TSV 141-01 1

Na podlagi prvega odstavka 6. lena zakona o tehninih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04-uradno preišeno besedilo) izdaja minister za promet naslednjo tehnino specifikacijo

TEHNINA SPECIFIKACIJA TSV – 141 (izdaja 02)

o homologaciji težkih vozil glede na njihove emisije (Euro IV in V)

1 KATEGORIJE VOZIL, KI JIH ZAJEMA 1.1 Ta tehnina specifikacija velja za vsa motorna vozila, kakor so opredeljena v etrti alinei

4. lena Pravilnika o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02, 80/04 in 75/05), z referenno maso nad 2.610 kg.

1.2 Motor pomeni pogonski vir vozila, za katerega se lahko podeli homologacija kot

samostojni tehnini enoti, kakor je opredeljena v dvanajsti alinei 4. lena Pravilnika o ES-homologaciji motornih vozil.

1.3 Do okolja bolj prijazno vozilo ("EEV" - Enhanced Environmentally Friendly Vehicle) je

vozilo, ki ga poganja motor, ki ustreza dopustnim mejnim vrednostim emisij, podanim v vrstici C tabel v toki 6.2.1 Priloge I te tehnine specifikacije.

2 POSTOPEK HOMOLOGACIJE IN TEHNINE ZAHTEVE 2.1 Postopek homologacije vozila oziroma motorja in tehnine zahteve glede onesnaževal

so navedeni v prilogah k tej tehnini specifikaciji (navedba priloge pomeni prilogo k tej tehnini specifikaciji, e ni izrecno navedeno drugae).

2.2 Homologacijski organ podeli:

- ES-homologacijo ali nacionalno homologacijo vozila oziroma - ES-homologacijo pogonskega motorja vozila glede ukrepov proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal, e ti motorji ustrezajo zahtevam, ki jih doloa ta tehnina specifikacija in priloge k njej.

2.3 Vzdržljivost sistemov za uravnavanje emisij 2.3.1 Od 1. oktobra 2005 za nove homologacije in od 1. oktobra 2006 za vse homologacije

mora proizvajalec dokazati, da bo motor na kompresijski vžig ali plinski motor s homologacijo glede na mejne vrednosti iz vrstice B1, B2 ali C tabel v toki 6.2.1 Priloge I ustrezal tem mejnim vrednostim naslednjo življenjsko dobo: (a) 100 000 km ali pet let, kar nastopi prej, za motorje, ki se vgradijo v vozila kategorije

N1 in M2; (b) 200 000 km ali šest let, kar nastopi prej, za motorje, ki se vgradijo v vozila kategorij

N2 ter N3 z najvejo tehnino dovoljeno maso, ki ne presega 16 ton, in vozila kategorije M3 razreda I, razreda II in razreda A, ter razreda B z najvejo tehnino dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 ton;

(c) 500 000 km ali sedem let, kar nastopi prej, za motorje, ki se vgradijo v vozila kategorij N3 z najvejo tehnino dovoljeno maso, ki presega 16 ton, in vozila kategorije M3 razreda III ter razreda B z najvejo tehnino dovoljeno maso, ki presega 7,5 ton.

2.3.2 Od 1. oktobra 2005 je za podelitev homologacije za nove tipe vozil ter od 1. oktobra 2006

za vse tipe vozil potrebno potrdilo o pravilnem delovanju naprav za uravnavanje emisij med normalno življenjsko dobo vozila pri normalni uporabi (skladnost primerno vzdrževanih in uporabljanih vozil v prometu).

TSV 141-01 2

2.4 Vgrajeni sistemi za diagnostiko na vozilu 2.4.1 Od 1. oktobra 2005 za vse nove homologacije vozil in od 1. oktobra 2006 za vse

homologacije mora biti motor na kompresijski vžig s homologacijo glede na mejne vrednosti emisij iz vrstice B1 ali vrstice C tabel v toki 6.2.1 Priloge I, ali vozilo, ki ga poganja tak motor, opremljeno z vgrajenim sistemom za diagnostiko (OBD), ki voznika pri preseženih mejnih vrednostih praga OBD iz vrstice B1 ali vrstice C tabele v toki 2.4.3 opozarja na okvaro.

Pri sistemih za naknadno obdelavo izpušnih plinov naj sistem OBD nadzoruje vejo napako v delovanju naslednjega: (a) katalizatorja, kadar je vgrajen kot loena enota, ne glede na to, ali je ali ni del sistema

de-NOx ali dizel filtra za delce; (b) sistema de-NOx, kadar je vgrajen; (c) dizelskega filtra za delce, kadar je vgrajen; (d) kombiniranega sistema de-NOx in filtra za delce.

2.4.2 Od 1. oktobra 2008 za nove homologacije in od 1. oktobra 2009 za vse homologacije mora biti motor na kompresijski vžig ali plinski motor s homologacijo glede na mejne vrednosti emisij iz vrstice B2 ali vrstice C tabel v toki 6.2.1 Priloge I ali vozilo, ki ga poganja tak motor, opremljeno s sistemom OBD, ki voznika pri preseženih mejnih vrednostih praga OBD iz vrstice B2 ali vrstice C tabele v toki 2.4.3 opozarja na okvaro.

Sistem OBD mora tako vsebovati vmesnik med enoto za elektronsko krmiljenje motorja (EECU) ter katerimi koli drugimi elektrinimi ali elektronskimi sistemi motorja ali vozila, ki dajejo vhodne podatke za EECU ali prejemajo izhodne podatke iz njega in ki vplivajo na pravilnost delovanja sistema za uravnavanje emisij, kot je na primer vmesnik med EECU in elektronsko krmilno enoto za prenos moi.

2.4.3 Mejne vrednosti praga OBD so naslednje:

Motorji na kompresijski vžig Vrstica Masa dušikovih oksidov

(NOx) g/kWh Masa delcev (PT) g/kWh

B1 (2005) 7,0 0,1

B2 (2008) 7,0 0,1

C (EEV) 7,0 0,1

2.4.4 Za namene preskušanja, diagnoze, servisiranja in popravil, mora biti v skladu z

ustreznimi dolobami tehnine specifikacije TSV 102 in dolobami, ki se nanašajo na skladnost rezervnih delov s sistemi OBD, zagotovljen popoln in enoten dostop do informacij v zvezi s sistemi OBD.

2.5 Homologacijski organ dodeli vsakemu tipu dizelskega ali plinskega motorja, ki mu skladno s toko 2.2 podeli homologacijo, oznako ES-homologacije sestavnega dela, ki mora biti skladna z zahtevami toke 5 Priloge I.

Uporaba oznak, ki bi lahko povzroile zmedo ali zamenjavo med motorji, homologiranimi

skladno s toko 2.2, in drugimi napravami, ni dovoljena.

3 USKLAJENOST Z DIREKTIVAMI ES 3.1 Ta tehnina specifikacija je usklajena z Direktivo 2005/55/ES Evropskega parlamenta in

Sveta, kot je bila spremenjena in dopolnjena z Direktivami Komisije 2005/78/ES, 2006/51/ES in 2008/74/ES.

TSV 141-01 3

4 HOMOLOGACIJSKI ORGAN IN TEHNINA SLUŽBA 4.1 Homologacijski organ za homologacijo vozil in motorjev glede ukrepov proti emisijam

plinastih in trdnih onesnaževal iz dizelskih motorjev ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekoinjeni naftni plin je Direkcija RS za ceste pri Ministrstvu za promet, skladno s 3. lenom Pravilnika o ES-homologaciji motornih vozil (Uradni list RS, št. 84/02, 80/04, 75/05 in 86/06) – v nadaljnjem besedilu: »pravilnik«).

4.2 V Republiki Sloveniji ne obstaja tehnina služba za preskušanje vozil in motorjev glede

ukrepov proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz dizelskih motorjev ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekoinjeni naftni plin.

4.3 Seznam tehninih služb v državah EU, pristojnih za preskušanje v postopku ES-

homologacije po tej tehnini specifikaciji, je na voljo pri homologacijskem organu. 5 VELJAVNOST 5.1 Ta tehnina specifikacija zane veljati 1. decembra 2008. 5.2 Ta tehnina specifikacija se zane uporabljati na naslednji nain: 5.2.1 Od uveljavitve te tehnine specifikacije 5.2.1.1 homologacijski organ ne sme zaradi razlogov, ki se nanašajo na emisije plinastih in

trdnih onesnaževal ter na motnost dima iz motorja: - zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za doloen tip vozila,

ki ga poganja dizelski ali plinski motor, ali - zavrniti podelitve ES-homologacije za doloen tip dizelskega ali plinskega motorja, oziroma pristojni organ ne sme - prepovedati registracije, prodaje, zaetka uporabe ali uporabe takšnih novih vozil, ali - prepovedati prodaje ali uporabe novih dizelskih ali plinskih motorjev, e so izpolnjene zahteve tok 2.3 in 2.4 te tehnine specifikacije in njenih prilog I do VIII, zlasti e emisije plinastih onesnaževal in delcev ali motnost dima iz motorja ustrezajo mejnim vrednostim, opredeljenim bodisi v vrstici B1 ali B2, ali mejnim vrednostim, opredeljenim v vrstici C tabel v toki 6.2.1 Priloge I.

5.2.1.2 homologacijski organ:

- ne sme ve podeljevati ES-homologacije in - mora zavrniti nacionalno homologacijo za takšne tipe dizelskih ali plinskih motorjev in takšne tipe vozil, ki jih poganjajo dizelski ali plinski motorji, ki ne ustrezajo zahtevam tok 2.3 in 2.4 te tehnine specifikacije in njenih prilog I do VIII, zlasti e emisije plinastih onesnaževal in delcev ali motnost dima iz motorja ne ustrezajo mejnim vrednostim, opredeljenim bodisi v vrstici B1 ali B2, ali mejnim vrednostim, opredeljenim v vrstici C tabel v toki 6.2.1 Priloge I.

5.2.2 Od 1. oktobra 2006, razen za vozila in motorje, namenjene za izvoz v tretje države oziroma za nadomestne motorje za že registrirana vozila,

– postanejo potrdila o skladnosti za nova vozila oziroma za nove motorje, izdana skladno z 39. ali 41. lenom Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 30/04), neveljavna za namen 46. in 47. lena omenjenega pravilnika, zato

– pristojni organ zavrne registracijo in prepove dajanje v promet ter zaetek uporabe novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor ter prodajo ali uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev

v primeru, da niso izpolnjene zahteve prilog I do VIII te tehnine specifikacije, zlasti e emisije plinastih onesnaževal in delcev ali motnost dima iz motorja ne ustrezajo mejnim

TSV 141-01 4

vrednostim, opredeljenim bodisi v vrstici B1 ali B2, ali mejnim vrednostim, opredeljenim v vrstici C tabel v toki 6.2.1 Priloge I;

5.2.2.1 od 1. oktobra 2006 se pa uporablja doloilo toke 5.2.2 še za vsa tista vozila in motorje, ki ne izpolnjujejo tudi zahtev tok 2.3 in 2.4 te tehnine specifikacije.

5.2.3 Po 1. decembru 2008 homologacijski organ

- ne sme ve podeljevati ES-homologacije in - zavrne nacionalno homologacijo

za takšne tipe dizelskih ali plinskih motorjev ter takšne tipe vozil, ki jih poganja dizelski ali plinski motor, ki ne ustrezajo zahtevam tok 2.3 in 2.4 te tehnine specifikacije in njenih prilog I do VIII, zlasti e emisije plinastih onesnaževal in delcev ali motnost dima iz motorja ne ustrezajo mejnim vrednostim, opredeljenim bodisi v vrstici B2, ali mejnim vrednostim, opredeljenim v vrstici C tabel v toki 6.2.1 Priloge I.

5.2.4 Po 1. oktobru 2009 in razen za vozila in motorje, namenjene za izvoz v tretje države

oziroma za nadomestne motorje za že registrirana vozila – postanejo potrdila o skladnosti za nova vozila oziroma za nove motorje, izdana

skladno z 39. ali 41. lenom Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS, št. 30/04), neveljavna za namen 46. in 47. lena omenjenega pravilnika, zato

– pristojni organ zavrne registracijo in prepove dajanje v promet ter zaetek uporabe novih vozil, ki jih poganja motor na kompresijski vžig ali plinski motor ter prodajo ali uporabo novih motorjev na kompresijski vžig ali plinskih motorjev

v primeru, da niso izpolnjene zahteve tok 2.3 in 2.4 te tehnine specifikacije in njenih prilog I do VIII, zlasti e emisije plinastih onesnaževal in delcev ali motnost dima iz motorja ne ustrezajo mejnim vrednostim, opredeljenim bodisi v vrstici B2, ali mejnim vrednostim, opredeljenim v vrstici C tabel v toki 6.2.1 Priloge I.

5.2.5. Za motorje na kompresijski vžig ali plinske motorje, ki morajo pri homologaciji ustrezati

mejnim vrednostim, doloenim v toki 6.2.1 Priloge I, velja naslednje: emisije, vzorene v asovnem intervalu samo 30 sekund, pri nakljuno izbranih obremenitvenih pogojih, ki sodijo v doloeno upravljano obmoje, z izjemo specificiranih pogojev delovanja motorja, ki niso podvrženi temu predpisu, ne smejo presegati mejnih vrednosti iz vrstic B2 in C tabel v toki 6.2.1 Priloge I za ve kot 100 %. Upravljano obmoje, na katerega se nanaša odstotni delež, ki se ne sme prekoraiti, iz njega izvzeti pogoji delovanja motorja in drugi ustrezni pogoji se opredelijo v skladu z Izvedbenim dodatkom k tej tehnini specifikaciji.

5.3 Tehnina specifikacija TSV 141/01 se s 1. decembrom 2008 razveljavi. Homologacije,

podeljene na podlagi tehnine specifikacije TSV 141/00 ostanejo v veljavi v skladu z doloili toke 5.2. Homologacije, podeljene na podlagi tehnine specifikacije TSV 141/01 ostanejo v veljavi. Sklicevanja na tehnini specifikaciji TSV 141/00 in TSV 141/01 v drugih predpisih se upoštevajo kot sklicevanja na to tehnino specifikacijo.

6 DAVNE SPODBUDE 6.1 Davne spodbude se lahko predvidi samo za vozila, ki so skladna z dolobami te

tehnine specifikacije. Take spodbude morajo biti skladne z dolobami Pogodbe ter bodisi s toko 6.2 bodisi s toko 6.3.

6.2 Spodbude se uporabijo za vsa nova vozila, ki so naprodaj v Sloveniji, ki predhodno

ustrezajo mejni vrednosti iz vrstice B1 ali vrstice B2 tabel v toki 6.2.1 Priloge I. Ukinejo se po obvezni uporabi mejnih vrednosti iz vrstice B1, kakor je doloeno v toki 5.2.2 ali po obvezni uporabi mejnih vrednosti iz vrstice B2, kakor je doloeno v toki 5.2.4.

6.3 Spodbude se uporabijo za vsa nova vozila naprodaj v Sloveniji, ki predhodno ustrezajo

dopustnim mejnim vrednostim iz vrstice C tabel v toki 6.2.1 Priloge I.

TSV 141-01 5

6.4 Poleg pogojev iz toke 6.1, za vsak tip vozila, spodbude ne smejo presei dodatnih stroškov tehninih rešitev, uvedenih za zagotavljanje ustreznosti mejnim vrednostim iz vrstice B1 ali vrstice B2 ali dopustnim mejnim vrednostim iz vrstice C tabel v toki 6.2.1 Priloge I, ter njihove vgradnje v vozilo.

6.5 Država mora pravoasno obvestiti Komisijo o nartih za uvedbo ali spremembo davnih

spodbud iz tega lena, da lahko ta predloži svoje pripombe. mag. Radovan Žerjav Ljubljana 10. oktobra 2008 Minister

________________

TSV 141-01 6

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I: Podroje uporabe, pomen izrazov in okrajšave, vloga za podelitev ES-homologacije, tehnine zahteve in preskusi ter skladnost proizvodnje

Dodatek 1: Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, e je standardno odstopanje zadovoljivo

Dodatek 2: Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje, e standardno odstopanje ni zadovoljivo ali e ni na voljo

Dodatek 3: Postopek za preskušanje skladnosti proizvodnje na zahtevo proizvajalca PRILOGA II: Opisni list Dodatek 1: Bistvene znailnosti (osnovnega) motorja in podatki o poteku preskusa Dodatek 2: Bistvene znailnosti družine motorjev Dodatek 3: Bistvene znailnosti tipa motorja znotraj družine Dodatek 4: Znailnosti z motorjem povezanih delov vozila PRILOGA III: Preskusni postopek Dodatek 1: Preskusna cikla ESC in ELR Dodatek 2: Preskusni cikel ETC Dodatek 3: Shema delovanja motorja na dinamometru za preskus ETC Dodatek 4: Postopki merjenja in vzorenja Dodatek 5: Postopek kalibracije PRILOGA IV: Tehnine znailnosti referennega goriva, predpisanega za homologacijske

preskuse in za preverjanje skladnosti proizvodnje PRILOGA V: Analizni sistemi in sistemi za vzorenje PRILOGA VI: Certifikat o ES-homologaciji PRILOGA VII: Primer postopka izraunavanja PRILOGA VIII: Posebne tehnine zahteve za dizelske motorje ne etanol

PREGLED SLIK

Slika 1 Shematski prikaz preskušanja skladnosti proizvodnje Slika 2 Zaporedje preskusa ELR Slika 3 Interpolacija kontrolne toke NOx Slika 4 Diagram dinamometra ETC Slika 5 Shematski prikaz naprave za preskušanje uinkovitosti pretvornika NOx Slika 6 Toke merjenja za pregled pretoka ogljika Slika 7 Diagram poteka v sistemu za analizo nerazredenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx, HC

(samo ESC) Slika 8 Diagram poteka v sistemu za analizo razredenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx, HC

(ETC, po izbiri ESC) Slika 9 Diagram poteka pri analizi metana (metoda GC) Slika 10 Diagram poteka pri analizi metana z NMC Slika 11 Sistem redenja z delnim tokom z izokinetino sondo in delnim vzorenjem (krmiljenje

SB) Slika 12 Sistem redenja z delnim tokom z izokinetino sondo in delnim vzorenjem (krmiljenje

PB) Slika 13 Sistem redenja z delnim tokom z merjenjem koncentracije CO2 ali NOx in delnim

vzorenjem

TSV 141-01 7

Slika 14 Sistem redenja z delnim tokom z merjenjem koncentracije CO2, ravnotežja ogljika in s celotnim vzorenjem

Slika 15 Sistem redenja z delnim tokom z enojno venturijevo šobo, merjenjem koncentracije in z delnim vzorenjem

Slika 16 Sistem redenja z delnim tokom z dvojno venturijevo šobo ali dvema zaslonkama, merjenjem koncentracije in z delnim vzorenjem

Slika 17 Sistem redenja z delnim tokom s cepitvijo na ve cevi, merjenjem koncentracije in z delnim vzorenjem

Slika 18 Sistem redenja z delnim tokom s krmiljenjem pretoka in celotnim vzorenjem Slika 19 Sistem redenja z delnim tokom s krmiljenjem pretoka in z delnim vzorenjem Slika 20 Sistem redenja s celotnim tokom Slika 21 Sistem za vzorenje delcev Slika 22 Dvojni sistem redenja (samo pri sistemu s celotnim tokom) Slika 23 Merilnik motnosti v celotnem toku Slika 24 Merilnik motnosti z delnim tokom Slika 25 Krivulji stopniastega vhodnega signala in filtriranega izhodnega signala Slika 26 Doloanje konnega algoritma Besselovega filtra Slika 27 Doloanje konne stopnje dimljenja Slika 28 Krivulje izmerjene motnosti ter nefiltrirane in filtrirane vrednosti dimljenja

PREGLED TABEL

Tabela 1 Mejne vrednosti – preskusa ESC in ELR Tabela 2 Mejne vrednosti – preskus ETC Tabela 3 Vrednosti za odloitev o sprejemu in zavrnitvi v nartu vzorenja iz Priloge 1 Tabela 4 Vrednosti za odloitev o sprejemu in zavrnitvi v nartu vzorenja iz Priloge 2 Tabela 5 Vrednosti za odloitev o sprejemu in zavrnitvi v nartu vzorenja iz Priloge 3 Tabela 6 Vrednosti za ugas v nerazredenih in razredenih izpušnih plinih Tabela 7 Dovoljena odstopanja regresijske krivulje Tabela 8 Dopustno brisanje tok iz regresijske analize Tabela 9 Tonost merilnih instrumentov Tabela 10 Najmanjše obremenitve filtrov Tabela 11 Vrednosti prve in druge ponovitve Tabela 12 Vrednosti stopniastega vhodnega in filtriranega izhodnega signala Tabela 13 Vrednosti dimljenja N, nefiltrirana in filtrirana vrednost k

IZVEDBENI DODATEK (vsebuje priloge II, III, IV, V, VI in VII Direktive Komisije 2005/78/ES, z dolobami za izvajanje

nekaterih postopkov, predpisanih v prilogah k tehnini specifikaciji TSV 141)

PRILOGA II: Postopki za izvajanje preskusa trajnosti sistemov za uravnavanje emisij PRILOGA III: Skladnost vozil / motorjev v uporabi PRILOGA IV: Sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD) Dodatek 1: Homologacijski preskusi za sistem OBD PRILOGA V: Sistem številenja certifikatov o homologaciji PRILOGA VI: Merjenje motnosti izpušnih plinov PRILOGA VII: Zahteve za homologacijo motorjev na prisilni vžig, ki jih poganja bencin

________________

TSV 141-01 8

PRILOGA I

PODROJE UPORABE, POMEN IZRAZOV IN OKRAJŠAVE, VLOGA ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE, TEHNINE ZAHTEVE IN PRESKUSI TER SKLADNOST PROIZVODNJE

1 PODROJE UPORABE

Ta tehnina specifikacija se uporablja za uravnavanje emisij plinastih in trdnih onesnaževal, uporabne življenjske dobe naprav za uravnavanje emisij, skladnost vozil / motorjev v uporabi in vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu (v nadaljevanju: sistemi OBD) vseh motornih vozil in za motorje iz lena 1, razen vozil kategorij M1, N1, N2 in M2, za katere je bila homologacija podeljena po Uredbi (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in sveta. Od 3. januarja 2009 do datumov, doloenih v lenu 10(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 za nove homologacije in lenu 10(3) navedene uredbe za razširitve, lahko države lanice še naprej podeljujejo homologacije v skladu s to tehnino specifikacijo za vozila iz kategorij N1, N2 in M2 z referenno maso pod 2 610 kg.

2 POMEN IZRAZOV IN OKRAJŠAVE 2.1 V tej tehnini specifikaciji se uporabljajo naslednje opredelitve: 2.1.1 “homologacija motorja (družine motorjev)” pomeni homologacijo doloenega tipa motorja

(družine motorjev) glede na raven emisij plinastih in trdnih onesnaževal; 2.1.2 “pomožna strategija za uravnavanje emisij (AECS)” pomeni strategijo za uravnavanje

emisij, ki aktivira ali ki spremeni osnovno strategijo za uravnavanje emisij za doloen namen ali namene kot odziv na doloene zunanje pogoje in/ali pogoje delovanja, npr. hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, temperaturo vstopnega zraka ali tlak v vstopnem kanalu;

2.1.3 “osnovna strategija za uravnavanje emisij (BECS)” pomeni strategijo za uravnavanje

emisij, ki je aktivna v celotnem obsegu vrtilnih frekvenc in obremeitve motorja, razen e se aktivira AECS. Primeri BECS vkljuujejo, niso pa omejeni na: – diagram vžiga motorja, – diagram EGR, – diagram doziranja reagenta katalizatorja SCR;

2.1.4 “kombinacija de-NOx in filtra za delce” pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih

plinov, ki je namenjen hkratnemu zmanjševanju emisij dušikovih oksidov (NOx) in trdnih onesnaževal (PT);

2.1.5 “stalna regeneracija” pomeni postopek regeneracije sistema za naknadno obdelavo

izpušnih plinov, ki se izvaja stalno ali vsaj enkrat na vsak preskus ETC. Takšen postopek regeneracije ne zahteva posebnega preskusnega postopka;

2.1.6 “upravljano obmoje” pomeni obmoje med vrtilnima frekvencama motorja A in C ter

med 25 % do 100 % obremenitvijo; 2.1.7 “najveja deklarirana mo (Pmax)” pomeni najvejo mo v ES-kW (neto mo), ki jo

proizvajalec deklarira v svoji vlogi za podelitev homologacije; 2.1.8 “odklopna strategija” pomeni:

– AECS, ki zmanjša uinkovitost uravnavanja emisij glede na BECS ob pogojih, za katere se lahko priakuje, da bodo nastopili pri normalnem delovanju in normalni uporabi vozila,

TSV 141-01 9

– BECS, ki razlikuje med delovanjem na standardiziranem homologacijskem preskusu in siceršnjim delovanjem ter zagotavlja nižjo raven uravnavanja emisij pod pogoji, ki niso vkljueni v postopke, uporabljene pri homologacijskih preskusih, ali

– OBD ali strategija spremljanja sistema uravnavanja emisij, ki razlikuje med

delovanjem na standardiziranem homologacijskem preskusu in drugim delovanjem ter omogoa nižjo raven zmogljivosti spremljanja (pravoasno in natanno) pod pogoji, ki niso bistveno vkljueni v uporabljene postopke homologacijskega preskusa.

2.1.9 “de-NOx sistem” pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, namenjen

zmanjšanju emisij dušikovih oksidov (NOx) (npr. trenutno obstajajo pasivni in aktivni katalizatorji NOx, adsorberji NOx in sistemi selektivne katalitine redukcije (sistemi SCR);

2.1.10 “asovni zamik” pomeni as med spremembo komponente, ki se meri na referenni

toki, in odzivom sistema do 10 % konnega oditka (t10). Za plinaste komponente je to v bistvu as prenosa merjene komponente od sonde za vzorenje do detektorja. Za asovni zamik je sonda za vzorenje opredeljena kot referenna toka;

2.1.11 “dizelski motor” pomeni motor, ki deluje na principu kompresijskega vžiga; 2.1.12 “preskus ELR” pomeni preskusni cikel, ki ga sestavlja zaporedje korakov obremenitve pri

konstantni vrtilni frekvenci motorja, izvedenih v skladu s toko 6.2 te priloge; 2.1.13 “preskus ESC” pomeni preskusni cikel, ki ga sestavlja 13 faz delovanja v ustaljenem

stanju, izvedenih v skladu s toko 6.2 te priloge; 2.1.14 “preskus ETC” pomeni preskusni cikel, ki ga sestavlja 1 800 prehodnih faz delovanja od

sekunde do sekunde, izvedenih v skladu s toko 6.2 te priloge; 2.1.15 “konstrukcijska znailnost” pomeni v zvezi z vozilom ali motorjem

– kakršen koli upravljalni sistem, vkljuno s programsko opremo raunalnika, elektronskimi upravljalnimi sistemi in raunalniško logiko,

– kakršno koli kalibriranje upravljalnega sistema, – rezultat medsebojnega vplivanja sistemov, ali – kakršne koli elektronske sklope;

2.1.16 “napaka v zvezi z emisijami” pomeni napako ali odklon od normalno dovoljenih

proizvodnih odstopanj v oblikovanju, materialih ali izdelavi naprave, sistema ali sklopa, ki vpliva na kateri koli parameter, specifikacijo ali del, ki pripada sistemu za uravnavanje emisij. Manjkajoi del je mogoe obravnavati kot “napako v zvezi z emisijami”;

2.1.17 “strategija za uravnavanje emisij (ECS)” pomeni konstrukcijsko znailnost ali celoto

konstrukcijskih znailnosti, ki je vkljuena v skupno sestavo sistema motorja ali vozila za uravnavanje emisij izpušnih plinov in vsebuje eno BECS in eno garnituro AECS;

2.1.18 “sistem za uravnavanje emisij” pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov,

krmilnik(-e) za elektronsko upravljanje motorja in vse sestavne dele izpušnega sistema motorja, povezane z emisijami, ki vnašajo informacije v to(te) napravo(-e) ali jih sprejemajo iz nje(njih), in, kjer se to uporablja, komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporoila) med enoto(-ami) za elektronsko krmiljenje motorja (EECU) in drugimi krmilnimi napravami prenosa moi ali vozila, v zvezi z upravljanjem z emisijami;

2.1.19 “družina motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov” pomeni v

okviru ene družine motorjev tako podskupino motorjev, kot jo doloi proizvajalec, ki uporablja podobne sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov in se za to podskupino s preskušanjem ugotavljajo faktorji poslabšanja delovanja v doloeni dobi uporabe v

TSV 141-01 10

skladu s Prilogo III Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji ter za preverjanje skladnosti vozil / motorjev v uporabi v skladu s Prilogo III Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji;

2.1.20 “sistem motorja” pomeni motor, sistem za uravnavanje emisij, komunikacijski vmesnik

(strojna oprema in sporoila) med elektronsko krmilno enoto motorja (elektronskimi krmilnimi enotami sistema motorja) (EECU) in kakršnimi koli krmilnimi enotami vozila ali prenosa moi;

2.1.21 “družina motorjev” pomeni skupino motorjev, kot jo doloi proizvajalec, ki imajo zaradi

konstrukcijske izvedbe, kakor je opredeljeno v Prilogi II, Dodatku 2, k tej tehnini specifikaciji, podobne lastnosti emisij izpuha, vsi lani družine pa morajo biti skladni z veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij;

2.1.22 “obmoje vrtilnih frekvenc obratovanja motorja” pomeni tisto obmoje vrtilnih frekvenc

motorja, ki se najpogosteje uporablja med obratovanjem motorja na terenu, in ki leži med nizko in visoko vrtilno frekvenco, kakor je opredeljeno v Prilogi III k tej tehnini specifikaciji;

2.1.23 “vrtilna frekvenca A, B in C motorjev” pomeni preskusne vrtilne frekvence motorja v

obmoju vrtilnih frekvenc obratovanja motorja, ki se uporabljajo za preskusa ESC in ELR, kakor je opredeljeno v Dodatku 1 Priloge III k tej tehnini specifikaciji;

2.1.24 “nastavitev motorja” pomeni doloeno sestavo motorja in vozila, ki vkljuuje strategijo za

uravnavanje emisij (ECS), eno krivuljo obremenitve motorja (homologirano krivuljo polne obremenitve) in, e se uporablja, en nabor omejevalnikov navora;

2.1.25 “tip motorja” pomeni skupino motorjev, ki se ne razlikujejo v takšnih bistvenih vidikih, kot

so lastnosti motorja, opredeljene v Prilogi II k tej tehnini specifikaciji; 2.1.26 “sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov” pomeni katalizator (oksidacijski ali

tristezni), filter delcev, de-NOx sistem, kombinirani de-NOx in filter za delce ali katero koli drugo napravo za zmanjševanje emisij, ki je namešena za motorjem. Ta definicija izkljuuje vraanje izpušnih plinov v valj, ki se, kjer je namešena, obravnava kot sestavni del sistema motorja;

2.1.27 “plinski motor” pomeni motor na prisilni vžig, ki za gorivo uporablja zemeljski plin (NG) ali

utekoinjeni naftni plin (LPG); 2.1.27 “plinasta onesnaževala” pomeni ogljikov monoksid, ogljikovodike (predpostavlja se

razmerje CH1,85 za dizel, CH2,525 za LPG in CH2,93 za NG (NMHC) in molekula CH3O0,5 za dizelske motorje, ki za gorivo uporabljajo etanol), metan (predpostavlja se razmerje CH4 za NG) in dušikove okside, ki se izražajo kot ekvivalent dušikovega dioksida (NO2);

2.1.29 “visoka vrtilna frekvenca (nhi)” pomeni najvišjo vrtilno frekvenco motorja, pri kateri doseže

70 % najveje deklarirane moi; 2.1.30 “nizka vrtilna frekvenca (nlo)” pomeni najnižjo vrtilno frekvenco motorja, pri kateri doseže

50 % najveje deklarirane moi; 2.1.31 “velika napaka v delovanju” pomeni stalno ali zaasno napako v delovanju katerega koli

sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki naj bi povzroila takojšnje ali zakasnelo poveanje emisij plinastih snovi ali delcev sistema motorja in ki je ni mogoe natanno oceniti s sistemom OBD (primeri take napake so navedeni v tokah 3.2.3.2 in 3.2.3.3 Priloge IV Izvedbenega dodatke te tehnine specifikacije);

2.1.32 “napaka v delovanju” pomeni:

– vsako poslabšanje ali odpoved, vkljuno z odpovedmi elektronike, sistema za uravnavanje emisij, ki bi povzroila, da emisije presežejo mejne vrednosti sistema OBD ali, kjer se ta uporablja, da sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov ne bi

TSV 141-01 11

dosegal polne uinkovitosti, e emisija katerega koli s predpisi urejenega onesnaževala preseže mejno vrednosti OBD,

– vsak primer, kjer sistem OBD ni zmožen izpolnjevati zahtev te tehnine specifikacije glede nadzora.

Proizvajalec pa lahko kljub temu sklene, da je poslabšanje ali odpoved, ki ne bi povzroila, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD, napaka;

2.1.33 “javljalnik napak (MI)” pomeni vidni javljalnik, ki razlono opozori voznika, e pride do

napake v smislu te tehnine specifikacije; 2.1.34 “motor z ve nastavitvami” pomeni motor, ki vsebuje ve kot eno nastavitev; 2.1.35 “obmoje zemeljskega plina NG” pomeni eno od obmoij (H — visoko ali L — nizko),

doloenih v evropskem standardu EN 437 iz novembra 1993; 2.1.36 “izhodna mo” pomeni na preskusni napravi izmerjeno mo na koncu roine gredi v ES-

kW, ali enakovredno mo, izmerjeno po metodi ES za merjenje moi, kot jo doloa tehnina specifikacija TSV 140;

2.1.37 “OBD” pomeni vgrajen sistem za diagnostiko za nadzor nad sistemom za uravnavanje

emisij, ki je zmožen odkriti napako in verjetno mesto napake s pomojo kod napak, shranjenih v raunalniškem spominu;

2.1. 38 “družina motorjev glede na OBD” pomeni proizvajalevo razvrstitev sistemov motorjev, ki

imajo skupne parametre sestave sistema OBD v skladu s toko 8 te priloge, za homologacijo sistema OBD, v skladu z zahtevami Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji;

2.1.39 “merilnik motnosti” pomeni napravo, namenjeno za merjenje motnosti zaradi delcev saj

po naelu slabljenja svetlobe; 2.1.40 “osnovni motor” pomeni motor, izbran iz družine motorjev tako, da so njegove emisijske

lastnosti reprezentativne za to družino motorjev; 2.1.41 “naprava za naknadno obdelavo delcev” pomeni sistem za naknadno obdelavo izpušnih

plinov, namenjen zmanjševanju emisij trdnih onesnaževal (PT), z mehanskim, aerodinaminim, difuzijskim ali inercijskim loevanjem;

2.1.42 “trdna onesnaževala” pomeni snovi, ki se naberejo na specificiranem filtru, ko se izpušni

plini razredijo s istim filtriranim zrakom, tako da temperatura ne presega 325 K (52 °C); 2.1.43 “odstotek obremenitve” pomeni delež najvejega razpoložljivega navora pri doloeni

vrtilni frekvenci motorja; 2.1.44 “periodina regeneracija” pomeni postopek regeneracija naprave za uravnavanje emisij,

ki se izvaja periodino v manj kot 100 urah normalnega delovanja motorja. Med trajanjem cikla regeneracije lahko pride do prekoraitve mejnih vrednosti emisij;

2.1.45 “stalni privzeti nain uravnavanja emisij” pomeni AECS, ki se aktivira, e pride do napake

v ECS, ki jo zazna sistem OBD, na podlagi tega pa se aktivira MI, to pa ne zahteva vnosa informacij iz sestavnega dela ali sistema v okvari;

2.1.46 “odgon” pomeni enoto za zagotovitev potrebne moi za pogon pomožne opreme,

vgrajene na vozilo, ki jo poganja motor; 2.1.47 “reagent” pomeni vsak medij, ki je shranjen v posodi v vozilu in se dovaja sistemu za

naknadno obdelavo izpušnih plinov (e se to zahteva) na podlagi zahteve sistema za uravnavanje emisij;

TSV 141-01 12

2.1.48 “ponovno kalibriranje” pomeni fino nastavitev doloenega motorja na NG, da je enako zmogljiv (mo, poraba goriva) v drugem obmoju zemeljskega plina;

2.1.49 “referenna vrtilna frekvenca (nref)” pomeni 100-odstotno vrednost vrtilne frekvence, ki jo

je treba uporabiti za denormalizacijo vrednosti relativne vrtilne frekvence preskusa ETC, kakor je opredeljeno v Dodatku 2 Priloge III k tej tehnini specifikaciji;

2.1.50 “odzivni as” pomeni razliko med hitro spremembo komponente, ki se meri na referenni

toki, in ustrezno spremembo v odzivu merilnega sistema, kjer je sprememba merjene komponente vsaj 60 % polne skale instrumenta in se zgodi v manj kot 0,1 sekunde. Odzivni as sistema (t90) je sestavljen iz asovnega zamika odziva sistema in asa vzpona sistema (glej tudi ISO 16183);

2.1.51 “as vzpona” pomeni as med 10 % in 90 % odzivom konnega oditka (t90 — t10). To je

odziv instrumenta po tem, ko je merjena komponenta dosegla instrument. Za as vzpona je sonda za vzorenje opredeljena kot referenna toka;

2.1.52 “samoprilagodljivost” pomeni vsako napravo motorja, ki omogoa vzdrževanje

konstantnega razmerja zrak / gorivo; 2.1.53 “dim” pomeni delce, ki so v obliki suspenzije razporejeni v toku izpušnih plinov iz

dizelskega motorja in ki absorbirajo, odbijajo ali lomijo svetlobo; 2.1.54 “preskusni cikel” pomeni zaporedje preskusnih tok, od katerih ima vsaka tono

doloeno vrtilno frekvenco in navor in ki jim mora motor slediti v stacionarnem stanju (preskus ESC) ali v prehodnih pogojih delovanja (preskusa ETC in ELR);

2.1.55 “omejevalnik navora” pomeni napravo, ki zaasno omeji najveji navor motorja; 2.1.56 “transformacijski as” pomeni as med spremembo komponente, ki se meri na sondi za

vzorenje, in odzivom sistema na 50 % konnega oditka (t50). Transformacijski as se uporablja za razvršanje signalov razlinih merilnih instrumentov;

2.1.57 “življenjska doba” pomeni, za vozila in motorje, homologirane po vrstici B1, vrstici B2 ali

vrstici C tabele, podane v toki 6.2.1 te priloge, ustrezno število prevoženik kilometrov in/ali asa delovanja, kot je opredeljeno v toki 2.3 (trajnost sistemov za uravnavanje emisij) te tehnine specifikacije, v katerem je treba, kot del homologacije, zagotoviti skladnost z ustreznimi mejnimi vrednostmi za emisije plinov, delcev in dimljenja;

2.1.58 “Wobbejev indeks (spodnji Wl; ali zgornji Wu)” pomeni razmerje med ustrezno kalorino

vrednostjo doloenega plina na enoto prostornine in kvadratnim korenom njegove relativne gostote pod enakimi referennimi pogoji:

gas

airgas

HW ×=

2.1.59 “faktor -premika (S)” pomeni izraz, ki opisuje potrebno prožnost sistema upravljanja

motorja glede spremembe razmerja presežnega zraka , e uporablja motor za gorivo plin, ki se razlikuje od istega metana (za izraun S glej Prilogo VII);

2.1.60 “sistem za nadzor sistema za uravnavanje emisij” pomeni sistem, ki zagotavlja pravilno

delovanje ukrepov za zmanjševanje emisij NOx, vkljuenih v sistem motorja, skladno z zahtevami toke 6.5 Priloge I;

2.1.61 “referenna masa“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, od katere se odšteje

enotna masa voznika 75 kg in prišteje enotna masa 100 kg; 2.1.62 »masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo“ pomeni maso, opisano v toki 2.6

Priloge I k Pravilniku o ES-homologaciji vozil.

