje, ki pa ni pogoj za dostop na trg dela, temveč se izdaja le
zaradi vodenja evidence stanja na trgu dela v Sloveniji. Prijavo je delodajalec dolžan
opraviti v 8 dneh po začetku zaposlitve.
6. 3 Priznavanje poklicnih kvalifikacij
To pomeni poklicno, strokovno ali univerzitetno izobrazbo in vse poklicne usposobljenosti, ki
jih je kandidat pridobil po programu izobraževanja in usposabljanja v EU na podlagi katerih je
pridobil pravico do opravljanja določenega poklica oz. poklicne dejavnosti v EU in
poklicne izkušnje, pridobljene pri opravljanju poklica oz. poklicne dejavnosti v okviru EU.
Največjo moč pri vprašanju priznavanja poklicnih kvalifikacij ima inšpekcijski nadzor od
katerega je odvisno priznavanje oziroma nepriznavanje poklicnih kvalifikacij.
Ker posamezne države članice na nacionalni ravni regulirajo določene poklice je to ovira
prostemu pretoku oseb, zato se je med državami članicami EU vzpostavil sistem vzajemnega
priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki ga urejajo splošne in področne direktive. Poznamo
namreč dva sistema priznavanja kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev in regularnih
poklicnih dejavnosti :
- samodejno priznavanje kvalifikacij, ki jih določajo področne direktive24. Države članice
EU so se sporazumele o minimalnih standardih usposabljanja in izobraževanja,
potrebnega za pridobitev kvalifikacije na tem področju, in se dogovorile o ustreznih
dokazilih, ki izkazujejo tako kvalifikacijo,
- sistem splošnega priznavanja temelji na sistemu vzajemnega splošnega priznavanja
poklicnih kvalifikacij, kjer je usposobljenost kandidata za opravljanje reguliranega poklica v
24 Predvsem direktive za: zdravnika, zobozdravnika, medicinsko sestro, babico, arhitekta, veterinarja in farmacevta.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 59 od 73
določeni državi članici EU podvržena nadzoru pristojnih organov v državi članici EU.
Države članice EU morajo omogočiti opravljanje določenega poklica vsakemu državljanu
druge države članice EU, če lahko ta oklic opravlja v matični državi.
Postopke priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih
poklicev in dejavnosti v Sloveniji vodi slovensko Ministrstvo za delo,družino in socialne
zadeve. Pri splošnem sistemu priznavanja kvalifikacij gre za splošno priznavanje diplom,
načelo medsebojnega zaupanja ter prilagoditev. Za določene poklice se lahko zahteva
prilagoditveni staž ali dodatni izpit. Poudarek je na pridobljenemu znanju in izkušnjam in ne
toliko formalni izobrazbi oz. diplomi. Država članica mora preveriti, ali poklicne izkušnje,
pridobljene po pridobitvi izobrazbe, nadomestijo oziroma zmanjšajo razlike med izobrazbo v
državi članici izdane diplome na eni strani in gostujoče države članice na drugi strani. Po metodi
sektorskega priznavanja poklicnih kvalifikacij se glede na sektorsko direktivo določi poklic
(npr. inženir) v vseh državah članicah, če ima listina o določeni izobrazbi naziv, naveden v
sektorski direktivi o določenem poklicu za vsako posamezno državo članico. V takem primeru
je izobrazba skladna z direktivo in se priznava v vseh državah članicah brez kakršnihkoli
dodatnih zahtev in preverjanja ustreznosti znanja.Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij
državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oz. reguliranih
poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. 1. RS, St 21/2001, v nadaljevanju ZPKEU) je
bil sprejet leta 2002 , ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic EU za
opravljanje reguliranih poklicev oz. reguliranih poklicev dejavnosti v Republiki Sloveniji,.
Ta zakon se nanaša na državljane članice EU, ki so pridobili kvalifikacije v državi članici
EU in želijo kot zaposlene ali samozaposlene osebe v Sloveniji opravljati določen
reguliran poklic ali dejavnost, ki ga ali jo določa nacionalni predpis. Predpis, ki vpliva na
ZPKEU pa je kasnejši Pravilnik o podrobnejših pravilih postopka priznavanja kvalifikacij za
opravljanje regularnih poklicev oziroma regularnih poklicnih dejavnosti v Republiki
Sloveniji na podlagi področnih direktiv, najpomembnejša direktiva, ki jo je potrebno v zvezi s
tem omeniti pa Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju
poklicnih kvalifikacij. ZPKEU velja tudi za državljane tretjih držav, ki so pridobili
kvalifikacije v državi članici EU. Kandidat bo za postopek priznanja poklicne kvalifikacije
glede na ZPKEU vloži vlogo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki bo v
postopku odločalo o priznavanju poklicne kvalifikacije. Državljani tretjih držav, ki ne bodo
imeli priznane kvalifikacije v kateri od držav članic EU, pa morajo v državah članicah EU
svoje diplome oz. spričevala nostrificirati po veljavnih predpisih držav članic EU.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 60 od 73
6. 4 Omrežje EURES
EURES je kratica za European Employment Services. EURES je omrežje javnih služb za
zaposlovanje in njihovih nacionalnih partnerjev. EURES pospešuje razvoj mednacionalnega in
čezmejnega sodelovanja med članicami omrežja in njihovimi partnerji Članice so vse države
EU in države, ki so pristopile k Skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru. Vodi ga
Evropska Komisija zaradi uresničevanja prostega pretoka delavcev. EURES zagotavlja in
posreduje informacij o prostih delovnih mestih, iskalcih zaposlitve, informacij o delovnih in
življenjskih pogojih, informacij o trgu dela. Opravlja tudi naloge posredovanja zaposlitev,
osebno svetovanje in informiranjem strank, tako delodajalcev, brezposelnih in
zaposlenih in njihovimi člani. Vse države članice pošiljajo prosta delovna mesta, ki so
objavljen na nacionalni ravni v skupno bazo podatkov o prostih delovnih mestih za
objavo na EURES portalu. Cilj EURES-a je, da evropskim delodajalcem pomaga pri
iskanju delavcev in da posreduje koristne informacije o zaposlovanju na evropskem trgu
dela. S to pomembno mrežo lahko iščemo življenjepise primernih kandidatov in enostavno
stopimo z njimi v stik. Omogočeno je tudi prejemanje življenjepisov preko elektronske
pošte, pošiljanje poizvedb iskalcem zaposlitev, ogledovanje, shranjevanje in organiziranje
življenjepisov. Iskanje delavcev s pomočjo EURES-a ima kar nekaj prednosti, predvsem
zato ker deluje na območju celotne EU, je omrežje svetovalcev, ki jih usposablja Evropska
Komisija, storitve so brezplačne. Delodajalcem je v pomoč, saj lahko prosto delovno mesto
posreduje v objavo v drugi državi članici, ni potrebno urejati delovnih dovoljenj, saj velja
prosti pretok delavcev, EURES pa lahko tudi opravi predhodni izbor. Vsekakor pa je
EURES pomemben na področju zaposlovanj a v državah EU.
