Download pdf - spremljanje vsebnosti nekaterih onesnaževal v živilih (akrilamid, etil

ZZV Maribor - Inštitut za varstvo okolja

DAT.: IVOTS-33-PR12MKO_Onesnazevala_Zivila.Doc

SPREMLJANJE VSEBNOSTI NEKATERIH ONESNAŽEVAL V ŽIVILIH

(AKRILAMID, ETIL KARBAMAT, KADMIJ, ANORGANSKI ARZEN)

POROČILO.

Maribor, oktober 2012

IVOTS-33-PR12MKO_Onesnazevala_Zivila_zaključno.doc ZZV Maribor - Inštitut za varstvo okolja Stran 2 od 36

Naslov: SPREMLJANJE VSEBNOSTI NEKATERIH ONESNAŽEVAL V ŽIVILIH

(AKRILAMID, ETIL KARBAMAT, KADMIJ, ANORGANSKI ARZEN). POROČILO.

Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Dunajska cesta 22 1000 LJUBLJANA Izvajalec: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor Žiro račun: 51800-603-34142

ID za DDV: SI30447046 Evidenčna oznaka: 133-12/6486-12 Delovni nalog: Pogodba št. 2330-12-000040 z dne 16.08.2012 Dejavnost: 33-Prehrana Nosilec: Metka Zidarič, univ.dipl.inž.kem.tehnol., spec. Sodelavci: mag. Jerica Ivanoš, univ.dipl.kem. Marjana Babič, univ.dipl.inž.kem.inž. Lovro Arnuš, prof.biolog. Ladislav Kučan, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Bogdana Jeretin, univ.dipl.inž.kem.tehnol. Pija Rep, univ.dipl.kem. Inštitut za varovanje zdravja RS - za določitev vsebnosti kadmija Institut »Jožef Stefan« - za določitev vsebnosti anorganskega arzena Maribor, 17.10.2012 ODDELEK ZA VODE, PREHRANO IN PREDMETE SPLOŠNE RABE Vodja: mag. Slavko Lapajne, univ.dipl.kem.

INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA Predstojnik: mag. Emil Žerjal, univ.dipl.inž.kem.tehnol.


VSEBINA

1 UVOD 5

2 METODOLOGIJA 5

2.1 VZORČENJE 5

2.2 KEMIJSKA PRESKUŠANJA 6 2.2.1 Metodologija 6 2.2.2 Zagotavljanje kakovosti 6

2.3 PRAVNE PODLAGE 6 2.3.1 Akrilamid 6 2.3.2 Etilkarbamat 7 2.3.3 Kadmij 7 2.3.4 Anorganski arzen 7

3 REZULTATI PREISKAV 8

4 PREGLED REZULTATOV 9

4.1 AKRILAMID 9 4.1.1 Akrilamid – splošne informacije 9 4.1.2 Pregled rezultatov - skupaj 10 4.1.3 Pregled rezultatov po posameznih skupinah živil 10

4.2 ETILKARBAMAT 13 4.2.1 Etilkarbamat – splošne informacije 13 4.2.2 Pregled rezultatov - skupaj 14 4.2.3 Pregled rezultatov po posameznih skupinah žganih pijač 14

4.3 KADMIJ 15 4.3.1 Kadmij – splošne informacije 15 4.3.2 Pregled rezultatov po posameznih skupinah živil 16 4.3.3 Pregled rezultatov – žita odvzeta na širšem območju Celja 19

4.4 ANORGANSKI ARZEN 22 4.4.1 Anorganski arzen – splošne informacije 22 4.4.2 Pregled rezultatov po posameznih skupinah živil 23

5 POVZETEK 24

6 PRILOGE 26

6.1 PREGLEDNA TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV AKRILAMIDA V ŽIVILIH 27

6.2 PREGLEDNA TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV ETILKARBAMATA V ŽGANIH PIJAČAH 28

6.3 PREGLEDNE TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV KADMIJA V ŽIVILIH 29

6.4 PREGLEDNI TABELI Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV ANORGANSKEGA ARZENA V ŽIVILIH 30

6.5 PREGLEDNA TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV KADMIJA V ŽITIH 31

6.6 POROČILA O PRESKUSIH 32


6.7 PREGLEDNE KARTE VSEBNOSTI KADMIJA V JEČMENU, PŠENICI IN KORUZI NA ŠIRŠEM OBMOČJU CELJA 33

6.7.1 Pšenica 34 6.7.2 Ječmen 35 6.7.3 Koruza 36



1 UVOD

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO) je naročnik izvedbe vzorčenja in preiskav vzorcev živil na vsebnost naslednjih onesnaževal: akrilamida, etilkarbamata, kadmija in anorganskega arzena. Namen naloge je spremljanje vsebnosti navedenih onesnaževal v živilih na slovenskem trgu na podlagi Priporočil EU in zahtev za poročanje Evropski komisiji in Evropski agenciji za varno hrano ter analiza stanja onesnaženosti živil z navedenimi onesnaževali. Poudarek je na živilih slovenskega porekla oziroma s slovensko blagovno znamko.

Vzorčenje živil je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja.

Preiskave vzorcev živil na vsebnost akrilamida, etilkarbamata in kadmija je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja. Preiskave določenega števila vzorcev živil na vsebnost kadmija je izvedel podizvajalec - Inštitut za varovanje zdravja RS. Določitev anorganskega arzena v vzorcih živil pa je izvedel podizvajalec - Institut Jožef Stefan.

2 METODOLOGIJA

2.1 VZORČENJE

Pri vzorčenju živil v okviru programa so bile glede števila in vrste vzorcev upoštevane zahteve naročnika, opredeljene v 2. čl. Pogodbe št. 2330-12-000040 za spremljanje vsebnosti nekaterih onesnaževal v živilih.

Vzorčenje živil je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja. Vzorci živil za določitev vsebnosti akrilamida in anorganskega arzena so bili odvzeti v prometu (Maribor, Ljubljana). Prav tako so bili vzorci riža, riževih vafljev, čokolad, kakava v prahu in semen oljnic za določitev vsebnosti kadmija odvzeti v prometu. Vzorci žganja iz koščičastega sadja za določitev vsebnosti etilkarbamata pa so bili odvzeti tako v prometu kot tudi pri proizvajalcih na različnih območjih Slovenije.

V skladu z dogovori z naročnikom so bili vzorci žit za določitev vsebnosti kadmija odvzeti pri pridelovalcih na širšem območju Celja.

Skupno je bilo vzorčeno 245 vzorcev živil, od tega 60 vzorcev živil za določitev vsebnosti akrilamida, 20 vzorcev žganja iz koščičastega sadja za določitev vsebnosti etilkarbamata, 125 vzorcev živil (vključno z žiti iz širšega območja Celja) za določitev vsebnosti kadmija in 40 vzorcev riža in riževih vafljev za določitev vsebnosti anorganskega arzena. Pregled kombinacij vrsta preiskav/skupina živil in število vzorcev je razviden iz tabele 1.

Tabela 1.: Pregled parametrov, živil in število vzorcev posameznih živil

Preiskava Skupina živil Št. vzorcev

Akrilamid Krompirjev čips 5

Izdelki iz krompirja za pripravo doma 4

Kruh 9

Žitni kosmiči za zajtrk (razen mueslija in ovsene kaše) 5

Muesli 4

Keksi, krekerji, hrustljav kruh in podobno (razen peciv in tort) 17

Riževi vaflji 5



Preiskava Skupina živil Št. vzorcev

Koruzni flips, koruzni čips, pokovka 3

Pražena kava 4

Instant kava 2

Kavni nadomestki 2

Etilkarbamat Žganje iz koščičastega sadja 20

Kadmij Riž 30

Riževi vaflji 10

Čokolada 20

Kakav v prahu 10

Semena oljnic za prehrano ljudi 25

Žita 30

Anorganski arzen Riž 30

Riževi vaflji 10

2.2 KEMIJSKA PRESKUŠANJA

2.2.1 Metodologija

Analizne metode (standardi), ki so bile uporabljene za preiskave živil v okviru programa, so razvidne iz tabele 2.