TSV 141-01 13

2.2 Simboli, okrajšave in mednarodni standardi 2.2.1 Simboli preskusnih parametrov

Simbol Enota Pomen

Ap m2 površina preseka izokinetine sonde za vzorenje

Ae m2 površina preseka izpušne cevi

c ppm/vol % koncentracija

Cd - koeficient pretoka SSV-CVS

C1 - ogljikovodik, ekvivalenten ogljiku 1

d m premer

D0 m3/s odsek na osi za kalibracijsko funkcijo PDP rpalke

D - faktor redenja

D - konstanta Besselove funkcije

E - konstanta Besselove funkcije

EE - uinkovitost etana

EM - uinkovitost metana

EZ g/kWh interpolirana emisija NOx kontrolne toke

f s-1 frekvenca

fa - laboratorijski atmosferski faktor

fc s-1 mejna frekvenca Besselovega filtra

FFH - za gorivo specifien faktor za preraun vlažne koncentracije za suho koncentracijo

FS - stehiometrini faktor

H MJ/m3 kalorina vrednost

Ha g/kg absolutna vlažnost polnilnega zraka

Hd g/kg absolutna vlažnost zraka za redenje

i - spodnji indeks, ki oznauje posamezno fazo ali trenutno meritev

K - Besselova konstanta

k m-1 absorpcijski koeficient svetlobe

kf specifini korekcijski faktor goriva za preraun iz suhega v

vlažno stanje

kh,D - korekcijski faktor zaradi vlažnosti NOx za dizelske motorje

kh,G - korekcijski faktor zaradi vlažnosti NOx za plinske motorje

KV kalibracijska funkcija CFV

kW,a - korekcijski faktor vsesanega zraka za preraun iz suhega v

vlažno stanje

kW,d - korekcijski faktor zraka za redenje za preraun iz suhega v

vlažno stanje

kW,e - korekcijski faktor razredenih izpušnih plinov za preraun iz

TSV 141-01 14

Simbol Enota Pomen

suhega v vlažno stanje

kW,r - korekcijski faktor nerazredenih izpušnih plinov za preraun iz suhega v vlažno stanje

L % odstotek navora glede na najveji navor pri preskusnem motorju

La m dejanska dolžina optine poti

Mra g/mol molekularna masa polnilnega zraka

Mre g/mol molekularna masa izpušnih plinov

md kg masa vzorca zraka za redenje, preteenega skozi filtre za vzorenje delcev

med kg skupna masa razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel

medf kg masa ekvivalenta razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel

mew kg skupna masa izpušnih plinov skozi ves cikel

mf mg masa zbranega vzorca delcev

mf,d mg masa zbranega vzorca delcev iz zraka za redenje

mgas g/h ali g masni pretok plinastih emisij

mse kg masa vzorca izpušnih plinov skozi ves cikel

msep kg masa vzorca razredenih izpušnih plinov skozi filtre za delce

mset kg masa vzorca dvojno razredenih izpušnih plinov skozi filtre za

delce

mssd kg masa sekundarnega zraka za redenje

N % motnost

NP - skupno število obratov PDP v ciklu

NP,i - število obratov PDP v enem asovnem intervalu

n min-1 vrtilna frekvenca motorja

np s-1 vrtilna frekvenca PDP

nhi min-1 visoka vrtilna frekvenca motorja

nlo min-1 nizka vrtilna frekvenca motorja

nref min-1 referenna vrtilna frekvenca motorja za preskus ETC

pa kPa tlak nasiene pare polnilnega zraka motorja

pb kPa skupni atmosferski tlak

pd kPa tlak nasiene pare zraka za redenje

pr kPa tlak vodne pare po hladilni kopeli

ps kPa suh atmosferski tlak

pl kPa podtlak pri vstopu v rpalko

P(a) kW mo, ki jo absorbira dodatna oprema, namešena za preskus

P(b) kW mo, ki jo absorbira dodatna oprema, odstranjena za preskus

P(n) kW nekorigirana izhodna mo

P(m) kW mo, izmerjena na preskusni napravi

qmaw kg/h ali kg/s masni pretok polnilnega zraka, na vlažni osnovi

qmad kg/h ali kg/s masni pretok polnilnega zraka, na suhi osnovi

TSV 141-01 15

Simbol Enota Pomen

qmdw kg/h ali kg/s masni pretok zraka za redenje, na vlažni osnovi

qmdew kg/h ali kg/s masni pretok razredenih izpušnih plinov, na vlažni osnovi

qmdew,i kg/s trenutni pretok skozi CVS, na vlažni osnovi

qmedf kg/h ali kg/s ekvivalentni masni pretok razredenih izpušnih plinov, na vlažni

osnovi

qmew kg/h ali kg/s masni pretok izpušnih plinov, na vlažni osnovi

qmf kg/h ali kg/s masni pretok goriva

qmp kg/h ali kg/s masni pretok vzorca delcev

qvs dm3/min pretok vzorca v analizator

qvt cm3/min pretok sledilnega plina

Ω - Besselova konstanta

Qs m3/s prostorninski pretok v sistemu PDP/CFV-CVS

QSSV m3/s prostorninski pretok v sistemu SSV-CVS

ra - razmerje preseka izokinetine sonde in izpušne cevi

rd - razmerje redenja

rD - razmerje premerov SSV-CVS

rp - razmerje tlakov SSV-CVS

rs - razmerje vzorcev

Rf - faktor odzivnosti analizatorja s plamensko ionizacijo za merjenje ogljikovodikov

ρ kg/m3 gostota

S kW nastavitev dinamometra

Si m-1 trenutna stopnja dimljenja

Sλ - faktor λ-premika

T K absolutna temperatura

Ta K absolutna temperatura polnilnega zraka

t s as merjenja

te s elektrini odzivni as

tf s odzivni as filtra za Besselovo funkcijo

tp s fizini odzivni as

∆t s asovni interval med zaporednimi podatki o dimljenju

(=1/frekvenca vzorenja)

∆ti s asovni interval za trenutni pretok skozi sistem CFV

τ % prepustnost svetlobe v dimu

u - razmerje gostot plinske komponente in izpušnih plinov

V0 m3/obrat prostorninski pretok v sistemu PDP na en obrat

Vs l prostornina sistema analizatorja

W - Wobbejev indeks

Wact kWh dejansko delo cikla ETC

TSV 141-01 16

Simbol Enota Pomen

Wref kWh referenno delo cikla ETC

WF - vplivni (utežni) faktor

WFE - efektivni vplivni (utežni) faktor

X0 m3/obr kalibracijska funkcija prostorninskega pretoka v sistemu PDP

Yi m-1 povprena 1 s vrednost dimljenja po Besselu

2.2.2 Simboli keminih sestavin CH4 metan C2H6 etan C2H5OH etanol C3H8 propan CO ogljikov monoksid DOP dioktilftalat CO2 ogljikov dioksid HC ogljikovodiki NMHC ne-metanski ogljikovodiki NOx dušikovi oksidi NO dušikov oksid NO2 dušikov dioksid PT delci. 2.2.3 Okrajšave CFV venturijeva cev s kritinim pretokom (Critical flow venturi) CLD kemiluminescenni detektor (Chemiluminiscent detector) ELR Evropski preskus odzivnosti na obremenitev (European load response test) ESC Evropski cikel ustaljenega stanja (European steady state cycle) ETC Evropski prehodni cikel (European transient cycle)

FID plamensko ionizacijski detektor (Flame ionisation detector) GC plinski kromatograf (Gas chromatograph) HCLD ogrevani kemiluminescenni detektor (Heated chemiluminescent detector)

HFID ogrevani plamensko ionizacijski detektor (Heated flame ionisation detector) LPG utekoinjeni naftni plin (Liquefied petroleum gas) NDIR analizator CO in CO2 po nedisperzni infrardei spektroskopski metodi

(Non-dispersive infrared analyser) NG zemeljski plin (Natural gas) NMC izloevalnik ne-metanov (Non-methane cutter) 2.2.4 Simboli za sestavo goriva

wALF vsebnost vodika v gorivu, v % mase wBET vsebnost ogljika v gorivu, v % mase wGAM vsebnost žvepla v gorivu, v % mase wDEL vsebnost dušika v gorivu, v % mase wEPS vsebnost kisika v gorivu, v % mase molarno razmerje vodika (H/C) molarno razmerje ogljika (C/C) molarno razmerje žvepla (S/C) molarno razmerje dušika (N/C) molarno razmerje kisika (O/C)

TSV 141-01 17

V zvezi z gorivom CHONS = 1 za goriva na osnovi ogljika, = 0 za vodikovo gorivo

2.2.5 Standardi, na katere se sklicuje ta tehnina specifikacija

ISO 15031-1 ISO 15031-1: 2001 Road vehicles — Communication between vehicle and external equipment for emissions related diagnostics — Part 1: General information. (Cestna vozila — Komunikacija med vozilom in zunanjo opremo za diagnostiko, povezano z emisijami — Del 1: Splošne informacije.)

ISO 15031-2 ISO/PRF TR 15031-2: 2004 Road vehicles — Communication between vehicle and external equipment for emissions related diagnostics — Part 2: Terms, definitions, abbreviations and acronyms. (Cestna vozila — Komunikacija med vozilom in zunanjo opremo za diagnostiko, povezano z emisijami — Del 2: Izrazi, opredelitve, okrajšave in kratice.)

ISO 15031-3 ISO 15031-3: 2004 Road vehicles — Communication between vehicle and external equipment for emissions related diagnostics — Part 3: Diagnostic connector and related electrical circuits, specification and use. (Cestna vozila — Komunikacija med vozilom in zunanjo opremo za diagnostiko, povezano z emisijami — Del 3: Diagnostini konektor in z njim povezani elektrini tokokrogi, specifikacije in uporaba.)

SAE J1939-13 SAE J1939-13: Off-Board Diagnostic Connector. (Diagnostini konektor, ki ni na vozilu.)

ISO 15031-4 ISO DIS 15031-4.3: 2004 Road vehicles — Communication between vehicle and external equipment for emissions related diagnostics — Part 4: External test equipment. (Cestna vozila — Komunikacija med vozilom in zunanjo opremo za diagnostiko, povezano z emisijami — Del 4: Zunanja preskusna oprema.)

SAE J1939-73 SAE J1939-73: Application Layer — Diagnostics. (Aplikacijski sloj — Diagnostika.)

ISO 15031-5 ISO DIS 15031-5.4: 2004 Road vehicles — Communication between vehicle and external equipment for emissions related diagnostics — Part 5: Emissions-related diagnostic services. (Cestna vozila — Komunikacija med vozilom in zunanjo opremo za diagnostiko, povezano z emisijami — Del 5: Diagnostine storitve, povezane z emisijami.)

ISO 15031-6 ISO DIS 15031-6.4: 2004 Road vehicles — Communication between vehicle and external equipment for emissions related diagnostics — Part 6: Diagnostic trouble code definitions. (Cestna vozila — Komunikacija med vozilom in zunanjo opremo za diagnostiko, povezano z emisijami — Del 6: Opredelitve diagnostinih kod napak.)

SAE J2012 SAE J2012: Diagnostic Trouble Code Definitions Equivalent to ISO/DIS 15031-6, April 30, 2002. (Opredelitve diagnostinih kod napak - enakovreden ISO/DIS 15031-6, 30. aprila 2002.)

ISO 15031-7 ISO 15031-7: 2001 Road vehicles — Communication between vehicle and external equipment for emissions related diagnostics — Part 7: Data link security. (Cestna vozila — Komunikacija med vozilom in zunanjo opremo za diagnostiko, povezano z emisijami — Del 7: Varnost podatkovne povezave.)

SAE J2186 SAE J2186: E/E Data Link Security, dated October 1996. (Varnost podatkovne povezave E/E, oktober 1996.)

ISO 15765-4 ISO 15765-4: 2001 Road vehicles — Diagnostics on Controller Area Network (CAN) — Part 4: Requirements for emissions-related systems. (Cestna vozila — Diagnoza na omrežju CAN (Controller Area Network) — Del 4: Zahteve za sisteme, povezane z emisijami.)

SAE J1939 SAE J1939: Recommended Practice for a Serial Control and Communications Vehicle Network. (Priporoena praksa za serijsko krmilno in komunikacijsko omrežje vozila).

TSV 141-01 18

ISO 16185 ISO 16185: 2000 Road vehicles — Engine family for homologation. (Cestna vozila — Družina motorjev za homologacijo.)

ISO 2575 ISO 2575: 2000 Road vehicles — Symbols for controls, indicators and tell-tales. (Cestna vozila — Simboli za upravljala, kontrolne svetilke in kazalnike)

ISO 16183 ISO 16183: 2002 Heavy duty engines — Measurement of gaseous emissions from raw exhaust gas and of particulate emissions using partial flow dilution systems under transient test conditions. (Težki motorji — Merjenje plinastih emisij iz nerazredenih izpušnih plinov in emisij delcev z uporabo sistemov redenja z delnim tokom v okviru pogojev prehodnega preskusa.)

3 VLOGA ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE 3.1 Vloga za podelitev ES-homologacije za doloen tip motorja oziroma družino motorjev kot

samostojne tehnine enote 3.1.1 Vlogo za homologacijo doloenega tipa motorja oziroma družine motorjev glede na raven

emisij plinastih in trdnih onesnaževal za dizelske motorje ter glede na raven emisij plinastih onesnaževal za plinske motorje, pa tudi glede življenske dobe in sistema za diagnostiko na vozilu (OBD), vloži proizvajalec motorja ali njegov pooblašen zastopnik.

e vloga zadeva motor, opremljen s sistemom za diagnostiko na vozilu (sistemom OBD),

morajo biti izpolnjeni pogoji, navedeni v toki 3.4. 3.1.2 Vlogi morajo biti priloženi spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 3.1.2.1 opis tipa motorja oziroma družine motorjev, kjer to pride v poštev, ki vsebuje podatke iz

Priloge II k tej tehnini specifikaciji, ki so v skladu z zahtevami 6. lena ter 9. do 14. lena pravilnika.

3.1.3 Motor, katerega znailnosti ustrezajo "tipu motorja" oziroma "osnovnemu motorju",

opisanemu v Prilogi II, je treba predložiti tehnini službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, opredeljenih v toki 6.

3.2 Vloga za podelitev ES-homologacije za doloen tip vozila glede na njegov motor 3.2.1 Vlogo za homologacijo doloenega tipa vozila glede na emisije plinastih onesnaževal in

delcev iz njegovega dizelskega motorja oziroma družine motorjev ter glede na raven emisij plinastih onesnaževal iz njegovega plinskega motorja oziroma družine plinskih motorjev, pa tudi glede življenske dobe in sistema za diagnostiko na vozilu (OBD), vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblašeni zastopnik.

e vloga zadeva motor, opremljen s sistemom za diagnostiko na vozilu (sistemom OBD),

morajo biti izpolnjeni pogoji, navedeni v toki 3.4. 3.2.2 Vlogi morajo biti priloženi spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 3.2.2.1 opis tipa vozila in delov vozila, ki so povezani z motorjem, ter tipa motorja oziroma

družine motorjev, kjer to pride v poštev, ki vsebuje podatke iz Priloge II, skupaj z dokumentacijo, ki je predpisana pri uporabi 6. oziroma 7. lena pravilnika.

3.2.3 Proizvajalec zagotovi opis jaqvljalnika napak (MI), ki ga uporablja sistem OBD, da

voznika opozarja na napake na vozilu. Proizvajalec zagotovi opis javljalnika in nain opozarjanja, ki se uporablja za obvešanje

voznika, da je na vozilu prišlo do pomanjkanja zahtevanega reagenta. 3.3 Vloga za podelitev ES-homologacije za doloen tip vozila s homologiranim motorjem

TSV 141-01 19

3.3.1 Vlogo za homologacijo doloenega vozila glede na emisije plinastih in trdnih

onesnaževal iz njegovega homologiranega dizelskega motorja oziroma družine motorjev ter glede na raven emisij plinastih onesnaževal iz njegovega homologiranega plinskega motorja oziroma družine plinskih motorjev, pa tudi glede življenske dobe in sistema za diagnostiko na vozilu (OBD), vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblašeni zastopnik.

3.3.2 Vlogi morajo biti priloženi spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki: 3.3.2.1 opis tipa vozila in delov vozila, ki so povezani z motorjem, ki vsebuje podatke iz

Priloge II, kjer to pride v poštev, ter kopijo certifikata o ES-homologaciji (Priloga VI) motorja oziroma družine motorjev, kjer to pride v poštev, kot samostojne tehnine enote, ki je vgrajen v ta tip vozila, skupaj z dokumentacijo, ki je predpisana pri uporabi 6. oziroma 7. lena pravilnika.

3.3.3 Proizvajalec zagotovi opis javljalnika napak (MI), ki ga uporablja sistem OBD, da voznika

opozarja na napake na vozilu. Proizvajalec zagotovi opis javljalnika in nain opozarjanja, ki se uporablja za obvešanje

voznika, da je na vozilu prišlo do pomanjkanja zahtevanega reagenta. 3.4 Sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD) 3.4.1 Vlogi za homologacijo motorja, opremljenega s sistemom OBD, morajo biti priloženi

podatki, ki se zahtevajo v toki 9 Dodatka 1 k Prilogi II (opis osnovnega motorja) in/ali v toki 6 Dodatka 3 k Prilogi II (opis tipa motorja znotraj družine motorjev), skupaj z/s:

3.4.1.1 natannimi pisnimi podatki o znailnostih delovanja sistema OBD, vkljuno s seznamom

vseh delov, povezanih z napravami za uravnavanje emisij iz motorja, tj. senzorjev, naprav za aktiviranje in sestavnih delov, ki jih nadzoruje sistem OBD;

3.4.1.2 e je smotrno, z izjavo proizvajalca o parametrih, ki se uporabljajo kot podlaga za

nadzorovanje vejih napak v delovanju, in: 3.4.1.2.1 proizvajalec mora zagotoviti tehnini službi opis možnih napak v sistemu za uravnavanje

emisij, ki vplivajo na emisije. Ti podatki se podrobneje doloijo v dogovoru med tehnino službo in proizvajalcem vozila;

3.4.1.3 e je smotrno, z opisom komunikacijskega vmesnika (strojne opreme in sporoil) med

elektronsko krmilno enoto motorja (EECU) in drugimi krmilnimi enotami prenosa moi ali vozila, e imajo podatki, ki se izmenjujejo, vpliv na pravilno delovanje sistema za uravnavanje emisij;

3.4.1.4 e je smotrno, s kopijami drugih homologacij z ustreznimi podatki, ki so potrebni za

razširitev homologacij; 3.4.1.5 e je smotrno, s podatki o družini motorja iz toke 8 te priloge. 3.4.1.6 Proizvajalec mora opisati ukrepe, ki jih je sprejel za prepreevanje nedovoljenih posegov

in sprememb na EECU ali katerega koli parametra vmesnika iz toke 3.4.1.3. 4 ES-HOMOLOGACIJA 4.1 Podelitev ES-homologacije za vegorivni motor ES-homologacija za vegorivni motor (ki lahko uporablja razlina goriva) se podeli na

podlagi naslednjih zahtev:

TSV 141-01 20

4.1.1 Za dizelsko gorivo, e osnovni motor izpolnjuje zahteve te tehnine specifikacije ob uporabi referennega goriva iz Priloge IV.

4.1.2 Za zemeljski plin, e se osnovni motor dokazano lahko prilagodi na katero koli sestavo goriva, ki se lahko pojavi na trgu. Pri zemeljskem plinu v splošnem obstajata dve vrsti goriv, visoko-kalorino gorivo (H-plin) in nizko-kalorino gorivo (L-plin), vendar s precejšnjim razponom znotraj obeh obmoij; bistveno se razlikujeta po svoji energijski vsebnosti, izraženi z Wobbejevim indeksom, in po svojem faktorju -premika (S). Formule za izraun Wobbejevega indeksa ter S so podane v tokah 2.1.58 in 2.1.59. Za zemeljske pline s faktorjem -premika med 0,89 in 1,08 (0,89 S 1,08) velja, da sodijo v obmoje H, medtem ko za zemeljske pline s faktorjem -premika med 1,08 in 1,19 (1,08 S 1,19) velja, da sodijo v obmoje L. Sestava referennih goriv upošteva skrajne variacije vrednosti S.

Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te tehnine specifikacije glede referennih goriv

GR (gorivo 1) in G25 (gorivo 2), navedenih v Prilogi IV, brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Po menjavi goriva pa je dovoljen en ETC-cikel prilagoditvenega teka brez merjenja. Pred preskušanjem se osnovni motor utee po postopku, podanem v toki 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.1.2.1 Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi na tretje gorivo (gorivo 3), e faktor λ-

premika (Sλ) leži med 0,89 (tj. spodnje obmoje GR) in 1,19 (tj. zgornje obmoje G25), npr. e je gorivo 3 komercialno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.1.3 Za motor, ki za gorivo uporablja zemeljski plin in je samoprilagodljiv tako za obmoje H-plinov kot za obmoje L-plinov in ki s stikalom preklaplja med obmojem H ter obmojem L, se osnovni motor pri vsakem položaju stikala preskusi na ustrezno referenno gorivo, kot je za vsako obmoje posebej opredeljeno v Prilogi IV. Goriva so GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za H-obmoje plinov ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za L-obmoje plinov. Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te tehnine specifikacije za oba položaja stikala brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma na vsakem položaju stikala. Vendar pa je po menjavi goriva dovoljen en prilagoditveni tek v enem ciklu ETC brez merjenja. Pred preskusom se osnovni motor utee po postopku, podanem v toki 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.1.3.1 Na zahtevo proizvajalca se motor lahko preskusi z nekim drugim gorivom namesto G23

(gorivo 3), e faktor λ-premika (Sλ) leži med 0,89 (tj. spodnje obmoje GR) in 1,19 (tj. zgornje obmoje G25), npr. e je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.1.4 Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin, se razmerje med rezultati emisij "r" za

vsako onesnaževalo doloi takole:

1 gorivu mreferencne na emisij rezultat2 gorivu mreferencne na emisij rezultat

r =

ali

3 gorivu mreferencne na emisij rezultat2 gorivu mreferencne na emisij rezultat

ra =

in

3 gorivu mreferencne na emisij rezultat1 gorivu mreferencne na emisij rezultat

rb =

TSV 141-01 21

4.1.5 Za LPG je treba za osnovni motor dokazati, da se lahko prilagodi na katero koli sestavo goriva, ki se lahko pojavi na trgu. Pri LPG se spreminja sestava C3/C4. Te spremembe se izražajo v referennih gorivih. Osnovni motor mora izpolnjevati emisijske zahteve glede referennih goriv A in B, kakor je opredeljeno v Prilogi IV, brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Vendar pa je po menjavi goriva dovoljen en prilagoditveni tek v enem ciklu ETC brez merjenja. Pred preskusom se osnovni motor utee po postopku, podanem v toki 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.1.5.1 Razmerje med rezultati emisij "r" se za vsako onesnaževalo doloi takole:

Agorivu mreferencne na emisij rezultatB gorivu mreferencne na emisij rezultat

r =

4.2 Podelitev ES-homologacije, omejene na vrsto goriva ES-homologacija, omejena na vrsto goriva, se podeli, e so izpolnjeni naslednji pogoji: 4.2.1 Homologacija emisij izpušnih plinov iz motorja na zemeljski plin, ki je prirejen za

delovanje bodisi na visoko-kalorine pline (H-pline) bodisi na nizko-kalorine pline (L-pline)

Osnovni motor se preskusi z ustreznim referennim gorivom, kot je opredeljeno v Prilogi

IV, za ustrezno obmoje goriva. Gorivi sta GR (gorivo 1) in G23 (gorivo 3) za H-pline ter G25 (gorivo 2) in G23 (gorivo 3) za L-pline. Osnovni motor mora izpolnjevati zahteve te tehnine specifikacije brez kakršnega koli prilagajanja gorivu med obema preskusoma. Po menjavi goriva pa je dovoljen en ETC-cikel prilagoditvenega teka brez merjenja. Pred preskušanjem se osnovni motor utee po postopku, podanem v toki 3 Dodatka 2 k Prilogi III.

4.2.1.1 Na zahtevo proizvajalca se namesto z gorivom G23 (gorivo 3) motor lahko preskusi z

nekim drugim gorivom, e faktor λ-premika (Sλ) leži med 0,89 (tj. spodnje obmoje GR) in 1,19 (tj. zgornje obmoje G25), npr. e je gorivo 3 tržno gorivo. Rezultati tega preskusa se lahko uporabijo kot podlaga za ovrednotenje skladnosti proizvodnje.

4.2.1.2 Razmerje med rezultati emisij "r" se za vsako onesnaževalo doloi takole:

1 gorivu mreferencne na emisij rezultat2 gorivu mreferencne na emisij rezultat

r =

ali

3 gorivu mreferencne na emisij rezultat2 gorivu mreferencne na emisij rezultat

ra =

in

3 gorivu mreferencne na emisij rezultat1 gorivu mreferencne na emisij rezultat

rb =

4.2.1.3 Ob dobavi kupcu mora imeti motor napisno plošico (glej toko 5.1.5), na kateri je

oznaeno, za katero obmoje plinov je motor homologiran. 4.2.2 Homologacija emisij izpušnih plinov iz motorja na zemeljski plin ali utekoinjeni naftni plin

(LPG), ki je prirejen za delovanje na eno doloeno sestavo goriva 4.2.2.1 V primeru zemeljskega plina mora osnovni motor izpolnjevati zahteve glede emisij za

referenni gorivi GR in G25, v primeru LPG pa za referenni gorivi A in B, kot je doloeno v Prilogi IV. Med preskusoma je dovoljeno fino uravnavanje sistema dovajanja goriva.

TSV 141-01 22

Tako fino uravnavanje predstavlja ponovna kalibracija podatkovne baze napajanja motorja z gorivom, ne da bi se pri tem kakor koli spreminjala osnovna strategija krmiljenja ali osnovna zgradba podatkovne baze. Po potrebi se dovoli zamenjava delov, ki so neposredno povezani s koliino pretoka goriva (npr. vbrizgalnih šob).

4.2.2.2 Na zahtevo proizvajalca se lahko motor preskusi na referennih gorivih GR in G23

oziroma na G25 in G23, vendar v tem primeru homologacija velja samo za pline H obmoja oziroma L obmoja.

4.2.2.3 Ob dobavi kupcu mora imeti motor napisno plošico (glej toko 5.1.5), na kateri je

oznaeno, za katero sestavo plinov je motor kalibriran. 4.3 Homologacija emisij izpušnih plinov za motor iz družine motorjev 4.3.1 Razen v primeru iz toke 4.3.2, se homologacija osnovnega motorja brez nadaljnjega

preskušanja razširi na celotno družino, za katero koli sestavo goriva v obmoju, za katerega je osnovni motor homologiran (v primeru motorjev, opisanih v toki 4.2.2) ali za isti razpon goriv (v primeru motorjev, opisanih v toki 4.1 oziroma 4.2), za katerega je osnovni motor homologiran.

4.3.2 Sekundarni preskusni motor V primeru vloge za homologacijo motorja ali vozila glede na njegov motor, e ta motor

spada v družino motorjev, lahko tehnina služba, ki ugotovi, da predložena vloga glede na izbrani osnovni motor, ne predstavlja celotne družine motorjev, opredeljene v Dodatku 1 k Prilogi I, izbere in preskusi drug in po potrebi še dodaten referenni preskusni motor.

4.4 Certifikat o homologaciji Za homologacijo iz tok 3.1, 3.2 in 3.3 se izda certifikat, skladen z vzorcem iz Priloge VI. 4.5 Na zahtevo proizvajalca se homologacija za dokonano vozilo, ki je bila podeljena v

skladu s to tehnino specifikacijo, razširi na njegovo nedokonano vozilo z referenno maso pod 2 610 kg. Homologacije se razširijo, e proizvajalec lahko dokaže, da vse kombinacije nadgradenj, za katere se priakuje, da bodo vgrajene na nedokonano vozilo, poveajo referenno maso vozila nad 2 610 kg.

5 OZNAKE MOTORJA 5.1 Na motorju, homologiranem kot samostojna tehnina enota, mora biti: 5.1.1 blagovna znamka ali firma proizvajalca motorja; 5.1.2 trgovska oznaka proizvajalca; 5.1.3 številka ES-homologacije, pred njo pa oznaka "e 26" (oznaka Slovenije); 5.1.4 V primeru motorja na zemeljski plin se za številko ES-homologacije postavi ena od

naslednjih oznak: - H za motor, ki je homologiran in kalibriran za H-obmoje plinov; - L za motor, ki je homologiran in kalibriran za L-obmoje plinov; - HL za motor, ki je homologiran in kalibriran za H- in L-obmoje plinov;

- Ht za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifino sestavo plina iz H-obmoja in ga je mogoe s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifien plin iz H-obmoja;

- Lt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifino sestavo plina iz L-obmoja in ga je mogoe s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifien plin iz L-obmoja;

TSV 141-01 23

- HLt za motor, ki je homologiran in kalibriran za specifino sestavo plina bodisi v H-

obmoju bodisi v L-obmoju in ga je mogoe s fino nastavitvijo dovajanja goriva motorju nastaviti na drug specifien plin iz H- oziroma L-obmoja.

5.1.5 Napisne plošice Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo NG ali LPG in je njihova homologacija omejena na

vrsto goriva, se uporabljajo naslednje napisne plošice: 5.1.5.1 Vsebina Podani morajo biti naslednji podatki: V primeru iz toke 4.2.1.3 naj na napisni plošici piše: "SAMO ZA UPORABO Z

ZEMELJSKIM PLINOM IZ OBMOJA H". Po potrebi se "H" zamenja z "L". V primeru toke 4.2.2.3 naj na napisni plošici piše "SAMO ZA UPORABO Z

ZEMELJSKIM PLINOM S SPECIFIKACIJO ..." ali "SAMO ZA UPORABO S TEKOIM NAFTNIM PLINOM S SPECIFIKACIJO ...", kakor v doloenem primeru ustreza. Vsi podatki v ustreznih tabelah v Prilogi IV naj bodo podani s posameznimi sestavinami in omejitvami, ki jih doloi proizvajalec motorja.

rke in številke morajo biti visoke najmanj 4 mm. Opomba: e zaradi pomanjkanja prostora tako oznaevanje z napisnimi plošicami ni mogoe, se

lahko uporabi poenostavljena koda. V takem primeru morajo biti na voljo lahko dostopne razlage, ki vsebujejo vse gornje podatke, vsakomur, ki polni rezervoar za gorivo ali vzdržuje oziroma popravlja motor in njegovo opremo, kakor tudi pristojnim organom. Mesto in vsebina teh razlag se doloi z dogovorom med proizvajalcem in homologacijskim organom.

5.1.5.2 Lastnosti Napisne plošice morajo trajati vso življenjsko dobo motorja. Biti morajo jasno itljive,

rke in številke pa neizbrisne. Poleg tega morajo biti napisne plošice pritrjene tako, da bo pritrditev vzdržala vso življenjsko dobo motorja in da napisnih plošic ne bo mogoe odstraniti, ne da bi jih uniili ali poškodovali.

5.1.5.3 Namestitev Napisne plošice se varno namestijo na tak del motorja, ki je potreben za normalno

delovanje motorja in ki ga obiajno ni treba zamenjati med življenjsko dobo motorja. Razen tega morajo biti napisne plošice na takem mestu, da so povprenemu loveku lahko vidljive, potem ko je bil motor opremljen z vsem priborom, potrebnim za njegovo delovanje.

5.2 V primeru vloge za podelitev ES-homologacije za tip vozila glede na njegov motor, se

mora oznako iz toke 5.1.5 prav tako namestiti v bližini odprtine za polnjenje goriva. 5.3 V primeru vloge za podelitev ES-homologacije za tip vozila s homologiranim motorjem,

mora oznako iz toke 5.1.5 prav tako namestiti v bližini odprtine za polnjenje goriva. 6 TEHNINE ZAHTEVE IN PRESKUSI 6.1 Splošno

TSV 141-01 24

6.1.1 Oprema za uravnavanje emisij 6.1.1.1 Sestavni deli, ki bi lahko vplivali na emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz dizelskih

motorjev in emisije plinastih onesnaževal iz plinskih motorjev morajo biti zasnovani, konstruirani, sestavljeni in vgrajeni tako, da motor ob normalni uporabi ustreza dolobam te tehnine specifikacije.

6.1.2 Uporaba odklopne strategije je prepovedana. 6.1.2.1 Uporaba motorja z ve nastavitvami je prepovedana, dokler se v okviru te tehnine

specifikacije ne doloijo ustrezne in okvirne dolobe za motorje z ve nastavitvami. 6.1.3 Strategija za uravnavanje emisij 6.1.3.1 Kateri koli konstrukcijski del ali strategija za uravnavanje emisij (ECS), ki lahko vpliva na

emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz dizelskih motorjev in emisije plinastih onesnaževal iz plinskih motorjev, se nartuje, izdela, sestavi in vgradi tako, da je motor ob normalni uporabi skladen z dolobami te tehnine specifikacije. ECS tvori osnovna strategija za uravnavanje emisij (BECS) in po navadi ena ali ve pomožnih strategij za uravnavanje emisij (AECS).

6.1.4 Zahteve za osnovno strategijo za uravnavanje emisij 6.1.4.1 Osnovna strategije za uravnavanje emisij (BECS) mora biti oblikovana tako, da je motor

ob normalni uporabi skladen z dolobami te tehnine specifikacije. Normalna uporaba ni omejena na pogoje uporabe, kot so navedeni v toki 6.1.5.4.

6.1.5 Zahteve za pomožno strategijo za uravnavanje emisij 6.1.5.1 Pomožna strategija za uravnavanje emisij (AECS) se lahko namesti na motor ali na

vozilo, e AECS: – deluje izkljuno izven pogojev uporabe, doloenih v toki 6.1.5.4 za namene,

opredeljene v toki 6.1.5.5, ali – se aktivira se izjemoma v pogojih uporabe, doloenih v toki 6.1.5.4 za namene,

opredeljene v toki 6.1.5.6, in ne deluje dlje, kot je potrebno za te namene. 6.1.5.2 Pomožna strategija za uravnavanje emisij (AECS), ki deluje v pogojih uporabe,

opredeljenih v toki 6.1.5.4, in ki pomeni uporabo drugane ali spremenjene strategije za uravnavanje emisij (ECS) od tiste, ki se navadno uporablja pri uporabljenih preskusnih ciklih za emisije, je dovoljena, e se, ob skladnosti z zahtevami iz toke 6.1.7, v celoti dokaže, da ukrepi ne zmanjšujejo trajne uinkovitosti sistema za uravnavanje emisij. V vseh drugih primerih se takšna strategija obravnava kot odklopna strategija.

6.1.5.3. Pomožna strategija za uravnavanje emisij (AECS), ki deluje zunaj pogojev uporabe,

opredeljenih v toki 6.1.5.4 je dovoljena, e se, ob skladnosti z zahtevami iz toke 6.1.7, v celoti dokaže, da je ukrep minimalna strategija, ki je potrebna za namene toke 6.1.5.6 v zvezi z zašito okolja in drugimi tehninimi vidiki. V vseh drugih primerih se takšna strategija obravnava kot odklopna strategija.

6.1.5.4 Kot je predvideno v toki 6.1.5.1, se uporabljajo naslednji pogoji uporabe za stacionarno

stanje in prehodno delovanje motorja: – višina, ki ne presega 1 000 m (oziroma atmosfersk tlak ni nižji od 90 kPa), – temperatura okolja med 275 K in 303 K (2°C do 30°C) (*), in

(*) Do 1. oktobra 2008 velja naslednje: ‚temperatura okolja med 279 K in 303 K (6°C do 30°C).

TSV 141-01 25

– temperatura hladilne tekoine motorja med 343 K in 373 K (70°C do 100°C). 6.1.5.5 Pomožna strategija za uravnavanje emisij (AECS) se lahko namesti na motor ali na

vozilo, e je delovanje AECS vkljueno v homologacijski preskus, in se aktivira v skladu s toko 6.1.5.6.