7 OPRAVLJANJE STORITEV (V RS) S STRANI TUJIH PODJETIJ Z
NAPOTENIMI DELAVCI
7. 1 Čezmejno izvajanje storitev tujih podjetij z napotenimi delavci
Čezmejna storitev je po ZZDT storitev, ki jo na ozemlju Republike Slovenije na podlagi
pogodbe z domačo pravno osebo izvaja tuje podjetje. ZZDT v 13. členu določa pogoje za
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 61 od 73
čezmejno izvajanje storitev. Tuja podjetja lahko v Republiki Sloveniji izvajajo čezmejne
storitve z napotenimi delavci v primeru, da so izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in
drugimi predpisi. Čezmejnih storitev z napotenimi delavci ni dopustno izvajati, kadar se po
mednarodnih sporazumih ali predpisih Republike Slovenije zahteva tržna prisotnost tujih
podjetij. Za napotene delavce je potrebno pridobiti dovoljenje za delo, ki se izda glede na
zakonsko določeno kvoto za napotene tujce, na podlagi vloge tujega delodajalca -
izvajalca storitve, ki je v skladu z zakonom dolžan izvesti tudi prijavo dela tujcev.
Dovoljenje se izda tujemu delodajalcu ali tujcu,če v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge
za izdajo delovnega dovoljenja ni bila izrečena kazen za prekršek po ZZDT.
Tuji delodajalec, ki v RS izvaja čezmejne storitve z napotenimi delavci, je v času izvajanja
storitev v državi dolžan upoštevati slovensko delovnopravno zakonodajo, kot to določa 11.
odstavek 4. člena ZZDT. Tuji delodajalec je napotenemu delavcu dolžan zagotoviti
minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim
letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po
določbah zakona in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, oz. kolektivne pogodbe na
ravni dejavnosti, kadar je to za tujce ugodnejše.
Dovoljenje za delo se lahko izda za največ tri mesece v koledarskem letu. V primeru
vzajemnega sporazuma dveh ali več držav se lahko dovoljenje izda tudi za daljši čas, odvisno
od določb sporazuma s posamezno državo. Dovoljenje za delo, ki je vezano na izvedbo
konkretne pogodbe, se izjemoma lahko tudi podaljša, kadar izvajalec na predpisan način dokaže,
da iz utemeljenih razlogov dela ni bilo mogoče dokončati.
V primerih, ko je za izvajanje tujih storitev z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev,
predpisano delovno dovoljenje, se tujcu lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje za čas
trajanja v pogodbi določenih del, ki pa ne more biti daljši od enega leta, če z meddržavnim
sporazumom ni drugače določeno.
Čezmejne storitve se lahko izjemoma opravljajo tudi brez dovoljenj za delo v primerih,
določenih z zakonom. V teh primerih je zavezanec za prijavo in odjavo dela tujcev naročnik
storitve s sedežem v Republiki Sloveniji.
Minister pristojen za delo, lahko v primerih, ko ni vzajemnosti, prepove oziroma omeji čezmejno
izvajanje tujih storitev z napotenimi delavci. Obstoj vzajemnosti se domneva do dokaza o
nasprotnem.
Tuji in domači delodajalci morajo dosledno spoštovati predpise iz zakonskih določb ZZDT, saj
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 62 od 73
lahko inšpektor za delo poda predlog sodniku za prekrške.
7. 2 Tujci – njihova namestitev v Republiki Sloveniji
Nameščanje tujih delavcev pomeni, da tuj delodajalec pod pogoji določenimi z ZZDT, začasno
premesti delavce iz kraja stalne zaposlitve v tujini na delo v podružnico oziroma drugo
organizacijsko enoto poslovanja, s katero je tržno prisoten v Republiki Sloveniji ali k drugemu
delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja določenih nalog ali izvedbe
pogodbenih storitev, ki jih izvaja na ozemlju Republike Slovenije,vendar mora samo dovoljenje
za delo pridobiti delodajalec. Dovoljenje se izda brez preverjanja stanja in razmer na trgu
dela v okviru kvote, določene za napotene delavce. Po ZZDT se v 2. členu šteje, da je tuje
podjetje tržno prisotno v državi, kadar ima na ozemlju Republike Slovenije podružnico25 ali
drugo organizacijsko obliko poslovanja, registrirano po predpisih Republike Slovenije, ali
gospodarsko družbo z najmanj 50% lastniškim deležem ali je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, povezana v gospodarsko interesno združenje. Pogodbene storitve
umetnikov, sejemske storitve, servisiranje, dobava blaga, interventne storitve. Tuji delavci so
lahko v Republiki Sloveniji nameščeni največ eno leto26.
Tujemu delavcu, ki je začasno nameščen v Republiki Sloveniji, je delodajalec dolžan
zagotoviti delovnopravne pogoje tako kot za napotene delavce, ki izvajajo čezmejne storitve.
Poskrbeti mora tudi za to, da so delavci ustrezno zdravstveno zavarovani. Če ima tuja pravna
oseba v Republiki Sloveniji registrirano podružnico oziroma gospodarsko družbo, je
dopustno gibanje oseb znotraj združb. V navedenih primerih lahko tuj delodajalec
začasno premesti pri njem zaposlene delavce iz tujine na delo v Republiko Slovenijo za
potrebe opravljanja določenih nalog v tej organizacijski enoti.
25 Po ZZDT se v 2. členu šteje, da je tuje podjetje tržno prisotno v državi, kadar ima na ozemlju Republike Slovenije podružnico ali drugo organizacijsko obliko poslovanja, registrirano po predpisih Republike Slovenije, ali gospodarsko družbo z najmanj 50% lastniškim deležem ali je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, povezana v gospodarsko interesno združenje. Pogodbene storitve umetnikov, sejemske storitve, servisiranje, dobava blaga, interventne storitve.
26 Drugače je lahko določeno z ZZDT ali mednarodnim sporazumom. in Zavarovanje s posebno zdravstveno asistenco.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 63 od 73
Tuji delodajalec lahko začasno napoti naslednje delavce:
- osebe, ki zasedajo vodilni položaj pa niso vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji in
v glavnem upravljajo organizacijsko enoto pod splošnim nadzorom in s potrebnimi navodili
upravnega odbora ali odbora delničarjev,
_ osebe, ki delajo pri pravni osebi in imajo posebno znanje, ki ji bistvenega pomena za
storitve družbe, raziskovalno opremo, metode ali upravljanje.