Tabela 2.: Pregled analiznih metod preskušanj vzorcev živil

Preiskava Skupina živil Metoda (standard)

Akrilamid Živila IM/LC-MS-MS/SOP 169.01

Etilkarbamat Žganje iz koščičastega sadja AOAC 994.07

Kadmij Riž, riževi vaflji, žita SIST EN 15763:2010

Čokolada, kakav v prahu, semena oljnic za prehrano ljudi 005-I/SIST EN 14083:2003*

Anorganski arzen Riž, riževi vaflji HPLC-HGAFS**

* Analize je izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS, ** Analize je izvedel Institut Jožef Stefan

2.2.2 Zagotavljanje kakovosti

Izvajalec preiskav, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja je akreditiran pri Slovenski akreditaciji (SA) v obsegu akreditacijske listine št. LP-014.

Podizvajalec preiskav Inštitut za varovanje zdravja RS je akreditiran pri SA v obsegu akreditacijske listine št. LP-029 in podizvajalec preiskav Institut Jožef Stefan – Odsek za znanosti o okolju je akreditiran pri SA v obsegu akreditacijske listine št. LP-090.

Analizni postopki in metode so optimizirani tako, da zagotavljajo sledljivost in optimalno zanesljivost rezultatov, skladno z določili standarda SIST EN ISO/IEC 17025.

2.3 PRAVNE PODLAGE

2.3.1 Akrilamid

Področje spremljanja akrilamida v živilih urejajo naslednja priporočila:

- Priporočilo Komisije z dne 2. junija 2010 o spremljanju ravni akrilamida v živilih (Ur. list EU št. L137/2010);



- Priporočilo Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih, Bruselj, 10.1.2011, C(2010) 9681 končna.

Za ocenjevanje prisotnosti akrilamida v živilih še niso postavljeni kriteriji oziroma ustrezne mejne vrednosti za živila.

Priporočilo Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih sicer določa okvirne vrednosti. V skladu z omenjenim Priporočilom Komisije je priporočeno v primeru, ko vsebnost akrilamida v živilu, vzorčenem v okviru monitoringa, presega okvirno vrednost za zadevno skupino živil, izvesti dodatni nadzor pri nosilcu dejavnosti.

2.3.2 Etilkarbamat

Področje spremljanja etilkarbamata v živilih ureja naslednje priporočilo:

- Priporočilo Komisije z dne 2. marca 2010 o preprečevanju in zmanjševanju kontaminacije žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja z etilkarbamatom ter nadzorovanju stopenj etilkarbamata v teh pijačah (Ur. list EU št. L52/2010).

V omenjenem Priporočilu Komisije je priporočeno, da države članice zagotovijo sprejetje vseh ukrepov za dosego čim nižjih stopenj etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, pri čemer je ciljna stopnja 1 mg/l. Prav tako je priporočeno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo vsi gospodarski subjekti, vključeni v proizvodnjo, pakiranje, hrambo in skladiščenje žganja iz koščičastega sadja in žganja iz tropin koščičastega sadja, uporabljali Kodeks ravnanja za preprečevanja nastanka ter zniževanje stopenj etilkarbamata v žganju iz koščičastega sadja in žganju iz tropin koščičastega sadja, ki je v prilogi Priporočila Komisije.

2.3.3 Kadmij

Področje kadmija v živilih urejajo naslednji predpisi:

- Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminante v hrani (Ur. list ES št. L 37 s spremembami);

- Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364 s spremembami).

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 določa mejne vrednosti za kadmij v posameznih skupinah živil. Živila so glede vsebnosti kadmija v skladu z določili omenjene uredbe, če dokazana vsebnost, ob upoštevanju merilne negotovosti, ne presega mejne vrednosti.

Področje kadmija v krmi urejajo naslednji predpisi:

- Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Ur. list RS št. 58/2011);

- Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (Ur. list ES št. L140/2002 s spremembami).

2.3.4 Anorganski arzen

Področje spremljanja anorganskega arzena v živilih ureja naslednji predpis:

- Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminante v hrani (Ur. list ES št. L 37 s spremembami).

Za ocenjevanje prisotnosti anorganskega arzena v živilih še niso postavljeni kriteriji oz. ustrezne mejne vrednosti.



3 REZULTATI PREISKAV

Rezultati preiskav so v prilogah:

- pregledna tabela z osnovno statistično analizo rezultatov vsebnosti akrilamida v živilih je v prilogi 6.1;

- pregledna tabela z osnovno statistično analizo rezultatov vsebnosti etilkarbamata v žganih pijačah je v prilogi 6.2;

- pregledne tabele z osnovno statistično analizo rezultatov kadmija v živilih so v prilogi 6.3.; - pregledni tabeli z osnovno statistično analizo rezultatov anorganskega arzena v živilih sta v prilogi

6.4; - pregledna tabela z osnovno statistično analizo rezultatov kadmija v žitih je v prilogi 6.5; - poročila o preskusih so v prilogi 6.6; - pregledne karte vsebnosti kadmija v ječmenu, pšenici in koruzi na širšem območju Celja so v

prilogi 6.7.



4 PREGLED REZULTATOV

4.1 AKRILAMID

4.1.1 Akrilamid – splošne informacije1

Akrilamid (CAS 79-06-1), s kemijskim (IUPAC) imenom prop-2-enamide, je bela, kristalna snov brez vonja (nizek parni tlak), ki pri sobni temperaturi postopno sublimira. Temperatura tališča je 84,5°C in je enaka temperaturi, pri kateri prične akrilamid hitro polimerizirati. Temperatura vrelišča znaša 192,6°C. Je zelo dobro topen v vodi, dobro topen v alkoholu (metanol, etanol), topen pa je tudi v nekaterih organskih topilih. Molska masa znaša 71,08 g/mol.

Akrilamid je pomembna industrijska kemikalija, ki se uporablja od sredine petdesetih let prejšnjega stoletja pri proizvodnji poliakrilamidov. Poliakrilamidi se uporabljajo pri pripravi pitne vode, pri obdelavi odpadnih voda, pri proizvodnji lepil, papirja in kozmetike. Poliakrilamidni materiali vsebujejo zelo majhne količine prostega akrilamida.

Pojavljanje akrilamida v živilih se omenja od leta 2002 dalje. Tvori se predvsem v živilih rastlinskega izvora, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in malo beljakovin, pri pečenju, cvrtju ali praženju, medtem ko v surovih ali kuhanih živilih akrilamida ne najdemo. Glavni prekurzor za nastanek akrilamida v živilih je prosta aminokislina asparagin, ki reagira z reducirajočimi sladkorji v Mailardovi reakciji, ki je hkrati odgovorna za barvo in okus živila. V glavnem se akrilamid v živilih tvori pri temperaturi višji od 120°C.

Glede na rezultate študij opravljenih na eksperimentalnih živalih in razpoložljive podatke o škodljivih učinkih akrilamida pri človeku je neurotoksičnost glavni ne-kancerogeni in ne-genotoksični škodljivi učinek akrilamida pri eksperimentalnih živalih in človeku. Neurotoksični škodljivi učinki akrilamida so tako imenovani pražni učinki, kar pomeni, da so odvisni od odmerka akrilamida in se pojavljajo le pri vnosu akrilamida, ki preseže pražno vrednost za neurotoksični škodljivi učinek, pri odmerkih akrilamida pod pražno vrednostjo pa neurotoksičnih škodljivih učinkov ne pričakujemo.