6.1.5.6 AECS se aktivira:

– samo z internimi signali na vozilu zaradi zašite sistema motorja (vkljuno z zašito naprave za upravljanje pretoka zraka) in/ali vozila pred poškodbami, ali – za namene, kot so varnost obratovanja, obratovanje v primeru trajne motnje in zasilnega obratovanja, ali – za namene, kot so prepreevanje prevelikih emisij, hladni zagon ali ogrevanje motorja, ali – e je ob natanno doloenih okoljskih pogojih in pogojih delovanja treba dopustiti poveanje emisije enega s predpisi urejenega onesnaževala, da se ohrani raven emisij vseh ostalih s predpisi urejenih onesnaževal v mejah, ki ustrezajo zadevnemu motorju. Na ta nain AECS kompenzira naravne pojave in zagotavlja sprejemljiv nadzor nad vsemi sestavinami emisij.

6.1.6 Zahteve za omejevalnike navora 6.1.6.1 Omejevalnik navora je dovoljen, e je skladen z zahtevami v toki 6.1.6.2 ali 6.5.5. V

vseh drugih primerih se omejevalniki navora obravnavajo kot odklopne strategije. 6.1.6.2 Omejevalnik navora se lahko namesti na motor ali na vozilo, e:

– se omejevalnik navora aktivira le na podlagi internih signalov vozila z namenom zašite prenosa moi ali konstrukcije vozila pred poškodbami in/ali zaradi varnosti vozila, za aktiviranje odgona, ko vozilo stoji na mestu, ali zaradi ukrepov, ki zagotavljajo pravilno delovanje de-NOx sistema,

in – je omejevalnik hitrosti aktiven le zaasno, in – omejevalnik navora ne spreminja strategije za uravnavanje emisij (ECS), in – je v primeru zašite odgona ali prenosa moi navor omejen na konstantno vrednost,

neodvisno od vrtilne frekvence motorja, pri tem pa nikoli ne preseže navora pri polni obremenitvi,

in – povzroi opazno zmanjšanje zmogljivosti vozila, da spodbudi voznika, da izvede vse

potrebno, da zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx v sistemu motorja.

6.1.7 Posebne zahteve za elektronske sisteme za uravnavanje emisij 6.1.7.1 Zahteve za dokumentacijo

Proizvajalec zagotovi dokumentacijo, ki omogoa dostop do katere koli konstrukcijske znailnosti, strategije za uravnavanje emisij (ECS), omejevalnika navora sistema motorja in nainov, s katerimi omejevalnik nadzira izhodne spremenljivke, ne glede na to, ali je nadzor posreden ali neposreden. Dokumentacija se izdela v dveh delih: (a) formalna dokumentacija, ki se predloži tehnini službi ob predložitvi vloge za

homologacijo in vsebuje popoln opis ECS-a in, e pride v poštev, omejevalnika navora. Ta dokumentacija je lahko kratka, e vsebuje dokaze, da so bile v njej zajete vse izstopne vrednosti, ki jih dovoljuje matrica, pridobljena iz vseh možnih

TSV 141-01 26

vhodnih veliin iz posameznih enot. Ti podatki se priložijo dokumentaciji, ki se zahteva v toki 3 te priloge;

(b) dodatni material, ki prikazuje parametre, ki jih je spremenila katera koli pomožna

strategija za uravnavanje emisij (AECS), in mejne pogoje, v okviru katerih AECS deluje. Dodatni material vsebuje opise logike sistema za uravnavanje goriva, strategij krmiljenja in stikalnih tok v vseh nainih delovanja. Vsebuje tudi opis omejevalnika navora, opisanega v toki 6.5.5 te priloge.

Dodatni material mora vsebovati tudi utemeljitve za uporabo katere koli AECS, dodatne podatke in rezultate preskusov, da se prikaže uinek katere koli AECS, namešene na motorju ali na vozilu, na emisije izpušnih plinov. Utemeljitev za uporabo doloene AECS lahko temelji na podatkih s preskusov in/ali temeljiti inženirski analizi.

Ti dodatni podatki ostanejo strogo zaupni in so homologacijskemu organu dostopni na zahtevo. Homologacijski organ te podatke obravnava zaupno.

6.1.8 Posebne dolobe za homologacijo motorjev iz vrste A tabel v toki 6.2.1 (motorji, ki se po

navadi ne preskušajo na ETC) 6.1.8.1 Da se preveri, ali je treba doloeno strategijo ali ukrep obravnavati kot odklopno

strategijo v skladu z opredelitvami, podanimi v toki 2, lahko homologacijski organ in/ali tehnina služba dodatno zahteva presejalni preskus NOx z uporabo ETC, ki ga je mogoe izvesti v kombinaciji s homologacijskim preskusom ali postopki za preverjanje skladnosti proizvodnje.

6.1.8.2 Pri preverjanju, ali je doloeno strategijo oziroma ukrep treba obravnavati kot odklopno

strategijo v skladu z opredelitvami, podanimi v toki 2, velja v zvezi z veljavno mejno vrednostjo NOx dodatna toleranca 10 %.

6.1.9 Prehodne dolobe za razširitev homologacije

Prehodne dolobe za razširitev homologacije so podane v toki 6.1.5 Priloge I k tehnini specifikaciji TSV 141/00.

Do 8. novembra 2006 ostaja obstojea številka certifikata o homologaciji veljavna. V primeru razširitve se spremeni le zaporedna številka, ki oznauje razširitev osnovne homologacije, in sicer na naslednji nain:

primer za drugo razširitev etrte homologacije, ki ustreza datumu vloge A, ki ga je izdala Nemija:

e1*88/77*2001/27A*0004*02 6.1.10 Dolobe za varnost elektronskega sistema 6.1.10.1 Vsako vozilo z enoto za uravnavanje emisij mora biti zašiteno pred nedovoljenimi

spremembami, ki jih ni odobril proizvajalec. Proizvajalec mora odobriti spremembe, e so potrebne zaradi diagnoze, servisiranja, pregleda, dodatnega opremljanja ali popravila vozila. Vse raunalniške kode, ki jih je mogoe reprogramirati, ali obratovalni parametri morajo biti zašiteni pred nedovoljenimi posegi in morajo dosegati vsaj tako raven zašite, ki ustreza dolobam v ISO 15031-7 (SAE J2186), pod pogojem, da zamenjava podatkov o varnosti poteka ob uporabi protokolov in diagnostinih konektorjev, opisanih v toki 6 Priloge IV k Izvedbenemu dodatku te tehnine specifikacije. Vsi odstranljivi kalibracijski spominski ipi morajo biti zaliti v svojem ohišju, ki je zapeateno ali zašiteni z elektronskimi algoritmi, in jih ne sme biti mogoe menjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov.

6.1.10.2 Delovnih parametrov raunalniško kodiranega motorja ne sme biti mogoe spreminjati

brez uporabe posebnih orodij in postopkov (npr. zaspajkane ali zalite raunalniške enote oziroma zapeatena ali zaspajkana raunalniška ohišja).

TSV 141-01 27

6.1.10.3 Proizvajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, da nastavitve najveje koliine dotoka goriva ni

mogoe prirejati, ko je vozilo v prometu. 6.1.10.4 Za vozila, na katerih zašita verjetno ni potrebna, lahko proizvajalci pri homologacijskem

organu zaprosijo za oprostitev ene od teh zahtev. Merila, ki jih organ za izdajo certifikatov upošteva pri odloanju o oprostitvi, vkljuujejo, med drugim, trenutno razpoložljivost mikroprocesorjev, najvejo zmogljivost vozila in predvideni prodajni obseg vozila.

6.1.10.5 Proizvajalci, ki uporabljajo sisteme raunalniških kod, ki se dajo programirati (npr.

elektrini izbrisljivi bralni pomnilnik, ki se da programirati, EEPROM), morajo prepreiti nedovoljeno reprogramiranje. Proizvajalci morajo vkljuiti izboljšane strategije za zašito pred prirejanjem in zašito pred zapisovanjem, ki zahteva elektronski dostop do raunalnika izven vozila, ki je pod nadzorom proizvajalca. Organ lahko odobri alternativne metode, ki zagotavljajo enako stopnjo zašite pred prirejanjem.

6.2 Zahteve glede emisij plinastih in trdnih onesnaževal ter dimljenja Za homologacijo v skladu z vrstico A tabel v toki 6.2.1 se emisije doloijo na podlagi

preskusov ESC in ELR pri obiajnih dizelskih motorjih, vkljuno z motorji, opremljenimi z elektronsko opremo za vbrizgavanje goriva, vraanjem izpušnih plinov v valj (EGR) in/ali oksidacijskimi katalizatorji. Dizelske motorje, ki so opremljeni s sodobnimi sistemi za naknadno obdelavo (išenje) izpušnih plinov, ki vkljuujejo katalizatorje de-NOx in/ali filtre za delce, je treba dodatno preskusiti s preskusom ETC.

Za homologacijsko preskušanje v skladu z vrstico B1 ali B2 ali C tabel v toki 6.2.1 se

emisije doloijo na podlagi preskusov ESC, ELR in ETC. Za plinske motorje se plinaste emisije doloijo na podlagi preskusa ETC. Preskusna postopka ESC in ELR sta opisana v Dodatku 1 k Prilogi III, preskusni

postopek ETC pa v Dodatkih 2 in 3 k Prilogi III.

Za bencinske motorje se uporabljajo preskusni postopki, ki so navedeni v Prilogi VII Izvedbenega dodatka (Direktiva 2005/78/ES). Za dizelske motorje se uporabljajo preskusni postopki za motnost dima, ki so navedeni v Prilogi VI Izvedbenega dodatka (Direktiva 2005/78/ES).

Emisije plinastih in, e pride v poštev, trdnih onesnaževal ter dimljenje motorja, ki je bil predložen v preskušanje, se merijo z metodami, opisanimi v Dodatku 4 k Prilogi III. Priloga V opisuje priporoene analizne sisteme za plinasta onesnaževala, priporoene sisteme za vzorenje delcev in priporoeni sistem za merjenje dimljenja.

Tehnina služba lahko odobri tudi druge sisteme oziroma analizatorje, e ugotovi, da v

ustreznem preskusnem ciklu dajejo enakovredne rezultate. Ugotavljanje enakovrednosti sistema temelji na študiji korelacije med paroma 7 (ali ve) vzorcev obravnavanega sistema in enega od referennih sistemov te tehnine specifikacije. Za emisije delcev se kot referenni sistem priznava samo sistem redenja s celotnim tokom ali sistem redenja z delnim tokom, ki ustreza zahtevam ISO 16183. "Rezultati" se nanašajo na vrednost emisij posameznega cikla. Korelacijsko preskušanje se izvede v istem laboratoriju, z enako preskusno opremo in na istem motorju, in je zaželeno, da poteka istoasno. Enakovrednost povpreij parov vzorcev se doloi statistino iz F-preskusov in t-preskusov v tem laboraturiju s to preskusno opremo in na tem motorju, kot je opisano v Dodatku 4 k tej prilogi. Odstopajoe vrednosti se doloi v skladu z ISO 5725 in se jih ne upošteva. Nov sistem se lahko vkljui v tehnino specifikacijo samo, e ugotavljanje enakovrednosti temelji na izraunu ponovljivosti in obnovljivosti, kot je opredeljeno v ISO 5725.

TSV 141-01 28

6.2.1 Mejne vrednosti Specifina masa ogljikovega monoksida, vseh ogljikovodikov, dušikovih oksidov in

delcev, doloena na podlagi preskusa ESC, ter motnosti dima, doloena na podlagi preskusa ELR, ne sme presegati vrednosti iz Tabele 1.

Tabela 1

Mejne vrednosti – preskusa ESC in ELR

Vrstica

Masa ogljikovega monoksida

(CO) g/kWh

Masa ogljikovodikov

(HC)

g/kWh

Masa dušikovih oksidov (NOx) g/kWh

Masa delcev

(PT)

g/kWh

Dimljenje

m-1 A (2000) 2,1 0,66 5,0 0,10 0,13 (1) 0,8

B1 (2005) 1,5 0,46 3,5 0,02 0,5

B2 (2008) 1,5 0,46 2,0 0,02 0,5

C (EEV) 1,5 0,25 2,0 0,02 0,15 (1) Pri motorjih z gibno prostornino, manjšo od 0,75 dm3 na valj, in nazivno vrtilno frekvenco, vejo od 3000

min-1.

Pri dizelskih motorjih, ki se dodatno preskušajo s preskusom ETC, še posebej pa pri

plinskih motorjih, specifine mase ogljikovega monoksida, ne-metanskih ogljikovodikov, metana (po potrebi), dušikovih oksidov in delcev (po potrebi) ne smejo presegati vrednosti iz Tabele 2.

Tabela 2

Mejne vrednosti – preskus ETC (1)

Vrstica

Masa ogljikovega monoksida

(CO) g/kWh

Masa ne-metanskih

ogljikovodikov (NMHC) g/kWh

Masa metana

(CH4)

(1) g/kWh

Masa dušikovih oksidov (NOx) g/kWh

Masa delcev

(PT) (2) g/kWh

A (2000) 5,45 0,78 1,6 5,0 0,16 0,21 (3)

B1 (2005) 4,0 0,55 1,1 3,5 0,03

B2 (2008) 4,0 0,55 1,1 2,0 0,03

C (EEV) 3,0 0,40 0,65 2,0 0,02 (1) Samo pri motorjih na zemeljski plin. (2) Se ne uporablja pri motorjih na plinasto gorivo na stopnji A in stopnjah B1 in B2. (3) Pri motorjih z gibno prostornino, manjšo od 0,75 dm3 na valj, in z nazivno vrtilno frekvenco, vejo od 3000

min-1. 6.2.2 Merjenje ogljikovodikov pri dizelskih in plinskih motorjih 6.2.2.1 Proizvajalec se lahko pri preskusu ETC namesto merjenja mase ne-metanskih

ogljikovodikov odloi za merjenje skupne mase ogljikovodikov (THC). V tem primeru je meja za skupno maso ogljikovodikov enaka, kot jo za maso ne-metanskih ogljikovodikov kaže tabela 2.

6.2.3 Posebne zahteve pri dizelskih motorjih

TSV 141-01 29

6.2.3.1 Specifina masa dušikovih oksidov, izmerjena v nakljunih kontrolnih tokah v upravljanem obmoju preskusa ESC, ne sme za ve kot 10 odstotkov presegati vrednosti, interpoliranih iz sosednjih faz preskusa (glej Prilogo III, Dodatek 1, toki 4.6.2 in 4.6.3).

6.2.3.2 Stopnja dimljenja pri nakljuni preskusni vrtilni frekvenci pri preskusu ELR ne sme

presegati najveje stopnje dimljenja dveh sosednjih vrtilnih frekvenc pri preskusu za ve kot 20 odstotkov, ali za ve kot 5 odstotkov mejne vrednosti, kar je ve.

6.3 Trajnost in faktorji poslabšanja 6.3.1 Proizvajalec za potrebe te tehnine specifikacije doloi faktorje poslabšanja, ki se bodo

uporabljali za prikaz, da so plinaste emisije in emisije delcev iz družine motorjev ali družine sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov skladne z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij, ki so doloene v tabelah v toki 6.2.1 te priloge, v ustreznem obdobju trajanja, doloenem v lenu 3 te tehnine specifikacije.

6.3.2 Postopki za dokazovanje skladnosti družine motorjev ali družine sistemov za naknadno

obdelavo izpušnih plinov z ustreznimi mejnimi vrednostmi emisij v ustreznem obdobju trajanja so podani v Prilogi II Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji.

6.4 Vgrajeni diagnostini sistem (sistem OBD) 6.4.1 Kakor je doloeno v tokah 2.4.1 in 2.4.2 te tehnine specifikacije, mora biti na dizelskih

motorjih ali vozilih, opremljenih z dizelskimi motorji, namešen sistem OBD za nadzor emisij v skladu z zahtevami Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji. Kakor je doloeno v toki 2.4.2 te tehnine specifikacije, mora biti na plinskih motorjih ali vozilih, opremljenih s plinskimi motorji, namešen sistem OBD za nadzor emisij v skladu z zahtevami Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji.

6.4.2 Proizvodnja motorjev v malih serijah

Ne glede na zahteve gornje toke pa lahko proizvajalci motorjev, katerih svetovna letna proizvodnja tipa motorjev, ki pripada družini motorjev glede na sistem OBD, – znaša manj kot 500 enot na leto, pridobijo ES-homologacijo na podlagi zahtev te

tehnine specifikacije, e se motor pregleduje le na motnje v tokokrogu in sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov le na veje motnje v delovanju,

– znaša manj kot 50 enot na leto, pridobijo ES-homologacijo na podlagi zahtev te tehnine specifikacije, e se celotni sistem za nadzor emisij (tj. motor in sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov) pregleduje le na motnje v tokokrogu.

Homologacijski organ mora Komisiji predložiti opis okolišin vsake homologacije, podeljene na podlagi te dolobe.

6.5 Zahteve za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx 6.5.1 Splošno 6.5.1.1 Dolobe te toke veljajo za vse sisteme motorjev, ne glede na tehnologijo, ki se uporabi,

da je motor skladen z mejnimi vrednostmi emisij, podanimi v tabelah v toki 6.2.1 te priloge.

6.5.1.2 Datumi zaetka uporabe

Zahteve tok 6.5.3, 6.5.4 in 6.5.5 veljajo od 9. novembra 2006 za nove homologacije in od 1. oktobra 2007 za registracijo novih vozil.

6.5.1.3 Vsak sistem motorja, ki ga zajema ta odstavek, mora biti nartovan, izdelan in vgrajen

tako, da lahko te zahteve izpolnjuje skozi vso življenjsko dobo.

TSV 141-01 30

6.5.1.4 Za vsak sistem motorja, ki ga zajema ta odstavek, mora proizvajalec zagotoviti podatke iz Priloge II k tej tehnini specifikaciji, ki v celoti opisujejo funkcionalne lastnosti delovanja sistema motorja.

6.5.1.5 e je za motor potreben reagent, mora proizvajalec v vlogi za homologacijo navesti

lastnosti reagenta (reagentov), ki jih porablja sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, npr. tip in koncentracije, obratovalne temperature, reference na mednarodne standarde itd.

6.5.1.6 Vsak sistem za zmanjšanje emisij motorja, ki ga zajema to poglavje, mora ohraniti svojo

funkcijo uravnavanja emisij, kot jih navaja toka 6.1, v vseh pogojih okolja, do katerih lahko pride na podroju Evropske unije, zlasti še pri nizkih temperaturah.

6.5.1.7 Proizvajalec mora za homologacijo tehnini službi dokazati, da pri sistemih motorja, ki

zahtevajo reagent, emisije amoniaka, v predpisanem preskusnem ciklu za ugotavljanje emisij, ne presegajo srednje vrednosti 25 ppm.

6.5.1.8 Pri sistemih motorja, ki zahtevajo reagent, mora biti vsaka posoda z reagentom, ki je

namešena na vozilu, opremljena z napravo, ki omogoa, da se iz nje vzame vzorec katere koli tekoine, ki je v njej. Mesto jemanja vzorcev mora biti lahko dostopno brez uporabe posebnih orodij ali naprav.

6.5.2 Zahteve za vzdrževanje 6.5.2.1 Proizvajalec mora zagotoviti, da vsi lastniki novih težkih vozil ali novih težkih motorjev

prejmejo pisna navodila za uporabo, v katerih mora biti navedeno, da bo voznika v primeru, e sistem za uravnavanje emisij vozila ne deluje pravilno, o napaki obvestil javljalnik napak (MI), motor pa bo zaradi tega deloval z zmanjšano zmogljivostjo.

6.5.2.2 V navodilih morajo biti navedene zahteve za pravilno uporabo in vzdrževanje vozil,

vkljuno z uporabo potrošnih reagentov, kjer je to potrebno. 6.5.2.3 Navodila morajo biti jasna in lahko razumljiva tudi laikom ter napisana v jeziku države, v

kateri se novo težko vozilo ali nov težki motor prodaja oziroma bo registriran. 6.5.2.4 V navodilih mora biti navedeno, ali mora uporabnik vozila potrošne reagente ponovno

napolniti vmes med normalnimi intervali vzdrževanja in kakšna je verjetna stopnja porabe za posamezen tip novega vozila.

6.5.2.5 V navodilih mora biti navedeno, da sta uporaba in ponovno polnjenje zahtevanega

reagenta s pravilnimi lastnostmi obvezna zato, da bo vozilo skladno s potrdilom o skladnosti, izdanim za tisto vozilo oziroma tip motorja.

6.5.2.6 V navodilih mora biti navedeno, da je uporaba vozila, ki ne porablja reagenta,

zahtevanega za zmanjšanje emisij onesnaževal, lahko kaznivo dejanje in da se zaradi tega lahko razveljavijo vsi ugodni pogoji za nakup ali uporabo vozila, pridobljeni v državi, v kateri je vozilo registrirano, ali drugi državi, v kateri se vozilo uporablja.

6.5.3 Nadzor naprav sistema motorja za zmanjševanje emisij NOx 6.5.3.1 Nepravilno delovanje sistema motorja v zvezi z uravnavanjem emisij NOx (na primer

zaradi pomanjkanja potrebnega reagenta, nepravilnega toka EGR ali deaktivacije EGR) se ugotavlja z nadzorovanjem ravni NOx s senzorji, namešenimi v toku izpušnih plinov.

6.5.3.2 Voznik mora biti ob vsakem odstopanju ravni NOx za ve kot 1,5 g/kwh nad dovoljeno

mejno vrednostjo, podano v tabeli 1 toke 6.2.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji, o tem obvešen z aktiviranjem MI (glej toko 3.6.5 Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji).

TSV 141-01 31

6.5.3.3 V skladu s toko 3.9.2 Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji se neizbrisna koda o napaki, v kateri je naveden vzrok, zakaj je NOx presegel raven, doloeno v zgornji toki, dodatno shrani vsaj za 400 dni ali 9 600 ur delovanja motorja.

Razloge za preseganje vsebnosti NOx, kjer to pride v poštev, je treba ugotoviti vsaj ob

prazni posodi za reagent, motnjah doziranja reagenta, neustrezni kakovosti reagenta, premajhni porabi reagenta, nepravilnem toku EGR ali deaktiviranju EGR. V vseh ostalih primerih se proizvajalec lahko sklicuje na neizbrisno kodo napake: “raven NOx visoka – vzrok neznan”

6.5.3.4 e raven NOx preseže mejno vrednost praga OBD, podano v tabeli v toki 2.4.3 te

tehnine specifikacije, mora omejevalnik navora zmanjšati zmogljivost motorja v skladu z zahtevami toke 6.5.5 na nain, ki ga bo voznik vozila takoj prepoznal. Ko se omejevalnik navora aktivira, mora biti voznik o tem stalno obvešen v skladu z zahtevami toke 6.5.3.2 in nenizbrisna koda napake se shrani v skladu s toko 6.5.3.3.

6.5.3.5 V primeru sistemov motorjev, ki uporabljajo samo EGR in nobenega drugega sistema za

naknadno obdelavo izpušnih plinov za uravnavanje emisij NOx, lahko proizvajalec za doloanje ravni NOx, namesto dolob toke 6.5.3.1, uporabi neko drugo metodo. Ob homologaciji mora proizvajalec dokazati, da je alternativna metoda asovno enako hitra in enako tona pri doloanju ravni NOx v primerjavi z zahtevami iz toke 6.5.3.1 in da sproža enake posledice, kot so navedene v tokah 6.5.3.2, 6.5.3.3 in 6.5.3.4.

6.5.4 Nadzor reagentov 6.5.4.1 Pri vozilih, ki zahtevajo uporabo reagenta za izpolnjevanje zahtev odstavka 6.5 mora

voznika o ravni reagenta v posodi za reagent na vozilu obvešati mehanski ali elektronski kazalnik, ki se nahaja na armaturni ploši vozila. Kazalnik mora vkljuevati tudi opozorilo, e se raven reagenta spusti: – pod 10 % polne koliine ali višji odstotek, e tako doloi proizvajalec, ali – pod raven, ki ustreza poti, ki jo je mogoe prevoziti z rezervo goriva, ki jo doloi

proizvajalec. Kazalnik ravni reagenta mora biti namešen v bližini kazalnika ravni goriva.

6.5.4.2 e se posoda z reagentom izprazni, mora biti o tem, v skladu z zahtevami toke 3.6.5

Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji, voznik obvešen. 6.5.4.3 Ko se posoda z reagentom izprazni, veljajo poleg zahtev iz toke 6.5.4.2 tudi zahteve iz

toke 6.5.5. 6.5.4.4 Proizvajalec lahko namesto dolob iz toke 6.5.3 uporabi dolobe tok od 6.5.4.5 do

6.5.4.13. 6.5.4.5 Sistemi motorjev morajo imeti napravo, ki preverja, ali tekoina v posodi za reagent na

vozilu ustreza lastnostim reagenta, kot jih deklarira proizvajalec in kot so navedene v Prilogi II k tej tehnini specifikaciji.

6.5.4.6 e tekoina v posodi ne ustreza minimalnim zahtevam, kot jih deklarira proizvajalec in

kot so navedene v Prilogi II k tej tehnini specifikaciji, se uporabljajo dodatne zahteve iz toke 6.5.4.12.

6.5.4.7 Sistemi motorjev morajo vsebovati napravo za ugotavljanje porabe reagenta, ki omogoa

dostop do podatkov o porabi tudi z napravo izven vozila. 6.5.4.8 Preko serijskega vhoda standardnega diagnostinega konektorja (glej toko 6.8.3 Priloge

IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji) mora biti na voljo podatek o povpreni porabi reagenta in povpreni zahtevani porabi reagenta sistema motorja v obdobju

TSV 141-01 32

preteklih 48 ur delovanja motorja ali v obdobju, ki je potrebno za zahtevano porabo reagenta vsaj 15 litrov, katero koli je daljše.

6.5.4.9 Zaradi nadzorovanja porabe reagenta se nadzorujejo vsaj naslednji parametri sistema

motorja: – raven reagenta v posodi za shranjevanje reagenta na vozilu, – pretok ali koliina vbrizganega reagenta, kolikor je tehnino mogoe blizu toke

vbrizgavanja v sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

6.5.4.10 Ob vsakem odklonu za ve kot 50 % pri povpreni porabi reagenta in povpreni zahtevani porabi reagenta sistema motorja v obdobju, opredeljenem v toki 6.5.4.8, se morajo sprožiti ukrepi, doloeni v toki 6.5.4.12.

6.5.4.11 Ob prekinitvi doziranja reagenta, se morajo sprožiti ukrepi, doloeni v toki 6.5.4.12. To

ni potrebno, kjer takšno prekinitev zahteva elektronska krmilna enota motorja, ker so trenutni pogoji delovanja motorja takšni, da emisije motorja ne zahtevajo doziranja reagenta, v primeru, da je proizvajalec homologacijskemu organu jasno navedel, kdaj so podani takšni pogoji delovanja.

6.5.4.12 Vsaka odkrita napaka iz tok 6.5.46, 6.5.410 ali 6.5.4.11 mora sprožiti ukrepe oziroma

posledice v istem zapopredju kot napake, navedene v tokah 6.5.3.2, 6.5.3.3 ali 6.5.3.4. 6.5.5 Ukrepi za prepreevanje nedovoljenih posegov v sistem za naknadno obdelavo izpušnih

plinov 6.5.5.1 Vsi sistemi motorjev, ki jih zajema ta odstavek, morajo vsebovati omejevalnik navora, ki

voznika opozarja, da sistem motorja ne deluje pravilno ali da voznik z vozilom ne upravlja pravilno, in ga na podlagi tega poziva, da napake im prej odpravi.

6.5.5.2 Omejevalnik navora se aktivira, ko se vozilo prvi ustavi, po tem ko so se pojavili pogoji

iz tok 6.5.3.4, 6.5.4.3, 6.5.4.6, 6.5.4.10 ali 6.5.4.11. 6.5.5.3 Ko se omejevalnik navora aktivira, navor motorja v nobene primeru ne sme presei

stalne vrednosti: – 60 % navora pri polni obremenitvi, neodvisno od vrtilne frekvence motorja, za vozila

kategorij N3 > 16 ton, M1 >7,5 ton, M3/III in M3/B > 7,5 ton, – 75 % navora pri polni obremenitvi, neodvisno od vrtilne frekvence motorja, za vozila

kategorij N1, N2, N3 16 ton, M1 7,5 ton, M2, M3/I, M3/II, M3/A in M3/B 7,5 ton. 6.5.5.4 Princip omejevanja navora je doloen v tokah od 6.5.5.5 do 6.5.5.8. 6.5.5.5 Natanne pisne informacije, v katerih so celovito opisane funkcionalne znailnosti

delovanja sistema za uravnavanje emisij izpušnih plinov in omejevalnika navora se doloijo v skladu z zahtevami za dokumentacijo iz toke 7.1.7.1(b). Prtoizvajalec posebej zahgotovi informacije o algoritmih, ki jih uporablja ECU za doloanje koncentrac+ije NOx za doloene emisije NOx (v g/kWh) na ETC v skladu s toko 6.5.6.5.

6.5.5.6 Omejevalnik navora se deaktivira, ko je motor v prostem teku, e pogoji, zaradi katerih

se je aktiviral, ne obstajajo ve. Omejevalnik navora se ne sme avtomatsko deaktivirati, e se prej ne odpravi vzrok za njegovo aktiviranje.

6.5.5.7 Omejevalnika navora ne sme biti mogoe deaktivirati s stikalom ali orodjem za

vzdrževanje. 6.5.5.8 Omejevalnik navora se ne uporablja za motorje ali vozila, ki jih uporabljajo oborožene

sile, reševalne službe in gasilci ter reševalna vozila. Stalno deaktiviranje lahko opravi le proizvajalec motorja ali vozila, za to mora biti doloen poseben tip motorja iz družine motorjev, ki mora biti ustrezno oznaen.

6.5.6 Delovni pogoji sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij

TSV 141-01 33

6.5.6.1 Sistem za nadzor uravnavanja emisij mora delovati:

– pri temperaturah okolja med 266 K in 308 K (– 7 °C in 35 °C), – na vseh nadmorskih višinah pod 1 600 m, – pri temperaturah hladilne tekoine motorja nad 343 K (70 °C). Nadzora ravni reagenta v posodi mora delovati v vseh možnih pogoji uporabe.

6.5.6.2 Sistem nadzora uravnavanja emisij se deaktivira, ko je sprožena zasilna strategija, ki ima

za posledico veje zmanjšanje navora, kot je za ustrezno kategorijo vozil navedeno v toki 6.5.5.3.

6.5.6.3 e je aktiviran nain delovanja z motnjami emisij, mora sistem za nadzor uravnavanja

emisij ostati v delovanju in ustrezati doloilom toke 6.5. 6.5.6.4 Nepravilno delovanje naprav za zmanjševanje NOx je treba ugotoviti v okviru štirih

preskusnih ciklusov OBD, kot je navedeno v opredelitvi pojmov v toki 6.1 Dodatka 1 Priloge IV k Izvedbenemu dodatku.

6.5.6.5 Algoritmi, s katerimi elektronska upravljalna enota motorja (ECU) vzpostavlja razmerje med trenutno koncentracijo NOx in specifino emisijo NOx (v g/kWh) pri preskusu ETC, ne štejejo kot odklopna strategija.

6.5.6.6 e se sproži AECS, ki jo je odobril homologacijski organ v skladu s toko 6.1.5, se vsako

poveanje NOx zaradi delovanja AECS, lahko uporabi za ustrezno raven NOx iz toke 6.5.3.2. V vseh takih primerih se vpliv AECS na mejne vrednosti NOx opiše v skladu s toko 6.5.5.5.

6.5.7 Motnja sistema za nadzora naprav za uravnavanje emisij 6.5.7.1 Sistem za nadzor naprav za uravnavanje emisij se preverja glede elektrinih okvar in

odstranitve ali deaktiviranja katerega koli senzorja, ki prepreuje diagnosticiranje poveanja emisij, kot se zahteva v tokah 6.5.3.2 in 6.5.3.4. Senzorji, ki vplivajo na zmogljivost diagnosticiranja, so npr. senzorji za neposredno merjenje koncentracij NOx, senzorji za mejenje kakovosti ureje in senzorji, ki se uporabljajo za spremljanje doziranja reagentov, ravni reagentov, porabe reagentov ali pretoka EGR.

6.5.7.2 e je potrjena napaka sistema za nadzora naprav za uravnavanje emisij, voznika v

skladu s toko 3.6.5 Priloge IV k Direktivi 2005/78/ES na to takoj opozori sproženi opozorilni signal.

6.5.7.3 Omejevalnik navora se sproži v skladu s toko 6.5.5, e napaka ni odpravljena po 50

urah delovanja motorja. Obdobje iz prvega pododstavka se od datumov, doloenih v tokah 5.2.3 in 5.2.4 te tehnine specifikacije, skrajša na 36 ur.

6.5.7.4 Ko je sistem nadzora naprav za uravnavanje emisij ugotovil, da napake ni ve, se iz

pomnilnika sistema lahko izbriše(-jo) koda(-e) napake(-) v zvezi s to okvaro, razen v primerih napake iz toke 6.5.7.5, omejevalnik navora, e obstaja, pa se deaktivira v skladu s toko 6.5.5.6. Brisanje kode napake v zvezi z napako sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij ne sme biti mogoe s pregledovalnikom podatkov (italcem).

6.5.7.5 V primeru odstranitve ali deaktiviranja elementov sistema za nadzor naprav za

uravnavanje emisij v skladu s toko 6.5.7.1 se neizbrisna koda napake v skladu s toko 3.9.2 Priloge IV k Izvedbenemu dodatku shrani za najmanj 400 dni oziroma 9.600 obratovalnih ur motorja.

6.5.8 Dokaz skladnosti delovanja sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij

TSV 141-01 34

6.5.8.1 Kot del vloge za homologacijo, kot je predvideno v toki 3 te priloge, proizvajalec dokaže

skladnost s predpisi iz te toke s preskusi na dinamometru motorja, v skladu s tokami 6.5.8.2 do 6.5.8.7.

6.5.8.2 Skladnost celotne družine motorjev ali družine motorjev glede na OBD z zahtevami iz

tega poglavja se dokaže s preskušanjem sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij za enega od lanov družine (osnovni motor), e proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da so si sistemi za nadzora naprav za uravnavanje emisij v družini podobni. Ta dokaz se lahko izvede s predstavitvijo elementov, kot so algoritmi, funkcionalne analize ipd., homologacijskemu organu. Osnovni motor izbere proizvajalec v soglasju s homologacijskim organom.

6.5.8.3 Preskušanje sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij sestavljajo naslednje tri

faze:

I z b i r a : Organ s seznama nepravilnega delovanja, ki ga predloži proizvajalec, izbere nepravilno delovanje naprav za zmanjševanje NOx ali okvaro sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij.

K v a l i f i c i r a n j e : Vpliv nepravilnega delovanja se na preskuševališu motorja preveri z merjenjem ravni NOx z ETC.

D o k a z o v a n j e : Odziv sistema (zmanjšanje navora, opozorilni signal itd.) se dokaže z delovanjem motorja v štirih preskusnih ciklih OBD.

6.5.8.3.1 Za fazo izbiranja proizvajalec predloži homologacijskemu organu opis strategij

spremljanja, uporabljenih za doloitev potencialno nepravilnega delovanja naprav za zmanjševanje NOx in potencialnih napak sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij, ki lahko privedejo do sproženja omejevalnika navora ali samo sproženja opozorilnega signala. Znailni primeri nepravilnega delovanja za ta seznam so prazna posoda z reagentom, nepravilno delovanje, ki privede do prekinitve doziranja reagenta, neustrezna kakovost reagenta, nepravilno delovanje, ki privede do nizke porabe reagenta, nepravilni pretok EGR ali odklop EGR. Homologacijski organ s tega seznama izbere najmanj dva in najve tri nepravilna delovanja sistema za nadzor NOx ali napake sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij.

6.5.8.3.2 Za fazo kvalificiranja se merijo emisije NOx v preskusnem ciklu ETC v skladu z

dolobami iz Dodatka 2 Priloge III. Rezultat preskusa ETC se uporablja za doloanje predvidenega delovanja sistema za nadzor NOx med postopkom dokazovanja (zmanjšanje navora in/ali opozorilni signal). Okvara se simulira, tako da raven NOx ne preseže nobene izmed mejnih vrednosti iz toke 6.5.3.2 ali 6.5.3.4 za ve kot 1 g/kWh. Kvalificiranje emisij se ne zahteva v primeru prazne posode za reagent ali za prikaz okvare sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij. Omejevalnik navora se med fazo kvalificiranja deaktivira.

6.5.8.3.3 Za fazo dokazovanja mora motor obratovati v najve štirih preskusnih ciklusih OBD.

Ne smejo se pojaviti druge napake razen tistih, ki so bile izbrane za namene dokazovanja.

6.5.8.3.4 Pred zaetkom preskusnega zaporedja iz toke 6.5.8.3.3 je treba sistem za nadzor

naprav za uravnavanje emisij postaviti v stanje „ni okvare“.

TSV 141-01 35

6.5.8.3.5 V odvisnosti od izbrane ravni NOx mora sistem kadar koli pred koncem zaporedja

detekcij sprožiti opozorilni signal in, e je ustrezno, omejevalnik navora. Zaporedje detekcije se prekine, ko se sistem za nadzor uravnavanja NOx ustrezno odzove.

6.5.8.4 V primeru sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij, ki ima podlago v spremljanju

ravni NOx s pomojo senzorjev, namešenih v izpušni tok, lahko proizvajalec za dokazovanje skladnosti izbere neposredno spremljanje doloenih sistemskih funkcij (npr. prekinitev doziranja reagenta, zaprtje ventila EGR). V takem primeru se dokazuje izbrana funkcija sistema.

6.5.8.5 Raven znižanja navora, zahtevana v toki 6.5.5.3 za omejevalnik navora, se preveri

skupaj z merjenjem moi motorja v skladu z Direktivo 80/1269/EGS. Za postopek dokazovanja proizvajalec dokaže homologacijskemu organu vgradnjo pravilnega omejevalnika navora v elektronsko upravljalno enoto motorja. Ne zahteva se loeno merjenje navora med dokazovanjem.