Nameščene osebe ohranijo status napotenega delavca praviloma eno leto, za isto
časovno obdobje se tujcu izda tudi dovoljenje za delo.
7. 3 Tuja podjetja v Sloveniji - opravljanje storitev
Prost pretok storitev je ena izmed temeljnih svoboščin notranjega trga EU saj je opravljanje
storitev med državami EU- ja prosto. Izjemi sta edino Avstrija in ZR Nemčija, ki sta na tem
področju uveljavili določene omejitve, predvsem za storitve v gradbeništvu.. Državljani
novih članic EU po 1. maju 2004 za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo več delovnega
dovoljenja ampak je potrebno izpolniti le obrazec za prijavo na Zavodu za zaposlovanje,
ki pa ni pogoj za dostop na trg dela, temveč se izdaja le zaradi vodenja evidence stanja na
trgu dela v Sloveniji. V primeru predčasnega prenehanja zaposlitve, je dolžan zavezanec
opraviti odjavo zaposlitve, opravljanja dela ali izvajanja storitve.
Tudi opravljanje individualnih storitev s strani delavcev iz EU je prosto in za opravljanje
tovrstnega dela delavci iz EU ne potrebujejo delovnega dovoljenja, pač pa mora slovenski
naročnik storitve opraviti prijavo dela delavcev iz EU. Prijavo je zavezanec dolžan opraviti
najkasneje en dan pred začetkom opravljanja storitve. V primeru predčasnega prenehanja
storitve je zavezanec dolžan na istem obrazcu opraviti odjavo storitve.
Pri zaposlovanju tujcev, državljanov držav članic EU je pomembno upoštevati določbe
Pravilnika o vsebini in načinu vodenja evidenc državljanov držav članic Evropske unije.
Ta pravilnik ureja obveznost vodenja evidenc državljanov držav članic EU, z njimi
izenačenih državljanov in njihovih družinskih članov, s katerimi je na podlagi vzajemnosti
omogočeno prosto gibanje delavcev in prost pretok storitev in določa zavezance za prijavo in
odjavo ter način prijave in odjave v te evidence ali iz njih. Drugače je lahko določeno z ZZDT ali
mednarodnim sporazumom o Zavarovanje s posebno zdravstveno asistenco. V skladu s tem
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 64 od 73
pravilnikom vodi Zavod za zaposlovanje RS o državljanih EU naslednje evidence:
- evidenco o zaposlitvi ,
- evidenco o opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava,
- evidenco o napotenih delavcih, ki v Republiki Sloveniji izvajajo storitve.
- Storitve napotenih delavcev je potrebno prijaviti na naslednji način :
V primeru izvajanja storitev z napotenimi delavci s strani podjetja ali samozaposlene osebe
s sedežem in prebivališčem v eni od držav članic EU na podlagi pogodbe z naročnikom
storitve s sedežem ali prebivališčem na ozemlju RS, je zavezanec za prijavo napotenih
delavcev dolžan najmanj 3 dni pred začetkom izvajanja storitve prijaviti začetek izvajanja
storitve.
Zavezanec za prijavo dela je naročnik storitve s sedežem ali prebivališčem v RS.
Zavezanec mora k prijavi priložiti kopijo registracije podjetja ali samozaposlene osebe, ki
izvaja storitev, kopije dokazil, s katerimi se izkazuje identiteta delavcev in seznam delavcev.
V primeru, da izvajalec storitve zamenja delavca ali dodatno napoti nove delavce, mora pred
zamenjavo ali napotitvijo novih delavcev zavodu dostaviti dokazila o identiteti delavcev in
seznam delavcev.
Primer - katere dokumente potrebujejo delavci iz Romunije za delo na gradbišču v Republiki
Sloveniji
Dokumenti, ki jih potrebujejo delavci iz Romunije, se razlikujejo glede na to, ali gre za
državljane Romunije za državljane ostalih držav članic EU ali za državljane tretjih držav.
Pomembno vlogo na obseg dokumentov ima tudi sam delodajalec, pomembno je tudi ali
delavci delajo na gradbišču v Sloveniji ali kje drugje.
Državljani držav, ki niso članice EU, se bodo pri slovenskih delodajalcih zaposlovali v
skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev, državljani držav članic EU, ki so bile članice
že pred 1.5.2004 oz. stare članice, se bodo zaposlovali pod pogoji načela vzajemnosti, za
državljane novih pristopnic k EU pa velja prost pretok delavcev, razen v primeru varnostne
klavzule.
Za vsa razmerja med delodajalci, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in pri njih zaposlenimi
delavci uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih. ZDR določa tudi, da se ta zakon
uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, sklenjena na podlagi pogodbe
o zaposlitvi na območju Republike Slovenije. Z vidika inšpekcijskega nadzora delovne inšpekcije
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 65 od 73
so pomembni predvsem naslednji dokumenti oz. potrdila, ki jih mora delodajalec priskrbeti za
delavce iz tujine in morajo biti na razpolago organom nadzora na samem delovišču :
osebni oz. identifikacijski dokument delavca,
- ustrezno delovno dovoljenje (če gre za delavca, ki je državljan tretje države ali delavca,
državljana katere od starih članic EU, če ta izhaja iz načela vzajemnosti,
- ustrezna pravna podlaga za delo oz. pogodba, na podlagi katere tuj delodajalec opravlja
storitve s tujimi delavci, če gre za tak primer,
- pogodba o zaposlitvi delavca (če ga zaposluje slovenski delodajalec),
- potrdilo o prijavi dela, ki ga delodajalcu izda Zavod za zaposlovanje, ko prijavi delo
tujega delavca na podlagi Pravilnika o vsebini in načinu vodenja evidenc državljanov držav
članic Evropske unije, z njimi izenačenih državljanov in njihovih družinskih članov o zaposlitvah,
opravljanju dela na podlagi pogodb civilnega prava in o napotenih delavcih, ki v RS izvajajo
storitve, dokazila o usposobljenosti delavcev, o opravljenih zdravstvenih pregledih in ostala
dokazila, ki se zahtevajo za varno in zdravo delo,
- podatki o tem ali delodajalec zagotavlja delavcem vse pravice v skladu z zakonom, npr. razne
evidence o delovnem času delavcev, potrdila o prijavah delavcev v zdravstvena,
pokojninska, invalidska zavarovanja, posebej pri tem je potrebno poudariti na zagotavljanje
pravic po 213. členu ZDR napotenim delavcem, to je delavcem, ki jih tuj delodajalec
napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu.