In vivo študije genotoksičnosti in kancerogenosti akrilamida so pokazale, da ima akrilamid genotoksičen potencial tako v somatskih kot v spolnih celicah. Mutacije, ki jih povzroči akrilamid v spolnih celicah so dedne. Študije kancerogenosti na eksperimentalnih živalih so pokazale statistično značilno povečano pojavljanje benignih in malignih tumorjev različnih organov pri obeh spolih.

Genotoksičnost in kancerogenost akrilamida spadata med škodljive učinke za katere, glede na do sedaj znane toksikološke podatke, ni mogoče določiti pražne vrednosti. Le to pomeni, da ni mogoče postaviti mejne vrednosti vnosa, do katere ni za pričakovati tveganja za zdravje človeka, zaradi tovrstnih škodljivih učinkov.

1 Viri:

EFSA (European Food Safety Authority), 2009. Results on acrylamide levels in food from monitoring years 2007-2009 and Exposure assessment. EFSA Journal 2011;9(4):2133 [48 pp.].

EFSA (European Food Safety Authority), 2009. Statement on summary report on Acrylamide in food of the 64th meeting of the joint FAO/WHO expert committee on food additives by the Scientific Panel on contaminants in the food chain (CONTAM), doi:10.2903/j.efsa.2005.619.

http://www.ages.at/ages/ernaehrungssicherheit/thema-lebensmittel/acrylamid/

http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/acrylamide_en.htm

http://www.bfr.bund.de/de/fragen_und_antworten_zu_acrylamid-1955.html

http://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/acrylamide.htm

http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/2133.htm




http://www.ages.at/ages/ernaehrungssicherheit/thema-lebensmittel/acrylamid/

http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/acrylamide_en.htm

http://www.bfr.bund.de/de/fragen_und_antworten_zu_acrylamid-1955.html

http://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/acrylamide.htm



4.1.2 Pregled rezultatov - skupaj

V okviru programa je bilo na vsebnost akrilamida preiskanih 60 vzorcev živil, od tega 5 vzorcev krompirjevega čipsa, 4 vzorci izdelkov iz krompirja za pripravo doma, 9 vzorcev kruha, 5 vzorcev žitnih kosmičev za zajtrk, 17 vzorcev iz skupine keksi, krekerji, hrustljavi kruh in podobni izdelki, 5 vzorcev riževih vafljev, 4 vzorci pražene kave, 2 vzorca instant kave, 2 vzorca kavnih nadomestkov, 4 vzorci mueslija in 3 vzorci iz skupine pokovke, koruzni flips in čips.

Po poreklu je bilo 43 vzorcev (72 %) iz Slovenije, 14 vzorcev (23 %) iz drugih držav Evropske skupnosti (ES) in 3 vzorci (5 %) iz držav izven ES (TD), slika 1.

Rezultati preiskav so pokazali, da je bila v 28 od 60 vzorcev (47 %) vsebnost akrilamida pod mejo določanja (LOQ) uporabljene analizne metode, medtem ko je bila v 32 vzorcih (53 %) dokazana vsebnost akrilamida nad mejo določanja uporabljene analizne metode, slika 2. Okvirne vrednosti akrilamida iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za posamezne skupine živil niso bile presežene.

Slika 1. Pregled vzorcev živil, vključenih v spremljanja

ravni akrilamida, glede na poreklo Slika 2. Vsebnost akrilamida v vzorcih živil

4.1.3 Pregled rezultatov po posameznih skupinah živil

Posamezna živila so bila smiselno razvrščena v skupine živil. Vsebnost akrilamida (<LOQ, ≥LOQ) po posameznih skupinah živil nam prikazuje Slika 3.

72%

23%

5%

Slovenija Druge države ES TD

47%

53%

<LOQ ≥LOQ



Slika 3. Vsebnost akrilamida v posameznih skupinah živil

Krompirjev čips

V okviru programa je bilo preiskanih 5 vzorcev krompirjevega čipsa, po poreklu iz drugih držav ES in Švice. Vsebnost akrilamida v enem vzorcu je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 4 vzorcih pa je bila vsebnost akrilamida nad mejo določanja uporabljene analizne metode. Okvirna vrednost za akrilamid iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za zadevno skupino živil ni bila presežena.

Izdelki iz krompirja za pripravo doma

V okviru programa so bili preiskani 4 vzorci izdelkov iz krompirja za pripravo doma (svaljki, ocvrt krompirček, krompirjevi kroketi), po poreklu iz Slovenije. Analize so bile izvedene po pripravi vzorcev v laboratoriju – cvrtju v skladu z navodili proizvajalca. Vsebnost akrilamida v vseh vzorcih je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode.

Kruh

V okviru programa je bilo preiskanih 9 vzorcev kruha, po poreklu iz Slovenije. Vsebnost akrilamida v vseh vzorcih je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode.

Žitni kosmiči za zajtrk

V okviru programa je bilo preiskanih 5 vzorcev žitnih kosmičev za zajtrk, 3 vzorci po poreklu iz Slovenije in 2 vzorca iz drugih držav ES. Vsebnost akrilamida v enem vzorcu je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 4 vzorcih pa je bila vsebnost akrilamida nad mejo določanja uporabljene analizne metode. Okvirna vrednost za akrilamid iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za zadevno skupino živil ni bila presežena.

Keksi, krekerji, hrustljavi kruh in podobni izdelki

V okviru programa je bilo preiskanih 17 vzorcev keksov, krekerjev, hrustljavega kruha in podobnih izdelkov, po poreklu iz Slovenije. Vsebnost akrilamida v 8 vzorcih je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 9 vzorcih pa je bila vsebnost nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Krom

pirj

ev č

ips

Izde

lki i

z kr

ompi

rja

za p

ripr

avo

dom

a

Kruh

Žitn

i kos

mič

i za

zaj

trk

Keks

i, kr

eker

ji, h

rust

ljav

kruh

in p

odob

no (r

azen

pe

civ

in to

rt)

Riže

vi v

aflji

Praž

ena

kava

Inst

ant

kava

Kavn

i nad

omes

tki

Mue

sli

Poko

vka,

kor

uzni

čip

s, k

oruz

ni f

lips

Št. v

zorc

ev

<LOQ ≥LOQ



Okvirna vrednost za akrilamid iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za zadevno skupino živil ni bila presežena.

Riževi vaflji

V okviru programa je bilo preiskanih 5 vzorcev riževih vafljev, po poreklu iz drugih držav ES. Vsebnost akrilamida v enem vzorcu je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 4 vzorcih pa je bila vsebnost akrilamida nad mejo določanja uporabljene analizne metode. Najvišja vsebnost akrilamida v riževih vafljih (110 ug/kg) je nižja od okvirne vrednost za akrilamid za kruh (150 ug/kg) oziroma od okvirne vrednosti za kekse, krekerje, hrustljav kruh in podobno (500 ug/kg) iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih.

Pražena kava

V okviru programa so bili preiskani 4 vzorci pražene kave, po poreklu iz Slovenije. Vsebnost akrilamida v vseh vzorcih je bila nad mejo določanja uporabljene analizne metode. Okvirna vrednost za akrilamid iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za zadevno skupino živil ni bila presežena.

Instant kava

V okviru programa sta bila preiskana 2 vzorca instant kave, po poreklu iz drugih držav ES. Vsebnost akrilamida v obeh vzorcih je bila nad mejo določanja uporabljene analizne metode. Okvirna vrednost za akrilamid iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za zadevno skupino živil ni bila presežena.

Kavni nadomestki

V okviru programa sta bila preiskana 2 vzorca kavnih nadomestkov, po poreklu iz TD (Hrvaške). Vsebnost akrilamida v obeh vzorcih je bila nad mejo določanja uporabljene analizne metode. Okvirna vrednost za akrilamid v Priporočilu Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za kavne nadomestke ni postavljena.