6.5.8.6 Kot druga možnost k tokam 6.5.8.3.3 do 6.5.8.3.5 se lahko dokazovanje delovanja

sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij in omejevalnika navora izvede s preskušanjem vozila. Vozilo se vozi po cesti ali po preskusni progi z izbranimi nepravilnimi delovanji ali napakami sistema za nadzor naprav za uravnavanje emisij, da se tako dokaže, da opozorilni signal in sprožitev delovanja omejevalnika navora delujeta v skladu z zahtevami iz toke 6.5 in zlasti zahtevami iz tok 6.5.5.2 in 6.5.5.3.

6.5.8.7 e se za skladnost z zahtevami iz toke 6.5 zahteva shranjevanje neizbrisne kode

okvare v raunalniškem pomnilniku, morajo biti na koncu zaporedja dokazovanja izpolnjeni naslednji trije pogoji: – da je s pregledovalnikom OBD možno potrditi prisotnost ustrezne neizbrisne kode

napake v raunalniškem pomnilniku OBD za, opisano v toki 6.5.3.3, in da se lahko homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da pregledovalnik kode ne more izbrisati, in

– da je možno potrditi trajanje sproženega opozorilnega signala med zaporedjem detekcije, s pomojo branja neizbrisnega števca iz toke 3.9.2 Priloge IV k Izvedbenemu dodatku, in da se lahko homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da pregledovalnik kode ne more izbrisati, in

– da je homologacijski organ odobril elemente konstrukcije, ki dokazujejo, da je ta neizbrisna informacija v skladu s toko 3.9.2 Priloge IV k Izvedbenemu dodatku shranjena za najmanj 400 dni ali 9 600 ur obratovanja motorja.

7 VGRADNJA MOTORJA V VOZILO 7.1 Pri vgradnji motorja v vozilo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji glede na homologacijo

motorja: 7.1.1 podtlak v sesalni cevi ne sme biti višji od tistega, ki je za homologirani motor naveden v

Prilogi VI; 7.1.2 protitlak v izpušnem sistemu ne sme biti višji od tistega, kot je za homologirani motor

naveden v Prilogi VI; 7.1.3 prostornina izpušne naprave sme odstopati za najve 40 % od vrednosti, navedene v

Prilogi VI za homologirani motor; 7.1.4 mo, ki jo absorbira dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, ne sme presegati

tiste, ki je za homologirani motor navedena v Prilogi VI. 8 DRUŽINA MOTORJEV

TSV 141-01 36

8.1 Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev Družina motorjev, kot jo opredeli proizvajalec motorjev, mora ustrezati zahtevam

standarda ISO 16185. 8.2 Izbira osnovnega motorja 8.2.1 Dizelski motorji Za izbor osnovnega motorja iz družine se kot primarni kriterij uporabi najveja dobava

goriva na gib pri navedeni vrtilni frekvenci pri najvejem deklariranem navoru. e ta primarni kriterij izpolnjujeta dva ali ve motorjev, se osnovni motor izbere z uporabo sekundarnega kriterija, to je najveja dobava goriva na gib pri nazivni vrtilni frekvenci. V doloenih okolišinah lahko homologacijski organ odloi, da je mogoe raven najslabše emisije najbolje doloiti s preskušanjem še enega motorja. Tako lahko homologacijski organ izbere dodaten motor za preskus na podlagi znailnosti, ki kažejo na to, da bi ta motor lahko imel najvišjo raven emisije med motorji v tej družini.

e imajo motorji znotraj družine še druge spremenljive znailnosti, za katere bi lahko

šteli, da vplivajo na emisije izpušnih plinov, jih je treba tudi prepoznati in upoštevati pri izbiri osnovnega motorja.

8.2.2 Plinski motorji Primarni kriterij za izbor osnovnega motorja iz družine je najveja gibna prostornina. e

ta primarni kriterij izpolnjujeta dva ali ve motorjev, se osnovni motor izbere z uporabo sekundarnih kriterijev, in sicer v naslednjem vrstnem redu:

- najveja dobava goriva na gib pri vrtilni frekvenci pri nazivni moi; - najveji predvžig; - najnižji delež vraanja izpušnih plinov v valj (EGR): - brez zrane rpalke oziroma s rpalko z najmanjšim dejanskim zranim pretokom. V doloenih okolišinah lahko homologacijski organ zakljui, da je mogoe raven

najslabše emisije najbolje doloiti s preskušanjem še enega motorja. Tako lahko homologacijski organ izbere dodaten motor za preskus na podlagi znailnosti, ki kažejo na to, da bi ta motor lahko imel najvišjo raven emisije med motorji v tej družini.

8.3 Parametri, ki opredeljujejo družino motorjev glede sistema OBD

Družino motorjev glede sistema OBD je mogoe opredeliti po osnovnih znailnostih konstrukcije, skupnih sistemom motorjev v družini. Sistemi motorjev, ki spadajo v isto družino motorjev glede sistema OBD, morajo imeti skupne naslednje osnovne parametre: – metode nadziranja mejnih vrednosti, – metode za odkrivanje napak; razen e proizvajalec z ustrezno strokovno analizo ali s kakšnim drugim ustreznim postopkom dokaže, da so te metode enakovredne. Opomba: motorji, ki ne pripadajo isti družini motorjev, lahko vseeno pripadajo isti družini motorjev glede sistema OBD, e so izpolnjeni zgornji kriteriji.

9 SKLADNOST PROIZVODNJE 9.1 Treba je sprejeti ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje v skladu z dolobami 33.

in 34. lena pravilnika. Skladnost proizvodnje se preverja na podlagi opisa v certifikatih o homologaciji iz Priloge VI k tej tehnini specifikaciji. Pri uporabi Dodatkov 1, 2 ali 3 te

TSV 141-01 37

priloge se izmerjene emisije plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, ki so predmet preverjanja skladnosti proizvodnje, prilagodijo z uporabo ustreznih faktorjev poslabšanja (DF) za tisti motor, kot je navedeno v toki 1.4 Dodatka1 k Prilogi VI.

e pristojni organi niso zadovoljni s proizvajalevim postopkom preverjanja, se uporabita

toki 2.4.2 in 2.4.3 Priloge X k pravilniku. 9.1.1 e se merijo emisije onesnaževal in je bila homologacija motorja enkrat ali vekrat

razširjena, se preskusi opravijo na motorju(-jih), opisanem(-ih) v opisni dokumentaciji za ustrezno razširitev.

9.1.1.1 Skladnost motorja, predloženega na preskus emisije onesnaževal: Ko proizvajalec predloži motor pristojnim organom, na izbranih motorjih ne sme napraviti

nobenih prilagoditev ve. 9.1.1.1.1 Iz serije se nakljuno izberejo trije motorji. Na motorjih, na katerih se opravita samo

preskusa ESC in ELR, ali samo preskus ETC za homologacijo v skladu z vrstico A v tabelah iz toke 6.2.1, se opravijo ustrezni preskusi za preverjanje skladnosti proizvodnje. e se pristojni organ strinja, se na vseh ostalih motorjih, homologiranih v skladu z vrsticami A, B1 ali B2 oziroma C v tabelah iz toke 6.2.1, za preverjanje skladnosti proizvodnje opravijo preskusi bodisi s cikli ESC in ELR bodisi s ciklom ETC. Mejne vrednosti so navedene v toki 6.2.1 te priloge.

9.1.1.1.2 e je pristojni organ zadovoljen s standardnim odstopanjem pri proizvodnji, ki ga

proizvajalec navede v skladu s Prilogo X k pravilniku, se preskusi izvedejo v skladu z Dodatkom 1 k tej prilogi.

e pristojni organ ni zadovoljen s standardnim odstopanjem pri proizvodnji, ki ga

proizvajalec navede v skladu s Prilogo X k pravilniku, se preskusi izvedejo v skladu z Dodatkom 2 k tej prilogi.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi opravijo skladno z Dodatkom 3 k tej prilogi. 9.1.1.1.3 Na podlagi preskusov nakljuno izbranih motorjev se šteje, da je proizvodna serija

skladna, e je po preskusnih kriterijih iz ustreznega dodatka sprejeta odloitev, da so emisije vseh onesnaževal ustrezne (serija sprejeta), ter da ni skladna, e je za eno od onesnaževal, sprejeta odloitev, da emisije niso ustrezne (serija zavrnjena).

Ko je za eno od onesnaževal, sprejeta odloitev o ustreznosti emisij, te odloitve ni

mogoe spremeniti zaradi kakršnih koli dodatnih preskusov zaradi odloanja o emisijah drugih onesnaževal.

e odloitev o ustreznosti emisij vseh onesnaževal ni bila sprejeta in e za doloeno

onesnaževalo ni bila sprejeta odloitev o neustreznosti emisij, se preskus ponovi na drugem motorju (glej sliko 1).

e ni bila sprejeta nikakršna odloitev, se lahko proizvajalec kadar koli odloi, da ustavi

preskušanje. V takem primeru se evidentira odloitev o neustreznosti. 9.1.1.2 Preskusi se izvajajo na novih motorjih. Motorji na plinasto gorivo se uteejo po postopku,

opredeljenem v 3. odstavku Dodatka 2 k Prilogi III. 9.1.1.2.1 Na zahtevo proizvajalca se lahko preskusi izvajajo tudi na uteenih dizelskih ali plinskih

motorjih, ki so se utekali daljše obdobje, kot je doloeno v toki 9.1.1.2, vendar najve do 100 ur. V tem primeru postopek utekanja motorja opravi proizvajalec, ki se obveže, da na teh motorjih ne bo napravil nobenih prilagoditev.

9.1.1.2.2 e želi proizvajalec v skladu s toko 9.1.1.2.1 izvesti postopek utekanja, ga lahko izvede:

TSV 141-01 38

- na vseh preskušanih motorjih ali - na prvem preskušenem motorju, pri katerem se koeficient narašanja emisij doloi

takole: - emisije onesnaževal, se na prvem preskušenem motorju izmerijo pri ni in pri "x"

urah, - za vsako onesnaževalo, se izrauna koeficient narašanja emisij od ni do "x" ur:

urahnic pri emisijeurah x"" pri emisije

Koeficient je lahko manjši od ena.

Naslednjih preskusnih motorjev se ne uteka, temve se njihove emisije pri ni urah

popravi s koeficientom narašanja emisij. V tem primeru se upoštevajo naslednje vrednosti: - za prvi motor vrednosti pri "x" urah,

- za ostale motorje vrednosti pri ni urah, pomnožene s koeficientom narašanja emisij.

Slika 1 Shematski prikaz preskušanja skladnosti proizvodnje

Preskus treh motorjev

Izraun statistinih vrednosti preskusa

Ali statistine vrednosti preskusa glede na odgovarjajo Dodatek ustrezajo kriterijem za zavrnitev serije za najmanj

eno snov, ki onesnažuje ?

Ali statistine vrednosti preskusa glede na odgovarjajo Dodatek ustrezajo kriterijem za sprejem serije za najmanj

eno snov, ki onesnažuje ?

Odloitev o sprejemu dosežena za eno ali ve snovi, ki onesnažujejo ?

Odloitev o sprejemu dosežena za vse snovi, ki onesnažujejo ?

Preskus dodatnega motorja

Serija zavrnjena

Serija sprejeta

DA

DA

DA

NE

NE

NE

TSV 141-01 39

9.1.1.2.3 Pri dizelskih motorjih in motorjih, ki za gorivo uporabljajo LPG, se lahko za vse te

preskuse uporablja komercialno gorivo. Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabljajo referenna goriva iz Priloge IV. To pomeni, da se preskusi iz toke 4 te priloge pri vsakem plinskem motorju izvajajo najmanj z dvema referennima gorivoma.

9.1.1.2.4 Pri motorjih, ki za gorivo uporabljajo NG, se lahko za vse te preskuse uporablja

komercialno gorivo, in sicer takole: - za motorje, oznaene s H, komercialno gorivo v obmoju H (0,89 Sλ 1,00); - za motorje, oznaene z L, komercialno gorivo v obmoju L (1,00 Sλ 1,19); - za motorje, oznaene s HL, komercialno gorivo v razponu skrajnih vrednosti faktorja

λ-premika (0,89 Sλ 1,19).

Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabijo referenna goriva iz Priloge IV. To pomeni, da je treba opraviti preskuse iz toke 4 te priloge.

9.1.1.2.5 V primeru spora zaradi neustreznosti motorjev na plinasto gorivo, ki uporabljajo komercialno gorivo, se preskusi izvedejo z referennim gorivom, na katero je bil preskušen osnovni motor, ali z možnim dodatnim gorivom 3, navedenim v tokah 4.1.3.1 in 4.2.1.1, na katero je lahko bil preskušen osnovni motor. Rezultat je potem treba pretvoriti z izraunom s pomojo ustreznih faktorjev r, ra ali rb, kot je opisano v tokah 4.1.4, 4.1.5.1 in 4.2.1.2. e so vrednosti r, ra ali rb manjše od ena, korekcija ni potrebna. Izmerjeni in izraunani rezultati morajo pokazati, da motor izpolnjuje mejne vrednosti z vsemi ustreznimi gorivi (goriva 1, 2 in, e pride v poštev, gorivo 3 pri motorjih na zemeljski plin ter gorivi A in B pri motorjih na utekoinjeni naftni plin).

9.1.1.2.6 Preskusi skladnosti proizvodnje doloenega motorja na plinasto gorivo, ki je predviden

za delovanje na gorivo s posebno sestavo, se izvedejo na gorivu, za katero je bil motor kalibriran.

9.1.2 Diagnostika na vozilu (sistem OBD) 9.1.2.1 Preverjanje skladnosti proizvodnje sistema OBD se izvaja v skladu z naslednjim: 9.1.2.2 Kadar homologacijski organ ugotovi, da je kakovost proizvodnje nezadovoljiva, se iz

serije nakljuno izbere motor za preskušanje, kot je navedeno v Dodatku 1 k Prilogi IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji. Preskusi se lahko izvajajo na motorju, ki je uteen do najve 100 ur.

9.1.2.3 Proizvodnja se šteje za skladno, e motor izpolnjuje zahteve preskusov, opisane v

Dodatku I k Prilogi IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji. 9.1.2.4 e iz serije izbrani motor ne izpolnjuje zahtev toke 9.1.2.2, se iz serije izbere še

nakljuni vzorec štirih motorjev za preskuse, opisane v Dodatku 1 k Prilogi IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji. Preskusi se lahko izvajajo na motorjih, ki so uteeni do najve 100 ur.

9.1.2.5 Proizvodnja se šteje za skladno, e vsaj trije motorji iz nakljunega vzorca dodatnih štirih

motorjev izpolnjujejo zahteve preskusov, opisanih v Dodatku 1 k Prilogi IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji.

10 SKLADNOST VOZIL / MOTORJEV V UPORABI 10.1 Za namene te tehnine specifikacije se skladnost vozil / motorjev preverja periodino v

obdobju življenjske dobe motorja, vgrajenega v vozilo.

TSV 141-01 40

10.2 Pri homologacijah glede emisij, je za potrjevanje funkcionalnosti naprav za uravnavanje emisij med življenjsko dobo motorja, vgrajenega v vozilo, pri normalnih pogojih uporabe potrebno sprejeti ustrezne dodatne ukrepe.

10.3 Ustrezni postopki, ki jih je treba izvajati v zvezi s skladnostjo vozil / motorjev v uporabi,

so podani v Prilogi III Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji.

______

TSV 141-01 41

PRILOGA I - Dodatek 1

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE, E JE STANDARDNO ODSTOPANJE ZADOVOLJIVO

1 Ta dodatek opisuje postopek preverjanja skladnosti proizvodnje glede emisij onesnaževal, e je

standardno odstopanje proizvodnje proizvajalca zadovoljivo. 2 Pri najmanjši velikosti vzorca (trije motorji) je postopek vzorenja nastavljen tako, da je verjetnost

uspešno opravljenega preskusa 0,95 (tveganje proizvajalca = 5 %) pri 40 % motorjev neustrezne kakovosti, verjetnost, da bo serija sprejeta pri 65 % motorjev neustrezne kakovosti pa je 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3 Za vsako onesnaževalo, navedeno v toki 6.2.1 Priloge I se uporablja naslednji postopek (glej

Sliko 1): e je:

L = naravni logaritem mejne vrednosti onesnaževala; χi = naravni logaritem meritve, korigirane z ustreznim faktorjem poslabšanja (DF), za i-ti motor iz

vzorca; s = ocena standardnega odstopanja pri proizvodnji (ko se ugotovi naravni logaritem meritev); n = številka trenutnega vzorca.

4 Za vsak vzorec se izrauna vsota standardnih odstopanj od dovoljene meje po naslednji formuli:

( )=

χ−n

1iiL

S1

5 Potem velja:

- e je statistini rezultat preskusa veji od vrednosti za odloitev o sprejemu za dano velikost vzorca iz Tabele 3, se za tako onesnaževalo, sprejme odloitev o sprejemu;

- e je statistini rezultat preskusa manjši od vrednosti za odloitev o zavrnitvi za dano velikost vzorca iz Tabele 3, se za tako onesnaževalo, sprejme odloitev o zavrnitvi;

- v primeru dvoma se preskusi dodaten motor v skladu s toko 9.1.1.1 Priloge 1 in se raunski postopek ponovi za vzorec, povean za eno enoto.

TSV 141-01 42

Tabela 3

Vrednosti za odloitev o sprejemu in zavrnitvi v nartu vzorenja iz Dodatka 1

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odloitev o sprejemu An

Vrednost za odloitev o zavrnitvi Bn

3 3,327 -4,724

4 3,261 -4,790

5 3,195 -4,856

6 3,129 -4,922

7 3,063 -4,988

8 2,997 -5,054

9 2,931 -5,120

10 2,865 -5,185

11 2,799 -5,251

12 2,733 -5,317

13 2,667 -5,383

14 2,601 -5,449

15 2,535 -5,515

16 2,469 -5,581

17 2,403 5,647

18 2,337 -5,713

19 2,271 -5,779

20 2,205 -5,845

21 2,139 -5,911

22 2,073 -5,977

23 2,007 -6,043

24 1,941 -6,109

25 1,875 -6,175

26 1,809 -6,241

27 1,743 -6,307

28 1,677 -6,373

29 1,611 -6,439

30 1,545 -6,505

31 1,479 -6,571

32 -2,112 -2,112

______

TSV 141-01 43

PRILOGA I - Dodatek 2

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE, E STANDARDNO ODSTOPANJE NI ZADOVOLJIVO ALI E PODATKI NISO NA VOLJO

1 Ta dodatek opisuje postopek za preverjanje skladnosti proizvodnje glede na emisije

onesnaževal, e standardno odstopanje proizvajaleve proizvodnje ni zadovoljivo ali pa podatki niso na voljo.

2 Pri najmanjši velikosti vzorca (trije motorji) je postopek vzorenja nastavljen tako, da je verjetnost

uspešno opravljenega preskusa 0,95 (tveganje proizvajalca = 5 %) pri 40 % motorjev neustrezne kakovosti, verjetnost uspešno opravljenega preskusa serije pri 65 % motorjev neustrezne kakovosti pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3 Šteje se, da imajo z ustreznim faktorjem poslabšanja (DF) korigirane vrednosti onesnaževal, iz

toke 6.2.1 Priloge I normalno logaritemsko porazdelitev in da jih je treba pretvoriti tako, da se jim doloijo naravni logaritmi. Na primer, da m0 in m oznaujeta najmanjšo in najvejo velikost vzorca (m0 = 3 in m = 32) in da n oznauje tekoo številko vzorca.

4 e so naravni logaritmi v seriji izmerjenih vrednosti, korigiranih z ustreznim faktorjem

poslabšanja (DF), χ1, χ2,… χi in e je L naravni logaritem mejne vrednosti onesnaževala, potem velja:

Ld ii −χ=

in

=

=n

1iin d

n1

d

( )=

−=n

1i

2

ni2

n ddn1

V

5 Tabela 4 prikazuje vrednosti, pri katerih je glede na tekoo številko vzorca sprejeta odloitev o

sprejemu (An) oziroma zavrnitvi motorja (Bn). Statistini rezultat preskusa je razmerje med dn / Vn, in se uporablja pri odloanju, ali se serija sprejme ali zavrne:

za m0 ≤ n ≤m:

- serija je sprejeta, e je nn

n AVd ≤

- serija ni sprejeta, e je nn

n BVd ≥

- e je nn

nn B

Vd

A << , je potrebna dodatna meritev.

6 Pripombe Za izraun zaporednih vrednosti statistike preskusov se uporabljajo naslednje rekurzivne

enabe:

n1-nn dn1

d n1

-1d +

=

TSV 141-01 44

( )2nn2

1-n2

n 1-ndd

Vn1

1V−+

−=

( )0 V;dd ...; 3, 2,n 111 ===

Tabela 4 Vrednosti za odloitev o sprejemu in zavrnitvi v nartu vzorenja iz Dodatka 2

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odloitev o sprejemu An

Vrednost za odloitev o zavrnitvi Bn

3 -0,80381 16,64743

4 -0,76339 7,68627

5 -0,72982 4,67136

6 -0,69962 3,25573

7 -0,67129 2,45431

8 -0,64406 1,94369

9 0,61750 1,59105

10 -0,59135 1,33295

11 -0,56542 1,13566

12 -0,53960 0,97970

13 -0,51379 0,85307

14 -0,48791 0,74801

15 -0,46191 0,65928

16 -0,43573 0,58321

17 -0,40933 0,51718

18 -0,38266 0,45922

19 -0,35570 0,40788

20 -0,32840 0,36203

21 -0,30072 0,32078

22 -0,27263 0,28343

23 -0,24410 0,24943

24 -0,21509 0,21831

25 -0,18557 0,18970

26 -0,15550 0,16328

27 -0,12483 0,13880

28 -0,09354 0,11603

29 -0,06159 0,09480

30 -0,02892 0,07493

31 -0,00449 0,05629

32 -0,03876 0,03876

______

TSV 141-01 45

PRILOGA I - Dodatek 3

POSTOPEK ZA PRESKUŠANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE NA ZAHTEVO PROIZVAJALCA

1 Ta dodatek opisuje postopek za preverjanje skladnosti proizvodnje glede na emisije onesnaževal na zahtevo proizvajalca.

2 Pri najmanjši velikosti vzorca (trije motorji) je postopek vzorenja nastavljen tako, da je

verjetnost, da bo serija uspešno opravila preskus pri 30 % motorjev neustrezne kakovosti, 0,90 (tveganje proizvajalca = 10 %), verjetnost, da bo serija sprejeta pri 65 % motorjev neustrezne kakovosti, pa 0,10 (tveganje potrošnika = 10 %).

3 Za vsako onesnaževalo, navedeno v toki 6.2.1 Priloge I se uporablja naslednji postopek (glej

Sliko 1): e je: L = mejna vrednost onesnaževala,

xi = naravni logaritem meritve, korigirane z ustreznim faktorjem poslabšanja (DF), za i-ti motor iz vzorca;

s = ocena standardnega odstopanja pri proizvodnji (ko se ugotovi naravni logaritem meritev); n = številka trenutnega vzorca.

4 Za vzorec se izrauna statistiko preskusa, s katero se doloi število neskladnih motorjev, t.j.

xi ≥ L. 5 Nato pa velja:

- e je statistina vrednost pri preskusu manjša ali enaka od vrednosti za odloitev o sprejemu, ki je za velikost doloenega vzorca podana v Tabeli 5, se za to onesnaževalo, sprejme odloitev o sprejemu;

- e je statistina vrednost pri preskusu veja od ali enaka vrednosti za odloitev o zavrnitvi, ki je za velikost doloenega vzorca podana v Tabeli 5, se za to onesnaževalo, sprejme odloitev o zavrnitvi

- v drugih primerih se v skladu s toko 9.1.1.1 Priloge I preskusi dodaten motor in se raunski postopek uporabi na vzorcu, poveanem za eno enoto.

V Tabeli 5 so vrednosti za odloitev o sprejemu in zavrnitvi izraunane po mednarodnem standardu SIST ISO 8422:1996.

TSV 141-01 46

Tabela 5

Vrednosti za odloitev o sprejemu in zavrnitvi v nartu vzorenja iz Dodatka 3

Najmanjša velikost vzorca: 3

Skupno število preskušenih motorjev (velikost vzorca)

Vrednost za odloitev o sprejemu

Vrednost za odloitev o zavrnitvi

3 - 3

4 0 4

5 0 4

6 1 5

7 1 5

8 2 6

9 2 6

10 3 7

11 3 7

12 4 8

13 4 8

14 5 9

15 5 9

16 6 10

17 6 10

18 7 11

19 8 9

______

TSV 141-01 47

PRILOGA I - Dodatek 4

OPREDELITEV ENAKOVREDNOSTI SISTEMOV

Opredelitev enakovrednosti sistemov v skladu s toko 6.2 te priloge temelji na študiji korelacije med paroma 7 (ali ve) vzorcev obravnavanega sistema in enega od referennih sistemov te tehnine specifikacije z uporabo primernih preskusnih ciklov. Kriteriji enakovrednosti, ki se uporabljajo, so F-test in dvostranski Studentov t-test. Ta statistina metoda preverja hipotezo, da se standardni odmik in srednja vrednost populacije za emisije, izmerjene z obravnavanim sistemom, ne razlikujeta od standardnega odmika in srednje vrednosti populacije za te emisije, izmerjene z referennim sistemom. Hipoteza se preskusi na podlagi 5 % stopnje pomembnosti za vrednosti F in t. Kritine vrednosti F in t za 7 do 10 parov vzorcev so podane v spodnji tabeli. e so vrednosti F in t, izraunane v skladu s spodnjimi enabami, veje od kritinih vrednosti F in t, potem obravnavani sistem ni enakovreden. Uporabi se naslednji postopek. Indeksa R in C se nanašata na referenni oziroma obravnavani sistem: (a) z obravnavanim sistemom in referennim sistemom se izvede najmanj 7 preskusov, pri tem pa je

najbolje, e potekata vzporedno. Število preskusov se navede z nR in nC. (b) Izraunajo se srednje vrednosti xR in xC ter standardni odmiki sR and sC. (c) Vrednost F se izrauna takole:

2ormin

2major

ss

F =

(veji od obeh standardnih odklonov sR ali sC mora biti v števcu.) (d) Vrednost t se izrauna takole:

( ) ( )( )

RC

RCRC

2RR

2CC

RC

nn2nnnn

s1ns1n

xxt

+−+×××

×−+×−

−=

(e) Izraunane vrednosti F in t se primerjajo s kritinimi vrednostmi F in t, ki ustrezajo številom preskusov, navedenih v tabeli spodaj. e se izbere veji vzorec, je treba upoštevati statistine tabele za 5 % stopnjo pomembnosti (95 % stopnjo zaupanja).

(f) Prostostne stopnje (df) se doloijo takole: za preskus F: df = (nR – 1) / (nC – 1) za preskus t: df = nC + nR – 2

Vrednosti F in t za izbrane velikosti vzorcev

Preskus F Preskus t Velikost vzorca

df Fcrit df tcrit

7 6/6 4,284 12 2,179

8 7/7 3,787 14 2,145

9 8/8 3,438 16 2,120

10 9/9 3,179 18 2,101

(g) Enakovrednost se doloi takole:

– e F < Fcrit in t < tcrit, potem je obravnavani sistem enakovreden referennemu sistemu te tehnine specifikacije,

– e F Fcrit in t tcrit, potem obravnavani sistem ni enakovreden referennemu sistemu te tehnine specifikacije.

________________

TSV 141-01 48

PRILOGA II

OPISNI LIST št. …

Skladno s Prilogo I k Pravilniku o ES-homologaciji motornih vozil – Direktivi Sveta 70/156/EGS o ES-homologaciji

in glede na ukrepe, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal, iz motorjev na

prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekoinjeni naftni plin, in se uporabljajo v vozilih

(Tehnina specifikacija TSV 141/ 01 – Direktiva 2005/55/EGS, nazadnje spremenjena in dopolnjena z Direktivo 2005/78/ES)

Tip vozila / osnovni motor / tip motorja (1) .................................................................................................. 0 SPLOŠNO 0.1 Znamka (tovarniško ime proizvajalca): ......................................................................................... 0.2 Tip in splošen opis (navesti morebitne variante):.......................................................................... 0.3 Podatki za identifikacijo tipa vozila, kako in kje so oznaeni, e so oznaeni na vozilu: ............. 0.4 Kategorija vozila (kjer je potrebno): .............................................................................................. 0.5 Kategorija motorja: dizelski/na zemeljski plin NG/na utekoinjeni naftni plin LPG/na etanol(1) 0.6 Ime in naslov proizvajalca: ........................................................................................................ 0.7 Ime in naslov zastopnika proizvajalca: ......................................................................................... 0.8 Mesto in nain pritrditve predpisanih tablic in napisov ................................................................. 0.9 Mesto in nain pritrditve znaka ES-homologacije v primeru sestavnih delov in samostojnih

tehninih enot: .............................................................................................................................. 0.10 Naslov(i) proizvodne(proizvodnih) tovarne (tovarn): .................................................................... 0.11 V primeru, da je vozilo opremljeno s sistemom OBD, pisni opis in/ali risba MI: ........................... PRILOGE 1 Bistvene znailnosti (osnovnega) motorja in podatki o poteku preskusa. 2 Bistvene znailnosti družine motorjev. 3 Bistvene znailnosti tipov motorjev znotraj družine. 4 Znailnosti delov vozila, ki so povezani z motorjem (kjer je potrebno). 5 Fotografije oz. risbe osnovnega motorja/tipa motorja in, kjer je potrebno, motornega prostora. 6 Seznam morebitnih drugih prilog. Datum, dokument

________

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 49

PRILOGA II - Dodatek 1

BISTVENE ZNAILNOSTI (OSNOVNEGA) MOTORJA IN PODATKI O POTEKU PRESKUSA (1) 1 OPIS MOTORJA 1.1 Proizvajalec: ......................................................................................................................... 1.2 Proizvajaleva oznaka motorja:............................................................................................. 1.3 Nain delovanja: štiritaktni /dvotaktni (2) 1.4 Število in razvrstitev valjev: ................................................................................................... 1.4.1 Premer valja: ...................................................................................................................mm 1.4.2 Gib: .................................................................................................................................mm 1.4.3 Zaporedje vžigov: ................................................................................................................. 1.5 Delovna prostornina motorja ..........................................................................................cm3 1.6 Kompresijsko razmerje (3) ..................................................................................................... 1.7 Risba(e) zgorevalne komore in ela bata: ............................................................................ 1.8 Najmanjši premer sesalnega in izstopnega kanala: ...................................................... cm2 1.9 Vrtilna frekvenca v prostem teku ................................................................................. min-1 1.10 Najveja izhodna mo: ….………………………….. kW pri ......................................... min-1 1.11 Najveja dovoljena vrtilna frekvenca motorja: ............................................................. min-1 1.12 Najveji neto navor ………………..…….Nm pri ......................................................... min-1 1.13 Sistem zgorevanja: kompresijski vžig / prisilni vžig (2) 1.14 Gorivo: dizelsko / LPG / NG-H / NG-L / NG-HL / etanol (2) 1.15 Hladilni sistem 1.15.1 Tekoinsko hlajenje 1.15.1.1 Vrsta tekoine: ...................................................................................................................... 1.15.1.2 Vodna rpalka: da/ne (2) 1.15.1.3 Znailnosti ali znamka(e) in tip(i) (e pride v poštev): .......................................................... 1.15.1.4 Stopnja(e) prenosa pogona (e pride v poštev): .................................................................. 1.15.2 Zrano hlajenje 1.15.2.1 Puhalo: da/ne (2) 1.15.2.2 Znailnosti ali znamka(e) in tip(i) (e pride v poštev): .......................................................... (1) V primeru nekonvencionalnih motorjev in sistemov proizvajalec zagotovi tem enakovredne podatke. (2) Neustrezno rtati. (3) Navesti dovoljena odstopanja.

TSV 141-01 50

1.15.2.3 Stopnja(e) prenosa pogona (e pride v poštev): .................................................................. 1.16 Temperatura, ki jo dopuša proizvajalec 1.16.1 Tekoinsko hlajenje: najvišja temperatura na izhodu: ..................................................... K 1.16.2 Zrano hlajenje: referenna toka: ....................................................................................... Najvišja temperatura v referenni toki: .............................................................................K 1.16.3 Najvišja temperatura zraka na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka (e pride v poštev) ............................................................................................................................................ K 1.16.4 Najvišja temperatura izpušnih plinov v tisti toki izpušne cevi, ki je najbližja zunanji

prirobnici izpušnega kolektorja ali turbopuhala: ................................................................ K 1.16.5 Temperatura goriva: najnižja …………………..K, najvišja ................................................ K za dizelske motorje na vstopu v tlailko za vbrizgavanje goriva, za motorje na plinasto

gorivo na konni stopnji krmilnika tlaka 1.16.6 Tlak goriva: najnižji ………………………………. kPa, najvišji ..................................... kPa na konni stopnji krmilnika tlaka, samo motorji, ki za gorivo uporabljajo NG. 1.16.7 Temperatura maziva: najnižja ……………………….. K, najvišja ...................................... K 1.17 Tlani polnilnik: da/ne (1) 1.17.1 Znamka: ................................................................................................................................ 1.17.2 Tip: ........................................................................................................................................ 1.17.3 Opis sistema (npr.: najveji polnilni tlak, krmilni obtoni kanal, e pride v poštev): .............. ............................................................................................................................................... 1.17.4 Hladilnik polnilnega zraka: da/ne (1) 1.18 Sesalni sistem

Najveji dopustni podtlak v sesalni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 % obremenitvi, kot je opredeljeno v pogojih za obratovanje v Tehnini specifikaciji TSV 140 – Direktivi Sveta 80/1269/EGS (mo motorja motornih vozil): ...................................... kPa

1.19 Izpušni sistem

Najveji dopustni protitlak v izpušni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 % obremenitvi, kot je opredeljeno v pogojih za obratovanje v Tehnini specifikaciji TSV 140 – Direktivi 80/1269/EGS: ............................................................................................. kPa

Prostornina izpušnega sistema: .................................................................................... cm3

1.20 Elektronska krmilna enota motorja (EECU) (vsi tipi motorjev): 1.20.1 Znamka: ................................................................................................................................

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 51

1.20.2 Tip: ........................................................................................................................................ 1.20.3 Številka (številke) kalibracije programske opreme: .............................................................. 2 UKREPI PROTI ONESNAŽEVANJU ZRAKA 2.1 Naprava za recikliranje plinov iz okrova roine gredi (opis in risbe): .................................. 2.2 Dodatne naprave proti onesnaževanju (e obstajajo in e niso opisane drugod): 2.2.1 Katalitini pretvornik izpušnih plinov: da/ne (1) 2.2.1.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 2.2.1.2 Tip(i ........................................................................................................................................ 2.2.1.3 Število katalitinih pretvornikov in elementov ....................................................................... 2.2.1.4 Mere, oblika in prostornina katalitinega(ih) pretvornika(kov): ............................................. 2.2.1.5 Vrsta katalitinega delovanja: ............................................................................................... 2.2.1.6 Skupna koliina plemenitih kovin: ......................................................................................... 2.2.1.7 Relativna koncentracija: ....................................................................................................... 2.2.1.8 Substrat (zgradba in material): ............................................................................................. 2.2.1.9 Gostota celic: ........................................................................................................................ 2.2.1.10 Vrsta okrova za katalitini(e) pretvornik(e): .......................................................................... 2.2.1.11 Mesto vgradnje katalitinega(ih) pretvornika(ov) (mesto in referenna razdalja na izpušni liniji): ...................................................................................................................................... 2.2.1.12 Obiajen obseg obratovalne temperature (K): ..................................................................... 2.2.1.13 Potrošni reagenti (kjer to pride v poštev):.............................................................................. 2.2.1.13.1 Tip in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitine reakcije: ....................................... 2.2.1.13.2 Obiajen obseg obratovalne temperature reagenta: ............................................................ 2.2.1.13.3 Mednarodni standard (kjer to pride v poštev): ...................................................................... 2.2.1.13.4 Pogostost ponovnega polnjenja reagenta: sprotno v uporabi / pri vzdrževanju (1) 2.2.2 Lambda sonda: da/ne (1) 2.2.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 2.2.2.2 Tip: ........................................................................................................................................ 2.2.2.3 Mesto vgradnje: ....................................................................................................................

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 52

2.2.3 Vpihavanje zraka: da/ne (1) 2.2.3.1 Tip (pulziranje zraka, zrana rpalka itd.): ............................................................................ 2.2.4 EGR: da/ne (1) 2.2.4. 1 Znailnosti (znamka, tip, pretok itd.): .................................................................................... 2.2.5 Filter za delce: da/ne (1) 2.2.5.1 Mere, oblika in prostornina filtra za delce: ............................................................................ 2.2.5.2 Tip in konstrukcija filtra za delce: .......................................................................................... 2.2.5.3 Mesto vgradnje (referenna razdalja na izpušni liniji): ......................................................... 2.2.5.4 Nain oziroma sistem regeneracije, opis in/ali risba: ........................................................... 2.2.5.5 Obiajen razpon obratovalne temperature (K) in tlaka (kPa): .............................................. 2.2.5.6 V primeru periodine regeneracije:

– število preskusnih ciklov ETC med dvema regeneracijama (n1): ..................................... – število preskusnih ciklov ETC med regeneracijo (n2): ......................................................

2.2.6 Drugi sistemi: da/ne (1) 2.2.6.1 Opis in delovanje: ................................................................................................................. 3 NAPAJANJE Z GORIVOM 3.1 Dizelski motorji 3.1.1 Napajalna rpalka za gorivo Tlak (2): …………………………..……..kPa ali karakteristika (1): ........................................... 3.1.2 Sistem vbrizgavanja 3.1.2.1 Tlailka 3.1.2.1.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.2.1.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.1.2.1.3 Koliina vbrizga: ……… mm3 (2) na gib pri vrtilni frekvenci motorja …….. min-1 pri najveji

koliini vbrizga ali karakteristika (1) (2): ................................................................................... Navesti uporabljeno metodo: na motorju / na preskusni napravi (1) e ima motor samodejno krmiljenje vbrizgane koliine goriva v odvisnosti od tlaka (boost

control), navesti karakteristino koliino vbrizga in velikost tlaka glede na vrtilno frekvenco motorja.