8 OPRAVLJANJE STORITEV V EU S STRANI SLOVENSKEGA
DELODAJALCA
8. 1 Avstrija
Sklenjena pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini je pogoj, da lahko delodajalec
napoti delavca na delo v republiko Avstrijo. Delavci uživajo popolno pravno varstvo po
pravu države, kamor je napoten. V pogodbi o zaposlitvi mora biti določena višina plače in
valuta, v kateri se le-ta izplačuje, prav tako morajo biti izkazani določeni drugi prejemki v
denarju (regres za letni dopust, povračila stroškov in drugo). Drugi prejemki pa so lahko
določeni tudi v naravi. Plača in drugi prejemki morajo biti določeni v skladu z zakonom,
ki določa minimalno plačo in kolektivnimi pogodbami.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 66 od 73
Velja, da minimalno varstvo ne more biti manjše od varstva po pravu države, kamor je delavec
napoten.
Pravni viri, ki urejajo namestitev delavca v Avstriji
Pogodba o Evropski skupnosti,
Uredba Sveta (EGS) 1408171 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene
osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v EU,
Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in sveta o napotitvi delavcev na delo v
okviru opravljanja storitev, (Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR, Uradni list RS,
St. 42/2002)
Delodajalec za opravljanje dela v Republiki Avstriji, potrebuje naslednje dokumente:
- skleniti mora podjemno pogodbo z naročnikom del v kateri mora izkazati višino plače
delavcev. Plača delavcev ne sme biti nižja od minimalne plače v Avstriji. Minimalna plača v
Avstriji je določena v kolektivni pogodbi.
Pogodbo o zaposlitvi delavcev izroči Zavodu za zaposlovanje ("Arbeitsmarktservice"- AMS) ali
naročniku (po potrebi),
- z obrazcem E 101, ki ga izda Zavod za zdravstveno varstvo RS ali njena enota, s
katerim dokaze, da je napoteni delavec zdravstveno zavarovan oz. da se plačujejo
potrebni prispevki za zavarovanje. Iz tega obrazca je tudi razbrati, da je delavec v
delovnem razmerju pri delodajalcu, ki ga napotuje na delo v Avstrijo,
- pridobiti si mora delovna dovoljena v skladu z avstrijskim Zakonom o zaposlovanju tujih
državljanov za delavce, če gre za opravljanje storitev za katera veljajo omejitve
Delodajalec je dolžan pred pričetkom dela prijaviti regionalni enoti Zavoda za zaposlovanje. Za
podjetja iz novih članic Evropske unije (razen Cipra in Malte) so neformalne prijave
možne le za liberalizirana področja storitev. Za odpošiljanje delovne sile v zaščitenih področjih
storitev je potrebno pred opravljanjem storitev v Avstriji pridobiti t.i. »dovoljenje za
odpošiljanje«27 , za katerega mora zaprositi avstrijski delodajalec oziroma naročnik, saj je lahko
tudi iz katerekoli druge države članice. Pristojna regionalna enota zavoda za zaposlovanje mora
v dveh tednih izdati potrdilo o prijav za posameznega delavca. Dokazila, ki so potrebna so :
pogodba o opravljanju storitev, E101 obrazec oz. kartica mednarodnega zavarovanja za,
27 S tem potrdilo naročnik izkaže, da je vsak delavec vključen v shemo pokojninskega, invalidskega ter zdravstvenega
zavarovanja v matični državi.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 67 od 73
morebitno potrdilo o poklicni kvalifikaciji, terminski plan, potrdilo o zaposlitvi, na
predpisanem obrazcu izpolniti podatke o plačilu, koliko ur na dan se bo delo opravljalo,ipd
Evropsko potrdilo o odpošiljanju
Z evropskim potrdilom o odpošiljanju se izkaze, da je vsak delavec v shemi pokojninskega in
invalidskega, ter zdravstvenega zavarovanj a v matični državi.
Evropsko potrdilo o odpošiljanju se izda za tujca, ki opravlja storitve v eni izmed članic
Evropske unije za delodajalca, ki ima sedež v Evropski uniji ni potrebno dovoljenje za delo,
temveč jih je potrebno prijaviti pri regionalnem zavodu za zaposlovanje.
Potrebno je tudi upoštevati da delodajalec lahko zaposli tujca oz. če in za čas, za kateri je bilo
dodeljeno dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za odpošiljanje ali izdano evropsko potrdilo
za odpošiljanje. Neupoštevanje teh določil je sankcionirano z denarno kaznijo.
Če se odpošlje druge delavce, ki niso državljani države članice, namesto dosedanjih
delavcev, je potrebno to odpošiljanje dati potrditi.
Potrdila o odpošiljanju pa se ne izdajajo za dela, ki sodijo v dejavnost oz. okvir nizkih in -
visokih gradenj, inštalacijska gradbena dela, opravljanje gradbenih del in izposoja strojev in
orodja in izposoja kadra, ki bi takšna gradbena dela opravljal.
Če podjetje napoti tudi delavce iz tretjih držav, je potrebno za njih urediti tudi dovoljenje
za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje se pridobi na podlagi potrdila o odpošiljanju in
vseh drugih potrdil in sicer na konzularnem predstavništvu avstrijskega veleposlaništva.
Slovenski državljani se lahko vključijo tudi v avstrijski sindikat, saj je članstvo v sindikatih
svobodno že na podlagi Konvencij MOD št 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in
kolektivnega dogovarjanja (1949) in Konvenciji MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu
sindikalnih pravic (1948).
8. 2 Anglija
Delovni pogoji in plačilo, ki veljajo v državi članici, so uporabni tako za delavce te države
kakor tudi za tiste iz drugih držav EU, ki so napoteni tja na delo. Direktiva EU 96/71/ES določa
podjetja ustanovljena v državi članici, ki napotijo delavce na teritorij druge države članice.
Bistvo te direktive je zagotoviti minimalno varstvo delavca v državi, kjer opravljajo svoje delo.
Direktiva ureja področja:
- maksimalnega delovnega časa in minimalnih odmorov,
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 68 od 73
- minimalnega plačanega letnega dopusta,
- minimalnega plačila,
- ponudbe delavcev s strani agencij za začasno zaposlitev;
- področje zdravja, varnosti in higiene pri delu,
- enakosti med moškimi in ženskami in drugih predpisov proti diskriminaciji.
Poznamo tudi določene primere odstopanj od teh minimalnih predpisov za: posadko
trgovskih ladij; osebje, ki opravlja prvo sestavo in/ali inštalacijo opreme; napotitve, ki
trajajo manj kot mesec dni; in kjer »količina dela, ki ga je treba opraviti, ni bistvena«.
Države članice so morale prenesti Direktivo v domače pravo do 16. decembra 1999.
V letu 1999 je European Industrial Relations Observatory izvedel primerjalno preiskavo o
napotenih delavcih in o uporabi Direktive.