Muesli

V okviru programa so bili preiskani 4 vzorci mueslija, po poreklu iz Slovenije. Vsebnosti akrilamida v dveh vzorcih je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 2 vzorcih pa je bila vsebnost nad mejo določanja uporabljene metode. Okvirna vrednost za akrilamid v Priporočilu Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za muesli ni postavljena.

Pokovka, koruzni čips, koruzni flips

V okviru programa je bil preiskan 1 vzorec pokovke in 1 vzorec koruznega flipsa, po poreklu iz Slovenije ter 1 vzorec koruznega čipsa, po poreklu iz drugih držav ES. Vsebnost akrilamida v vzorcu koruznega flipsa in koruznega čipsa je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, medtem ko je bila vsebnost akrilamida v pokovki le nekoliko višja od meje določanja uporabljene analizne metode. Okvirna vrednost za akrilamid v Priporočilu Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za pokovke ni postavljena.



4.2 ETILKARBAMAT

4.2.1 Etilkarbamat – splošne informacije2

Etilkarbamat (CAS 51-79-6) je sestavina, ki je naravno prisotna v fermentirani hrani, kot je kruh, jogurt, sojina omaka in v alkoholnih pijačah, kot je vino, pivo in zlasti žganje iz koščičastega sadja ter žganje iz tropin koščičastega sadja (zlasti iz češenj, sliv, marelic). Glavni vir izpostavljenosti človeka etilkarbamatu je uživanje fermentirane hrane in pijač.

Etilkarbamat lahko nastane iz različnih snovi, ki so del hrane in pijač, vključno z vodikovim cianidom (ali cianovodikovo kislino), sečnino, citrulinom in drugimi spojinami N-karbamila. Cianat je večinoma glavni prekurzor, iz katerega v reakciji z etanolom nastane karbamat ester.

V destilatih iz koščičastega sadja (žganje iz koščičastega sadja in žganje iz tropin koščičastega sadja) lahko etilkarbamat nastane iz cianogenih glikozidov, ki so naravna sestavina koščic. Pri stiskanju sadja se lahko koščice zlomijo in tako cianogeni glikozidi pridejo v stik z encimi v sadni drozgi. Cianogeni glikozidi se nato razkrojijo v cianovodikovo kislino/cianide. Cianovodikova kislina se lahko sprosti iz nepoškodovanih koščic tudi med dolgotrajnim hranjenjem fermentirane drozge. Med destilacijo se lahko cianovodikova kislina obogati v vseh frakcijah. Ob stiku s svetlobo cianid oksidira v cianat, iz katerega v reakciji z etanolom nastane etilkarbamat. Sprožene reakcije ni mogoče ustaviti.

Na 64. Srečanju FAO/WHO, 25. Februarja 2005, je JECFA (Expert Committe on Food Additives) zaključil, da etilkarbamat izkazuje genotoksične in karcinogene lastnosti pri vseh živalskih vrstah, ki so bile testirane in ga je zato potrebno obravnavati kot potencialno genotoksičnega in kancerogenega tudi za človeka (FAO/WHO, 2006). Znanstveni odbor EFSA je na zahtevo Evropske komisije izvedel karakterizacijo tveganja za Etilkarbamat (EFSA Journal, 2007). Pri karakterizaciji tveganja so uporabili MOE (Margin of Exposure) pristop, pri katerem so izpostavljenost primerjali z toksikološko referenčno vrednostjo BMDL 10, pri čemer je znanstveni odbor določil, da vrednost MOE 10.000 ali več pomeni majhno (sprejemljivo) tveganje za zdravje ljudi.

Izračunane vrednosti MOE ob izpostavljenosti etilkarbamatu so bile sledeče; 18.000 ob upoštevanju izpostavljenosti preko hrane brez alkoholnih pijač, 5.000 ob upoštevanju izpostavljenosti preko hrane ob upoštevanju povprečne porabe različnih alkoholnih pijač in <600 za večje potrošnike sadnega žganja.

Znanstveni odbor EFSA za področje onesnaževal je na podlagi dobljenih rezultatov zaključil, da etilkarbamat v alkoholnih pijačah predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, še posebej to velja za žgane pijače pridobljene iz koščičastega sadja (EFSA Journal, 2007).

Koncentracija etilkarbamata se lahko močno zmanjša z dvema pristopoma: z zmanjšanjem koncentracije glavnih predhodnih sestavin in zmanjšanjem težnje teh snovi k reakciji, s katero nastaja cianat. Glavni dejavniki, ki vplivajo na to, so koncentracija predhodnih snovi (npr. cianovodikove kisline in cianidov) in razmere skladiščenja, kot sta izpostavljenost svetlobi in temperatura. Po priporočilih Evropske komisije z dne 2. marca 2010 (2010/133/EU) bi naj z uporabo dobre proizvodne prakse dosegli vsebnost (ciljno stopnjo) <1 mg etilkarbamata na liter žganja.

2 Viri:

EFSA (European Food Safety Authority), 2007. Ethyl carbamate and hydrocyanic acid in food and beverages[1] - Scientific Opinion of the Panel on Contaminants. The EFSA Journal (2007) 551, 1-44.

http://www.epa.gov/iris/subst/0629.htm





4.2.2 Pregled rezultatov - skupaj

V okviru programa je bilo na vsebnost etilkarbamata preiskanih 20 vzorcev žganih pijač, od tega 18 vzorcev slivovega žganja, 1 vzorec breskovega žganja in 1 vzorec žganja iz češenj. Po poreklu so bili vsi vzorci iz Slovenije. 11 od 20 vzorcev je bilo vzorčenih v prometu, 9 vzorcev pa pri proizvajalcih.

Rezultati preiskav so pokazali, da je bila v enem od 20 vzorcev (5 %) vsebnost etilkarbamata pod mejo določanja uporabljene analizne metode (LOQ). V 12 vzorcih (60 %) je bila dokazana vsebnost etilkarbamata sicer nad mejo določanja uporabljene analizne metode vendar pod priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l). V 7 vzorcih (35 %) pa je bila dokazana vsebnost etilkarbamata nad priporočeno

ciljno stopnjo (1000, ug/l), slika 4.

Slika 4. Vsebnost etilkarbamata v vzorcih žganih pijač

4.2.3 Pregled rezultatov po posameznih skupinah žganih pijač

Žgane pijače so bile, na osnovi sadja iz katerega so izdelane, smiselno razvrščene v skupine pijač. Vsebnost etilkarbamata (<LOQ, pod oziroma nad priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l)) po posameznih skupinah žganih pijač nam prikazuje slika 5.

5%

60%

35%

<LOQ <1000 ug/l >1000 ug/l



Slika 5. Vsebnost etilkarbamata v posameznih skupinah žganih pijač

Slivovo žganje

V okviru programa je bilo preiskanih 18 vzorcev slivovega žganja, po poreklu iz Slovenije. V enem vzorcu je bila vsebnost etilkarbamata pod mejo določanja uporabljene analizne metode. V 10 vzorcih je bila dokazana vsebnost etilkarbamata sicer nad mejo določanja uporabljene analizne metode vendar pod priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l). V 7 vzorcih pa je bila dokazana vsebnost etilkarbamata nad priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l).

Breskovo žganje

V okviru programa je bil preiskan 1 vzorec breskovega žganja, po poreklu iz Slovenije. V vzorcu dokazana vsebnost etilkarbamata je bila sicer nad mejo določanja uporabljene analizne metode vendar pod priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l).

Žganje iz češenj

V okviru programa je bil preiskan 1 vzorec žganja iz češenj, po poreklu iz Slovenije. V vzorcu dokazana vsebnost etilkarbamata je bila sicer nad mejo določanja uporabljene analizne metode vendar pod priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l).