3.1.2.1.4 Predvbrizg 3.1.2.1.4.1 Krivulja predvbrizga (2): ......................................................................................................... 3.1.2.1.4.2 Statino krmiljenje vbrizga (2) ................................................................................................

(1) Neustrezno rtati. (2) Navesti dovoljena odstopanja.

TSV 141-01 53

3.1.2.2 Visokotlane cevi 3.1.2.2.1 Dolžina: ......................................................................................................................... mm 3.1.2.2.2 Notranji premer: ............................................................................................................ mm 3.1.2.2.3 Skupni vod, znamka in tip: .................................................................................................... 3.1.2.3 Vbrizgalna(e) šoba(e) 3.1.2.3.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.2.3.2 Tip(i) ...................................................................................................................................... 3.1.2.3.3 Tlak odpiranja: .......................................................................................................... kPa (2) ali karakteristika odpiranja (3) (2): ............................................................................................ 3.1.2.4 Regulator 3.1.2.4.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.2.4.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.1.2.4.3 Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi zane zapiranje dovoda goriva: ..min-1 3.1.2.4.4 Najveja vrtilna frekvenca brez obremenitve: .............................................................. min-1 3.1.2.4.5 Vrtilna frekvenca prostega teka: .................................................................................. min-1 3.1.3 Sistem za zagon hladnega motorja 3.1.3.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.3.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.1.3.3 Opis: ..................................................................................................................................... 3.1.3.4 Pomožna naprava za pomo pri zagonu: ............................................................................. 3.1.3.4.1 Znamka: ................................................................................................................................ 3.1.3.4.2 Tip: ........................................................................................................................................ 3.2 Motorji na plinasto gorivo (1) 3.2.1 Gorivo: zemeljski plin / LPG (2) 3.2.2 Krmilnik(i) tlaka oziroma uparjalnik / krmilnik(i) tlaka (2) 3.2.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.2.3 Število stopenj zmanjševanja tlaka: ...................................................................................... (3) Navesti dovoljena odstopanja

(1) e so sistemi razporejeni kako drugae, navesti enakovredne podatke (za odstavek 3.2) (2) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 54

3.2.2.4 Tlak v konni fazi: najmanj ……………..……….kPa, najve ......................................... kPa 3.2.2.5 Število glavnih nastavitvenih tok: ........................................................................................ 3.2.2.6 Število nastavitvenih tok v prostem teku: ........................................................................... 3.2.2.7 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 - Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.3. Sistem za dovajanje goriva: mešalna enota / vbrizgavanje plina / vbrizgavanje tekoine /

neposredno vbrizgavanje (1) 3.2.3.1 Uravnavanje moi zmesi: ..................................................................................................... 3.2.3.2 Opis sistema in/ali shema in risbe: ....................................................................................... 3.2.3.3 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 - Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.4 Mešalna enota 3.2.4.1 Število: ................................................................................................................................... 3.2.4.2 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.4.3 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.4.4 Mesto vgradnje: .................................................................................................................... 3.2.4.5 Možnosti nastavitve: ............................................................................................................. 3.2.4.6 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.5 Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik 3.2.5.1 Vbrizgavanje: enotokovno / vetokovno (1) 3.2.5.2 Vbrizgavanje: neprekinjeno / simultano / zaporedno (1) 3.2.5.3 Oprema za vbrizgavanje 3.2.5.3.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.5.3.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.5.3.3 Možnosti prilagajanja: ........................................................................................................... 3.2.5.3.4 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.5.4 Napajalna rpalka (e pride v poštev): 3.2.5.4.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.5.4.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.5.4.3 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.5.5 Vbrizgalna(e) šoba(e):

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 55

3.2.5.5.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.5.5.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.5.5.3 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.6 Neposredno vbrizgavanje 3.2.6.1 Tlailka za vbrizgavanje / krmilnik tlaka (11) 3.2.6.1.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.6.1.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.6.1.3 Krmiljenje zaetka vbrizgavanja: .......................................................................................... 3.2.6.1.4 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.6.2 Vbrizgalna(e) šoba(e): 3.2.6.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.6.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.6.2.3 Tlak odpiranja ali karakteristika vbrizga (2): ........................................................................... 3.2.6.2.4 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.7 Elektronska krmilna enota (ECU) 3.2.7.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.7.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.7.3 Možnosti prilagajanja: ........................................................................................................... 3.2.8 Oprema, znailna za motorje na zemeljski plin (NG) 3.2.8.1 Varianta 1 (samo, e so motorji homologirani za ve specifinih sestav goriva) 3.2.8.1.1 Sestava goriva: metan (CH4): .......... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol etan (C2H6): ............. osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol propan (C3H8): ......... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol butan (C4H10): .......... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol C5/C5+:.................................................................................................................................. osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol kisik (O2): ............................................................................................................................... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol inertni plin (N2, He itd.) .............. osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol

(1) Neustrezno rtati (2) Navesti dovoljena odstopanja.

TSV 141-01 56

3.2.8.1.2 Vbrizgalna(e) šoba(e): 3.2.8.1.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.8.1.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.8.1.3 Drugo (e pride v poštev) 3.2.8.2 Varianta 2 (samo v primeru homologacij za ve specifinih sestav goriva) 4 KRMILNI ASI VENTILOV 4.1 Najveji gib ventilov in koti odpiranja in zapiranja glede na mrtve lege batov pri

enakovrednih podatkih: ........................................................................................................ 4.2 Referenno obmoje in/ali obmoje nastavitve (1) 5 SISTEM VŽIGA (samo motorji na prisilni vžig) 5.1 Vrsta sistema vžiga: skupna tuljava in vžigalne sveke / posamezna tuljava in vžigalne

sveke / drugo (navesti) (1) 5.2 Enota za krmiljenje vžiga 5.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 5.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 5.3 Krivulja predvžiga / diagram predvžiga (1) (2): ........................................................................ 5.4 Nastavitev vžiga (2): …………………stopinj pred zgornjo mrtvo toko pri vrtilni frekvenci

…………min-1 in pri absolutnem tlaku zraka v sesalnem zbiralniku (MAP) …...…….kPa 5.5 Vžigalne sveke 5.5.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 5.5.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 5.5.3 Nastavitev razdalje med elektrodama: ................................................................................. 5.6 Vžigalna(e) tuljava(e) 5.6.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 5.6.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 6 OPREMA, KI JO POGANJA MOTOR Motor se predloži v preskušanja z dodatno opremo, potrebno za delovanje motorja (npr.

ventilator, vodna rpalka itd.), kot je navedeno v pogojih delovanja v Tehnini specifikaciji TSV 140 – Direktivi 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeni in dopolnjeni z Direktivo 97/21/ES, Priloga I, toka 5.1.1.

(1) Neustrezno rtati. (2) Navesti dovoljena odstopanja.

TSV 141-01 57

6.1 Dodatna oprema, ki se namesti za preskus e dodatne opreme ni mogoe ali ni primerno namestiti na preskusno napravo, se mo,

ki jo ta oprema absorbira ugotovi, in odšteje od moi preskušanega motorja za celotno obmoje delovanja preskusnega cikla oziroma ciklov.

6.2 Dodatna oprema, ki se odstrani za preskus Dodatna oprema, ki je potrebna samo za delovanje vozila (npr. kompresor za zrak,

klimatizacijski sistem itd.) se za preskus odstrani. e dodatne opreme ni mogoe odstraniti, se mo, ki jo ta oprema absorbira ugotovi, in prišteje k moi preskušanega motorja za celotno obmoje delovanja preskusnega cikla oziroma ciklov.

7 DODATNI PODATKI O POGOJIH PRESKUŠANJA 7.1 Uporabljeno mazivo 7.1.1 Znamka: ................................................................................................................................ 7.1.2 Tip: ........................................................................................................................................ (Navesti odstotek olja v mešanici, e sta mazivo in gorivo zmešana): ................................ 7.2 Oprema, ki jo poganja motor (e pride v poštev) Mo, ki jo odvzame dodatna oprema, se doloi samo: - e dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, ni namešena na motor in/ali - e je na motor namešena dodatna oprema, ki ni potrebna za delovanje motorja. 7.2.1 Seznam in nain identifikacije: ............................................................................................. 7.2.2 Odjem moi pri razlinih opredeljenih vrtilnih frekvencah motorja:

Odjem moi (kW) pri razlinih vrtilnih frekvencah motorja

Oprema Prosti tek

Nizka vrtilna

frekvenca

Visoka vrtilna

frekvenca

Vrtilna frekvenca

A (1)

Vrtilna frekvenca

B (1)

Vrtilna frekvenca

C (1)

Ref. vrtilna frekvenca

(2) P(a)

Dodatna opre-ma, potrebna za delovanje motorja (ki se odšteje od moi preskušanega motorja) glej toko 6.1

P(b) Dodatna opre-ma, ki ni potre-bna za delova-nje motorja (ki se prišteje k moi preskuša-nega motorja) glej toko 6.2

(1) Preskus ESC (2) Samo preskus ETC.

TSV 141-01 58

8 ZMOGLJIVOST MOTORJA 8.1 Vrtilna frekvenca motorja (1) Nizka vrtilna frekvenca (nlo): ........................................................................................ min-1 Visoka vrtilna frekvenca (nhi): ...................................................................................... min-1 Za cikla ESC in ELR: prosti tek: ..................................................................................................................... min-1 vrtilna frekvenca A: ...................................................................................................... min-1 vrtilna frekvenca B: ...................................................................................................... min-1 vrtilna frekvenca C: ...................................................................................................... min-1 Za cikel ETC: referenna vrtilna frekvenca: ....................................................................................... min-1 8.2 Mo motorja (izmerjena v skladu z dolobami Tehnine specifikacije TSV 140/ … –

Direktivi 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeni in dopolnjeni z Direktivo 97/21/ES) v kW

Vrtilna frekvenca motorja Prosti tek Vrtilna

frekvenca A (1)

Vrtilna frekvenca

B (1)

Vrtilna frekvenca

C (1)

Ref. vrtilna frekvenca (2)

P(m) Mo, izmerjena na preskusni napravi

P(a) Mo, ki jo odvzame dodatna oprema, ki se za preskus namesti (toka 6.1) - e je namešena - e ni namešena

0

0

0

0

0

P(b) Mo, ki jo odvzame dodatna oprema, ki se za preskus odstrani (6.2) - e je namešena - e ni namešena

0

0

0

0

0

P(n) Izhodna mo motorja = P(m) – P(a) + P(b)

(1) Preskus ESC. (2) Samo preskus ETC.

8.3 Nastavitve dinamometra (kW) Nastavitve dinamometra za preskusa ESC in ELR ter za referenni cikel preskusa ETC

temeljijo na izhodni moi motorja P(n) iz toke 8.2. Priporoa se namestitev motorja na preskusno napravo v neto stanju. V tem primeru sta P(m) in P(n) enaki. e delovanje motorja v neto stanju ni mogoe ali ni primerno, se nastavitve dinamometra s pomojo prej navedene enabe popravijo na neto stanje.

8.3.1 Preskusa ESC in ELR

(1) Navesti dovoljena odstopanja; ta naj bodo v obmoju ± 3 % vrednosti, ki jih deklarira proizvajalec.

TSV 141-01 59

Nastavitve dinamometra se izraunajo po formuli iz toke 1.2 Dodatka 1 k Prilogi III.

Vrtilna frekvenca motorja Odstotek obremenitve

Prosti tek Vrtilna frekvenca A

Vrtilna frekvenca B

Vrtilna frekvenca C

10 -

25 -

50 -

75 -

100 -

8.3.2 Preskus ETC e se motor ne preskuša pod dejanskimi pogoji, mora proizvajalec za celotno obmoje

delovanja cikla predložiti korekcijsko formulo, ki jo odobri tehnina služba, za pretvorbo izmerjene moi oziroma izmerjenega dela cikla , ki se doloi v skladu s toko 2 Dodatka 2 k Prilogi III, v neto mo oziroma neto delo cikla.

8.4 Zmogljivosti motorja (za merjenje motnosti dima) 8.4.1 Mo na šestih merilnih tokah, ki so navedene v drugem odstavku Priloge 4 k Pravilniku

UN/ECE št. 24. 8.4.1.1 Mo motorja, izmerjena na napravi za preskušanje: ............................................................ 8.4.1.2 Mo, izmerjena na kolesih vozila: .........................................................................................

Vrtilna frekvenca (min-1) Izmerjena mo (kW)

1. ……………………………………. …………………………………………

2. ……………………………………. …………………………………………

3. ……………………………………. …………………………………………

4. ……………………………………. …………………………………………

5. ……………………………………. …………………………………………

6. ……………………………………. …………………………………………

9 Vgrajen sistem za diagnostiko na vozilu (OBD) 9.1 Pisni opis in/ali risba MI (1): ................................................................................................... 9.2 Seznam in namen vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD: ................................... 9.3 Pisni opis (splošni naini delovanja OBD) za: 9.3.1 Dizelske/plinske motorje (1): .................................................................................................. 9.3.1.1 Nadzor katalizatorja (1): ........................................................................................................ 9.3.1.2 Nadzor sistema de-NOx

(1): ..................................................................................................

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 60

9.3.1.3 Nadzor filtra za delce pri dizelskih motorjih (1): .................................................................... 9.3.1.4 Nadzor elektronskega sistema za dovod goriva (1): ............................................................. 9.3.1.5 Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD (1): .................................................................. 9.4 Pogoji za aktiviranje MI (stalno število voznih ciklov ali statistina metoda): ....................... 9.5 Seznam vseh izhodnih kod in formatov, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili): ........ 10 Omejevalnik navora 10.1 Pogoji aktiviranja omejevalnika navora 10.2 Potek omejitve krivulje polne obremenitve

_____

TSV 141-01 61

PRILOGA II - Dodatek 2

BISTVENE ZNAILNOSTI DRUŽINE MOTORJEV

1 SKUPNI PARAMETRI 1.1 Nain delovanja: ................................................................................................................... 1.2 Hladilno sredstvo: ................................................................................................................. 1.3 Število valjev (1): .................................................................................................................... 1.4 Gibna prostornina posameznega valja ................................................................................. 1.5 Nain polnjenja z zrakom: .................................................................................................... 1.6 Tip / konstrukcija zgorevalne komore: .................................................................................. 1.7 Ventili in odprtine – konfiguracija, velikost in število: ............................................................ 1.8 Sistem za dovajanje goriva: .................................................................................................. 1.9 Sistem vžiga (plinski motorji): ............................................................................................... 1.10 Razne znailnosti: - sistem za hlajenje polnilnega (stisnjenega) zraka (1): ......................................................... - vraanje izpušnih plinov v valj (1): ....................................................................................... - vbrizgavanje vode / emulzije (1): ......................................................................................... - vbrizgavanje zraka (1): ......................................................................................................... 1.11 Naknadna obdelava izpušnih plinov (1): ................................................................................ Dokaz o enakem (ali najnižjem za osnovni motor) razmerju: zmogljivost sistema /

dobava goriva na gib, na podlagi diagrama(ov) št. .............................................................. 2 SEZNAM DRUŽINE MOTORJEV 2.1 Ime družine dizelskih motorjev: ............................................................................................ 2.1.1 Specifikacija motorjev v tej družini:

Osnovni motor

Tip motorja

Število valjev

Nazivna vrtilna frekvenca (min-1)

Pretok goriva na gib (mm3)

Nazivna izhodna mo (kW)

Vrtilna frekvenca pri najvejem navoru (min-1)

(1) e ne pride v poštev, oznaiti z n.a.

TSV 141-01 62

Dobava goriva na gib (mm3)

Najveji navor (Nm)

Nizka vrtilna frekvenca v prostem teku (min-1)

Gibna prostornina valja (v % od osnovnega motorja)

100

2.2 Ime družine plinskih motorjev: .............................................................................................. 2.2.1 Specifikacija motorjev v tej družini:

Osnovni motor

Tip motorja

Število valjev

Nazivna vrtilna frekvenca (min-1)

Dobava goriva na gib (mg)

Nazivna izhodna mo (kW)

Vrtilna frekvenca pri najvejem navoru (min-1)

Dobava goriva na gib (mm3)

Najveji navor (Nm)

Nizka vrtilna frekvenca v prostem teku (min-1)

Gibna prostornina valja (v % od osnovnega motorja)

100

asovna nastavitev vžiga

Pretok EGR

Zrana rpalka da/ne

Dejanski pretok zrane rpalke

_____

TSV 141-01 63

PRILOGA II - Dodatek 3

BISTVENE ZNAILNOSTI TIPA MOTORJA ZNOTRAJ DRUŽINE (1)

1 OPIS MOTORJA 1.1 Proizvajalec: ......................................................................................................................... 1.2 Proizvajaleva oznaka motorja: ............................................................................................ 1.3 Nain delovanja: štiritaktni / dvotaktni (2) 1.4 Število in razvrstitev valjev .................................................................................................... 1.4.1 Premer valja: .................................................................................................................. mm 1.4.2 Gib: ................................................................................................................................ mm 1.4.3 Zaporedje vžigov: ................................................................................................................. 1.5 Delovna prostornina motorja ......................................................................................... cm3 1.6 Kompresijsko razmerje (3): .................................................................................................... 1.7 Risba(e) zgorevalne komore in ela bata: ............................................................................ 1.8 Najmanjša površina preseka sesalnega in izstopnega kanala: ..................................... cm2 1.9 Vrtilna frekvenca v prostem teku: ................................................................................ min-1 1.10 Najveja izhodna mo: …………………………….. kW pri .......................................... min-1 1.11 Najveje dovoljena vrtilna frekvenca motorja: ............................................................. min-1 1.12 Najveji neto navor …………...………….Nm pri ........................................................ min-1 1.13 Zgorevalni sistem: kompresijski vžig / prisilni vžig (2) 1.14 Gorivo: dizelsko / LPG / NG-H / NG-L / NG-HL / etanol (2) 1.15 Hladilni sistem 1.15.1 Tekoinsko hlajenje 1.15.1.1 Vrsta tekoine: ...................................................................................................................... 1.15.1.2 Vodna rpalka(e): da/ne (2) 1.15.1.3 Znailnosti ali znamka(e) in tip(i) (e pride v poštev): .......................................................... 1.15.1.4 Stopnja(e) prenosa pogona (e pride v poštev): ................................................................... 1.15.2 Zrano hlajenje 1.15.2.1 Puhalo: da/ne (2) (1) Predložiti za vsak motor znotraj družine. (2) Neustrezno rtati. (3) Navesti dovoljena odstopanja.

TSV 141-01 64

1.15.2.2 Znailnosti ali znamka(e) in tip(i) (e pride v poštev): .......................................................... 1.15.2.3 Stopnja(e) prenosa pogona (e pride v poštev): .................................................................. 1.16 Temperatura, ki jo dopuša proizvajalec 1.16.1 Tekoinsko hlajenje: najvišja temperatura na izhodu: ..................................................... K 1.16.2 Zrano hlajenje: referenna toka: ....................................................................................... Najvišja temperatura v referenni toki: .............................................................................K 1.16.3 Najvišja temperatura zraka na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka (e obstaja): .............K 1.16.4 Najvišja temperatura izpušnih plinov v tisti toki izpušne cevi, ki je najbližja zunanji

prirobnici izpušnega kolektorja ali turbopuhala: ................................................................ K 1.16.5 Temperatura goriva: najnižja …………………..K, najvišja ................................................ K za dizelske motorje na vstopu v tlailko za vbrizgavanje goriva, za motorje na plinasto

gorivo na konni stopnji krmilnika tlaka 1.16.6 Tlak goriva: najnižji ………………………………. kPa, najvišji .......................................kPa na konni stopnji krmilnika tlaka, samo motorji, ki za gorivo uporabljajo NG. 1.16.7 Temperatura maziva: najnižja ……………………….. K, najvišja ...................................... K 1.17 Tlani polnilnik: da/ne (1) 1.17.1 Znamka: ................................................................................................................................ 1.17.2 Tip: ........................................................................................................................................ 1.17.3 Opis sistema (npr.: najveji polnilni tlak, krmilni obtoni kanal, e pride v poštev): .............. 1.17.4 Hladilnik polnilnega zraka: da/ne (1) 1.18 Sesalni sistem Najveji dopustni podtlak v sesalni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 %

obremenitvi, kot je opredeljeno v pogojih obratovanja v Tehnini specifikaciji TSV 140/ … – Direktivi 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeni in dopolnjeni z Direktivo 97/21/ES: ....kPa

1.19 Izpušni sistem

Najveji dopustni protitlak v izpušnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 % obremenitvi, kot je opredeljeno v pogojih obratovanja v Tehnini specifikaciji TSV 140 – Direktivi 80/1269/EGS, nazadnje spremenjeni in dopolnjeni z Direktivo 97/211/ES: ....................................................................................................................................... kPa

Prostornina izpušnega sistema: ................................................................................... cm3

1.20 Elektronska krmilna enota motorja (EECU) (vsi tipi motorjev): 1.20.1 Znamka:.................................................................................................................................

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 65

1.20.2 Tip:......................................................................................................................................... 1.20.3 Številka (številke) kalibracije programske opreme: ............................................................... 2 UKREPI PROTI ONESNAŽEVANJU ZRAKA 2.1 Naprava za recikliranje plinov iz okrova roine gredi (opis in risbe): .................................. 2.2 Dodatne naprave proti onesnaževanju (e obstajajo in e niso opisane drugje): ................ 2.2.1 Katalitini pretvornik izpušnih plinov: da/ne (1) 2.2.1.1 Znamka: ................................................................................................................................ 2.2.1.2 Tip: ........................................................................................................................................ 2.2.1.3 Število katalitinih pretvornikov in elementov: ...................................................................... 2.2.1.4 Mere, oblika in prostornina katalitinega(ih) pretvornika(ov): ............................................... 2.2.1.5 Vrsta katalitinega delovanja: ............................................................................................... 2.2.1.6 Skupna koliina plemenitih kovin: ......................................................................................... 2.2.1.7 Relativna koncentracija: ....................................................................................................... 2.2.1.8 Substrat (zgradba in material): ............................................................................................. 2.2.1.9 Gostota celic: ........................................................................................................................ 2.2.1.10 Vrsta okrova za katalitini(e) pretvornik(e): .......................................................................... 2.2.1.11 Mesto vgradnje katalitinega(ih) pretvornika(ov) (mesto in referenna razdalja na izpušni liniji): ...................................................................................................................................... 2.2.1.12 Obiajen obseg obratovalne temperature (K): ..................................................................... 2.2.1.13 Potrošni reagenti (kjer to pride v poštev):.............................................................................. 2.2.1.13.1 Tip in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitine reakcije: ....................................... 2.2.1.13.2 Obiajen obseg obratovalne temperature reagenta: ............................................................ 2.2.1.13.3 Mednarodni standard (kjer to pride v poštev): ...................................................................... 2.2.1.13.4 Pogostost ponovnega polnjenja reagenta: sprotno v uporabi / pri vzdrževanju (1) 2.2.2 Lambda sonda: da/ne (1) 2.2.2.1 Znamka: ................................................................................................................................ 2.2.2.2 Tip: ........................................................................................................................................ 2.2.3 Vpihavanje zraka: da/ne (1) 2.2.3.1 Tip (pulziranje zraka, zrana rpalka itd.): ............................................................................

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 66

2.2.4 EGR: da/ne (1) 2.2.4.1 Znailnosti (znamka, tip, pretok itd.):..................................................................................... 2.2.5 Filter za delce: da/ne (1) 2.2.5.1 Mere, oblika in prostornina filtra za delce: ............................................................................ 2.2.5.2 Tip in konstrukcija filtra za delce: .......................................................................................... 2.2.5.3 Mesto vgradnje (referenna razdalja na izpušni liniji): ......................................................... 2.2.5.4 Nain oziroma sistem regeneracije, opis in/ali risba: ........................................................... 2.2.5.5 Obiajen razpon obratovalne temperature (K) in tlaka (kPa): .............................................. 2.2.5.6 V primeru periodine regeneracije:

– število preskusnih ciklov ETC med dvema regeneracijama (n1): ..................................... – število preskusnih ciklov ETC med regeneracijo (n2): ......................................................

2.2.6 Drugi sistemi: da/ne (1) 2.2.6.1 Opis in delovanje: ................................................................................................................. 3 NAPAJANJE Z GORIVOM 3.1 Dizelski motorji 3.1.1 Napajalna rpalka za gorivo Tlak (1): ……………………………..kPa ali karakteristika (2) ................................................... 3.1.2 Sistem vbrizgavanja 3.1.2.1 Tlailka 3.1.2.1.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.2.1.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.1.2.1.3 Koliina vbrizga: ……… mm3 (1) na gib pri vrtilni frekvenci motorja ……. min-1pri najveji

koliini vbrizga ali karakteristika (1) (2): ................................................................................... Navesti uporabljeno metodo: na motorju / na preskusni napravi (2) e ima motor samodejno krmiljenje vbrizgane koliine goriva v odvisnosti od tlaka (boost

control), navesti karakteristino koliino vbrizga in velikost tlaka glede na vrtilno frekvenco motorja.

3.1.2.1.4 Predvbrizg 3.1.2.1.4.1 Krivulja predvbrizga (1): ......................................................................................................... 3.1.2.1.4.2 Statino krmiljenje vbrizga (1) ................................................................................................

(1) Navesti dovoljena odstopanja. (2) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 67

3.1.2.2 Visokotlane cevi 3.1.2.2.1 Dolžina: ......................................................................................................................... mm 3.1.2.2.2 Notranji premer: ............................................................................................................ mm 3.1.2.2.3 Skupni vod, znamka in tip:..................................................................................................... 3.1.2.3 Vbrizgalna(e) šoba(e) 3.1.2.3.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.2.3.2 Tip(i) ...................................................................................................................................... 3.1.2.3.3 Tlak odpiranja: ............................................................................................................kPa (1) ali karakteristika odpiranja (3) (2): ............................................................................................ 3.1.2.4 Regulator 3.1.2.4.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.2.4.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.1.2.4.3 Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi zane zapiranje dovoda goriva: ..min-1 3.1.2.4.4 Najveja vrtilna frekvenca brez obremenitve: .............................................................. min-1 3.1.2.4.5 Vrtilna frekvenca v prostem teku: .................................................................................min-1 3.1.3 Sistem za zagon hladnega motorja 3.1.3.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.1.3.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.1.3.3 Opis: ..................................................................................................................................... 3.1.3.4 Pomožna naprava za pomo pri zagonu: ............................................................................. 3.1.3.4.1 Znamka: ................................................................................................................................ 3.1.3.4.2 Tip: ........................................................................................................................................ 3.2 Motorji na plinasto gorivo (1) 3.2.1 Gorivo: zemeljski plin / LPG (2) 3.2.2 Krmilnik(i) tlaka oziroma uparjalnik / krmilnik(i) tlaka (2) 3.2.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.2.3 Število stopenj zmanjševanja tlaka: ...................................................................................... (3) Navesti dovoljeno odstopanje (1) e so sistemi razporejeni kako drugae, navesti enakovredne podatke (za odstavek 3.2) (2) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 68

3.2.2.4 Tlak v konni fazi: najmanj …………………….kPa, najve ........................................... kPa 3.2.2.5 Število glavnih nastavitvenih tok: ........................................................................................ 3.2.2.6 Število nastavitvenih tok v prostem teku: ........................................................................... 3.2.2.7 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 - Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.3. Sistem za dovajanje goriva: mešalna enota / vbrizgavanje plina / vbrizgavanje tekoine /

neposredno vbrizgavanje (1) 3.2.3.1 Uravnavanje moi zmesi: ..................................................................................................... 3.2.3.2 Opis sistema in/ali shema in risbe: ....................................................................................... 3.2.3.3 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 - Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.4 Mešalna enota 3.2.4.1 Število: ................................................................................................................................... 3.2.4.2 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.4.3 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.4.4 Mesto vgradnje: .................................................................................................................... 3.2.4.5 Možnosti prilagajanja: ........................................................................................................... 3.2.4.6 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.5 Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik 3.2.5.1 Vbrizgavanje: enotokovno / vetokovno (1) 3.2.5.2 Vbrizgavanje: neprekinjeno / simultano / zaporedno (1) 3.2.5.3 Oprema za vbrizgavanje 3.2.5.3.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.5.3.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.5.3.3 Možnosti prilagajanja: ........................................................................................................... 3.2.5.3.4 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.5.4 Napajalna rpalka (e pride v poštev): 3.2.5.4.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.5.4.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.5.4.3 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.5.5 Vbrizgalna(e) šoba(e): 3.2.5.5.1 Znamka(e): ...........................................................................................................................

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 69

3.2.5.5.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.5.5.3 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.6 Neposredno vbrizgavanje 3.2.6.1 Tlailka za vbrizgavanje / krmilnik tlaka (1) 3.2.6.1.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.6.1.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.6.1.3 Krmiljenje zaetka vbrizgavanja: .......................................................................................... 3.2.6.1.4 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: ..................... 3.2.6.2 Vbrizgalna(e) šoba(e): 3.2.6.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.6.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.6.2.3 Tlak odpiranja oziroma diagram karakteristike vbrizga (2) 3.2.6.2.4 Številka certifikata po Tehnini specifikaciji TSV 141 – Direktivi 1999/96/ES: .................... 3.2.7 Elektronska krmilna enota (ECU) 3.2.7.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.7.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.7.3 Možnosti prilagajanja: ........................................................................................................... 3.2.8 Oprema, znailna za motorje na zemeljski plin (NG) 3.2.8.1 Varianta 1 (samo, e so motorji homologirani za ve specifinih sestav goriva) 3.2.8.1.1 Sestava goriva: metan (CH4): .......... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol etan (C2H6): ............. osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol propan (C3H8): ......... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol butan (C4H10): .......... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol C5/C5+: ................... osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol osnova: ………% kisik (O2): ................ osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol inerten plin (N2, He itd) .............. osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol osnova: ………% mol najmanj …….. % mol najve …….% mol 3.2.8.1.2 Vbrizgalna(e) šoba(e):

(2) Navesti dovoljena odstopanja.

TSV 141-01 70

3.2.8.1.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 3.2.8.1.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 3.2.8.1.3 Drugo (e pride v poštev) 3.2.8.2 Varianta 2 (samo v primeru homologacij za ve specifinih sestav goriva) 4 KRMILNI ASI VENTILOV 4.1 Najveji gib ventilov in koti odpiranja in zapiranja glede na mrtve lege batov ali

enakovredni podatki: ............................................................................................................ 4.2 Referenno obmoje in/ali obmoje nastavitve (1) 5 SISTEM VŽIGA (samo motorji na prisilni vžig) 5.1 Vrsta sistema vžiga: skupna tuljava in vžigalne sveke / posamezna tuljava in vžigalne

sveke / drugo (navesti) (1) 5.2 Enota za krmiljenje vžiga 5.2.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 5.2.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 5.3 Karakteristika (krivulja) predvžiga / diagram predvžiga (1) (2) 5.4 Nastavitev vžiga (2): …………………stopinj pred zgornjo mrtvo toko pri vrtilni frekvenci

………… min-1in pri absolutnem tlaku zraka v sesalnem zbiralniku (MAP) ...………... kPa 5.5 Vžigalne sveke 5.5.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 5.5.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 5.5.3 Nastavitev razdalje med elektrodama: ................................................................................. 5.6 Vžigalna(e) tuljava(e) 5.6.1 Znamka(e): ........................................................................................................................... 5.6.2 Tip(i): ..................................................................................................................................... 6 VGRAJEN SISTEM ZA DIAGNOSTIKO NA VOZILU (OBD) 6.1 Pisni opis in/ali risba MI (1): ................................................................................................... 6.2 Seznam in namen vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem OBD: ...................................

(1) Neustrezno rtati. (2) Navesti dovoljena odstopanja.

TSV 141-01 71

6.3 Pisni opis (splošni naini delovanja OBD) za: 6.3.1 Dizelske/plinske motorje (1): .................................................................................................. 6.3.1.1 Nadzor katalizatorja (1): ........................................................................................................ 6.3.1.2 Nadzor sistema de-NOx

(1): .................................................................................................. 6.3.1.3 Nadzor filtra za delce pri dizelskih motorjih (1): .................................................................... 6.3.1.4 Nadzor elektronskega sistema za dovod goriva (1): ............................................................. 6.3.1.5 Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem OBD (1): .................................................................. 6.4 Pogoji za aktiviranje MI (stalno število voznih ciklov ali statistina metoda): ....................... 6.5 Seznam vseh izhodnih kod in formatov, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili): ........ 7 OMEJEVALNIK NAVORA 7.1 Pogoji aktiviranja omejevalnika navora 7.2 Potek omejitve krivulje polne obremenitve

_______

TSV 141-01 72

PRILOGA II - Dodatek 4

ZNAILNOSTI DELOV VOZILA POVEZANIH Z MOTORJEM

1 Podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 % obremenitvi: .......................................................................................................................................kPa

2 Protitlak v izpušnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in pri 100 % obremenitvi:

…................................................................................................................................... kPa 3 Prostornina izpušnega sistema: …………………………………………………………… cm3 4 Mo, ki jo absorbira dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja, kot je opredeljeno

v pogojih za obratovanje v Tehnini specifikaciji TSV 140/ … – Direktive 80/1269/EGS, nazadnje spremenjene in dopolnjene z Direktivo 97/21/ES, Priloga I, toka 5.1.1.

Odjem moi (kW) pri razlinih vrtilnih frekvencah motorja

Oprema Prosti tek

Nizka vrtilna

frekvenca

Visoka vrtilna

frekvenca

Vrtilna frekvenca

A (1)

Vrtilna frekvenca

B (1)

Vrtilna frekvenca

C (1)

Ref. vrtilna frekvenca

(2) P(a)

Dodatna opre-ma, potrebna za delovanje motorja (ki se odšteje od moi preskušanega motorja) glej toko 6.1 Dodatka 1

(1) Preskus ESC. (2) Samo preskus ETC.

______

TSV 141-01 73

PRILOGA II – Dodatek 5

PODATKI V ZVEZI Z OBD

1 V skladu z dolobami toke 5 Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji, mora proizvajalec vozila predložiti naslednje dodatne podatke, da omogoi izdelavo nadomestnih delov, diagnostinih orodij in preskusne opreme, ki so združljivi z OBD, razen e so ti podatki zajeti v pravicah intelektualne lastnine ali predstavljajo posebno znanje in izkušnje proizvajalca ali dobavitelja (dobaviteljev) originalne opreme.

Kjer to pride v poštev, se podatki, podani v tej toki, ponovijo v Dodatku 2 k certifikatu o ES-homologaciji (Priloga VI k tej tehniniu specifikaciji):

1.1 Opis tipa in števila ciklov predkondicioniranja vozila, ki so bili izvedeni za izvirno homologacijo vozila.

1.2 Opis tipa demonstracijskega cikla OBD, ki je bil izveden za izvirno homologacijo vozila za

sestavni del, ki ga nadzira sistem OBD. 1.3 Izrpen dokument, ki opisuje vse nadzorovane sestavne dele s strategijo za odkrivanje napak

in aktiviranje MI (stalno število voznih ciklov ali statistina metoda), vkljuno s seznamom ustreznih sekundarnih zaznavanih parametrov za vsak sestavni del, ki ga nadzira sistem OBD. Seznam vseh izhodnih kod in formatov, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili), povezanih s posameznimi sestavnimi deli prenosa moi, ki so povezani z emisijami, in s posameznimi sestavnimi deli, ki niso povezani z emisijami, e se njihov nadzor uporablja za doloanje aktiviranja MI.

1.3.1 Podatke, ki se zahtevajo v tej toki, je mogoe, na primer, opredeliti tako, da se izpolni

spodnja tabela, ki se priloži k tej prilogi:

Sestavni del

Koda napake

Strategija spremljanja

Kriteriji za odkrivanje

napak

Kriteriji za aktiviranje

MI

Sekundarni parametri

Predhodna priprava

Demonstra cijski

preskus

katalizator SCR

Pxxxx

signali senzorjev NOx 1 in 2

razlika med signali

senzorja 1 in

senzorja 2

tretji cikel

vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja,

temperatura katalizatorja,

aktivnost reagenta

trije preskusni cikli OBD (3 kratki

cikli ESC)

preskusni cikel OBD

(kratek cikel ESC)

1.3.2 e se toka 5.1.2.1 Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji ne uporablja,

kot je v primeru nadomestnih sestavnih delov, se podatki, zahtevani v tem dodatku, lahko omejijo le na popoln seznam kod napak, ki jih zabeleži sistem OBD. Podatke je mogoe, na primer, opredeliti tako, da se izpolnita prva dva stolpca tabele iz toke 1.3.1 zgoraj.

Homologacijskemu organu je treba predložiti popolno opisno dokumentacijo kot del dodatnega materiala, ki se zahteva v toki 6.1.7.1 “Zahteve za dokumentacijo” Priloge I k tej tehnini specifikaciji,.

1.3.3 Informacije, ki se zahtevajo v tej toki, se ponovijo v Dodatku 2 k certifikatu o ES-homologaciji (Priloga VI k tej tehnini specifikaciji):

V primeru nadomestnih sestavnih delov, kjer se toka 5.1.2.1 Priloge IV Izvedbenega dodatka k tej tehnini specifikaciji ne uporablja, je podatke iz Dodatka 2 k certifikatu o ES-homologaciji (Priloga VI k tej tehnini specifikaciji) mogoe omejiti tako, kot je navedeno v toki 1.3.2.

_________

TSV 141-01 74

PRILOGA II – Dodatek 6

Informacije, potrebne za izvajanje tehninega pregleda

A Merjenje emisij ogljikovega monoksida (1) 3.2.1.6 Normalna vrtilna frekvenca prostega teka (vkljuno z dovoljenim odstopanjem) ....... min-1 3.2.1.6.1 Visoka vrtilna frekvenca prostega teka (vkljuno z dovoljenim odstopanjem) ............ min-1 3.2.1.7 Prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpušnih plinih pri prostem teku motorja (2)

............. %, po navedbi proizvajalca (samo motorji na prisilni vžig). B Merjenje motnosti dima 3.2.13 Položaj simbola absorpcijskega koeficienta (samo motorji na kompresijski vžig): .............. 4 PRENOS MOI (v) 4.3 Vztrajnostni moment vztrajnika motorja: .............................................................................. 4.3.1 Dodatni vztrajnostni moment brez vkljuenih prestav: .........................................................