Po implementaciji direktive je Velika Britanija spremenila svojo zakonodajo. Dve glavni
spremembi zakonodaje Velike Britanije, ki sta bili uvedeni kot odgovor na zahteve
Direktive, sta bili
- V Zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1999 je bil razveljavljen 196. člen Zakona o delovnih
razmerjih iz leta 1996, ki je izključeval delavce, ki redno delajo izven Velike Britanije, iz
velikega obsega individualnih delovnih pravic (izključitev je ostala v odnosu do mornarjev.
- V uredbah o enakih možnostih iz leta 1999 so dopolnili obstoječo zakonodajo proti
diskriminaciji na podlagi spola, rase in invalidnosti, tako da tisti, ki so pretežno zaposleni
izven Britanije, niso več izključeni iz tega sklopa pravic.
Ni pravnih predpisov, ki bi se posebej nanašali na napotene delavce v okviru pomena
Direktive. Napotene delavce v Veliki Britaniji pokriva splošna delovna zakonodaja Velike
Britanije, kot je bilo predstavljeno zgoraj.
Delavci delodajalca, ki ima sedež v drugi državi članici Evropske unije, kateri so bili
napoteni na delo v Veliko Britanijo za obdobje do 12 mescev in ki ne nadomeščajo nikogar
drugega na istem delovnem mestu, zavarovani po shemi socialnega zavarovanja druge
države in jim ni potrebno plačati prispevkov v Veliki Britaniji.
Napoteni delavci, katerih delo v Veliki Britaniji traja dlje kot 12 mescev, lahko ostanejo
zavarovani po shemi druge države EGS za največ še 12 mescev, vendar mora domači
davčni urad Velike Britanije soglašati s tem podaljšanjem časa. Po preteku tega morajo
začeti plačevati prispevke v shemo nacionalnega zavarovanja Velike Britanije.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 69 od 73
V skladu z poročilom Ministrstva za delo v letu 1994 je bilo ugotovljeno , da je bilo
število delavcev Veliki Britaniji, napotenih na delo v drugo državo članico EU v vsakem
letu zelo majhno28, približno 42.000
Po Labour Market Trends (avgust 2000) je do 2000 od 1.1 milijonov tujcev v UK, jih 18%
iz Republike Irske (198,000), nadaljnjih 22% pa so bili iz drugih držav EU (236,000)29.
Vidimo,da je število tujih delavcev v Veliki Britaniji samo naraščalo v 1990-ih letih,
medtem ko je število tujih delavcev iz EU/EFTA padlo od 49% v letu 1992 na 42% v letu
2000.
s strani najbolj Glede določb in pogojev določenih s kolektivnimi sporazumi ali arbitražnimi
odločbami v gradbeništvu, v Veliki Britaniji ni bilo potrebno delovati za uskladitev z
Direktivo, ker ni obstoječih mehanizmov za določanje kolektivnih sporazumov ali
arbitražnih odločb, ki bi bile univerzalno uporabne. Prav tako, vlada Velike Britanije ni
sprejela alternativnih možnosti za doseganje tega, da napoteni delavci prejmejo določbe in
pogoje določene s splošno uporabnimi kolektivnimi pogodbami ali tistimi sklenjenimi
reprezentativnimi delodajalci in organizacijami delavcev.
Cilj je izboljšati razmere v gradbeništvu tako, da bi določili temeljne pogoje zaposlitve za
okoli 400.000 delavcev, ki delajo v gradbeni industriji. Confederation of British Industry
(CBI) navajala, da Direktiva verjetno ne bo imela koristnih učinkov na konkurenco na
enotnem trgu ali za prosti pretok dela in storitev državam članicam, saj so na koncu stroški
neprimerno večji, saj je tudi samo delo dražje.
CBI je prav tako navajal, da bi lahko 'bistveno zaščitniški' pristop Direktive deloval v
škodo Velike Britanije, predvsem zaradi pomanjkanja določenih kolektivnih sporazumov, v
primerjavi z bolj urejenimi ekonomijami. Pozitivni učinek Direktive je
tudi, da bodo delavci Velike Britanije napoteni na delo v tujino, posebej gradbeni delavci,
upravičeni do delovnega časa, minimalne plače, zdravstva in varnosti države gostiteljice.
Direktivo so podprli tudi sindikati, saj so tako želeli zagotoviti britanskim gradbenim
delavcem primerne pogoje, zlasti glede minimalnih stopenj plačil in zdravstvenih in
varnostnih določb.
Glede na razpoložljive podatke, sem ugotovil, da je Anglija relativno nezanimiva država za
28 Vpliv Direktive o napotenih delavcih na prakso družb v Veliki Britaniji, Michael Gold, Employment Department Research Series št. 37, 1994 29 Labour Market Trends, oktober 2001
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 70 od 73
Slovencev. Po podatkih podatek iz leta 200830, je bilo od 283.645 tujcev v Veliki Britaniji le
328 slovenskih državljanov (največ je bilo Poljakov 151.280 in 25.470 Slovakov). Na Irskem pa
je bilo od 53.582 tujcev le 64 slovenskih državljanov.
Navala tuje delovne sile niso občutili v bolj imigrantsko obljudeni Veliki Britaniji. Tamkajšnji
tabloidi so strašili prebivalstvo s tisočimi iskalcev zaposlitve in celo selitvami skoraj celotnih
populacij Romov iz vzhodnoevropskih članic EU. Po podatkih tamkajšnjih medijev je v Veliki
Britaniji maja in junija leta 2004 za delo zaprosilo 8172 državljanov novih članic EU, 14.422,
ki so v Veliki Britaniji že prej delali na črno, pa je legaliziralo svoj status. Skoraj 60 odstotkov
novih EU delavcev v Veliki Britaniji prihaja iz Poljske. Poljaki so tudi sicer najbolj "navalili" v
nove države, saj je v Veliko Britanijo maja odšlo 15.000 Poljakov, od katerih se jih je več kot
polovica kmalu vrnila domov. Se največji naval je doživela Irska, kjer je delo iskalo kar 23.000
državljanov nove EU, največ je bilo Poljakov, Litovcev, Čehov in Slovakov. Ti podatki nam
povedo, da Velika Britanija, kljub njeni takojšnji odprtosti (saj ni uvedla prehodnega obdobja,
tako kot ostale »stare članice EU«) ni privlačna za slovenske državljane kar se tiče iskanja
zaposlitve in selitve.
Na žalost ne poznamo podatka koliko napotenih delavcev iz slovenskih podjetji je morebiti
delalo v Veliki Britaniji, razpolagamo pa s podatkom koliko napotenih delavcev Velike
Britanije je opravljalo storitve in sicer leta 2004 je bilo to 52 in leta 2005 le eden delavec.
9. PRIMERJAVA MED PRAVNIMI VIRI AVSTRIJE NEMČIJE IN
VELIKE BRITANIJE GLEDE NAPOTITVE DELAVCEV S
SLOVENSKIM PRAVNIM REDOM
Kot mlajša in manjša članica Evropske unije se Slovenija glede zaposlovanja le težko primerja
z večjimi državami, prav tako zanimanje ni bilo takšno kot se je napovedovalo in pričakovalo.