4.3 KADMIJ

4.3.1 Kadmij – splošne informacije3

Kadmij (CAS 7440-43-9) je mehka, kovljiva in upogljiva, modrikasto-bela dvovalentna kovina. Naravno je prisoten v različnih spojinah v zemeljski skorji. Približno tri četrtine kadmija po svetu uporabijo za izdelavo električnih baterij (posebno baterij Ni-Cd), večino od preostale četrtine pa v glavnem za barvila, prevleke in kot stabilizator za različne vrste plastike. Poleg nekaterih naravnih pojavov je industrija glavni

3 Viri: - EFSA (European Food Safety Authority), 2009. Scientific Opinion of the Panel on Contaminants in the Food Chain on a request from the

European Commission on cadmium in food. The EFSA .Journal, 980, 1-139. - IARC (International Agency for Research on Cancer), 1993. Beryllium, Cadmium, Mercury and Exposures in the Glass Manufacturing

Industry. IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risk of Chemicals to Humans, vol. 58. Lyon, France. 444 pp. - FAO/WHO (Food and Agriculture Organization/World Health Organization), 2010. Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives.

Seventy-third meeting, Geneva, 8–17 June 2010. Summary and Conclusions. Issued 24 June 2010. - EFSA (European Food Safety Authority), 2012. Cadmium dietary exposure in the European Population, EFSA Journal 2012;10(1):2551. - EFSA (European Food Safety Authority), 2011. Statment on tolerable weekly intake of cadmium, EFSA Journal 2011;9(2):1975.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Slivovo žganje Breskovo žganje Žganje iz češenj

Št. v

zorc

ev

<LOQ <1000 ug/l >1000 ug/l

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kovina

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Baterija_%28elektrika%29&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nikelj-kadmijeva_baterija&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kadmijeva_barvila&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Plastika



vzrok za povišane vsebnosti kadmija v živilih in pitni vodi. Človek je kadmiju izpostavljen iz več virov. Pomemben vir izpostavljenosti kadmiju predstavlja kajenje. Med nekadilci pa glavni vir kadmija predstavljajo živila.

Absorbcija kadmija pri oralnem vnosu je relativno nizka (3 -5 %), vendar se kadmij učinkovito akumulira v ledvicah in jetrih. Biološka razpolovna doba je dolga (10 do 30 let).

Primarno je kadmij toksičen za ledvica, povzroča pa tudi demineralizacijo kosti. Ugotovljena je statistična povezava med povišano izpostavljenostjo kadmiju in povečanim tveganjem za razvoj rakavih obolenj na pljučih, maternici, mehurju in dojkah. Mednarodna organizacija za proučevanje raka IARC (International Agency for Research on Cancer) je na podlagi najnovejših podatkov leta 2012 uvrstila kadmij v skupino 1 (Group 1), kot kancerogenega za človeka.

JECFA (Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives) je leta 1988, kot sprejemljiv vnos kadmija v telo, postavil PTWI (Provisional Tolerable Weekly Intake), ki je znašal 7 μg/kg telesne teže na teden. Leta 2010 je JECFA ponovno preučila svojo študijo in določila nekoliko strožji sprejemljiv vnos za kadmij, v obliki sprejemljivega mesečnega vnosa PTMI (Provisional Tolerable Monthly Intake), ki znaša 25 μg/kg telesne teže na mesec, kar odgovarja vnosu 5,8 μg kadmija na kilogram telesne teže na teden. Odbor za onesnaževala v prehranski verigi evropske organizacije za varno hrano EFSA (European Food Safety Authority) je leta 2009 v svojem poročilu podal priporočilo, da je potrebno predlagan PTWI znižati. Kot sprejemljiv vnos za kadmij je odbor EFSA predlagal sprejemljiv tedenski vnos TWI (Tolerable Weekly Intake) 2,5 μg/kg telesne teže na teden. Tako je po mnenju EFSE zagotovljena visoka mera zaščite vseh potrošnikov, vključno z bolj izpostavljenimi ter posebej občutljivimi skupinami. Sprejemljiv tedenski vnos (TWI) 2,5 μg/kg telesne teže na teden je EFSA ponovno preučila in potrdila leta 2011.

EFSA je na podlagi najnovejših podatkov ocenila, da povprečna izpostavljenost evropske populacije kadmiju preko živil znaša 2,04 μg kadmija na kilogram telesne teže na teden. Glede na podatke EFSE so kadmiju najbolj izpostavljeni otroci med 1. In 3. letom starosti, najmanj izpostavljen del populacije pa predstavljajo starostniki. K povišani izpostavljenosti kadmiju pogosto največ prispevajo živila, ki jih konzumiramo v večjih količinah in ne živila, ki vsebujejo največ kadmija. Živila, ki največ prispevajo k celokupni izpostavljenosti kadmiju so žita in žitni izdelki (26,9%), zelenjava in zelenjavni izdelki (16,0%) ter korenovke in gomoljnice (13,2%).

Iz zgornjega odstavka je razvidno, da je meja med ocenjeno izpostavljenostjo evropske populacije kadmiju in varno mejo vnosa ozka. EFSA v svojem zadnjem poročilu o izpostavljenosti evropske populacije kadmiju preko živil ugotavlja, da skupna izpostavljenost kadmiju pri otrocih in velikih potrošnikih določenih živil zelo verjetno presega varno mejo vnosa 2,5 µg/kg telesne teže na teden. Zato bo v prihodnje potrebno težiti k znižanju vsebnosti kadmija v živilih, predvsem v tistih skupinah živil, ki največ prispevajo k celokupni izpostavljenosti kadmiju ter živilih namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, ki predstavljajo ogroženo skupino potrošnikov.


V okviru programa je bilo na vsebnost kadmija preiskanih 125 vzorcev živil, od tega 30 vzorcev riža, 10 vzorcev riževih vafljev, 20 vzorcev čokolad, 10 vzorcev kakava v prahu, 25 vzorcev semen oljnic za prehrano ljudi in 30 vzorcev žit.

Najvišjo vsebnost kadmija (Xmaksimalna) in vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija (Xmediana) po posameznih skupinah živil (z izjemo žit) nam prikazuje slika 6.

Rezultati preiskav za 30 vzorcev žit, ki so bili odvzeti na širšem območju Celja, so ovrednoteni v poglavju 4.3.3.



Slika 6. Vsebnost kadmija v posameznih skupinah živil

Riž

V okviru programa je bilo preiskanih 30 vzorcev riža. Vsebnosti kadmija v 7 vzorcih je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 23 vzorcih riža pa je bila vsebnost nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

Vsi vzorci riža so bili glede vsebnosti kadmija v skladu z določili Uredbe komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364 s spremembami).

Najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih riža je bila 0,072 mg/kg, medtem ko je mejna vrednost za kadmij v rižu 0,20 mg/kg (Uredbe komisije (ES) št. 1881/2006). Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija pa je bila 0,0205 mg/kg.

Riževi vaflji

V okviru programa je bilo preiskanih 10 vzorcev riževih vafljev. Vsebnosti kadmija v 1 vzorcu je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 9 vzorcih pa je bila vsebnost nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

9 vzorcev riževih vafljev je bilo glede vsebnosti kadmija, ob upoštevanju sorazmerja sestavin in okvirnega faktorja predelave, smiselno v skladu z določili 1. in 2. čl. oziroma Priloge Uredbe komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364/2006 s spremembami). V enem vzorcu riževih vafljev smo dokazali 0,21 mg/kg kadmija. Omenjena Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 ne določa mejne vrednosti za kadmij v riževih vafljih, prav tako natančen faktor predelave ni bil znan. Glede na navedeno in glede na vsebnost kadmija, ki je na mejni vrednosti za kadmij v rižu - 0,20 mg/kg (upoštevajoč merilno negotovost), ocena skladnosti vzorca po določilih Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 ni bila možna.

Najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih riževih vafljev je bila 0,21 mg/kg. Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija pa je bila 0,0735 mg/kg.

Čokolada

V okviru programa je bilo preiskanih 20 vzorcev čokolad, od tega 1 vzorec čokolade z <30 % kakavovih delov, 7 vzorcev čokolad z 30 % ≤ kakavovi deli < 50 % in 12 vzorcev čokolad z ≥ 50 % kakavovih delov. Vsebnost kadmija v vseh vzorcih je bila nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0,4

Riž Riževi vaflji Čokolada Kakav v prahu Semena oljnic za prehrano ljudi

Vse

bn

ost

kad

mija

(m

g/kg

)

Xmediana Xmaksimalna



Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364/2006 s spremembami) še ne določa mejnih vrednosti za kadmij v čokoladi, zato ocena skladnosti vzorcev po določilih omenjene uredbe ni bila možna.

Najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih čokolad je bila 0,24 mg/kg. Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija pa je bila 0,04 mg/kg.

Najvišjo vsebnost kadmija (Xmaksimalna) in vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija (Xmediana) po posameznih skupinah čokolad (skupine glede na delež kakavovih delov) nam prikazuje slika 7. Kot je razvidno iz slike 7 so bile najvišje vsebnosti kadmija dokazane v vzorcih čokolad z ≥ 50 % kakavovih delov, sledijo čokolade z 30 % ≤ kakavovi deli < 50 % in čokolada z <30 % kakavovih delov.

Slika 7. Vsebnost kadmija v čokoladah

Kakav v prahu

V okviru programa je bilo preiskanih 10 vzorcev kakava v prahu. Vsebnost kadmija v vseh vzorcih je bila nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364/2006 s spremembami) še ne določa mejne vrednosti za kadmij v kakavu v prahu, zato ocena skladnosti vzorcev po določilih omenjene uredbe ni bila možna.

Najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih kakava v prahu je bila 0,21 mg/kg. Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija pa je bila 0,12 mg/kg.

Semena oljnic za prehrano ljudi

V okviru programa je bilo preiskanih 25 vzorcev semen oljnic za prehrano ljudi, od tega 8 vzorcev bučnih semen, 4 vzorci sezamovih semen, 5 vzorcev sončničnih semen, 3 vzorci lanenih semen, 1 vzorec maka in 4 vzorci mešanic semen in drugega. Vsebnosti kadmija v 3 vzorcih je bila pod mejo določanja uporabljene analizne metode, v 22 vzorcih pa nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364/2006 s spremembami) še ne določa mejnih vrednosti za kadmij v semenih oljnic za prehrano ljudi, zato ocena skladnosti vzorcev po določilih omenjene uredbe ni bila možna.

Najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih semen oljnic za prehrano ljudi je bila 0,36 mg/kg. Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija pa je bila 0,02 mg/kg.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

Čokolada z < 30 % kakavovih delov

Čokolada z 30 % ≤ kakavovih delov < 50 %

Čokolada z ≥ 50 % kakavovih delov

Vse

bn

ost

kad

mija

(m

g/kg

)




Slika 8 nam prikazuje najvišjo vsebnost kadmija (Xmaksimalna) in vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija (Xmediana) za posamezne skupine semen oljnic. Kot je razvidno iz slike 8 je bila najvišja vsebnost kadmija dokazane v vzorcu maka (0,36 mg/kg), sledijo sončnično seme in mešanice semen (ter drugo) ter laneno seme. Najnižje vsebnosti kadmija pa so bile dokazane v sezamovem in bučnem semenu. V 3 od 8 vzorcev bučnih semen je bila vsebnost kadmija pod mejo določanja uporabljene analizne metode.

Slika 8. Vsebnost kadmija v posameznih skupinah semen oljnic

4.3.3 Pregled rezultatov – žita odvzeta na širšem območju Celja

V okviru programa je bilo na vsebnost kadmija preiskanih 30 vzorcev žit, od tega 8 vzorcev pšenice, 2 vzorca pire, 6 vzorcev koruze, 12 vzorcev ječmena in 2 vzorca ovsa. Vzorci so bili odvzeti na širšem geografskem območju Celjske kotline. Kot je razvidno iz priloge 6.5. so bila žita v 26 od 30 primerih namenjena za krmo in v 4 primerih za domačo rabo (kar je bilo možno razumeti za »prehrano«).

Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija v preiskovanih žitih je bila 0,064 mg/kg, 95 percentilna vrednost 0,55 mg/kg in najvišji vsebnosti 0,87 mg/kg. Vsebnost kadmija je bila v 8 od 30 vzorcev (27 % vzorcev) višja od mejne vrednosti opredeljene z Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 (neupoštevajoč merilno negotovost). Mejna vrednost za kadmij za žita za prehrano ljudi razen otrobov, kalčkov, pšenice in riža je 0,10 mg/kg oz. za otrobe, kalčke, pšenico in riž 0,20 mg/kg (Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006).

Izmerjene vsebnosti kadmija v žitih ne presegajo mejne vrednosti 1 mg Cd/kg opredeljeno z Direktivo 2002/32/ES za »Posamična krmila rastlinskega izvora«.

Slika 9 nam prikazuje najvišjo vsebnost kadmija (Xmaksimalna) in vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija (Xmediana) za posamezne skupine žit. Kot je razvidno iz slike 9 so najvišje vsebnosti kadmija izmerjene v vzorcih pšenice, sledi oves in pira ter ječmen. V koruzi pa so izmerjene vsebnosti za velikostni razred nižje od vsebnostih v ostalih preiskanih žitih.

Na vsebnost kadmija v žitih vpliva več faktorjev. Ključni je nedvomno stik s tlemi oz. zemljino in posledično okluzijo prašnih delcev v celično strukturo rastline v času rasti. Prav tako je potrebno omeniti zanos delcev tal oz. zemljine v žitno zrnje v času spravila. Nizke vsebnosti kadmija v koruznem zrnju so nedvomno posledica omejenih možnosti okluzije delcev tal oz. zemljine v koruznem storžu.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

0,4

Bučno seme Sezamovo seme

Sončnično seme

Laneno seme Mak Mešanica semen in drugo

Vse

bn

ost

kad

mija

(m

g/kg

)




Slika 9. Vsebnost kadmija v žitih

Seveda pa so vsebnosti kadmija v preiskovanih žitih odvisne predvsem od geografske lege preiskovane kmetijske površine glede na obstoječe obremenitve tal. S slike 10. je razvidno, da se povišane vsebnosti kadmija pojavljajo na območju povišanih obremenitev tal s kadmijem. Stanje je za skupine žit – pšenica, ječmen in koruza prikazano tudi na preglednih kartah v prilogi 6.7.

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

Pšenica Oves in pira Ječmen Koruza

Vse

bn

ost

kad

mija

(m

g/kg

)




Slika 10. Pregled obremenitev žit s kadmijem glede na geografsko lego preiskovane kmetijske površine na območju Celjske kotline

Na pregledni karti pomeni:

območja poselitve

območja kmetijskih površin

lokacijo industrijskega odlagališča

lokacijo komunalnega odlagališča

lokacijo IPPC zavezancev

lokacijo komunalne čistilne naprave

pregled vsebnosti kadmija iz programa ROTS za obdobje 2004 – 2010

pregled rezultatov preiskav tal oz. zemljine IRSKGHO za leto 2012

pregled vsebnosti kadmija v žitih, program MKO 2012

V okviru programa je bilo na vsebnost kadmija preiskanih 30 vzorcev žit. Vzorci žit so bili odvzeti na širšem območju Celjske kotline, na zahodu od Medloga in na vzhodu do črte Liboje – Štore.