_______________

(1) Oštevilenje v opisnem listu je skladno z oštevilenjem, ki je uporabljeno v okvirni direktivi o homologaciji (2008/74/ES). (2) Navesti odstopanje

TSV 141-01 75

PRILOGA III

PRESKUSNI POSTOPEK

1 UVOD 1.1 Ta priloga opisuje postopke doloanja emisij plinastih sestavin, delcev in dima iz

preskušanih motorjev. Opisani so trije preskusni cikli, ki se uporabijo v skladu z dolobami toke 6.2 iz Priloge I:

- ESC, ki ga sestavlja cikel 13 ustaljenih preskusnih faz, - ELR, ki ga sestavlja zaporedje prehodnih (neustaljenih) stopenj obremenitve pri

razlinih vrtilnih frekvencah, ki so sestavni del enega preskusnega postopka in se izvajajo zaporedoma v enem postopku,

- ETC, ki ga sestavlja sekundno zaporedje prehodnih (neustaljenih) stanj.

1.2 Preskus se izvaja na motorju, ki je namešen na preskusno napravo in prikljuen na dinamometer.

1.3 Princip merjenja Emisije v izpuhu motorja, ki jih je treba meriti, vsebujejo plinaste sestavine (ogljikov

monoksid, skupne ogljikovodike za dizelske motorje samo pri preskusu ESC, ne-metanske ogljikovodike za dizelske in plinske motorje samo pri preskusu ETC, metan za plinske motorje samo pri preskusu ETC ter dušikove okside), delce (samo pri dizelskih motorjih) in dim (dizelski motorji samo pri preskusu ELR). Poleg tega se ogljikov dioksid pogosto uporablja kot sledilni plin pri doloanju razmerja redenja v sistemih redenja z delnim in celotnim pretokom. V skladu z dobro inženirsko prakso se priporoa splošno merjenje ogljikovega dioksida, saj je to odlien nain za odkrivanje problemov merjenja med potekom preskusa.

1.3.1 Preskus ESC Na motorju, ki se pred preskusom ogreje na delovno temperaturo, se v predpisanem

zaporedju z odvzemanjem vzorca nerazredenih izpušnih plinov neprekinjeno merijo koliine emisij zgoraj omenjenih izpušnih plinov. Preskusni cikel obsega ve razlinih faz vrtilnih frekvenc in moi v tipinem delovnem obmoju dizelskih motorjev. V vsaki fazi se izmeri koncentracija vsakega plinastega onesnaževala, pretok izpušnih plinov in izstopna mo, izmerjene vrednosti pa se ovrednotijo (utežijo). Pri merjenju koliine delcev se izpušni plini razredijo s kondicioniranim okoliškim zrakom, pri tem se lahko uporabi sistem redenja z delnim ali s celotnim tokom. Delci se zberejo na enem ustreznem filtru, sorazmerno z utežnimi faktorji vsake faze. Za vsako onesnaževalo se izrauna emisija v gramih na kilovatno uro na nain, ki je opisan v Dodatku 1 k tej prilogi. Poleg tega se na treh preskusnih tokah v obmoju uravnavanega obmoja, ki jih izbere tehnina služba(1), izmeri NOx, izmerjene vrednosti pa se primerjajo z vrednostmi, izraunanimi iz tistih faz preskusnega cikla, ki zajemajo izbrane preskusne toke. S kontrolnim preverjanjem NOx se zagotovi uinkovitost uravnavanja emisij motorja v njegovem tipinem delovnem obmoju.

1.3.2 Preskus ELR Med predpisanim preskusom odzivnosti na obremenitev se z merilnikom motnosti meri

dimljenje ogretega motorja. Preskus sestoji iz obremenjevanja motorja pri konstantni vrtilni frekvenci od 10 % do 100 % obremenitve pri razlinih vrtilnih frekvencah. Dodatno se izvede še etrta stopnja obremenitve, ki jo izbere tehnina služba(1), dobljena vrednost pa se primerja z vrednostmi prejšnjih stopenj obremenitve. Najveja vrednost dimljenja se doloi s pomojo algoritma za doloitev povpreja, kot je opisano v Dodatku 1 k tej prilogi.

(1) Preskusne toke se izberejo s pomojo odobrenih statistinih metod za nakljuno izbiranje.

TSV 141-01 76

1.3.3 Preskus ETC Med predpisanim prehodnim (neustaljenim) ciklom, ko je motor ogret na delovno

temperaturo, in ki temelji na cestnih voznih vzorcih za težke motorje, vgrajene v tovornjake in avtobuse, se merijo zgoraj navedena onesnaževala, s tem da se izpušni plini redijo s kondicioniranim okoliškim zrakom (sistem CVS z dvojnim redenjem za delce) ali tako, da se plinaste komponente merijo v nerazredenih izpušnih plinih, delci pa s sistemom redenja z delnim tokom. S pomojo izmerjenih signalov o navoru in vrtilni frekvenci, ki jih oddaja dinamometer motorja, se integrira mo glede na as cikla in rezultat je delo, ki ga motor proizvede v tem ciklu. Pri sistemu CVS se koncentracija NOx in HC doloi z integriranjem signala analizatorja preko celega cikla. Koncentracijo CO, CO2 in NMHC je mogoe doloiti z integriranjem signala analizatorja ali z vzorenjem v vree. e se meritve plinastih onesnaževal opravljajo na nerazredenih izpušnih plinih se njihova koncentracija doloi z integriranjem signala analizatorjo preko celega cikla. Za delce se na ustreznih filtrih zbere sorazmeren vzorec. V ciklu se doloi stopnja pretoka nerazredenih ali razredenih izpušnih plinov, s pomojo katere se izraunajo masne emisijske vrednosti onesnaževal. Z razmerjem masnih emisijskih vrednosti in dela motorja se za posamezno onesnaževalo izrauna emisija v gramih na kilovatno uro, kot je opisano v Dodatku 2 k tej prilogi.

2 PRESKUSNI POGOJI 2.1 Preskusni pogoji za motorje 2.1.1 Izmeri se absolutna temperatura (Ta) zraka motorja pri vstopu v motor, izražena v

kelvinih, in suh atmosferski tlak (ps), izražen v kPa, ter doloi parameter fa, v skladu z naslednjimi enabami. Pri vevaljnih motorjih, ki imajo loene vstopne kolektorje, kot n.pr. V-motorji, se upošteva povprena temperatura v posameznih kolektorjih:

a) motorji na kompresijski vžig

Motorji, polnjeni pri tlaku okolice in mehansko tlano polnjeni motorji:

7,0

a

sa 298

Tp99

f

×

=

Tlano polnjeni motorji s turbopuhalom na izpušne pline, z ali brez hlajenja polnilnega

zraka:

5,1

a

7,0

sa 298

Tp99

f

×

=

b) motorji na prisilni vžig:

6,0

a

2,1

sa 298

Tp99

f

×

=

2.1.2 Veljavnost preskusa Da se preskus prizna kot veljaven, mora biti parameter fa tak, da je: 0,96 ≤ fa ≤ 1,06 2.2 Motorji s hlajenjem polnilnega zraka

TSV 141-01 77

Temperatura polnilnega zraka se zapiše in mora biti pri vrtilni frekvenci ob najveji

deklarirani moi in polni obremenitvi v obmoju ± 5 K od najvišje temperature polnilnega zraka, opredeljene v toki 1.16.3 Dodatka 1 k Prilogi II. Temperatura hladilnega sredstva naj bo najmanj 293 K (20 °C).

e se uporabi sistem, ki je del preskuševališa ali zunanje puhalo, mora biti temperatura

polnilnega zraka pri vrtilni frekvenci ob najveji deklarirani moi in polni obremenitvi v obmoju ± 5 K od najvišje temperature polnilnega zraka, opredeljene v toki 1.16.3 Dodatka 1 k Prilogi II. Nastavitev hladilnika polnilnega zraka mora izpolnjevati zgornje pogoje med celotnim preskusnim ciklom.

2.3 Sesalni sistem Uporabi se tak sesalni sistem za dovajanje zraka v motor, katerega sesalni upor je v

obmoju ± 100 Pa zgornje meje pri delovanju motorja pri vrtilni frekvenci pri najveji deklarirani moi ter polni obremenitvi.

2.4 Izpušni sistem Uporabi se tak izpušni sistem, katerega protitlak je v obmoju ± 1.000 Pa zgornje meje

za motor, ki deluje pri vrtilni frekvenci pri najveji deklarirani moi in pri polni obremenitvi ter ima prostornino v obmoju ± 40 % od tiste, ki jo navede proizvajalec. Lahko se uporabi sistem, ki je del preskuševališa, e predstavlja dejanske pogoje delovanja motorja. Izpušni sistem mora biti v skladu z zahtevami za vzorenje izpušnih plinov, ki so podane v toki 3.4 Dodatka 4 k Prilogi III in v toki 2.2.1, EP-izpušna cev ter toki 2.3.1, EP-izpušna cev Priloge V.

e je motor opremljen z napravo za naknadno obdelavo izpušnih plinov, mora imeti

izpušna cev enak premer, kot se dejansko uporablja na motorju, še najmanj 4 premere cevi v smeri proti toku od zaetka razširjenega dela, ki vsebuje napravo za naknadno obdelavo. Razdalja od prirobnice izpušnega kolektorja ali izstopa turbopuhala do naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov mora biti enaka kot pri konfiguraciji vozila ali v okviru proizvajalevih tehninih zahtev glede razdalje. Protitlak v izpušnem sistemu oziroma omejitev le-tega naj sledi istim kriterijem kot zgoraj, in ga mora biti mogoe naravnati z ventilom. Posoda za naknadno obdelavo se lahko med navideznim preskusom in med doloanjem karakteristinega diagrama motorja odstrani in zamenja z enakovredno posodo, ki ima katalitino neaktivno podlago.

2.5 Hladilni sistem Uporabi se hladilni sistem z zadostno zmogljivostjo, da ohranja motor pri normalni

delovni temperaturi, ki jo predpiše proizvajalec. 2.6 Mazalno olje Tehnini podatki o uporabljenem mazalnem olju se zabeležijo in predstavijo skupaj z

rezultati preskusa, kakor je opredeljeno v toki 7.1 Dodatka 1 k Prilogi II. 2.7 Gorivo Uporabi se referenno gorivo, podano v Prilogi IV. Temperaturo goriva in merilno toko opredeli proizvajalec v mejah, ki so podane v toki

1.16.5 Dodatka 1 k Prilogi II. Temperatura goriva ne sme biti nižja od 306 K (33 °C). e temperatura ni opredeljena, naj bo temperatura ob vstopu v napajanje z gorivom 311 K ± 5 K (38 ± 5 °C).

TSV 141-01 78

Za motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekoinjeni naftni plin, naj bosta temperatura goriva in merilna toka v mejah, ki so podane v toki 1.16.5 Dodatka 1 k Prilogi II oziroma v toki 1.16.5 Dodatka 3 k Prilogi II, e motor ni osnovni motor.

2.8 e je motor opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, so emisije,

izmerjene v preskusnem ciklu, reprezentativne za emisije v uporabi. V primeru, da je motor opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki zahteva uporabo reagenta, mora biti reagent, ki se uporablja pri preskusih, skladen s toko 2.2.1.13 Dodatka 1 k Prilogi II.

2.8.1 Za sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki temelji na postopku stalne

regeneracije, se emisije izmerijo na stabiliziranem sistemu za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

Postopek regeneracije se mora opraviti vsaj enkrat v preskusu ETC, proizvajalec pa mora deklarirati normalne pogoje, v katerih pride do regeneracije (obremenitev s sajami,, temperatura, protitlak izpušnih plinov itd.). Izvede se vsaj 5 preskusov ETC, da se preveri postopek regeneracije. Med preskusi se beležita temperatura in tlak izpušnih plinov (temperatura pred in za sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, protitlak izpušnih plinov itd.). Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov se obravnava kot zadovoljiv, e med preskusom pogoji, ki jih deklarira proizvajalec, trajajo zadosti dolgo. e ima sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov varnostno fazo, ki se periodino preklopi v fazo regeneracije, ga je treba preveriti v skladu s toko 2.8.2. Mejne vrednosti emisij iz tabele 2 Priloge I se v tem specifinem primeru lahko presežejo in izmerjene vrednosti se ne utežijo.

2.8.2 Pri sistemu za naknadno obdelavo izpušnih plinov s postopkom periodine regeneracije, se emisije po stabilizaciji sistema merijo na vsaj dveh preskusih ETC; enem v asu regeneracije in enem v asu, ko se regeneracija ne izvaja, rezultati pa se utežijo.

Postopek regeneracije se mora v preskusu ETC izvesti vsaj enkrat. Motor je mogoe opremiti s stikalom, ki lahko preprei ali omogoi postopek regeneracije, e to ne vpliva na izvirno kalibracijo motorja.

Proizvajalec mora navesti normalne pogoje parametrov, v okviru katerih pride do postopka regeneracije (obremenitev s sajami, temperatura, protitlak izpušnih plinov itd.), in as trajanja (n2). Proizvajalec zagotovi tudi vse podatke za doloitev asa med dvema regeneracijama (n1). Natanen postopek, kako doloiti ta as, opredelita proizvajalec in tehnina služba na podlagi dobre inženirske presoje.

Proizvajalec zagotovi že obremenjen sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, da pride do regeneracije med preskusom ETC. Do regeneracije ne sme priti med fazo kondicioniranja motorja.

Povprene emisije med fazami regeneracije se doloijo iz aritmetine sredine ve asovno enakomerno razporejenih preskusov ETC. Priporoa se, da se vsaj en preskus ETC izvede tik pred preskusom regeneracije in en tik po preskusu regeneracije. Kot alternativo lahko proizvajalec predloži podatke, ki dokazujejo, da emisije med fazami regeneracije ostanejo nespremenjene (± 15 %). V tem primeru se lahko uporabijo emisije samo enega preskusa ETC.

Med preskusom regeneracije se zabeležijo vsi podatki, ki so potrebni za odkrivanje regeneracije (emisije CO ali NOx, temperatura pred in za sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, protitlak izpušnih plinov itd.).

V postopku regeneracije se mejne vrednosti emisij iz tabele 2 Priloge I lahko presežejo.

TSV 141-01 79

Izmerjene emisije se utežijo v skladu s tokama 5.5 in 6.3 Dodatka 2 k tej prilogi, konni rezultat pa ne sme presegati mejnih vrednosti v tabeli 2 Priloge I.

_______

TSV 141-01 80

PRILOGA III - Dodatek 1

PRESKUSNA CIKLA ESC IN ELR

1 NASTAVITVE MOTORJA IN DINAMOMETRA 1.1 Doloanje vrtilnih frekvenc A, B in C motorja Vrtilne frekvence A, B in C motorja deklarira proizvajalec v skladu z naslednjimi

dolobami: Visoka vrtilna frekvenca nhi se doloa z izraunom 70 % najveje deklarirane izhodne

moi P(n), kot je opredeljeno v toki 8.2 Dodatka 1 k Prilogi II. Najvišja vrednost vrtilne frekvence pri kateri se doseže ta mo na krivulji moi, se oznai z nhi.

Nizka vrtilna frekvenca nlo se doloa z izraunom 50 % najveje deklarirane izhodne

moi P(n), kot je opredeljeno v toki 8.2 Dodatka 1 k Prilogi II. Najnižja vrednost vrtilne frekvence pri kateri se doseže ta mo na krivulji moi, se oznai z nlo.

Vrtilne frekvence A, B in C se izraunajo takole: Vrtilna frekvenca A = nlo + 25 % (nhi – nlo) Vrtilna frekvenca B = nlo + 50 % (nhi – nlo) Vrtilna frekvenca C = nlo + 75 % (nhi – nlo) Vrtilne frekvence A, B in C se lahko preverijo z eno od naslednjih dveh metod:

a) za tono opredelitev nhi in nlo se med homologacijo moi motorja v skladu s tehnino specifikacijo TSV 140 izmerijo dodatne preskusne toke. S te krivulje moi se razberejo najveja mo, nhi in nlo, ter v skladu z gornjimi dolobami izraunajo vrtilne frekvence motorja A, B in C.

b) s pomojo najmanj 5 merilnih tok na 1.000 min-1 ter merilnih tok v obmoju ±

50 min-1 pri najveji deklarirani moi se doloi karakteristini diagram motorja vzdolž krivulje pri polni obremenitvi, od najveje vrtilne frekvence brez obremenitve do vrtilne frekvence v prostem teku. S te krivulje karakteristinega diagrama se razberejo najveja mo, nhi in nlo, ter v skladu z zgornjimi doloili izraunajo vrtilne frekvence A, B in C.

e so izmerjene vrtilne frekvence motorja A, B in C v mejah ± 3 % vrtilnih frekvenc motorja, ki jih je deklariral proizvajalec, se za preskus emisij uporabijo deklarirane vrtilne frekvence. e katera koli vrtilna frekvenca prekorai dovoljeno odstopanje, se za preskus emisij uporabijo izmerjena vrtilne frekvence.

1.2 Doloanje nastavitev dinamometra S preskusi se doloi krivuljo navora pri polni obremenitvi, na podlagi katere se izraunajo

vrednosti navora za navedene faze preskušanja pri dejanskih pogojih, kot je opisano v poglavju 8.2. Dodatka 1 k Prilogi II. Pri tem se upošteva mo, ki jo absorbira oprema, ki jo poganja motor, e pride v poštev. Nastavitev dinamometra pri posamezni fazi preskušanja se izrauna po naslednji enabi:

pogojih neto v opravljen preskus je e ,100

L P(n)s ×=

( ) pogojih neto pri opravljen ni preskus e ,P(b) - P(a)100

L P(n) s +×=

TSV 141-01 81

kjer je: s = nastavitev dinamometra, v kW P(n) = izhodna mo motorja, kot je opredeljena v toki 8.2 Dodatka 1 k Prilogi II, v kW L = odstotek obremenitve, kot je opredeljeno v toki 2.7.1, v % P(a) = mo, ki jo odvzame dodatna oprema, ki se namesti, kot je opredeljeno v toki 6.1

Dodatka 1 k Prilogi II P(b) = mo, ki jo odvzame dodatna oprema, ki se odstrani, kot je opredeljeno v toki

6.2 Dodatka 1 k Prilogi II 2 POTEK PRESKUSA ESC Na zahtevo proizvajalca se lahko pred ciklom merjenja izvede navidezni preskus za

kondicioniranje motorja in izpušnega sistema. 2.1 Priprava filtrov za vzorenje Najmanj eno uro pred preskusom se vsak filter položi v delno pokrito petrijevko,

zašiteno pred vdorom prahu, in postavi v tehtalno komoro, da se stabilizira. Po konanem obdobju stabilizacije se vsak filter stehta in zabeleži se tara teža. Filter se nato shrani v zaprto petrijevko ali v zatesnjeno posodo za filtre, dokler se ne uporabi za preskušanje. Filter je treba uporabiti v osmih urah po odstranitvi iz tehtalne komore. Tara teža se zabeleži.

2.2 Namestitev merilne opreme Merila in sonde za odvzem vzorcev se namestijo v skladu z zahtevami. e se za

redenje izpušnih plinov uporablja sistem redenja s celotnim tokom, se na sistem prikljui zadnji (izstopni) del izpušne cevi.

2.3 Zagon sistema redenja in motorja Sistem redenja in motor se zaženeta in segrevata, dokler niso vse temperature in tlaki v

skladu s priporoilom proizvajalca in dobro inženirsko prakso stabilizirani pri najveji moi.

2.4 Zagon sistema za vzorenje delcev Sistem za vzorenje delcev se zažene in poteka na obvodu. S pošiljanjem zraka za

redenje skozi filtre za delce se lahko doloi koliina delcev v zraku za redenje. e se uporablja filtriran zrak za redenje, se pred ali po preskusu lahko opravi ena meritev. e zrak za redenje ni filtriran, se lahko opravita meritvi na zaetku in na koncu cikla ter izrauna povpreje vrednosti.

2.5 Nastavitev razmerja redenja Zrak za redenje se nastavi tako, da temperatura razredenih izpušnih plinov, izmerjena

tik pred primarnim filtrom, v nobeni fazi ne presega 325 K (52 °C). Razmerje redenja (q) ne sme biti manjše od 4.

Pri sistemih, ki za uravnavanje razmerja redenja uporabljajo merjenje koncentracije

CO2 ali NOx, je treba vsebnost CO2 ali NOx v zraku za redenje izmeriti na zaetku in na koncu vsakega preskusa. Meritve koncentracije ozadja CO2 ali NOx v zraku za redenje pred in po preskusu morajo biti v medsebojnem odnosu 100 ppm oziroma 5 ppm.

2.6 Preverjanje analizatorjev Analizatorji emisij se nastavijo na nilo in se jim kalibrira razpon.

TSV 141-01 82

2.7 Preskusni cikel 2.7.1 Pri preskusu motorja na dinamometru je treba upoštevati delovni cikel, ki ga sestavlja 13

faz:

Faza št. Vrtilna frekvenca motorja

Odstotek obremenitve

Utežni faktor Trajanje faze

1 prosti tek - 0,15 4 minute 2 A 100 0,08 2 minuti 3 B 50 0,10 2 minuti 4 B 75 0,10 2 minuti 5 A 50 0,05 2 minuti 6 A 75 0,05 2 minuti 7 A 25 0,05 2 minuti 8 B 100 0,09 2 minuti 9 B 25 0,10 2 minuti

10 C 100 0,08 2 minuti 11 C 25 0,05 2 minuti 12 C 75 0,05 2 minuti 13 C 50 0,05 2 minuti

2.7.2 Zaporedje preskusov Zane se zaporedje preskusov. Preskus poteka po zaporedju številk faz, kot so

opredeljene v toki 2.7.1. V vsaki fazi deluje motor predpisani as, s tem, da se sprememba vrtilne frekvence

motorja in obremenitve izvede v prvih 20 sekundah. Predpisana vrtilna frekvenca se vzdržuje v obmoju ± 50 min-1, predpisani navor pa v obmoju ± 2 % najvejega navora pri preskusni vrtilni frekvenci.

Na zahtevo proizvajalca se lahko zaporedje preskusov tolikokrat ponovi, da se doseže

dovolj velika masa delcev na filtru. Proizvajalec mora predložiti podroben opis postopkov ovrednotenja podatkov in izraunavanja. Plinaste emisije se ugotavljajo samo v prvem ciklu.

2.7.3 Odziv analizatorja Izstopni podatki iz analizatorjev se zapisujejo na tranem zapisovalniku ali pa merijo z

enakovrednim sistemom za zbiranje podatkov, pri emer izpušni plini ves as preskusnega cikla teejo skozi analizatorje.

2.7.4 Vzorenje delcev Za celotni postopek preskušanja se uporabi enojni filter. Pri jemanju vzorca,

sorazmernega masnemu pretoku izpušnih plinov v posamezni fazi cikla, se upoštevajo utežni (vplivni) faktorji za posamezno fazo, ki so opredeljeni v postopku preskusnega cikla. To se doseže z ustreznim prilagajanjem pretoka vzorca, asa vzorenja in/ali razmerja redenja, tako da je izpolnjen kriterij za uinkovite utežne faktorje iz toke 6.6.

as vzorenja v posamezni fazi mora biti najmanj 4 sekunde na utežni faktor 0,01.

Vzorce se odvzame imbolj na koncu vsake faze. Vzorenje delcev se ne sme zakljuiti prej kot 5 sekund pred koncem posamezne faze.

2.7.5 Stanja motorja

TSV 141-01 83

Za vsako fazo se zabeleži vrtilna frekvenca in obremenitev motorja, temperatura in podtlak vsesanega zraka, temperatura in protitlak izpušnih plinov, pretok goriva in pretok zraka oziroma izpušnih plinov, temperatura polnilnega zraka, temperatura goriva in vlažnost, s tem da morajo biti v asu vzorenja delcev, v vsakem primeru pa zadnjo minuto v vsaki fazi, izpolnjene zahteve glede vrtilne frekvence in obremenitve (glej toko 2.7.2).

Zabeležijo se tudi vsi morebitni dodatni podatki, ki so potrebni za izraun (glej toki 4 in

5). 2.7.6 Preverjanje NOx v upravljanem obmoju Preverjanje NOx v upravljanem obmoju se izvede neposredno po zakljuku 13. faze. Motor se pred zaetkom meritev za tri minute kondicionira v 13. fazi. Meritve se v

upravljanem obmoju opravijo na razlinih mestih, ki jih izbere tehnina služba (1). Posamezna meritev naj traja 2 minuti.

Postopek merjenja je enak merjenju NOx v 13-faznem ciklu in se izvaja v skladu s

tokami 2.7.3, 2.7.5 in 4.1 te priloge, ter toko 3 Dodatka 4 k Prilogi III. Izraun se izvede v skladu s toko 4. 2.7.7 Ponovna kontrola analizatorjev Po preskusu emisij se za ponovno kontrolo uporabi nielni plin in enak kalibrirni plin.

Šteje se, da je preskus sprejemljiv, e je razlika med rezultati predhodnega preskusa in naknadnega preskusa manj kot 2 % vrednosti kalibrirnega plina.

3 POTEK PRESKUSA ELR 3.1 Namestitev merilne opreme Merilnik motnosti in sonde za vzorenje se namestijo, v kolikor pridejo v poštev, za

izpušnim glušnikom oziroma za napravo za naknadno obdelavo izpušnih plinov, e je namešena, v skladu s splošnimi postopki za montažo, ki jih doloi proizvajalec merilnika. Poleg tega se po potrebi upoštevajo zahteve iz toke 10 standarda ISO IDS 11614.

Pred vsakršno kontrolo nile in obsega skale je treba merilnik motnosti segreti in

stabilizirati v skladu s priporoili proizvajalca. e je merilnik motnosti opremljen s sistemom za splakovanje z zrakom za prepreevanje nanašanja saj na optiko merila, mora biti tudi ta sistem vklopljen in naravnan v skladu s priporoili proizvajalca.

3.2 Preverjanje merilnika motnosti Opravijo se pregledi nile in obsega skale v nainu prikazovanja motnosti, saj ima skala

motnosti dve kalibracijski toki, ki ju je mogoe jasno opredeliti, in sicer 0 % motnosti in 100 % motnosti. Ko se merilnik vrne v stanje za preskušanje v nainu prikazovanja absorpcijskega koeficienta k, se koeficient absorpcije svetlobe nato pravilno izrauna na podlagi izmerjene motnosti in LA, ki jo navede proizvajalec merilnika motnosti,.

Brez blokade svetlobnega žarka merilnika motnosti se prikaz naravna na 0,0 % ± 1,0 %

motnosti. S prepreitvijo svetlobi, da doseže sprejemnik, pa se prikaz naravna na 100,0 % ± 1,0 % motnosti.

3.3 Preskusni cikel

(1) Preskusne toke se izberejo s pomojo odobrenih statistinih metod za nakljuno izbiranje.

TSV 141-01 84

3.3.1 Kondicioniranje motorja Motor in sistem se segrevata pri najveji moi, da se parametri motorja stabilizirajo v

skladu s priporoilom proizvajalca. S fazo predkondicioniranja se preprei, da bi obloge v izpušnem sistemu, ki so ostale tam od prejšnjega preskusa, vplivale na trenutno meritev

Ko je motor stabiliziran, se v asu 20 ± 2 s po fazi kondicioniranja zažene cikel. Na

zahtevo proizvajalca se lahko izvede navidezni preskus za dodatno kondicioniranje pred ciklom merjenja.

3.3.2 Zaporedje preskusov Preskus sestavlja zaporedje treh faz obremenitve pri vsaki od treh skupin vrtilnih

frekvenc, t.j. A (cikel 1), B (cikel 2) in C (cikel 3), ki se doloijo v skladu s toko 1.1 Priloge III, tem pa sledi cikel 4 z vrtilno frekvenco v okviru upravljanega obmoja in obremenitve med 10 % in 100 %, ki jih izbere tehnina služba(1). Pri delovanju dinamometra na preskušanem motorju je treba slediti zaporedju, ki ga kaže Slika 2.

Slika 2

Zaporedje preskusa ELR

a) Motor naj 20 ± 2 s deluje pri vrtilni frekvenci A in 10-odstotni obremenitvi. Predpisana vrtilna frekvenca se vzdržuje v obmoju ± 20 min-1, predpisani navor pa v obmoju ± 2 % najvejega navora pri preskusni vrtilni frekvenci.

b) Na koncu prejšnjega segmenta se roica za upravljanje vrtilne frekvence hitro

prestavi v široko odprt položaj in se v njem obdrži za 10 ± 1 s. Za ohranjanje vrtilne frekvence motorja v obmoju ± 150 min-1 prve 3 s in v obmoju ± 20 min-1 v preostalem asu segmenta, se motor ustrezno obremeni z dinamometrom.

c) Zaporedje, opisano pod a) in b), se dvakrat ponovi. d) Ob zakljuku tretje faze obremenitve se motor za 20 ± 2 s naravna na vrtilno

frekvenco B in 10-odstotno obremenitev. e) Med delovanjem motorja pri vrtilni frekvenci B se izvede zaporedje od a) do c).

(1) Preskusne toke se izberejo s pomojo odobrenih statistinih metod za nakljuno izbiranje.

Vrtilna frekvenca motorja

TSV 141-01 85

f) Ob zakljuku tretje faze obremenitve se motor za 20 ± 2 s naravna na vrtilno frekvenco C in 10-odstotno obremenitev.

g) Med delovanjem motorja pri vrtilni frekvenci C se izvede zaporedje od a) do c). h) Ob zakljuku tretje faze obremenitve se motor za 20 ± 2 s naravna na izbrano vrtilno

frekvenco in na katero koli obremenitev, vejo od 10 odstotkov. i) Med delovanjem motorja pri izbrani vrtilni frekvenci se izvede zaporedje od a) do c).

3.4 Validacija cikla Relativna standardna odstopanja srednjih stopenj dimljenja pri vsaki preskusni vrtilni

frekvenci (SVA, SVB, SVC, kot so izraunane v skladu s toko 6.3.3 tega dodatka iz treh zaporednih faz obremenitve pri vsaki preskusni vrtilni frekvenci) morajo biti manjša od 15 % od srednje vrednosti oziroma 10 % od mejne vrednosti, navedene v Tabeli 1 Priloge I, in sicer tiste vrednosti, ki je veja. e je razlika veja, se zaporedje ponavlja, vse dokler kriterijev validacije ne izpolnjujejo 3 zaporedne faze obremenitve.

3.5 Ponovno preverjanje merilnika motnosti Premik niliša merilnika motnosti po preskusu ne sme presegati ± 5,0 % mejne

vrednosti, navedene v Tabeli 1 Priloge I. 4 IZRAUN PRETOKA IZPUŠNIH PLINOV 4.1 Doloanje masnega pretoka nerazredenih izpušnih plinov

Za izraun emisij nerazredenih izpušnih plinov je treba poznati pretok izpušnih plinov. Masni pretok izpušnih plinov se doloi v skladu s toko 4.1.1 ali toko 4.1.2 Tonost doloanja pretoka izpušnih plinov mora biti ± 2,5 % oditka ali ± 1,5 % najveje vrednosti za motor, kar je veje. Uporabiti je mogoe enakovredne metode (npr. tiste, opisane v toki 4.2 Dodatka 2 k tej prilogi).

4.1.1 Metoda neposrednega merjenja

Neposredno merjenje pretoka izpušnih plinov je mogoe izvesti s sistemi, kot so: – naprave za merjenje razlike tlakov, kot je merilna šoba, – ultrazvoni merilnik pretoka, – vortex merilnik pretoka.

Sprejeti je treba ukrepe, da se prepreijo napake pri merjenju, ki vplivajo na napake pri emisijskih vrednostih. Takšni ukrepi so, med drugim, skrbna namestitev naprave v izpušni sistem motorja v skladu z navodili proizvajalca in dobro inženirsko prakso. Namestitev naprave zlasti ne sme vplivati na zmogljivost motorja in na emisije.

4.1.2 Metoda merjenja zraka in goriva

Ta metoda vkljuuje merjenje pretoka zraka in pretoka goriva. Uporabijo se merilniki pretoka zraka in merilniki pretoka goriva, ki so skladni z zahtevami o skupni tonosti iz toke 4.1. Izraun pretoka izpušnih plinov je naslednji:

qmew = qmaw + qmf 4.2 Doloanje masnega pretoka razredenih izpušnih plinov

Za izraun emisij razredenih izpušnih plinov s pomojo sistema redenja s celotnim tokom je treba poznati pretok razredenih izpušnih plinov. Pretok razredenih izpušnih

TSV 141-01 86

plinov (qmdew) se doloa v vsaki fazi s PDP-CVS, CFV-CVS ali SSV-CVS v skladu s splošnimi enabami, podanimi v toki 4.1 Dodatka 2 k tej prilogi. Tonost mora biti ± 2 % oditka ali veja in se doloi v skladu z dolobami toke 2.4 Dodatka 5 k tej prilogi.

5 IZRAUN PLINASTIH EMISIJ 5.1 Ovrednotenje podatkov

Plinaste emisije se ovrednotijo tako, da se izrauna povpreje oditkov na traku zadnjih 30 sekund vsake faze, iz povprenih oditkov na traku in ustreznih kalibracijskih podatkov pa se doloijo povprene koncentracije (conc) HC, CO in NOx med posamezno fazo. Uporabi se lahko tudi drugana vrsta zapisa, e je z njo zagotovljeno enakovredno pridobivanje podatkov. Pri preverjanju NOx v upravljanem obmoju se uporabljajo zgornje zahteve samo za NOx.

Pretok izpušnih plinov qmew ali pretok razredenih izpušnih plinov qmdew, e se po izbiri uporabi, se doloi v skladu s toko 2.3 Dodatka 4 k tej prilogi.

5.2 Korekcija iz suhega v vlažno stanje

e koncentracija ni že izmerjena na vlažni osnovi, se pretvori na vlažno osnovo po naslednjih enabah. Pretvorba se opravi za vsako posamezno fazo.

cwet = kw × cdry

Za nerazredene izpušne pline:

008,11000k

qq

H2442,14,773

qq

w19,111H2442,11k

fmad

mfa

mad

mfALFa

r,W ×

××+×+

××+×−=

ali

−

××+×+

××+×−=

b

rf

mad

mfa

mad

mfALFa

r,W

pp

11000kqq

H2442,14,773

qq

w19,111H2442,11k

kjer je: pr = tlak vodne pare po hladilni kopeli, kPa, pb = skupni atmosferski tlak, kPa, Ha = vlažnost polnilnega zraka, g vode na kg suhega zraka, kf = 0,055584 × wALF – 0,0001083 × wBET – 0,0001562 × wGAM + 0,0079936 × wDEL +

0,0069978 × wEPS Za razredene izpušne pline:

1WwCO

1We K200

c%a1K 2 −

×−=

ali

TSV 141-01 87

( )

×+

−=

200c%a

1

K1K

2dCO

1W2We

Za zrak za redenje:

KWd = 1 – KW1

×+

−××+

×+

−××=

D1

HD1

1H608,11000

D1

HD1

1H608,1K

ad

ad

1W

Za polnilni zrak:

KWa = 1 – KW2

( )a

a2W H608,11000

H608,1K

×+×=

kjer je:

Ha = vlažnost polnilnega zraka, g vode na kg suhega zraka Hd = vlažnost zraka za redenje, g vode na kg suhega zraka

kar je mogoe izpeljati iz meritve relativne vlažnosti, meritve rosiša, meritve tlaka pare ali meritve z mokrim/suhim termometrom z uporabo obiajnih enab.

5.3 Korekcija koncentracije NOx ob upoštevanju vlažnosti in temperature

Ker je emisija NOx odvisna od pogojev okoliškega zraka, se koncentracija NOx korigira na temperaturo in vlažnost okoliškega zraka s pomojo faktorjev, podanih v naslednjih enabah. Faktorji se uporabljajo v obmoju od 0 do 25 g/kg suhega zraka.

a) za motorje na kompresijski vžig:

( ) ( )298T0045,071,10H0182,011

kaa

D,h −×+−×−=

kjer je: Ta = temperatura polnilnega zraka, K Ha = vlažnost polnilnega zraka, g vode na kg suhega zraka kjer je Ha mogoe izpeljati iz meritve relativne vlažnosti, meritve rosiša, meritve tlaka pare ali meritve z mokrim/suhim termometrom z uporabo obiajnih enab.

(b) za motorje na prisilni vžig:

kh,G = 0,6272 + 44,030 × 10-3 × Ha – 0,862 × 10-3 × Ha2

kjer je Ha mogoe izpeljati iz meritve relativne vlažnosti, meritve rosiša, meritve tlaka pare ali meritve z mokrim/suhim termometrom z uporabo obiajnih enab.

5.4 Izraun masnih pretokov emisij

TSV 141-01 88

Masni pretoki emisij (g/h) se za posamezno preskusno fazo izraunajo na naslednji nain. Za izraun NOx se uporabi korekcijski faktor zaradi vlažnosti kh,D ali kh,G, kar je ustrezno, kakor je doloeno v toki 5.3.

e koncentracija ni že izmerjena na vlažni osnovi, se v skladu s toko 5.2 pretvori na vlažno osnovo. Vrednosti za ugas so podane v tabeli 6 za izbrane sestavine, ki temeljijo na lastnostih idealnih plinov in gorivih, ustreznih za to tehnino specifikacijo. (a) Za nerazredene izpušne pline

mgas = ugas × cgas × qmew

kjer je: ugas = razmerje gostote posamezne sestavine izpušnih plinov in gostote izpušnih

plinov cgas = koncentracija ustrezne sestavine v nerazredenih izpušnih plinih, ppm qmew = masni pretok izpušnih plinov, v kg/h. (b) Za razredene izpušne pline

mgas = ugas × cgas,c × qmdew kjer je: ugas = razmerje gostote posamezne sestavine izpušnih plinov in gostote zraka. cgas,c = koncentracija, korigirana glede na ozadje, ustrezne sestavine v razredenih

izpušnih plinih, ppm qmdew = masni pretok razredenih izpušnih plinov, kg/h kjer se faktor redenja D izrauna v skladu s toko 5.4.1 Dodatka 2 k tej prilogi.