Glede pravne ureditve je tudi Slovenija morala implementirati evropsko zakonodajo v svoj
nacionalni pravni red. Vse to kaže na sprejemanje novih zakonov kar se tiče delovno pravne
zakonodaje, zaposlovanja tujcev in bivanja tujcev.
Če primerjamo nemško in slovensko zakonodajo lahko opazimo, da se slovenska zelo zgleduje
30 Informacija o prostem gibanju delavcev v vseh državah EU ob koncu dveletnega predhodnega obdobja – Ministrstvo
za delo, družino in socilane zadeve
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 71 od 73
po nemški. Nemška zakonodaja je glede sporne določitve pogoja dolžine zaposlitve pri
delodajalcu podobna slovenski, ki je tako neskladna s pravom Skupnosti. Tako zadnje
spremembe Zakona o zaposlovanju in delu tujcev določajo prav to, kar Komisija in Sodišče ES
razumeta za sporno, in sicer :»Tuja pravna oseba lahko v RS namesti pri njej zaposlene
delavce, če so bili ti predhodno najmanj eno leto pri njej zaposlen «.
Avstrija in Velika Britanija takšnega določila nimata. Vsekakor pa glede na to, da sta prav
Nemčija in Avstrija tisti državi, ki še zmeraj uveljavljata prehodno obdobje, se postavi
vprašanje uporabe skupnega evropskega pravnega reda, ki mora biti implementiran v
nacionalno zakonodajo. Težave se kažejo predvsem v uporabi določil in izvajanjem v
praksi, ko državljani novih držav članic EU in podjetja opravljajo določene storitve.
Vprašanja varstva detaširanih (napotenih) delavcev, ki so napoteni na delo v drugo
državo članico kot je tista, v kateri običajno opravljajo svoje delo, ureja Direktiva
96/71/ES Evropskega parlamenta in sveta o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja
storitev. V skladu z drugim členom Direktive se status delavca presoja po pravu države,
kateri je napoten. Ne glede na to, katera zakonodaja se uporablja za delovna razmerja,
mora delodajalec, ki napotuje delavca v skladu s tretjim členom Direktive, zagotavljati
delavcu varstvo v zvezi s pogoji zaposlovanja: maksimalni delovni čas in minimalni
počitek, minimalni plačani letni dopust, minimalne urne postavke, tudi za nadurno delo,
pogoje za posredovanje dela delavcev, zdravje, varnost in higieno pri delu, varnostne
ukrepe glede pogojev za delo in zaposlitev za noseče ženske ali ženske, ki so pred kratkim
rodile, za otroke in mlade ter enako obravnavanje moških in žensk in druge določbe o
nediskriminaciji.
Delavec lahko uveljavlja pravice do pogojev dela v svoji matični državi ali v državi
napotitve (6. člen Direktive). Torej tožbo lahko vloži tudi pri sodišču v kraju napotitve (Ur.
44/2001). Poleg navedene Direktive je potrebno upoštevati tudi Uredbo Sveta (EGS)
1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in
družinske člane, ki se gibljejo v EU (v nadaljevanju Uredba). Uredba določa, da za
napotene delavce velja zakonodaja prve države (delodajalca), če njeno delo ne presega 12'
mesecev in če oseba ni poslana za zamenjavo druge osebe, ki ji je potekel detašma (14. člen
Uredbe). te se trajanje dela zaradi nepredvidljivih okoliščin podaljša in preseže 12
mesecev, se zakonodaja prve države članice, ob določenih pogojih, še naprej uporablja.
Kot vidimo je evropska zakonodaja in uporaba na področju napotenih delavcev in
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 72 od 73
opravljanja storitev enotno urejena. V slovenskem ZDR je položaj delavcev, ki jih slovenski
delodajalec začasno napoti na delo v tujo državo urejen v 211. in 212. členu. Določilo 211.
člena ureja pogoje, pod katerimi je taka napotitev dopustna, določilo 212. člena pa vsebino
pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini.I
Na podlagi prvega in tretjega odstavka 211. člena je začasna napotitev na delo v tujino
mogoča samo, če se delavec in delodajalec tako dogovorita, torej samo pod pogojem da je
bila taka možnost že vnaprej dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Če taka možnost ni bila
predvidena že s pogodbo o zaposlitvi, je napotitev na delo v tujino mogoča samo če
delavec in delodajalec skleneta novo pogodbo o zaposlitvi s tako določbo. Enostranska
napotitev delavca na delo v tujino s strani delodajalca ni mogoča brez poprejšnjega
soglasja volj obeh pogodbenih strank.
Zakon v drugem odstavku 211. člena določa razloge, ki opravičujejo in utemeljujejo
delavčevo odklonitev take napotitve. To pomeni, da tudi v primeru, če je bila
možnost napotitve v tujino s pogodbo o zaposlitvi predvidena, so pa kasneje nastopile
okoliščine, ki opravičujejo odklonitev napotitve, delavec lahko odkloni tako napotitev brez
neugodnih pravnih posledic zanj. V primeru take odklonitve napotitve ne bi šlo za kršitev s
pogodbo prevzetih obveznosti.
S pogodbo o zaposlitvi, v skladu s katero bo delavec začasno napoten na delo v tujino,
morata delavec in delodajalec poleg obveznih sestavin po 29. členu zakona, dogovoriti tudi v
prvem odstavku 212. člena naštete dodatne sestavine pogodbe. Dodatne obvezne
sestavine pogodbe so: čas trajanja začasnega dela v tujini, odsotnost dela zaradi praznikov in
dela prostih dnevih, minimalni letni dopust, višina plače in valuta, v kateri se plača
izplačuje ter drugi prejemki in pogoji vrnitve v domovino. Zakon dopušča možnost, da se
stranki v pogodbi o zaposlitvi glede plačila sklicujeta na drug zakon, drug predpis ali
kolektivno pogodbo. Zakon ne določa, da bi to morala biti kolektivna pogodba na ravni
dejavnosti.
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini se lahko sklene za določen čas, za čas
dokončanja projekta oziroma za čas dokončanja del v tujini. 213. člen ZDR pa ureja
položaj delavcev, ki jih tuji delodajalec napoti na začasno delo v našo državo na podlagi
pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena po tujem pravu. Podlaga za opravljanje dela v
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 73 od 73
naši državi je še naprej pogodba o zaposlitvi, sklenjena po tujem pravu, vendar se morajo v
času opravljanja dela v naši državi takemu delavcu zagotoviti pravice v skladu z našim
pravom, če je to za delavca ugodneje. Splošno pravilo o uporabi našega prava, če je to
ugodnejše od tujega, se nanaša na naslednje pravice iz delovnega razmerja : delovni čas,
odmori in počitki, nočno delo, minimalni letni dopust, plača, varnost in zdravje pri delu,
posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti.