V preiskavo žit na vsebnost kadmija so bila vključena žita predvidena za krmo z izjemo štirih vzorcev (trije vzorci pšenice in en vzorec pire), ki so bili predvideni za krmo in tudi za prehrano ljudi.

Vzorci žit so vsebovali kadmij, koruza v zelo nizkih vsebnostih, medtem ko ostala žita – pšenica, ječmen, pira in oves v povišanih vsebnostih v zaporedju pšenica>>pira/oves>ječmen. Ocenjeno je, da na vsebnost kadmija v žitih odločilno vpliva stik rastline s tlemi oz. zemljino in posledično okluzijo prašnih delcev v celično strukturo rastline v času rasti in spravila.

Izmerjene vsebnosti kadmija v vzorcih žit v nobenem primeru ne presegajo mejne vrednosti 1 mg Cd/kg

opredeljene z Direktivo 2002/32/ES za »Posamična krmila rastlinskega izvora«.



4.4 ANORGANSKI ARZEN

4.4.1 Anorganski arzen – splošne informacije4

Arzen (CAS 7440-38-2) je metaloid, ki se pojavlja v različnih anorganskih in organskih oblikah. Prisoten je v različnih spojinah v zemeljski skorji in je zaradi tega ponekod stalno prisoten v prsti, vodi in rastlinah. Povišane vsebnosti arzena v okolju so mnogokrat tudi posledica industrijske dejavnosti. Uporablja se v različnih pesticidnih, herbicidnih in insekticidnih pripravkih, prav tako je prisoten v številnih zlitinah. Za človeka ni esencialen element. Anorganske oblike arzena so mnogo bolj toksične v primerjavi z organskimi oblikami. EFSA navaja, da za evropsko populacijo najpomembnejši vir vnosa arzena v telo predstavljajo živila. Na nekaterih področjih pa pomemben vir izpostavljenosti arzenu predstavlja tudi voda. Arzen se v vodi nahaja v glavnem v anorganski obliki. Nekatere rastline (npr. riž) dobro akumulirajo anorganske arzenove spojine prisotne v prsti in talni vodi. Najbolj učinkovite pri kopičenju anorganskega arzena so alge, ki zelo učinkovito bioakumulirajo arzenat.

Pri človeku se po zaužitju topen anorganski arzen hitro in skoraj v celoti absorbira. Po absorbciji se prenese praktično do vseh organov in brez težav prehaja placentno bariero.

Znaki akutne zastrupitve z arzenom so hude bolečine v abdominalnem predelu, bruhanje, driska, slabost, podhladitev in smrt. Glavni učinki povezani s kronično izpostavljenostjo anorganskemu arzenu pri človeku so razne kožne spremembe, razvoj rakavih obolenj, teratogenost, nevrotoksičnost, razvoj bolezni srca in ožilja, nenormalen metabolizem glukoze ter razvoj sladkorne bolezni. Mednarodna organizacija za proučevanje raka IARC (International Agency for Research on Cancer) uvršča arzen in anorganske arzenove spojine v skupino 1 (Group 1), kot kancerogene za človeka.

JECFA (Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives) je leta 1988, kot sprejemljiv vnos anorganskega arzena v telo postavil PTWI (Provisional Tolerable Weekly Intake), ki znaša 15 μg/kg telesne teže na teden. Odbor za onesnaževala v prehranski verigi evropske organizacije za varno hrano EFSA (European Food Safety Authority) je v poročilu iz leta 2009, na podlagi novih toksikoloških študij zaključil, da predlagan PTWI ni ustrezen. EFSA je svojo karakterizacijo tveganja (EFSA, 2009) osnovala na MOE (Margin of Exposure) pristopu, pri čemer je kot toksikološko referenčno vrednost uporabila vrednosti BMDL1(Benchmark Dose-Lower Confidence Limit) v rangu od 0,3 do 8 μg na kilogram telesne teže na dan. Organizacija ATSDR (Agency for Toxic Substances and Disease Registry) je leta 2007 za arzen določila koncentracije minimalnega tveganja MRL (Minimal Risk Levels), to so koncentracije, ki naj ne bi privedle do razvoja škodljivih učinkov za zdravje, nanašajo pa se zgolj na ne-kancerogene učinke. MRL vrednost v primeru akutne izpostavljenosti znaša 5 μg As na kg telesne teže na dan. MRL vrednost v primeru kronične izpostavljenosti pa znaša 0,3 μg As na kg telesne teže na dan.

Po poročanju EFSA glavno težavo pri oceni izpostavljenosti evropske populacije anorganskemu arzenu predstavlja dejstvo, da se večina podatkov o vsebnostih arzena v živilih nanaša na celokupni arzen. Pri

4 Viri: - EFSA (European Food Safety Authority), 2005. Opinion of the Scientific Panel on contaminants in the food chain (CONTAM) related to

Arsenic as undesirable substance in animal feed. The EFSA Journal 180, pp. 35.. - EFSA (European Food Safety Authority), 2005a. Guidance of the Scientific Committee on a request from EFSA related to a harmonised

approach for risk assessment of substances which are both genotoxic and carcinogenic. The EFSA Journal 282, pp.31. - EFSA (European Food Safety Authority), 2009a. Cadmium in food. Scientific Opinion of the Panel on Contaminants in the Food Chain.

The EFSA Journal 980, pp. 139. - EFSA (European Food Safety Authority), 2009b. Guidance of the Scientific Committee on Use of the benchmark dose approach in risk

assessment. The EFSA Journal 1150, pp. 72. - FAO/WHO (Food and Agriculture Organization/ World Health Organization), 1989. Evaluation of certain food additives and

contaminants. WHO Food Additive Report Series, No. 24. International. Programme on Chemical Safety, World Health Organization, Geneva.

- GHENT University, 2010. Tecnical report submitted to EFSA. Selected trace and ultratrace elements: Biological role, content in feed and requirements in animal nutrition – Elements for risk assessment.



tem je delež anorganskega arzena močno odvisen od vrste živila. Po podatkih EFSA največ k celokupni izpostavljenosti anorganskemu arzenu prispevajo žita in žitni izdelki, živila za posebne prehranske namene (npr. alge), ustekleničena voda, kava, pivo, riž in izdelki na osnovi riža, ribe in tudi zelenjava. Povprečno izpostavljenost evropske populacije anorganskemu arzenu je EFSA ocenila na 0,13 do 0,56μg As na kg telesne teže na dan za povprečne porabnike in 0,37 do 1,22μg As na kg telesne teže na dan za velike jedce. Najbolj ogroženo skupino predstavljajo otroci mlajši od treh let, pri njih naj bi povprečna izpostavljenost znašala med 0,50 do 2,66 μg As na kg telesne teže na dan.

Ocenjena izpostavljenost povprečnega Evropejca anorganskemu arzenu je torej na meji toksikološko referenčnih vrednosti, zaradi česar po navedbah EFSE tveganje za zdravje, za posamezne skupine potrošnikov, ni izključeno. Po priporočilih EFSA je prehranski vnos anorganskega arzena v telo potrebno znižati.


V okviru programa je bilo na vsebnost anorganskega arzena preiskanih 40 vzorcev, od tega 30 vzorcev riža in 10 vzorcev riževih vafljev. Vsi vzorci so bili odvzeti v prometu.

Najvišjo vsebnost anorganskega arzena (Xmaksimalna) in vrednost mediane za izmerjene vsebnosti anorganskega arzena (Xmediana) po posameznih skupinah živil nam prikazuje slika 11.