Tabela 6

Vrednosti ugas v nerazredenih in razredenih izpušnih plinih za razline sestavine izpušnih plinov:

Gorivo NOx CO THC/NMHC CO2 CH4

Nerazredeno 0,001587 0,000966 0,000479 0,001518 0,000553 Dizel

Razredeno 0,001588 0,000967 0,000480 0,001519 0,000553 Nerazredeno 0,001609 0,000980 0,000805 0,001539 0,000561

Etanol Razredeno 0,001588 0,000967 0,000795 0,001519 0,000553

Nerazredeno 0,001622 0,000987 0,000523 0,001552 0,000565 CNG

Razredeno 0,001588 0,000967 0,000584 0,001519 0,000553 Nerazredeno 0,001603 0,000976 0,000511 0,001533 0,000559

Propan Razredeno 0,001588 0,000967 0,000507 0,001519 0,000553

Nerazredeno 0,001600 0,000974 0,000505 0,001530 0,000558 Butan

Razredeno 0,001588 0,000967 0,000501 0,001519 0,000553 Opombe: – u vrednosti nerazredenih izpušnih plinov temeljijo na lastnostih idealnih plinov pri = 2, suh zrak, 273 K,

101,3 kPa – u vrednosti razredenih izpušnih plinov temeljijo na lastnostih idealnih plinov in gostote zraka – u vrednosti CNG, pri odstopanju do 0,2 % za sestavo mase: C = 66–76 %; H = 22–25 %; N = 0–12 % – u vrednost CNG za HC ustreza CH2,93 (za skupen HC je treba uporabiti u vrednost za CH4)

5.5 Izraun specifinih emisij

Emisije (g/kWh) se za vse posamezne sestavine izraunajo takole:

TSV 141-01 89

( )

( )

=

=

=

=

×

×= ni

1iFii)n(

ni

1iFiGASi

x

WP

WmGAS

kjer je: mgas = masa posameznega plina; Pn = neto mo, ki se doloi v skladu s toko 8.2 v Prilogi II. V zgornjem izraunu se uporabijo utežni faktorji, v skladu s toko 2.7.1.

5.6 Izraun kontrolnih vrednosti upravljanega obmoja

Za vse tri kontrolne toke, izbrane v skladu s toko 2.7.6, se emisija NOx izmeri in izrauna v skladu s toko 5.6.1 ter doloi z interpolacijo po toki 5.6.2 iz tistih faz preskusnega cikla, ki so najbližje doloeni kontrolni toki. Izmerjene vrednosti se nato primerjajo z interpoliranimi vrednostmi iz toke 5.6.3.

5.6.1 Izraun specifine emisije Emisija NOx v posamezni kontrolni toki (Z) se izrauna takole:

mNOx,Z = 0,001587 × cNOx,Z × kh,D × qmew

Z

NOxZ )n(P

mNO xZ=

5.6.2 Doloanje vrednosti emisije iz preskusnega cikla

Emisija NOx se za vsako kontrolno toko interpolira iz vseh štirih najbližjih faz preskusnega cikla, ki obdajajo izbrano kontrolno toko Z, kakor kaže Slika 3. Za te faze (R, S, T, U) se uporabljajo naslednje definicije:

vrtilna frekvenca (R) = vrtilna frekvenca (T) = nRT vrtilna frekvenca (S) = vrtilna frekvenca (U) = nSU odstotek obremenitve (R) = odstotek obremenitve (S) odstotek obremenitve (T) = odstotek obremenitve (U)

Emisija NOx v izbrani kontrolni toki Z se izrauna takole:

( ) ( )RSTU

RSZRSTURSZ MM

MMEEEE

−−×−+=

in:

( ) ( )RTSU

RTZTTUTTU nn

nnEEEE

−−×−+=

( ) ( )RTSU

RTZRSRRS nn

nnEEEE

−−×−+=

( ) ( )

RTSU

RTZTUTTU nn

nnMMMM

−−×−+=

TSV 141-01 90

( ) ( )RTSU

RTZRSRRS nn

nnMMMM

−−×−+=

kjer je:

ER, ES, ET, EU = specifina emisija NOx v fazah, ki obdajajo doloeno kontrolno toko, izraunana v skladu s toko 5.6.1.

MR, MS, MT, MU = navor motorja v fazah, ki obdajajo doloeno kontrolno toko.

Slika 3

Interpolacija kontrolne toke NOx

5.6.3 Primerjava emisijskih vrednosti NOx

Izmerjena specifina emisija NOx kontrolne toke Z (NOx,Z) se primerja z interpolirano vrednostjo (EZ) takole:

Z

Zxx E

ENO100NO Z

diff

−×=

6 IZRAUN EMISIJ DELCEV 6.1 Ovrednotenje podatkov

Za vrednotenje delcev se za vsako fazo zapiše skupni masni pretok vzorca (msep) skozi filter. Filter se vrne v tehtalno komoro in kondicionira vsaj eno uro, vendar ne ve kot 80 ur, nato pa stehta. Zapiše se bruto teža filtrov, tara teža (glej toko 2.1) pa se odšteje, rezultat esar je masa vzorca delcev mf.

e je treba uporabiti korekcijo zaradi ozadja, se zapišeta masa pretoka zraka za redenje (md) skozi filter in masa delcev (mf,d). e je bilo izvedenih ve meritev, se za vsako meritev izrauna kolinik mf,d/md in izrauna povpreje.

Vrtilna frekvenca

Navor

TSV 141-01 91

6.2 Sistem redenja z delnim tokom

Konne rezultate emisije delcev za poroilo o preskusu se izpelje v naslednjih korakih. Glede na to, da je mogoe uporabiti razline vrste krmiljenja stopnje redenja, se uporabljajo razline metode za izraun ekvivalentnega masnega pretoka qmedf. Vsi izrauni morajo temeljiti na povprenih vrednostih posameznih faz v asu vzorenja.

6.2.1 Izokinetini sistemi

qmedf = qmew × rd

( )amew

amewmdwd rq

rqqr

××+=

kjer ra ustreza razmerju med površinama presekov izokinetine sonde in izpušne cevi:

T

Pa A

Ar =

6.2.2 Sistemi z merjenjem koncentracije CO2 ali NOx

qmedf = qmew × rd

wAwD

wAwEd cc

ccr

−−=

kjer je: cwE = vlažna koncentracija sledilnega plina v nerazredenih izpušnih plinih cwD = vlažna koncentracija sledilnega plina v razredenih izpušnih plinih cwA = vlažna koncentracija sledilnega plina v zraku za redenje

Koncentracije, izmerjene na suhi osnovi, se skladno s toko 5.2 tega Dodatka pretvorijo na vlažno osnovo.

6.2.3 Sistemi z merjenjem CO2 in metoda ravnotežja ogljika (*)

( ) ( )ACODCO

mfmedf

22ccq5,206

q−

×=

kjer je:

( )DCO2c = koncentracija CO2 v razredenih izpušnih plinih

( )ACO2c = koncentracija CO2 v zraku za redenje (koncentracija v prostorninskih % na vlažni osnovi) Ta enaba temelji na domnevnem ravnotežju ogljika (atome ogljika, ki se dovajajo v motor, le-ta odda kot CO2) in se doloi v naslednjih dveh korakih:

qmedf = qmew × rd

in

( ) ( )( )ACODCOmew

mfd

22ccq

q5,206r

−××=

(*) Vrednost velja samo za referenno gorivo, doloeno v Prilogi IV

TSV 141-01 92

6.2.4 Sistemi z merjenjem pretoka

qmedf = qmew × rd

mdwmdew

mdewd qq

qr

−=

6.3 Sistem redenja s celotnim tokom

Vsi izrauni morajo temeljiti na povprenih vrednostih posameznih faz v asu vzorenja. Pretok razredenih izpušnih plinov qmdew se doloi v skladu s toko 4.1 Dodatka 2 k tej prilogi. Skupna masa vzorca msep se izrauna v skladu s toko 6.2.1 Dodatka 2 k tej prilogi.

6.4 Izraun stopnje masnega pretoka delcev

Masni pretoki delcev se izrauna na naslednji nain. e se uporabi sistem redenja s celotnim tokom, se qmedf, kakor je doloeno v toki 6.2, nadomesti s qmdew, kakor je doloeno v toki 6.3.

1000q

mm

PT medf

sep

fmass ×=

=

=×=

ni

1ifimedfimedf Wqq

=

==

ni

1isepisep mm

i = 1, … n

Masni pretok delcev je mogoe korigirati glede na ozadje na naslednji nain:

1000q

WD1

1mm

mm

PT medfni

1ifi

id

d,f

sep

fmass ×

×

−×−=

=

=

kjer se D izrauna v skladu s toko 5.4.1 Dodatka 2 k tej prilogi.

6.5 Izraun specifine emisije

Emisija delcev se izrauna na naslednji nain:

n=i

1=ifii

mass

W×P

PT=PT

6.6 Efektivni utežni faktor

Efektivni utežni faktor Wfei se za vsako fazo izrauna takole:

medfisep

medfsepi

fei q×mq×m

=W

Vrednost efektivnega utežnega faktorja mora biti v obmoju ± 0,003 (± 0,005 za prosti tek) utežnih faktorjev iz toke 2.7.1 tega dodatka.

TSV 141-01 93

7 IZRAUN VREDNOSTI DIMLJENJA 7.1 Besselov algoritem Za izraun eno-sekundnih povprenih vrednosti trenutnih oditkov dimljenja, ki se

pretvorijo v skladu s toko 6.3.1, se uporabi Besselov algoritem. Algoritem posnema nizkopretoni filter drugega razreda in je pri njegovi uporabi za doloanje koeficientov potrebno iterativno raunanje. Ti koeficienti so odvisni od odzivnega asa sistema merjenja motnosti in od frekvence vzorenja. Zato je treba toko 6.1.1 ponoviti vsaki, ko se spremeni odzivni as sistema in/ali frekvenca vzorenja.

7.1.1 Izraun odzivnega asa filtra in Besselovih konstant Predpisani odzivni as filtra za Besselovo funkcijo (tF) je funkcija fizinega in elektrinega

odzivnega asa sistema za merjenje motnosti, kot je doloeno v toki 5.2.4 Dodatka 4 k Prilogi III, in se izrauna z naslednjo enabo:

( )2e

2pF tt1t +−=

kjer je: tp = fizini odzivni as, s te = elektrini odzivni as, s Izrauni za oceno mejne frekvence filtra (fc) temeljijo na stopniastem vhodnem signalu

od 0 do 1 v asu ≤ 0,01 s (glej Prilogo VII). Odzivni as je opredeljen kot as, ki pretee od takrat, ko Besselov izhod doseže 10 % (t10), do takrat, ko doseže 90 % (t90) te stopniaste funkcije. To je treba dosei s ponavljanjem fc, dokler ni t90 - t10 ≈ tF. Prva ponovitev za fc je podana z naslednjo enabo:

fc t10

f

×=

Besselovi konstanti E in K se izraunata z naslednjima enabama:

2 DD3 11

E×+××+

=

s 1)1 D(E2K 2 −−×××=

kjer je: D = 0,618034 ∆t = 1/frekvenca vzorenja

Ω = 1/[tan(π x ∆t x fc)] 7.1.2 Izraun Besselovega algoritma S pomojo vrednosti E in K se izrauna eno-sekundni povpreni Besselov odziv na

trenutno stopnjo dimljenja Si, in sicer takole:

)YY(K)Y4SS2S(EYY 2i1i2i2i1ii1ii −−−−−− −×+×−+×+×+= kjer je:

Si-2 = Si-1 = 0

TSV 141-01 94

Si = 1 Yi-2 = Yi-1 = 0

asa t10 in t90 se interpolirata. asovna razlika med t90 in t10 doloa odzivni as tF za vrednost fc. e ta odzivni as ni dovolj blizu predpisanemu odzivnemu asu, se ponovitve nadaljujejo, dokler dejanski odzivni as ni v obmoju 1 % predpisanega odzivnega asa, in sicer:

( ) FF1090 t01,0ttt ×≤−− 7.2 Ovrednotenje podatkov Vzorenje za merjenje stopnje dimljenja se izvaja s frekvenco najmanj 20 Hz. 7.3 Ugotavljanje dimljenja 7.3.1 Pretvorba podatkov Ker je osnovna merska enota vseh merilnikov motnosti presevnost, je treba stopnje

dimljenja pretvoriti iz presevnosti (τ) v koeficient absorpcije svetlobe (k) takole:

−×−=100N

1InL1

kA

in

N = 100 - τ kjer je:

k = koeficient absorpcije svetlobe v m-1 LA = dejanska dolžina optine poti, ki jo navede proizvajalec merilnika, v m N = motnost v % τ = presevnost v %

Pretvorba se opravi, preden se zane kakršna koli nadaljnja obdelava podatkov. 7.3.2 Izraun povprene vrednosti dimljenja po Besselu Prava mejna frekvenca filtra fc je tista, ki povzroi predpisani odzivni as filtra rF. Ko je ta

frekvenca z iterativnim procesom iz toke 7.1.1 doloena, se izraunata ustrezni konstanti Besselovega algoritma E in K. Besselov algoritem se nato uporabi za doloanje krivulje trenutnega dimljenja (vrednost k), kot je opisano v toki 7.1.2:

Yi = Yi-1 + E x (Si + 2 x Si-1 + Si-2 – 4 x Yi-2) + K x (Yi-1 – Yi-2) Besselov algoritem je po svoji naravi povraten (rekurziven). Tako za zaetek potrebuje

nekaj vhodnih vrednosti Si-1 in Si-2 ter zaetnih izstopnih vrednosti Yi-1 in Yi-2. Za te vrednosti se lahko predpostavi, da so 0.

Za vsako obremenitev pri vseh treh skupinah vrtilnih frekvenc A, B in C se za vsako

krivuljo dimljenja iz posameznih vrednosti Yi izbere najveja eno-sekundna vrednost Ymax.

7.3.3 Konni rezultat Od vsakega preskusnega cikla se izraunajo srednje vrednosti dimljenja (SV), in sicer za preskusno vrtilno frekvenco A:

TSV 141-01 95

SVA = (Ymax1,A + Ymax2,A + Ymax3, A)/3 za preskusno vrtilno frekvenco B:

SVB = (Ymax1,B + Ymax2,B + Ymax3, B)/3 za preskusno vrtilno frekvenco C:

SVC = (Ymax1,C + Ymax2,C + Ymax3, C)/3 kjer je:

Ymax1, Ymax2, Ymax3 = najvišja povprena eno-sekundna vrednost dimljenja po Besselu za vsako od treh stopenj obremenitev

Konna vrednost se izrauna takole:

SV = (0,43 x SVA) + (0,56 x SVB) + (0,01 x SVC)

______ PRILOGA III - Dodatek 2

PRESKUSNI CIKEL ETC

1 POSTOPEK DOLOANJA KARAKTERISTINEGA DIAGRAMA MOTORJA 1.1 Doloanje karakteristinega diagrama obmoja vrtilnih frekvenc Za generiranje ETC (Evropskega cikla prehodnega stanja) na preskusni napravi je treba

motorju pred preskusnim ciklom doloiti karakteristino krivuljo: vrtilna frekvenca - navor. Najnižjo in najvišjo vrtilno frekvenco za doloanje karakteristinega diagrama se doloi takole:

Najnižja vrtilna frekvenca = vrtilna frekvenca prostega teka za doloitev karakteristinega diagrama

Najvišja vrtilna frekvenca = nhi x 1,02 ali, e je nižja, vrtilna frekvenca,

za doloitev karakteristinega diagrama pri kateri navor pri polni obremenitvi pade na nilo. 1.2 Izvajanje karakteristinega diagrama moi motorja Motor se ogreje pri najveji moi, da se parametri motorja stabilizirajo v skladu s

priporoilom proizvajalca in dobro inženirsko prakso. Ko je motor stabiliziran, se karakteristini diagram doloi takole:

a) motor se razbremeni in obratuje v prostem teku;

b) motor obratuje pri nastavitvi tlailke za vbrizgavanje goriva na polno obremenitev in pri najnižji vrtilni frekvenci za doloanje karakteristinega diagrama;

c) vrtilna frekvenca motorja se s povpreno hitrostjo 8 ± 1 min-1/s poveuje od najnižje do najvišje vrtilne frekvence za doloitev karakteristinega diagrama. S frekvenco vzorenja najmanj ene toke na sekundo se beležijo toke vrtilne frekvence motorja in navora.

1.3 Doloanje krivulje karakteristinega diagrama Vse podatkovne toke, zabeležene v toki 1.2, se povežejo s pomojo linearne

interpolacije med tokami. Nastala krivulja navora je krivulja karakteristinega diagrama

TSV 141-01 96

in se uporabi za pretvorbo normiranih vrednosti navora motornega cikla v dejanske vrednosti navora preskusnega cikla, kot je opisano v toki 2.

1.4 Alternativno doloanje karakteristinega diagrama e proizvajalec meni, da zgornje tehnike doloanja karakteristinega diagrama niso

varne ali da za doloen motor niso reprezentanne, se lahko uporabijo alternativne tehnike. Te alternativne tehnike morajo ustrezati namenu navedenih postopkov doloanja karakteristinega diagrama, in sicer doloanju najvejega možnega navora pri vseh vrtilnih frekvencah motorja, doseženih med preskusnimi cikli. Odstopanja od tehnik doloanja karakteristinega diagrama, opredeljenih v tej toki, iz varnostnih razlogov oziroma reprezentannosti, mora skupaj z utemeljitvijo uporabe alternativnih tehnik odobriti tehnina služba. V nobenem primeru pa se zvezno padajoe spreminjanje vrtilnih frekvenc ne sme uporabljati za motorje z regulatorjem ali tlano polnjene motorje s turbopuhalom na izpušne pline.

1.5 Ponovljeni preskusi Motorju ni treba doloati karakteristinega diagrama pred vsakim preskusnim ciklom.

Motorju se ponovno doloi karakteristini diagram pred preskusnim ciklom: - e je od zadnjega doloanja karakteristinega diagrama po strokovni oceni preteklo

nerazumno veliko asa ali - so bile na motorju izvedene fizine spremembe ali ponovna umerjanja, ki bi lahko

vplivale na zmogljivost motorja. 2 VZPOSTAVITEV REFERENNEGA PRESKUSNEGA CIKLA Preskusni cikel prehodnega stanja je opisan v Dodatku 3 k tej prilogi. Normirane

vrednosti za navor in vrtilno frekvenco je treba na naslednji nain spremeniti v dejanske vrednosti, rezultat pa je referenni cikel.

2.1 Dejanska vrtilna frekvenca Vrtilna frekvenca se destandardizira s pomojo naslednje enabe:

teku prostem v frekv. vrt. 100

teku) prostem v frekv. vrt. -frekv. vrt. (ref. frekv. vrt. % frekv. vrtlilna aDejansk +=

Referenna vrtilna frekvenca (nref) ustreza 100 % vrednostim vrtilne frekvence v

asovnem poteku delovanja dinamometra za motor iz Dodatka 3. Doloi se takole: nref = nlo + 96 % x (nhi – nlo) pri emer sta števili nhi in nlo bodisi opredeljeni v skladu s toko 2 Priloge I bodisi doloeni

v skladu s toko 1.1 Dodatka 1 k Prilogi III. 2.2 Dejanski navor Navor je standardiziran na najveji navor pri ustrezni vrtilni frekvenci. Vrednosti navora

referennega cikla je treba destandardizirati s pomojo krivulje karakteristinega diagrama, ki se doloi v skladu s toko 1.3, kot sledi:

100navor najvecji navora %

navor Dejanski×=

TSV 141-01 97

za ustrezno dejansko vrtilno frekvenco, doloeno v toki 2.1. Za namene referennega cikla naj negativne vrednosti navora tok delovanja motorja

("m") prevzamejo nenormirane vrednosti, ki se doloijo na enega od naslednjih nainov: - negativnih 40 % razpoložljivega pozitivnega navora na ustrezni toki vrtilne frekvence,

- doloanje karakteristinega diagrama negativnega navora, potrebnega za veanje vrtilne frekvence za doloanje karakteristinega diagrama motorja od najnižje do najvišje,

- doloanje negativnega navora, potrebnega za poganjanje motorja v prostem teku in pri referenni vrtilni frekvenci, ter linearna interpolacija med tema dvema tokama.

2.3 Primer postopka destandardizacije Kot primer se destandardizirajo naslednje preskusne toke: % vrtilne frekvence = 43 % navora = 82

e so dane naslednje vrednosti: referenna vrtilna frekvenca = 2200 min-1 vrtilna frekvenca v prostem teku = 600 min-1 je rezultat

1min1288600100

600) - (2200 43 frekvenca vrtilna dejanska −=+×=

Nm574100

70082 navor dejanski =×=

pri emer je najveji navor, razviden iz krivulje karakteristinega diagrama pri 1288 min-1,

700 Nm. 3 POTEK PRESKUSA ZA DOLOANJE EMISIJ Na zahtevo proizvajalca se lahko pred merilnim ciklom izvede navidezni preskus za

kondicioniranje motorja in izpušnega sistema. Motorji na zemeljski plin in utekoinjeni naftni plin se uteejo s pomojo preskusa ETC.

Motor naj tee najmanj dva cikla ETC in dokler izmerjena emisija CO v enem ciklu ETC ne preseže emisije CO, izmerjene v predhodnem ciklu, za najve 10 %.

3.1 Priprava filtrov za vzorenje (e pride v poštev) Najmanj eno uro pred preskusom se vsak filter vloži v delno pokrito petrijevko, kim je

zašitena pred prahom, in postavi v tehtalno komoro na stabilizacijo. Ob koncu stabilizacijskega obdobja se vsak filter stehta in zabeleži njegova tara teža. Filter se nato shrani v zaprto petrijevko ali zatesnjeno posodo za filtre, dokler ni potreben za preskušanje. Filter je treba uporabiti v osmih urah po odstranitvi iz tehtalne komore. Zabeleži se tara teža.

3.2 Namestitev merilne opreme Merila in sonde za vzorenje se namestijo v skladu z zahtevami. Zadnji (izstopni) del

izpušne cevi se prikljui na sistem redenja s celotnim tokom, e se ta uporablja 3.3 Zagon sistema za redenje in motorja

TSV 141-01 98

Sistem za redenje in motor se zaženeta in ogrevata, dokler se vse temperature in tlaki

ne stabilizirajo pri najveji moi skladno s priporoilom proizvajalca in z dobro inženirsko prakso.

3.4 Zagon sistema za vzorenje delcev (samo dizelski motorji) Sistem za vzorenje delcev se zažene in tee na obvodu. Koliina delcev v zraku za

redenje se lahko doloi tako, da se zrak za redenje spusti skozi filtre za delce. e se uporablja filtriran zrak za redenje, se lahko opravi ena meritev pred ali po preskusu. e zrak za redenje ni filtriran, se lahko opravijo meritve na zaetku in na koncu cikla, iz dobljenih vrednosti pa izrauna povpreje.

Sistem za redenje in motor se zaženeta in ogrevata, dokler se vse temperature in tlaki ne stabilizirajo pri najveji moi skladno s priporoilom proizvajalca in z dobro inženirsko prakso. e deluje sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov s periodino regeneracijo, med fazo ogrevanja ne sme priti do regeneracije.

3.5 Nastavitev sistema redenja s celotnim tokom Pretoki v sistemu redenja izpušnih plinov (s celotnim ali delnim tokom) se nastavijo

tako, da se preprei kondenziranje vode v sistemu in doseže najveja temperatura na dotoku v filter 325 K (52 °C) ali manj (glej toko 2.3.1, Priloge V, »DT«).

3.6 Preverjanje analizatorjev Analizatorji emisije se nastavijo na ni in na doloen razpon. e se uporabljajo vree za

vzorce, je treba iz njih odstraniti zrak. 3.7 Postopek zagona motorja Stabiliziran motor se zažene v skladu s proizvajalevim priporoilom za postopek zagona

v navodilu lastniku, in sicer z uporabo bodisi serijskega zaganjalnika bodisi dinamometra. Po izbiri se preskus lahko zane neposredno iz faze kondicioniranja brez zaustavitve motorja, ko je motor dosegel vrtilno frekvenco prostega teka.

3.8 Preskusni cikel 3.8.1 Zaporedje preskusov Zaporedje preskusov se zane, ko je motor dosegel vrtilno frekvenco prostega teka.

Preskus se izvede v skladu z referennim ciklom, kot je navedeno v toki 2 tega dodatka. Predvidene vodilne vrednosti za vrtilno frekvenco motorja in navor se doloijo pri vrtilni frekvenci najmanj 5 Hz (priporoljivo 10 Hz) ali ve. Izmerjeni podatki o vrtilni frekvenci motorja in navoru se med preskusnim ciklom beležijo najmanj enkrat na sekundo, signali pa se lahko elektronsko filtrirajo.

3.8.2 Meritev plinastih emisij 3.8.2.1 Sistem redenja s celotnim tokom

Hkrati z zagonom motorja oziroma zaporedja preskusov, e se cikel zane neposredno iz kondicioniranja, se zažene tudi merilna oprema, in sicer: - zaetek zbiranja oziroma analiziranja zraka za redenje, - zaetek zbiranja oziroma analiziranja razredenih izpušnih plinov, - zaetek merjenja koliine razredenih izpušnih plinov (sistem CVS) in predpisanih

temperatur ter tlakov,

TSV 141-01 99

- zaetek zapisovanja na dinamometru izmerjenih podatkov o vrtilni frekvenci in navoru.

V tunelu za redenje se HC in NOx neprekinjeno merita s frekvenco 2 Hz. Povprene koncentracije se doloijo z integriranjem signalov analizatorja skozi ves preskusni cikel. Odzivni as sistema ne sme biti daljši od 20 s in ga je treba uskladiti z nihanjem pretoka v sistemu CVS in z odstopanjem asa vzorenja oziroma preskusnega cikla. CO, CO2, NMHC in CH4 se doloijo z integriranjem ali analizo koncentracij, ki so se med ciklom nabrale v vrei za vzorce. Koncentracije plinastih onesnaževal v zraku za redenje se doloijo z integriranjem ali zbiranjem v vreo za ozadje. Vse ostale vrednosti se zapišejo na podlagi najmanj ene meritve na sekundo (1 Hz).

3.8.2.2 Merjenje nerazredenih izpušnih plinov

Hkrati z zagonom motorja oziroma zaporedja preskusov, e se cikel zane neposredno

iz kondicioniranja, se zažene tudi merilna oprema, in sicer: - zaetek analiziranja koncentracij onesnaževal v nerazredenih izpušnih plinih, - zaetek merjenja pretoka izpušnih plinov ali polnilnega zraka in pretoka goriva, - zaetek zapisovanja na dinamometru izmerjenih podatkov o vrtilni frekvenci in

navoru.

Za ovrednotenje plinastih emisij se koncentracije emisij (HC, CO in NOx) ter masni pretok izpušnh plinov zapišejo in shranijo v raunalniškem sistemu pri vsaj 2 Hz. Odzivni as sistema ne sme biti veji od 10 s. Za vse ostale podatke zadoša frekvenca zapisovanja vsaj 1 Hz. Pri analognih analizatorjih se zapiše odziv, kalibracijske podatke pa je med ovrednotenjem podatkov mogoe uporabiti on-line ali off-line. Za izraun masne emisije plinastih onesnaževal se krivulje zapisanih koncentracij in krivulje masnega pretoka izpušnih plinov asovno uskladijo s transformacijskim asom, kakor je opredeljen v toki 2 Priloge I. Zato se odzivni as vsakega analizatorja plinastih emisij in sistema masnega pretoka izpušnih plinov doloi v skladu z dolobami toke 4.2.1 in toke 1.5 Dodatka 5 k tej prilogi in zapiše.

3.8.3 Vzorenje delcev (e pride v poštev) 3.8.3.1 Sistem redenja s celotnim tokom

Hkrati z zagonom motorja oziroma zaporedja preskusov, e se cikel zane neposredno iz kondicioniranja, se sistem za vzorenje delcev preklopi z obvoda na zbiranje delcev.

e se ne uporablja kompenzacija pretoka, je treba rpalko(e) za vzorenje naravnati tako, da je stopnja pretoka skozi sondo za vzorenje delcev ali cev za prenos vzorca stalno v obmoju ± 5 % nastavljene stopnje pretoka. e se uporablja kompenzacija pretoka (tj. sorazmerno krmiljenje pretoka vzorcev), mora biti dokazano, da se razmerje med pretokom v glavnem tunelu in pretokom vzorca delcev ne spreminja za ve kot 5 % nastavljene vrednosti (razen v prvih 10 sekundah vzorenja).

Opomba: Pri delovanju z dvojnim redenjem je pretok vzorcev dejanska razlika med stopnjo pretoka skozi filtre za vzorenje in stopnjo pretoka sekundarnega zraka za redenje.

Povprena temperatura in tlak na vstopu v plinomer(e) oziroma v merilnik za merjenje pretoka se zapišeta. e nastavljenega pretoka ni mogoe ohranjati skozi celoten cikel (v obmoju 5 %) zaradi prevelike obremenitve filtra z delci, se preskus razveljavi. Preskus se ponovi pri manjšem pretoku in/ali vejem premeru filtra.

3.8.3.2 Sistem redenja z delnim tokom

TSV 141-01 100

Hkrati z zagonom motorja oziroma zaporedja preskusov, e se cikel zane neposredno iz kondicioniranja, se sistem za vzorenje delcev preklopi z obvoda na zbiranje delcev.

Pri krmiljenju sistema redenja z delnim tokom se zahteva hiter odziv sistema. Transformacijski as za sistem se doloi s postopkom iz toke 3.3 Dodatka 5 k Prilogi III. e je seštevek transformacijskih asov merilnega sistema pretoka izpušnih plinov (glej toko 4.2.1) in sistema redenja z delnim tokom manj kot 0,3 sekunde, se lahko uporabi on-line krmiljenje. e transformacijski as presega 0,3 sekunde, je treba uporabiti vnaprej doloeno krmiljenje (look ahead control), ki temelji na vnaprej zapisanem poteku preskusa. V tem primeru mora biti as vzpona 1 s, skupen as zamika pa 10 s.

Skupen odziv sistema se izvede tako, da se zagotovi reprezentativen vzorec delcev, qmp,i, ki je sorazmeren z masnim pretokom izpušnih plinov. Za doloitev sorazmernosti se uporabi regresivna analiza qmp,i proti qmew,i pri frekvenci pridobivanja podatkov najmanj 1 Hz, izpolnjeni pa morajo biti naslednji kriteriji: - korelacijski koeficient R2 linearne regresije med qmp,i in qmew,i ne sme biti manj kot

0,95, - standardni pogrešek ocene qmp,i za qmew,i ne sme presei 5 % najveje vrednoti qmp, - qmp odsek na regresijski premici ne sme presei ± 2 % najveje vrednosti qmp.

Po izbiri je mogoe izvesti tudi predpreskus, in iz tega predpreskusa pridobljeni signal masnega pretoka izpušnih plinov se lahko uporabi za krmiljenje pretoka vzorcev v sistem delcev (look ahead control). Takšen postopek se zahteva, e je transformacijski as sistema delcev, t50,P, ali transformacijski as signala masnega pretoka izpušnih plinov, t50,F, ali oba > 0.3 s. Pravilno krmiljenje sistema redenja z delnim tokom se doseže, e se s predpreskusom ugotovljen asovni potek qmew,pre, ki krmili qmp, premakne za as t50,P + t50,F.

Za ugotovitev korelacije med qmp,i in qmew,i se uporabijo podatki iz dejanskega preskusa, kjer se qmew,i asovno premakne za t50,F glede na qmp,i (brez upoštevanja t50,P pri asovnem premiku). To pomeni, da je asovni premik med qmew in qmp enak razliki njunih transformacijskih asov, ki so bili doloeni v toki 3.3 Dodatka 5 k Prilogi III.

3.8.4 Nehotena zaustavitev motorja

e se motor kadarkoli med preskusnim ciklom sam zaustavi, ga je treba kondicionirati in ponovno zagnati, preskus pa ponoviti. e pride na katerikoli predpisani preskusni opremi med preskusnim ciklom do okvare, se preskus razveljavi.

3.8.5 Postopki po preskusu

Ob zakljuku preskusa se ustavi merjenje pretoka razredenih ali nerazredenih izpušnih plinov, pretok plinov v zbiralne vree in rpalka za vzorenje delcev. Pri integracijskem analiznem sistemu se vzorenje nadaljuje, dokler ne poteejo odzivni asi sistema.

e se uporabljajo zbiralne vree, je treba njihove koncentracije im prej analizirati, najpozneje pa v 20 minutah po koncu preskusnega cikla.

Po preskusu emisije se za ponovno preverjanje analizatorjev uporabi nielni plin in enak kalibrirni plin. Preskus šteje kot sprejemljiv, e je razlika med rezultati predhodnega preskusa in naknadnega preskusa manjša od 2 % vrednosti kalibrirnega plina.

3.9 Overjanje poteka preskusa 3.9.1 Zamik podatkov

Da bi imbolj zmanjšali efekt popaenja zaradi zakasnitve med izmerjenimi in referennimi vrednostmi cikla, se lahko celotno zaporedje izmerjenih signalov o vrtilni frekvenci in navoru motorja asovno premakne naprej ali nazaj glede na referenno

TSV 141-01 101

zaporedje vrtilnih frekvenc in navora. e so izmerjeni signali zamaknjeni, se morata za enak obseg v isto smer zamakniti tudi vrtilna frekvenca in navor.

3.9.2 Izraun dela v ciklu

Dejansko delo cikla Wact (kWh) se izrauna s pomojo posameznih parov zapisanih izmerjenih podatkov o vrtilni frekvenci in navoru. To se naredi vsaki, ko je prišlo do zamika izmerjenih podatkov, e je ta možnost izbrana. Dejansko delo cikla Wact se uporablja za primerjavo z referennim delom cikla Wref in za izraun emisij, specifinih za zavoro (glej toki 4.4 in 5.2). Ista metodologija se uporabi za integriranje referenne in dejanske moi motorja. e je treba doloiti vrednost med sosednjimi referennimi oziroma sosednjimi izmerjenimi vrednostmi, se uporabi linearna interpolacija.

Pri integriranju referennega in dejanskega dela cikla se vse negativne vrednosti navora postavijo na ni in vkljuijo. e se izvaja integracija pri frekvenci, ki je nižja od 5 Hz, in e se med danim asom vrednost navora spremeni iz pozitivne v negativno ali iz negativne v pozitivno, se izrauna negativni delež in postavi na ni. Pozitivni delež se vkljui v integrirano vrednost.

Wact sme odstopati od Wref do – 15 % in + 5 %.

3.9.3 Validacijska statistika preskusnega cikla

Za vrtilno frekvenco, navor in mo se opravi linearna regresija izmerjenih vrednosti glede na referenne vrednosti. To se naredi vsaki, ko je prišlo do zamika izmerjenih podatkov, e je ta možnost izbrana. Uporabi se metoda najmanjših kvadratov, s tem da ima najustreznejša enaba naslednjo obliko:

y = mx + b

kjer je: y = izmerjena (dejanska) vrednost vrtilne frekvence (min–1), navora (Nm) ali moi (kW) m = naklon regresijske premice x = referenna vrednost vrtilne frekvence (min–1), navora (Nm) ali moi (kW) b = odsek regresijske krivulje na osi y

Za vsako regresijsko premico se izraunata standardni pogrešek (standard error - SE) ocene y na x in koeficient doloanja (r2).

Priporoa se, da se ta analiza opravi pri 1 Hz. Vse negativne referenne vrednosti navora in pripadajoe izmerjene vrednosti se iz izrauna vrednosti navora in statistike validacije moi izbrišejo. Da preskus šteje kot veljaven, morajo biti izpolnjeni kriteriji iz tabele 7.

Tabela 7

Dovoljena odstopanja regresijske krivulje

Vrtilna frekvenca Navor Mo

Standardni pogrešek ocene (SE) Y na X

najve 100 min-1

najve 13% (15%)(*) najvejega navora motorja iz karakteristinega diagrama moi

najve 8% (15%) najveje moi motorja iz karakteristinega diagrama moi

naklon regresijske premice, m 0,95 do 1,03 0,83 – 1,03 0,89 – 1,03

(0,83 – 1,03) (*)

koeficient doloanja, r2 min. 0,9700 (min. 0,9500) (*)

min. 0,8800 (min. 0,7500) (*)

min. 0,9100 (min. 0,7500) (*)

Y odsek regresijske premice, b ± 50 min-1

± 20 Nm ali ± 2% (± 20 Nm ali ± 3%) (*) najvejega navora, tisto, kar je veje

± 4 kW ali ± 2% (± 4 kW ali ± 3%) (*) najveje moi, tisto, kar je veje

TSV 141-01 102

(*) Do 1. oktobra 2005 se pri homologacijskih preskusih motorjev na plinasto gorivo lahko uporabljajo vrednosti v oklepajih. (Komisija bo v poroilu o razvoju tehnologije plinskih motorjev potrdila ali spremenila tolerance regresijske premice, navedene za plinske motorje, navedene v tabeli.)

Brisanje tok iz regresijskih analiz je dovoljeno, e je to navedeno v Tabeli 8.

TSV 141-01 103

Tabela 8

Dopustno brisanje tok iz regresijske analize

Pogoji Toke, ki se brišejo Polna obremenitev in izmerjeni navor < 95 % referennega navora

navor in/ali mo

Polna obremenitev in izmerjena vrtilna frekvenca < 95 % referenne vrtilne frekvence

vrtilna frekvenca in/ali mo

Brez obremenitve, brez toke prostega teka in izmerjeni navor > referennega navora

navor in/ali mo

Brez obremenitve, izmerjena vrtilna frekvenca vrtilni frekvenci prostega teka + 50 min-1 in izmerjeni navor = navor po opredelitvi proizvajalca / izmerjeni navor prostega teka ± 2 % najvejega navora

vrtilna frekvenca in/ali mo

Brez obremenitve, izmerjena vrtilna frekvenca vrtilni frekvenci prostega teka + 50 min-1 in izmerjeni navor > 105 % referennega navora

navor in/ali mo

Brez obremenitve, izmerjena vrtilna frekvenca > 105 % referenne vrtilne frekvence

vrtilna frekvenca in/ali mo

4 IZRAUN PRETOKA IZPUŠNIH PLINOV 4.1 Doloanje pretoka razredenih izpušnih plinov

Skupni pretok razredenih izpušnih plinov v ciklu (kg/preskus) se izrauna iz merilnih vrednosti skozi ves cikel in iz ustreznih kalibracijskih podatkov naprave za merjenje pretoka (V0 za PDP, KV za CFV, Cd za SSV), kakor je doloeno v toki 2 Dodatka 5 k Prilogi III). Naslednje formule se uporabijo, e se temperatura razredenih izpušnih plinov s pomojo izmenjevalnika toplote ohranja konstantna skozi ves cikel (± 6 K za PDP-CVS, ± 11 K za CFV-CVS ali ± 11 K za SSV-CVS), glej toko 2.3 Priloge V).