Zakon določa tudi izjeme od splošnega pravila o uporabi slovenskega prava glede pravic
iz drugega odstavka tega člena. Prva izjema se nanaša na vrsto dela - začetno delo, ki je
sestavni del pogodbe o dobavi blaga in ki ne traja več kot osem delovnih dni in jih
opravljajo strokovni delavci dobavitelja. Druga izjema je določena za primer, če velja
vzajemnost med tujo državo, po kateri se določa pravo pogodbe o zaposlitvi napotenega
tujca in našo državo. V tem primeru se naše pravo ne uporablja glede pravic do plačila,
vendar samo pod dodatnim pogojem, da začasno delo napotenega delavca ne traja več kot en
mesec. Obe določeni izjemi pa ne veljata za dela, ki se opravljajo v dejavnosti, ki so
registrirane v okviru gradbeništva.
Omenjene določbe so bile vnesene v ZDR prav na podlagi direktiv in uredb evropskega prava
glede napotenih delavcev. V primerjavi z avstrijskim, nemškim in angleškim pravnim
redom, ki imajo še posebne pravilnike o napotenih delavcih, imamo v slovenski zakonodaji
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 74 od 73
samo tri že omenjene člene31 v ZDR
10. SKLEP
Stopnja brezposelnosti je v Republiki Sloveniji trenutno najnižja, kar pa ne pomeni da se ne
31 211., 212. In 213 člen ZDR pod razdelkom Opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v RS
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 75 od 73
povečuje izdaja delovnih dovoljenj oziroma dovoljenj za zaposlitev tujcem. Zadnje leto
beležimo 40% povečanje izdaje delovnih dovoljenj. Od novembra 2006 do februarja 2007 se
beleži kar 60% povečanje vlog za izdajo delovnih dovoljenj, v nekaterih območnih enotah
Zavoda za zaposlovanje RS za več kot 100%. Največ potreb je predvsem v gradbeništvu,
strojništvu, gozdarstvu ... Tudi na Zavodu za zaposlovanje ni kadra, ki bi zadovoljeval
potrebe delodajalcev. Pričakujemo lahko, da se bo obseg tujcev z delovnimi dovoljenji
povečal, predvsem mlajšega kadra, saj so domači starejši delavci za mnoge delodajalce
neprimerni za težavna dela. Na žalost pa mlajšega domačega kadra v omenjenih dejavnostih
ne moremo pričakovati, tudi zanimanja za določene deficitarne poklice med mlajšimi ni. Zato
je največ tujcev zaposlenih prav v panogah, za katere se domači mladi neradi odločajo.
Predvidevamo lahko da bi popolna liberalizacija trga pomenila še povečanje obsega tujcev
v Republiki Sloveniji. S spremembami in dopolnitvami zakona o zaposlovanju in delu tujcev
so odpravljene administrativne ovire pri pridobivanju delovnih dovoljenj, ki nam jih s
spremembami podzakonskih aktov ni uspelo v celoti realizirati. Kot najpogostejše kritike
v zvezi z izvajanjem zakona delodajalci navajajo preveliko število potrebnih dokazil in
predolg postopek pridobivanja delovnih dovoljenj. S predlaganimi spremembami in
dopolnitvami se bistveno zmanjšuje število dokazil in z nekaterimi vsebinskimi rešitvami
skrajšuje postopke. Ob pripravi sprememb in dopolnitev sta dodana še dva vsebinska sklopa
sprememb, in sicer uskladitev z EU zakonodajo in odpravo pomanjkljivosti veljavnega zakona.
Spremenjeni zakon je stopil v veljavo 03.12.2007 z bistvenimi spremembami in sicer, da bi se
dovoljenj e za prvo zaposlitev tujca izdalo za eno leto in ne štiri mesece kot je bilo to določeno
sedaj. Tujci z najmanj poklicno izobrazbo bodo tako že po dveh letih neprekinjene
zaposlitve lahko dobili osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let in bodo na trgu
izenačeni s slovenskimi državljani. Tujcu, ki je zadnji letnik izobraževanja zaključil v
Sloveniji in si pridobil visokošolsko izobrazbo bo omogočena izdaja osebnega delovnega
dovoljenja z veljavnostjo treh let, če si v roku enega leta najde delodajalca. Na predlog
delodajalcev pa se zaostrujejo pogoji za samozaposlitev tujcev. Tudi delavci migranti
bodo lahko pridobili osebno delovno dovoljenje. Zakon se že izvaja, spremembe so obrodile
sadove, delodajalcem so se pričakovanja izpolnila, postopki za pridobitev so olajšani.V
svoji diplomski nalogi sem želel prikazati problematiko in razvoj zaposlovanja tujcev v zadnjih
letih, ki je prav dinamičen. Za prihodnje desetletje lahko predvidevamo, da se bodo večji del
tega obdobja ohranile značilnosti dosedanjega zaposlovanja in dela tujcev pri nas.