Slika 11. Vsebnost anorganskega arzena v posameznih skupinah živil

Riž

V okviru programa je bilo preiskanih 30 vzorcev riža. Vsebnost anorganskega arzena v vseh vzorcih je bila nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

Veljavna zakonodaja oziroma Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364/2006 s spremembami) še ne določa mejne vrednosti za anorganski arzen v živilih, zato ocena skladnosti vzorcev po določilih omenjene uredbe ni bila možna.

Najvišja dokazana vsebnost anorganskega arzena v vzorcih riža je bila 0,14 mg/kg. Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti anorganskega arzena pa je bila 0,065 mg/kg.

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

Riž Riževi vaflji

Vse

bn

ost

an

org

ansk

ega

arz

en

a(m

g/kg

)




Riževi vaflji

V okviru programa je bilo preiskanih 10 vzorcev riževih vafljev. Vsebnost anorganskega arzena v vseh vzorcih je bila nad mejo določanja uporabljene analizne metode.

Veljavna zakonodaja oziroma Uredba komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19.12.2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (Ur. list ES št. L 364/2006 s spremembami) še ne določa mejne vrednosti za anorganski arzen v živilih, zato ocena skladnosti vzorcev po določilih omenjene uredbe ni bila možna.

Najvišja dokazana vsebnost anorganskega arzena v vzorcih riževih vafljev je bila 0,20 mg/kg. Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti anorganskega arzena pa je bila 0,14 mg/kg.

5 POVZETEK

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je naročnik izvedbe vzorčenja in preiskav vzorcev živil na vsebnost naslednjih onesnaževal: akrilamida, etilkarbamata, kadmija in anorganskega arzena. Namen naloge je spremljanje vsebnosti navedenih onesnaževal v živilih na slovenskem trgu na podlagi Priporočil EU in zahtev za poročanje Evropski komisiji in Evropski agenciji za varno hrano ter analiza stanja onesnaženosti živil z navedenimi onesnaževali.

V okviru programa je bilo na vsebnost akrilamida preiskanih 60 vzorcev živil (krompirjev čips, izdelki iz krompirja za pripravo doma, kruh, žitni kosmiči za zajtrk, keksi, krekerji, hrustljavi kruh in podobni izdelki, riževi vaflji, pražena kava, instant kava, kavni nadomestki, mueslij, pokovke, koruzni flips in čips). Po poreklu je bilo 43 vzorcev (72 %) iz Slovenije, 14 vzorcev (23 %) iz drugih držav Evropske skupnosti (ES) in 3 vzorci (5 %) iz držav izven ES. Rezultati preiskav so pokazali, da je bila v 28 od 60 vzorcev (47 %) vsebnost akrilamida pod spodnjo mejo določanja (LOQ) uporabljene analizne metode, medtem ko je bila v 32 vzorcih (53 %) dokazana vsebnost akrilamida nad LOQ uporabljene analizne metode. Okvirne vrednosti akrilamida iz Priporočila Komisije z dne 10.01.2011 o preiskavah ravni akrilamida v živilih za posamezne skupine živil niso bile presežene.

V okviru programa je bilo na vsebnost etilkarbamata preiskanih 20 vzorcev žganih pijač (slivovo žganje, breskovo žganje in žganje iz češenj). Po poreklu so bili vsi vzorci iz Slovenije. Vsebnost etilkarbamata je bila v enem od 20 vzorcev (5 %) pod mejo določanja uporabljene analizne metode. V 12 vzorcih (60 %) je bila dokazana vsebnost etilkarbamata sicer nad mejo določanja uporabljene analizne metode vendar pod priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l). V 7 vzorcih (35 %) pa je bila dokazana vsebnost etilkarbamata nad priporočeno ciljno stopnjo (1000 ug/l).

V okviru programa je bilo na vsebnost kadmija preiskanih 95 vzorcev živil (riž, riževi vaflji, čokolada, kakav v prahu in semena oljnic za prehrano ljudi). Rezultati preiskav po posameznih skupinah živil so naslednji:

- riž: najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih riža je bila 0,072 mg/kg, medtem ko je mejna vrednost za kadmij v rižu 0,20 mg/kg (Uredbe komisije (ES) št. 1881/2006). Vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija je bila 0,021 mg/kg;

- riževi vaflji: najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih riževih vafljev je bila 0,21 mg/kg, vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija je bila 0,074 mg/kg;



- čokolada: najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih čokolad je bila 0,24 mg/kg, vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija je bila 0,04 mg/kg. Najvišje vsebnosti kadmija so bile dokazane v vzorcih čokolad z ≥ 50 % kakavovih delov, sledijo čokolade z 30 % ≤ kakavovi deli < 50 % in čokolada z <30 % kakavovih delov;

- kakav v prahu: najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih kakava v prahu je bila 0,21 mg/kg, vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija je bila 0,12 mg/kg;

- semena oljnic za prehrano ljudi: najvišja dokazana vsebnost kadmija v vzorcih semen oljnic za prehrano ljudi je bila 0,36 mg/kg, vrednost mediane za izmerjene vsebnosti kadmija je bila 0,02 mg/kg. Najvišja vsebnost kadmija je bila dokazane v vzorcu maka, sledijo sončnično seme in mešanice semen (ter drugo) ter laneno seme. Najnižje vsebnosti kadmija pa so bile dokazane v sezamovem in bučnem semenu.

V okviru programa je bilo na vsebnost kadmija dodatno preiskanih 30 vzorcev žit. Vzorci žit so bili odvzeti na širšem območju Celjske kotline. V preiskavo žit na vsebnost kadmija so bila vključena predvsem žita predvidena za krmo (z izjemo štirih vzorcev, ki so bili dodatno predvideni tudi za prehrano ljudi).

Vzorci žit so vsebovali kadmij, koruza v zelo nizkih vsebnostih, medtem ko ostala žita – pšenica, ječmen, pira in oves v povišanih vsebnostih v zaporedju pšenica>>pira/oves>ječmen. Ocenjeno je, da na vsebnost kadmija v žitih odločilno vpliva stik rastline s tlemi oz. zemljino in posledično okluzijo prašnih delcev v celično strukturo rastline v času rasti in spravila.

Izmerjene vsebnosti kadmija v vzorcih žit v nobenem primeru ne presegajo mejne vrednosti 1 mg Cd/kg opredeljene z Direktivo 2002/32/ES za »Posamična krmila rastlinskega izvora«.

V okviru programa je bilo na vsebnost anorganskega arzena preiskanih 40 vzorcev, od tega 30 vzorcev riža in 10 vzorcev riževih vafljev. Rezultati preiskav po posameznih skupinah živil so naslednji:

- riž: najvišja dokazana vsebnost anorganskega arzena v vzorcih riža je bila 0,14 mg/kg, vrednost mediane za izmerjene vsebnosti anorganskega arzena je bila 0,065 mg/kg;

- riževi vaflji: najvišja dokazana vsebnost anorganskega arzena v vzorcih riževih vafljev je bila 0,20 mg/kg, vrednost mediane za izmerjene vsebnosti anorganskega arzena je bila 0,14 mg/kg.



6 PRILOGE



6.1 PREGLEDNA TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV AKRILAMIDA V ŽIVILIH



6.2 PREGLEDNA TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV ETILKARBAMATA V ŽGANIH PIJAČAH



6.3 PREGLEDNE TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV KADMIJA V ŽIVILIH



6.4 PREGLEDNI TABELI Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV ANORGANSKEGA ARZENA V ŽIVILIH



6.5 PREGLEDNA TABELA Z OSNOVNO STATISTIČNO ANALIZO REZULTATOV KADMIJA V ŽITIH



6.6 POROČILA O PRESKUSIH



6.7 PREGLEDNE KARTE VSEBNOSTI KADMIJA V JEČMENU, PŠENICI IN KORUZI NA ŠIRŠEM OBMOČJU CELJA



6.7.1 Pšenica



6.7.2 Ječmen



6.7.3 Koruza