Zanimivo je tudi področje napotenih delavcev, saj ogromno slovenskih podjetij pridobiva
posle v tujini, katere opravljajo prav domači delavci. Glede na kakovostno opravljanje
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 76 od 73
storitev slovenskih podjetij je v bodoče takšne vrste opravljanja storitev z napotenimi delavci
v območju EU pričakovati še več, kar je izboljšalo tudi gospodarsko rast in dvignilo
slovensko gospodarstvo na nivo, ki je popolnoma primerljiv z ostalimi državami EU.Sicer pa
se delodajalci velikokrat srečujejo s preveč administracije, prepočasnih postopkov za
pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, tako doma kot v tujini. Na segmentih trga dela, ki jih
obvladuje zaposlovanje in delo tujcev v Sloveniji pa se bodo postopoma začeli uveljavljati tudi novi
in spremenjeni procesi oz. lahko rečemo da se že izvajajo. To moramo zelo realno pričakovati,
saj je dinamika gospodarskega razvoja in intenzivnost tehnoloških sprememb v sodobnem
razvitem svetu neverjetno hitra in izrazita. Za prihodnje desetletje lahko predvidevamo, da se
bodo večji del tega obdobja ohranile osnovne značilnosti dosedanjega zaposlovanja in dela
tujcev pri nas. Prihajali bodo predvsem moški v starosti med 25 in 49 let, bolj nižje kot
višje izobraženi, ki se bodo zaposlovali v predelovalnih dejavnostih in še posebej v
gradbeništvu. Mogoče lahko pričakujemo lahko tudi rahlo povečanje EU prijav, glede na vstop
Romunije in Bolgarije. Realno možno pa je, da bi v prihodnjih desetih letih prišlo do članstva
Hrvaške v EU, saj je ta država že začela pogajanja o članstvu. To članstvo naše južne
sosede pa bi še posebej vplivalo na razmere na slovenskem trgu dela. Na to bi posebej vplivala
geografska bližina, tradicionalne povezave, pa tudi sorazmerno velike razlike v gospodarski
razvitosti, višini plač in obsegu brezposelnosti. Če bi se priključila EU še kakšna izmed
držav Zahodnega Balkana, recimo Črna Gora, Makedonija ali morda še kakšna druga država,
bi bil vpliv na slovenski trg dela še večji. Vendar je danes prihodnje širitve, ki bi morebiti
lahko zajele tudi Turčijo, nemogoče natančno napovedati. EU bo morala pred nadaljnjimi
širitvami rešiti vrsto resnih institucionalnih vprašanj in dilem. Od učinkovitosti teh rešitev pa
bo prav gotovo odvisno prihodnje širjenje EU. Kaj je mogoče napovedati o poklicni strukturi
prihodnjih imigrantov v Slovenijo v naslednjih desetih letih? Z zanesljivostjo je mogoče
reči, da se bodo tudi v prihodnje priseljevali in zaposlovali v Sloveniji delavci z nižjimi
gradbenimi poklici (npr. zidarji, tesarji, železokrivci, ipd.), kvalificirani delavci v
predelovalnih dejavnostih (npr. ključavničarji, strugarji, varilci, ipd.), veliko bo še zmeraj
delavcev brez poklica in brez strokovne izobrazbe, pomožnih delavcev, snažilk,
komunalnih delavcev ipd. Vendar bi morala Slovenija vsaj pri slednjih dosledno vztrajati na
začasnosti delovnih dovoljenj, saj bo v prihodnje vse težje zaposlovati takšne delavce na trajni
osnovi. Nadalje lahko predvidimo, da bomo potrebovali in zaposlovali veliko tujih delavcev
s srednjo izobrazbo. Koristno bi bilo, če bi Slovenija postopoma dvignila kvalificirano raven
tujih delavcev s IV. (četrte stopnje) vsaj na V. (peto) stopnjo. Prav gotovo pa se bo tudi
povečalo povpraševanje po univerzitetno in podiplomsko izobraženih tujcih. Slovenija bi se
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 77 od 73
morala vključiti v globalni boj za talente. To pa bo lahko dosegla le, če bo privabljala najboljše
univerzitetne in podiplomske diplomante, po možnosti take, ki bodo pri nas študirali.
Daljši rok pa bo prinesel še druge spremembe. Sodobni ljudje smo vse bolj mobilni. Zato nas ne
bi smelo presenetiti, če bi mnogi tujci razumeli Slovenijo le kot prvo stopnico pri svojem
prihodu v EU in na njen trg dela. Računati pa je treba tudi s tem, da bodo naši ljudje, ki bodo
veliko bolj izobraženi, kakor so bili Slovenci kadarkoli, bolj pogosto menjavali običajna
bivališča in se zaposlovali v različnih državah ogromnega trga dela EU. Zdi se, da
pomanjkljivost obstaja le še v povezavi domačih institucij in v povezanosti institucij
evropskih držav med seboj.
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 78 od 73
11 LITERATURA
* Grauf Kapun, Darja, Eures svetovalka – omrežje za pospeševanje mobilnosti delovne sile,
Zavod RS za zaposlovanje, seminar , noveber 2009
* Hojnik, Janja, univ.dipl.prav. – Pravice državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja
na ozemlju držav članic EU, Pravna praksa št. 27. Julij 2006
* Komisija Evropskih skupnosti – Sporočilo Komisije, Bruselj 2008
* Končar, Polonca - Mednarodno delovno pravo, Uradni list RS, 1993
* Korpič Horvat, Etelka – Mednarodno delovno in sindikalno pravo, Visokošolski učbenik,
Doba Epis 2006
* Kresal, Barbara, mag. Katarina Kresal Šoltes, mag. Darja Senčur Peček
Zakon o delovnih razmerij in s komentarjem in stvarnim kazalom, Zakona o zaposlovanju
in delu tujcev - ZZDT, Ur.l. RS, št. 66/2000, 10112005, 76/2
*Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Predlog Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev - Predlog za obravnavo, Ljubljana
14.03.2007
* Novak, Mitja - Zaposlovanje in delo tujcev po mednarodnih normah, Revija za delovno pravo
in pravo socialne varnosti - Delavci in delodajalci 3/2001, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti
Univerze v Ljubljani
* Snoj, Alenka univ.dipl.prav. - Vstop in prebivanje tujcev v RS po vstopu RS v EU,
Gradivo za seminar Zaposlovanje in delo tujcev ter državljanov EU po 01.05.2004, Odin
d.o.o., Ljubljana 05.10.2004
* Skorupan, Maja univ.dipl.prav., pravna svetovalka - Zaposlovanje tujcev - urejanje dela in
zaposlitve tujcev iz EU in iz tretjih držav ter delovna razmerja s tujci s pravnega vidika,
Sklenitev delovnega razmerja s tujci, Združenje delodajalcev, seminar, Ljubljana, april
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 79 od 73
2007
* Šepec, Miha, univ dipl.prav. - Ureditev zaposlovanja in dela tujcev in delavcev iz EU v
Republiki Sloveniji, Gradivo za seminar Novosti pri urejanju zaposlovanja in trga dela
tujcev v Sloveniji, Zavod RS za zaposlovanje, Ljubljana 10.05.2006
* Vidmar, Matija, mag. pravnih znanosti - Napotitev delavcev na delo - Sodišče Evropskih
skupnosti, Pravna praksa 9.6.2005
* Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina, Ljubljana - Gradivo - seminar 21. november 2007,
Zaposlovanje in delo tujcev - ZZDT, novosti, prečiščeno besedilo) Z Tuj -1 - UPB3, Ur. 1. RS,
št. I 07/2006
12 VIRI
* Ustava republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06
* Zakon o tujcih (uradno prečiščeno besedilo) (ZTuj-1-UPB6) (Uradni list RS št. 64/2009)
* Zakon o delovnih razmerjih(Uradni list RS, št. 42/2002, 103/2007 - neuradno prečiščeno besedilo) * Zakon o prijavi prebivališča(ZPprb), Uradni list RS, št. 9/2001, 39/2006, 111/2007 *Ustava republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06 * Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) Ur.l. RS, št. 36/2000, Ur.l. RS, št. 118/2006, 12/2007 - UPB1, 29/2010, 28/2011 * EURES – Evropski portal za zaposlitveno mobilnost
* EIRO - European Industrial Relations Observatory
Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji Stran 80 od 73
* Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), Ur.l. RS, št. 66/2000
* Internet