Za sistem PDP-CVS:

med = 1,293 × V0 × NP × (pb – p1) × 273 / (101,3 × T)

kjer je: V0 = prostorninski pretok v sistemu PDP na en vrtljaj pri preskusnih pogojih, v m3/vrt NP = skupno število vrtljajev rpalke na preskus pb = atmosferski tlak v preskusni napravi, v kPa p1 = podtlak pri vstopu v rpalko, v kPa T = povprena temperatura razredenih izpušnih plinov pri vstopu v rpalko skozi ves

cikel, v K

Za sistem CFV-CVS:

med = 1,293 × t × Kv × pP / T0,5

kjer je: t = as cikla, s Kv = kalibracijski koeficient venturijeve cevi s kritinim pretokom za standardne pogoje pP = absolutni tlak pri vstopu v venturijevo cev, kPa T = absolutna temperatura pri vstopu v venturijevo cev, K

Za sistem SSV-CVS:

TSV 141-01 104

med = 1,293 × QSSV

kjer je:

( )

−×−= 4286,1

p4D

7143,1p

4286,1pPd

20SSV rr1

1rr

T1

pCdAQ

kjer je:

A0 = faktor, ki združuje konstante in pretvornike enot

2

21

3

mm1

kPaK

minm

= 0,006111 v enotah SI za:

d = premer grla SSV, m Cd = koeficient odvajanja v SSV pP = absolutni tlak pri vstopu v venturijevo cev, kPa T = temperatura pri vstopu v venturijevo cev, K

rP = razmerje absolutnega statinega tlaka med grlom in vstopom v SSV =APP

1−

rD = razmerje med premerom grla SSV “d”, in notranjim premerom vstopne cevi =Dd

e se uporabi sistem s kompenzacijo pretoka (tj. brez izmenjevalnika toplote), se skozi ves cikel izraunavajo in integrirajo trenutne emisije mase. V takem primeru se trenutna masa razredenih izpušnih plinov izrauna takole:

Za sistem PDP-CVS:

med,i = 1,293 × V0 × NP,i × (pb – p1) × 273 / (101,3 × T)

kjer je: NP,i = skupno število obratov rpalke na asovni interval

Za sistem CFV-CVS:

med,i = 1,293 × ti × KV × pp / T

0,5

kjer je: ti = asovni interval, s

Za sistem SSV-CVS:

med = 1,293 × QSSV × ti

kjer je: ti = asovni interval, s

Izraun v realnem asu se zane ali z ustrezno vrednostjo za Cd, na primer 0,98, ali ustrezno vrednostjo Qssv. e se izraun zane s Qssv, se za ovrednotenje Re uporabi zaetna vrednost Qssv.

Pri vseh preskusih emisij mora biti Reynoldsovo število na grlu SSV v obmoju Reynoldsovih števil, ki se uporabljajo za izpeljavo kalibracijske krivulje, izpeljane v toki 2.4 Dodatka 5 k tej prilogi.

TSV 141-01 105

4.2 Doloanje masnega pretoka nerazredenih izpušnih plinov

Za izraun emisij v nerazredenih izpušnih plinih in za krmiljenje sistema redenja z delnim tokom mora biti znan masni pretok izpušnih plinov. Za doloanje masnega pretoka izpušnih plinov se lahko uporabi katera koli od metod, opisanih v tokah od 4.2.2 do 4.2.5.

4.2.1 Odzivni as

Za izraun emisij mora biti odzivni as katere koli spodaj opisane metode enak ali manjši odzivnemu asu, ki se zahteva za analizator, kakor je opredeljeno v toki 1.5 Dodatka 5 k tej prilogi. Za nadzor sistema redenja z delnim tokom se zahteva hitrejši odzivni as. Za sistem redenja z on-line krmiljenjem se zahteva odzivni as 0,3 sekunde. Za sisteme redenja z delnim tokom z vnaprej doloenim krmiljenjem (look ahead control), ki temelji na vnaprej zapisanem poteku preskusa, se zahteva odzivni as sistema merjenja pretoka izpušnih plinov 5 sekund s asom vzpona 1 sekundo. Odzivni as sistema doloi proizvajalec opreme. Zahteve za skupni odzivni as za merjenje pretoka izpušnih plinov in krmiljenje sistema redenja z delnim tokom so navedene v toki 3.8.3.2.

4.2.2 Metoda neposrednega merjenja

Neposredno merjenje trenutnega pretoka izpušnih plinov je mogoe izvesti s sistemi, kot so: - naprave za razlike tlakov, kot so pretone šobe, - ultrazvoni merilnik pretoka, - vortex merilnik pretoka.

Sprejeti je treba ukrepe, da se prepreijo napake pri merjenju, ki vplivajo na napake pri emisijskih vrednostih. Takšni ukrepi so, med drugim, skrbna namestitev naprave v izpušni sistem motorja v skladu z navodili proizvajalca in dobro inženirsko prakso. Namestitev naprave zlasti ne sme vplivati na zmogljivost motorja in na emisije.

Tonost doloanja pretoka izpušnih plinov mora biti ± 2,5 % oditka ali ± 1,5 % najveje vrednosti motorja, kar je veje.

4.2.3 Metoda merjenja zraka in goriva

To vkljuuje merjenje pretoka zraka in pretoka goriva. Uporabljajo se merilniki pretoka zraka in merilniki pretoka goriva, ki izpolnjujejo zahteve za tonost merjenja skupnega pretoka izpušnih plinov iz toke 4.2.2. Izraun pretoka izpušnih plinov je naslednji:

qmew = qmaw + qmf 4.2.4 Metoda merjenja s sledilnim plinom

To vkljuuje merjenje koncentracije sledilnega plina v izpušnih plinih. Znana koliina inertnega plina (npr. isti helij) se vbrizga v pretok izpušnih plinov kot sledilni plin. Plin se pomeša in razredi z izpušnimi plini, vendar ne sme reagirati v izpušni cevi. Koncentracija plina se nato meri v vzorcu izpušnih plinov.

Da se zagotovi popolno mešanje sledilnega plina, je treba sondo za vzorenje izpušnih plinov namestiti vsaj 1 m ali za 30 kratni premer izpušne cevi, kar je veje, nižje od mesta, kjer se vbrizga sledilni plin. Sondo za vzorenje je mogoe namestiti bližje mestu, kjer je bil vbrizgan sledilni plin, e se s primerjavo koncentracije sledilnega plina in referenne koncentracije, ko se sledilni plin vbrizga pred motorjem, dokaže popolno mešanje sledilnega plina.

TSV 141-01 106

Pretok sledilnega plina se nastavi tako, da je koncentracija sledilnega plina, ko je motor v prostem teku, po mešanju nižja od obsega skale analizatorja sledilnega plina.

Izraun pretoka izpušnih plinov je naslednji:

( )ai,mix

evti,mew cc60

qq

−××=

kjer je: qmew,i = trenutni masni pretok izpušnih plinov, v kg/s qvt = pretok sledilnega plina, v cm3/min cmix.i = trenutna koncentracija sledilnega plina po mešanju, v ppm e = gostota izpušnih plinov, v kg/m3 (glej tabelo 3) ca = koncentracija sledilnega plina v ozadju v polnilnem zraku, v ppm e je koncentracija sledilnega plina v ozadju manj kot 1 % koncentracije po mešanju (cmix,i) pri najvejem toku izpušnih plinov, je koncentracijo v ozadju mogoe zanemariti. Celoten sistem mora izpolnjevati zahteve po tonosti za pretok izpušnih plinov ter mora biti kalibriran v skladu s toko 1.7 Dodatka 5 k tej prilogi.

4.2.5 Metoda merjenja zranega pretoka in razmerja zrak-gorivo

Ta metoda vkljuuje izraun mase izpušnih plinov iz zranega pretoka in razmerja zrak-gorivo. Izraun trenutnega masnega pretoka izpušnih plinov je naslednji:

×+×=

isti,mawi,mew F/A

11qq

kjer je:

065,320067,149994,1500794,1011,12

2

4

0,138F/A st ×+×+×+×+×

+−+×=

( )

( )4HC

4COCO

4COCO

CO

4CO

CO

4CO

4HC

4CO

i

10c10cc2

4

764,4

10cc2

2

c5,310c

1

c5,310c2

1

4

10c210c

100

2

2

2

2

−−

−−

−

−−

×+×+×

+−+×

×+×

−−

××+

×××−

×+

×−×−×

=

kjer je: A/Fst = stehiometrino razmerje zrak-gorivo, kg/kg = razmerje presežnega zraka

2COc = koncentracija suhega CO2, %

cCO = koncentracija suhega CO, ppm cHC = koncentracija HC, ppm Opomba: je lahko 1 za goriva, ki vsebujejo ogljik in 0 za vodikova goriva. Merilnik pretoka zraka mora izpolnjevati zahteve o tonosti iz toke 2.2 Dodatka 4 k tej prilogi, uporabljeni analizator CO2 mora biti skladen z zahtevami iz toke 3.3.2 Dodatka 4

TSV 141-01 107

k tej prilogi, celoten sistem pa mora izpolnjevati zahteve o tonosti za pretok izpušnih plinov. Po izbiri je za merjenje razmerja presežnega zraka mogoe uporabiti opremo za merjenje razmerja zrak-gorivo, kot je cirkonijev senzor, ki je skladen z zahtevami iz toke 3.3.6 Dodatka 4 k tej prilogi.

5 IZRAUN PLINASTIH EMISIJ 5.1 Ovrednotenje podatkov

Plinaste emisije v razredenih izpušnih plinih se ovrednotijo tako, da se v skladu s toko 3.8.2.1 zapišejo koncentracije emisij (HC, CO in NOx) in masni pretok razredenih izpušnih plinov ter shranijo v raunalniškem sistemu. Pri analognih analizatorjih se zapiše odzivni as, podatke o kalibraciji pa je mogoe uporabiti na on-line ali off-line med ovrednotenjem podatkov.

Plinaste emisije v nerazredenih izpušnih plinih se ovrednotijo tako, da se v skladu s

toko 3.8.2.2 zapišejo koncentracije emisij (HC, CO in NOx) in masni pretok nerazredenih izpušnih plinov ter shranijo v raunalniškem sistemu. Pri analognih analizatorjih se zapiše odzivni as, kalibracijske podatke pa je mogoe uporabiti on line ali off line med ovrednotenjem podatkov.

5.2 Korekcija iz suhega v vlažno stanje

e se koncentracija meri na suhi osnovi, se po naslednji formuli pretvori na vlažno osnovo. Pri stalnem merjenju se ta pretvorba izvede za vsak trenutni merilni rezultat pred kakršnimi koli nadaljnjimi izrauni.

cwet = kW × cdry

Uporabljajo se enabe iz toke 5.2 Dodatka 1 k tej prilogi. 5.3 Korekcija NOx za vlažnost in temperaturo

Ker je emisija NOx odvisna od pogojev okoliškega zraka, se koncentracija NOx korigira na temperaturo in vlažnost okoliškega zraka s pomojo faktorjev, podanih v toki 5.3 Dodatka 1 k tej prilogi. Faktorji veljajo v obmoju od 0 do 25 g/kg suhega zraka.

5.4 Izraun masnih pretokov emisij

Masa emisije v ciklu (g/preskus) se izrauna na naslednji nain, odvisno od uporabljene metode merjenja. e koncentracija ni že izmerjena na vlažni osnovi, se v skladu s toko 5.2 Dodatka 1 k tej prilogi pretvori na vlažno osnovo. Uporabijo se ustrezne vrednosti za ugas, ki so podane v tabeli 6 Dodatka 1 k tej prilogi za izbrane komponente, ki temeljijo na lastnostih idealnih plinov in gorivih, pomembnih za to tehnino specifikacijo. (a) za nerazredene izpušne pline:

f1

qcum i,mew

ni

1ii,gasgasgas ×××=

=

=

kjer je: ugas = razmerje gostot sestavine izpušnih plinov in izpušnih plinov iz tabele 6 cgas,i = trenutna koncentracija ustrezne sestavine v nerazredenih izpušnih plinih, v

ppm qmew,i = trenutni masni pretok izpušnih plinov, v kg/s f = hitrost vzorenja podatkov, v Hz

TSV 141-01 108

n = število meritev

(b) za razredene izpušne pline brez kompenzacije pretoka:

mgas = ugas × cgas × med kjer je: ugas = razmerje gostot sestavine izpušnih plinov in zraka iz tabele 6 cgas = povprena koncentracija ustrezne sestavine, korigirana glede na ozadje, v ppm med = skupna masa razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel, v kg

(c) za razredene izpušne pline s kompenzacijo pretoka:

×

−××−

×××= =

=gasded

ni

1ii,mdewi,egasgas u

D1

1cmf1

qcum

kjer je: ce,i = trenutna koncentracija ustrezne sestavine, merjene v razredenih izpušnih

plinih, ppm cd = koncentracija ustrezne sestavine, merjene v zraku za redenje, ppm qmdew,i = trenutni masni pretok razredenih izpušnih plinov, kg/s med = skupna masa razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel, kg ugas = razmerje gostot sestavine izpušnih plinov in zraka iz tabele 6 D = faktor redenja (glej toko 5.4.1)

Po potrebi se koncentraciji NMHC in CH4 izraunata po eni od metod iz toke 3.3.4 Dodatka 4 k tej prilogi takole: (a) Metoda GC (samo sistem redenja s celotnim tokom):

4CHHCNMHC ccc −= (b) Metoda NMC

( )ME

)Cutter/w(HCMoCutter/w(HCNMHC EE

cE1cc

−−−×

=

( )

ME

E)oCutter/w(HC)Cutter/w(HCCH EE

E1ccc

4 −−×−

=

kjer je: cHC(w/Cutter) = koncentracija HC, e vzorni plin tee skozi NMC cHC(w/oCutter) = koncentracija HC, e tee vzorni plin mimo NMC

5.4.1 Doloanje koncentracij, korigiranih glede na ozadje (samo sistem redenja s celotnim

tokom)

Neto koncentracije plinastih onesnaževal dobimo tako, da od izmerjenih koncentracij odštejemo povpreno koncentracijo onesnaževala iz ozadja, v zraku za redenje. Povprene vrednosti koncentracij ozadja lahko doloimo z metodo vre za vzorce ali z neprekinjenim merjenjem z integriranjem. Uporabi se naslednja enaba.

−×−=D1

1ccc de

TSV 141-01 109

kjer je: ce = koncentracija doloenega onesnaževala, izmerjena v razredenih izpušnih plinih, v

ppm cd = koncentracija doloenega onesnaževala, izmerjena v zraku za redenje, v ppm D = faktor redenja Faktor redenja se izrauna takole: (a) za dizelske motorje in motorje na utekoinjeni naftni plin

( ) 4COHCCO

s

10CccF

D2

−×++=

(b) za plinske motorje, ki za gorivo uporabljajo NG

( ) 4CONMHCCO

s

10cccF

D2

−×++=

kjer je:

2COc = koncentracija CO2 v razredenih izpušnih plinih, % vol

cHC = koncentracija HC v razredenih izpušnih plinih, ppm C1 cNMHC = koncentracija NMHC v razredenih izpušnih plinih, ppm C1 cCO = koncentracija CO v razredenih izpušnih plinih, ppm Fs = stehiometrini faktor Koncentracije, izmerjene na suhi osnovi, se skladno s toko 5.2 Dodatka 1 k tej prilogi pretvorijo na vlažno osnovo. Stehiometrini faktor se izrauna takole:

−+×++×=

2

4

176,32

1

1100Fs

kjer je: , sta molarni razmerji, ki se nanašata na gorivo CHO e sestava goriva ni znana, se lahko alternativno uporabijo naslednji stehiometrini faktorji: FS (dizel) = 13,4 FS (LPG) = 11,6 FS (NG) = 9,5

5.5 Izraun specifinih emisij Emisije (g/kWh) se izraunajo takole: (a) vse sestavine, razen NOx:

act

gasgas W

mM =

(b) NOx:

TSV 141-01 110

act

hgasgas W

kmM ×=

kjer je: Wact = dejansko delo cikla, kakor je doloeno v toki 3.9.2.

5.5.1 V primeru sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov s periodino regeneracijo se emisije utežijo takole:

2n1nM2nM1n

M 2n,gas1n,gasgas +

×+×=

kjer je: n1 = število preskusov ETC med dvema regeneracijama, n2 = število ETC preskusov med regeneracijo (najmanj en preskus ETC), Mgas,n2 = emisije med regeneracijo, Mgas,n1 = emisije po regeneraciji.

6 IZRAUN EMISIJE DELCEV (e pride v poštev) 6.1 Ovrednotenje podatkov

Filter za delce se vrne v tehtalno komoro najpozneje eno uro po zakljuku preskusa. Kondicionira se v delno pokriti petrijevki, ki je zašitena pred prahom, vsaj eno uro, vendar ne ve kot 80 ur, nato pa stehta. Zapiše se bruto teža filtrov, tara teža pa se odšteje, rezultat esar je masa delcev mf. Za ovrednotenje koncentracije delcev se zapiše skupni masni pretok vzorca (msep) skozi filtre v preskusnem ciklu. e je treba uporabiti korekcijo zaradi ozadja, se zapišeta masa zraka za redenje (md), preteenega skozi filter in masa delcev (mf,d).

6.2 Izraun masnega pretoka 6.2.1 Sistem redenja s celotnim tokom

Masa delcev (g/preskus) se izrauna na naslednji nain:

1000m

mm

m ed

sep

fPT ×=

kjer je: mf = masa delcev, vzorenih skozi ves cikel, mg msep = masa razredenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev, kg med = masa razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel, kg

e se uporablja sistem dvojnega redenja, je treba maso sekundarnega zraka redenja odšteti od skupne mase dvojno redenih izpušnih plinov, vzorenih skozi filtre za delce.

msep = mset – mssd

kjer je: mset = masa dvojno redenih izpušnih plinov skozi filter za delce, kg mssd = masa sekundarnega zraka za redenje, kg

TSV 141-01 111

e je raven delcev v zraku za redenje (ozadje) doloena v skladu s toko 3.4, se lahko masa delcev korigira glede na ozadje. V tem primeru se masa delcev (g/preskus) izrauna na naslednji nain:

1000m

D1

1mm

mm

m ed

d

d,f

sep

fPT ×

−×−=

kjer je: mPT, msep, med = glej zgoraj md = masa primarnega zraka za redenje, vzorenega z napravo za vzorenje delcev

iz ozadja, kg mf,d = masa zbranih delcev iz ozadja primarnega zraka za redenje, mg D = faktor redenja, kakor je opredeljen v toki 5.4.1.

6.2.2 Sistem redenja z delnim tokom

Masa delcev (g/preskus) se izrauna po eni od naslednjih metod: (a)

1000m

mm

m edf

sep

fPT ×=

kjer je: mf = masa delcev, vzorenih skozi ves cikel, mg msep = masa razredenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev, kg medf = masa ekvivalenta razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel, kg Skupna masa ekvivalenta razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel se doloi takole:

f1

qmni

1ii,medfedf ×=

=

=

i,di,mewi,medf rqq ×=

( )i,mdwi,mdew

i,mdewi,d qq

qr

−=

kjer je: qmedf,i = trenutni ekvivalent masnega pretoka izpušnih plinov, kg/s qmew,i = trenutni masni pretok izpušnih plinov, v kg/s rd,i = trenutno razmerje redenja qmdew,i = trenutni masni pretok razredenih izpušnih plinov skozi tunel za redenje, kg/s qmdw,i = trenutni masni pretok zraka za redenje, kg/s f = hitrost vzorenja podatkov, Hz n = število meritev (b)

1000rm

ms

fPT ×

=

kjer je: mf = masa delcev, vzorenih skozi ves cikel, mg rs = povpreno razmerje vzorenja v preskusnem ciklu

TSV 141-01 112

kjer je:

sed

sep

ew

ses m

mmm

r ×=

kjer je: mse = masa vzorca v ciklu, kg mew = skupni masni pretok izpušnih plinov v ciklu, kg msep = masa razredenih izpušnih plinov, ki prehajajo skozi filtre za zbiranje delcev, kg msed = masa razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel, ki prehajajo skozi tunel za

redenje, kg Opomba: V primeru celotnega sistema naina vzorenja sta msep in msed identina.

6.3 Izraun specifine emisije

Emisija delcev (g/kWh) se izrauna takole:

act

PTPT W

mM =

kjer je: Wact = dejansko delo cikla, kakor je doloeno v toki 3.9.2, kWh.

6.3.1 V primeru sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov s periodino regeneracijo se

emisije utežijo takole:

2n1nPT2nPT1n

PT 2n1n

+×+×=

kjer je: n1 = število preskusov ETC med dvema regeneracijama n2 = število ETC med regeneracijo (minimalno en preskus ETC)

2nPT = emisije med regeneracjio

1nPT = emisije izven regeneracije.

________

TSV 141-01 113

PRILOGA III – Dodatek 3

TSV 141-01 114

TSV 141-01 115

TSV 141-01 116

TSV 141-01 117

TSV 141-01 118

TSV 141-01 119

TSV 141-01 120

as Norm. št. Norm. as Norm št. Norm. as Norm. št Norm. vrtljajev navor vrtljajev navor vrtljajev navor S % % s % % s % %

TSV 141-01 121

as Norm. št. Norm. as Norm. št. Norm. as Norm. št. Norm. vrtljajev navor vrtljajev navor vrtljajev navor S % % s % % s % %

'm' = motoring

TSV 141-01 122

Na Sliki 4 je grafino prikazan asovni potek preskusa ETC na dinamometru.

Slika 4

Diagram dinamometra - ETC

______

TSV 141-01 123

PRILOGA III - Dodatek 4

POSTOPKI MERJENJA IN VZORENJA

1 UVOD Plinaste sestavine, delci in dim, ki ga oddaja motor v preskušanju, se merijo z metodami,

opisanimi v Prilogi V. V ustreznih tokah Priloge V so opisani priporoljivi analitini sistemi za plinaste emisije (toka 1), priporoljivi sistemi za redenje in vzorenje delcev (toka 2) ter priporoljivi merilniki motnosti za merjenje dimljenja (toka 3).

Za ESC se plinaste komponente doloijo v nerazredenih izpušnih plinih. Po izbiri jih je mogoe doloati v razredenih izpušnih plinih, e se za doloanje delcev uporablja sistem redenja s celotnim tokom. Delci se doloajo s sistemom redenja z delnim ali s celotnim tokom.

Za ETC se lahko uporabijo naslednji sistemi: – sistem redenja CVS s celotnim tokom za doloanje plinastih emisij in emisij delcev

(dovoljeni so sistemi dvojnega redenja), ali – kombinacija merjenja nerazredenih izpušnih plinov za plinaste emisije in sistema

redenja z delnim tokom za emisije delcev, ali – kakršna koli kombinacija teh dveh metod (npr. merjenje nerazredenih izpušnih plinov

in merjenje delcev s celotnim tokom). 2 DINAMOMETER IN PRESKUSNA OPREMA Za preskušanje emisij motorjev na dinamometrih motorja se uporablja naslednja oprema. 2.1 Dinamometer motorja Za izvajanje preskusnih ciklov, opisanih v Dodatkih 1 in 2 k tej prilogi, se uporabi

dinamometer z ustreznimi lastnostmi. Sistem za merjenje vrtilne frekvence naj ima tonost ± 2 % zapisa. Sistem za merjenje navora naj ima tonost ± 3 % zapisa v obmoju > 20 % obsega skale in tonost ± 0,6 % obsega skale v obmoju ≤ 20 % obsega skale.

2.2 Drugi merilni instrumenti

Merilniki porabe goriva, porabe zraka, temperature hladilnega sredstva in maziva, tlaka izpušnih plinov in podtlaka v polnilnem zbiralniku, temperature izpušnih plinov, temperature vstopnega zraka, atmosferskega tlaka, vlažnosti in temperature goriva se uporabijo v skladu z zahtevami. Ti instrumenti morajo izpolnjevati zahteve iz tabele 9:

Tabela 9 Tonost merilnih instrumentov

Merilni instrument Tonost

Poraba goriva ± 2 % najveje vrednosti za motor Poraba zraka ± 2 % oditka ali 1 % najveje vrednosti za motor,

kar je veje Pretok izpušnih plinov ± 2,5 % oditka ali ±1,5 % najveje vrednosti za

motor, kar je veje Temperature ≤ 600 K (327 °C) ± 2 K absolutno Temperature > 600 K (327 °C) ± 1 % oditka

TSV 141-01 124

Atmosferski tlak ± 0,1 kPa absolutno Tlak izpušnih plinov ± 0,2 kPa absolutno Vstopni podtlak ± 0,05 kPa absolutno Drugi tlaki ± 0,1 kPa absolutno Relativna vlažnost ± 3 % absolutno Absolutna vlažnost ± 5 % oditka Pretok zraka za redenje ± 2 % oditka Pretok razredenih izpušnih plinov ± 2 % oditka

3 DOLOANJE PLINASTIH SESTAVIN 3.1 Splošne tehnine zahteve za analizator Analizator mora imeti ustrezno merilno obmoje za tonost, potrebno pri merjenju

koncentracij sestavin izpušnih plinov (toka 3.1.1). Priporoa se tako upravljanje analizatorjev, da znaša merjena koncentracija med 15 % in 100 % obsega skale.

e lahko sistemi za oditavanje (raunalniki, zapisovalniki podatkov) nudijo zadostno

tonost in loljivost pod 15 % obsega skale, so sprejemljive tudi meritve pod 15 % obsega skale. V takem primeru je treba opraviti dodatne kalibracije najmanj 4 enakomerno razporejenih tok, ki niso nielne, da se zagotovi tonost kalibracijskih krivulj v skladu s toko 1.6.4 Dodatka 5 k tej prilogi.

Elektromagnetna združljivost (EMC) opreme mora biti na taki ravni, da je možnost

dodatnih napak im manjša. 3.1.1 Tonost

Odstopanje analizatorja od nominalne kalibracijske toke ne sme biti veje kot ± 2 % oditka v celotnem obsegu merjenja, razen nile, oziroma ± 0,3 % obsega skale, kar je veje. Tonost se doloi v skladu z zahtevami za kalibracijo, doloenimi v toki 1.6 Dodatka 5 k tej prilogi.

Opomba: Za to tehnino specifikacijo je tonost doloena kot odstopanje oditka analizatorja od nominalnih kalibracijskih vrednosti pri uporabi kalibracijskega plina (= prava vrednost).

3.1.2 Natannost

Natannost, je opredeljena kot 2,5-kratno standardno odstopanje 10 ponavljajoih se odzivov za dani kalibrirni plin, ki ne sme biti veje od ± 1 % koncentracije obsega skale za posamezno uporabljeno obmoje nad 155 ppm (ali ppmC) ali ± 2 % posameznega uporabljenega obmoja pod 155 ppm (ali ppmC).

3.1.3 Šum Medtemenski odziv analizatorja na nielni in kalibrirni plin v katerem koli 10-sekundnem

obdobju ne sme na nobenem uporabljenem obmoju presegati ± 2 % obsega skale. 3.1.4 Premik niliša Nielna vrednost je opredeljena kot srednji odziv, vkljuno s šumom, na nielni plin v

asovnem intervalu 30 sekund. Premik niliša v enournem obdobju pri najnižjem uporabljenem obmoju ne sme biti veji od 2 % obsega skale.

3.1.5 Premik razpona

TSV 141-01 125

Kalibracijski odziv za razpon je definiran kot srednji odziv, vkljuno s šumom, na kalibrirni

plin v 30-sekundnem asovnem intervalu. Premik kalibracijskega odziva v enournem obdobju mora biti pri najnižjem uporabljenem obmoju manjši od 2 % obsega skale.

3.1.6 as vzpona

as vzpona analizatorja, namešenega v sistemu za merjenje, ne sme biti veji od 3,5 s.

Opomba: Ovrednotenje samo odzivnega asa analizatorja ne da jasnega odgovora, ali je celoten sistem primeren za prehodno preskušanje. Prostornine in zlasti mrtve prostornine ne vplivajo samo na as prenosa od sonde do analizatorja, ampak tudi na as vzpona. Tudi asi prenosa znotraj analizatorja se opredelijo kot odzivni as analizatorja, tako kot pretvornik ali izloevalci vode znotraj analizatorjev NOx. Doloitev skupnega odzivnega asa sistema je opisana v toki 1.5 Dodatka 5 k tej prilogi.

3.2 Sušenje plinov Naprava za sušenje plinov, uporabljena po izbiri, mora v najmanjši možni meri vplivati na

koncentracijo merjenih plinov. Kemina sredstva za sušenje niso sprejemljiva za odstranjevanje vode iz vzorca.

3.3 Analizatorji V tokah od 3.3.1 do 3.3.4 so opisani merilni principi, ki naj se uporabljajo. Podroben

opis merilnih sistemov je podan v Prilogi V. Pline, ki se merijo, je treba analizirati z naslednjimi napravami. Pri nelinearnih analizatorjih je dovoljena uporaba vezja za linearizacijo.

3.3.1 Analiza ogljikovega monoksida (CO) Analizator ogljikovega monoksida mora biti nedisperzni infrardei absorpcijski analizator

(NDIR). 3.3.2 Analiza ogljikovega dioksida (CO2) Analizator ogljikovega dioksida mora biti nedisperzni infrardei absorpcijski analizator

(NDIR). 3.3.3 Analiza ogljikovodikov (HC) Analizator ogljikovodikov za dizelske motorje in motorje na utekoinjeni naftni plin mora

biti vrste HFID (Heated Flame Ionisation Detector – ogrevani plamensko ionizacijski detektor) za merjenje nezgorelih ogljikovodikov z ogrevanim detektorjem, ventili in cevmi itd. tako, da se lahko vzdržuje temperatura plinov pri 463 K ± 10 K (190 ± 10 °C). Za plinske motorje, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin, je lahko analizator ogljikovodikov vrste FID (Non heated Flame Ionisation Detector – neogrevani plamensko ionizacijski detektor), ki ni ogrevan, odvisno od uporabljenega postopka (glej toko 1.3 Priloge V).

3.3.4 Analiza ne-metanskih ogljikovodikov (NMHC) (samo za plinske motorje, ki za gorivo

uporabljajo NG) Ne-metanski ogljikovodiki se doloajo z eno od naslednjih metod: 3.3.4.1 Metoda s plinskim kromatografom (GC) Ne-metanske ogljikovodike se doloi tako, da se od ogljikovodikov, izmerjenih skladno s

toko 3.3.3, odšteje metan, analiziran s plinskim kromatografom (Gas Chromatograph – GC), kondicioniranim na 423 K (150 °C).

TSV 141-01 126

3.3.4.2 Metoda z izloevalnikom ne-metanov (NMC) Doloanje ne-metanske frakcije se izvaja z ogrevanim izloevalnikom ne-metanov (Non-

Methane Cutter – NMC), ki deluje podobno kot FID iz toke 3.3.3, z odštevanjem metana od ogljikovodikov.

3.3.5 Analiza dušikovih oksidov (NOx) Analizator dušikovih oksidov naj bo vrste CLD (ChemiLuminescent Detector -

kemiluminescenni detektor) ali HCLD (Heated ChemiLuminescent Detector - ogrevani kemiluminescenni detektor) s pretvornikom NO2/NO, e se meritev izvaja na suhi osnovi. e se meritev izvaja na vlažni osnovi, je treba uporabiti HCLD s pretvornikom, ki vzdržuje temperaturo nad 328 K (55 °C), pod pogojem, da je bil zadovoljivo opravljen preskus motee obutljivosti na vodno paro (glej toko 1.9.2.2 Dodatka 5 k Prilogi III).

3.3.6 Merjenje razmerja zrak / gorivo

Oprema za merjenje razmerja zrak / gorivo, ki se uporablja za doloanje pretoka izpušnih plinov, kakor je opredeljeno v toki 4.2.5 Dodatka 2 k tej prilogi, mora biti senzor s širokim obmojem razmerja zrak / gorivo ali lambda senzor na osnovi cirkonijevega dioksida. Senzor se namesti neposredno na izpušno cev, kjer je temperatura izpušnih plinov dovolj visoka, da se preprei kondenziranje vode. Tonost senzorja z vgrajeno elektroniko mora biti v okviru: ± 3 % oditka < 2 ± 5 % oditka 2 < 5 ± 10 % oditka 5

Za izpolnitev zgornjih zahtev, mora biti senzor kalibriran v skladu z navodili proizvajalca instrumenta.

3.4 Vzorenje plinastih emisij 3.4.1 Nerazredeni izpušni plini Sonde za vzorenje plinastih emisij se namestijo najmanj 0,5 m ali za trikratni premer

izpušne cevi – upošteva se veja vrednost – v smeri proti toku od izstopa iz izpušnega sistema, vendar dovolj blizu motorja, da je na sondi zagotovljena temperatura izpušnih plinov najmanj 343 K (70 °C).

e gre za vevaljni motor z razvejanim izpušnim kolektorjem, se mora vstop v sondo

nahajati dovolj dale v smeri toka, da je vzorec lahko reprezentativen za povpreno emisijo izpušnih plinov iz vseh valjev. Pri vevaljnih motorjih, ki imajo loene skupine kolektorjev, kot npr. pri V-motorju, se priporoa, da se kolektorji združijo višje od sonde za vzorenje. e to ni praktino izvedljivo, je dopustno odvzeti vzorec iz skupine z najvejo emisijo CO2. Uporabijo se lahko tudi druge metode, za katere je dokazano, da so enakovredne zgornjim. Za izraun emisije izpušnih plinov je treba uporabiti skupni masni pretok izpušnih plinov.

e je motor opremljen s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, se vzorec

izpušnih plinov vzame nižje v smeri toka od sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

3.4.2 Razredeni izpušni plini Izpušna cev med motorjem in sistemom redenja s celotnim tokom mora biti v skladu z

zahtevami toke 2.3.1 EP Priloge V.

TSV 141-01 127

Sonda(e) za vzorenje plinastih emisij se namesti(jo) v tunel za redenje v toki, kjer so zrak za redenje in izpušni plini dobro premešani, ter v neposredni bližini sonde za vzorenje delcev.

Vzorenje se ponavadi izvaja na dva naina:

- onesnaževala se vzorijo v vree za vzorce skozi ves cikel in merijo po zakljuku preskusa;

- onesnaževala se neprekinjeno vzorijo in integrirajo skozi ves cikel; ta metoda je obvezna pri vzorenju HC in NOx.

4 DOLOANJE DELCEV Za doloanje delcev je potreben sistem redenja. Redenje se lahko izvaja s sistemom

redenja z delnim tokom ali s sistemom dvojnega redenja s celotnim tokom. Pretona zmogljivost sistema redenja mora biti zadosti velika, da se v celoti odpravi kondenzacija vode v sistemih redenja in vzorenja. Temperatura razredenih izpušnih plinov neposredno pred filtri mora biti nižja od 325 K (52 °C)(*). Dovoljeno je uravnavanje vlažnosti zraka za redenje, preden vstopi v sistem redenja, še posebej je razvlaževanje koristno pri visoki vlažnosti zraka za redenje. Temperatura zraka za redenje v biližini vstopa v tunel za redenje mora biti višja od 288 K ± 5 K (15 °C).

Sistem redenja z delnim tokom mora biti izdelan tako, da iz toka izpušnih plinov iz

motorja izvlee sorazmeren vzorec nerazredenih izpušnih plinov in se tako zajame tudi odklone v pretoku izpušnih plinov ter vnese zrak za redenje v ta vzorec, da se doseže temperatura pod 325 K (52 °C) na preskusnem filtru. Za to je nujno, da se razmerje redenja ali razmerje vzorenja, rdil ali rs, doloita tako, da so izpolnjene mejne vrednosti glede tonosti iz toke 3.2.1 Dodatka 5 k tej prilogi. Uporabijo se lahko razline metode odvzema vzorcev, kjer vrsta odvzema, ki se uporablja, v veliki meri odloa o tem, katera oprema in kateri postopki se uporabijo (toka 2.2 Priloge V).

V splošnem se sonda za vzorenje delcev namesti v bližini sonde za vzorenje plinastih emisij, vendar dovolj dale, da je ne moti. Zato se tudi za vzorenje delcev uporabljajo dolobe glede namešanja opreme iz toke 3.4.1. Linija vzorenja mora biti skladna z zahtevami iz toke 2 Priloge V.

e gre za vevaljni motor z razvejanim izpušnim kolektorjem, se mora vstop v sondo nahajati dovolj dale v smeri toka, da je vzorec lahko reprezentativen za povpreno emisijo izpušnih plinov iz vseh valjev. Pri vevaljnih motorjih, ki imajo loene skupine kolektorjev, kot npr. pri V-motorju, je priporoeno, da se kolektorji združijo višje od sonde za vzorenje. e to ni praktino izvedljivo, je dopustno odvzeti vzorec od skupine z najvejo emisijo delcev. Uporabiti je mogoe tudi druge metode, za katere je bilo dokazano, da ustrezajo zgoraj omenjenim metodam. Za izraun emisij izpušnih plinov se uporabi skupni masni pretok izpušnih plinov.

Za doloanje mase delcev so potrebni sistem za vzorenje delcev, filtri za vzorenje

delcev, mikrogramska tehtnica ter tehtalna komora z nadzorom temperature in vlage. Za vzorenje delcev se uporabi metoda z enojnim filtrom, pri kateri se uporablja en filter

(glej toko 4.1.3) za celotni preskusni cikel. Pri ciklu ESC je treba zlasti paziti na ase vzorenja in pretoke med fazo vzorenja pri preskusu.

4.1 Filtri za vzorenje delcev Vzorci razredenih izpušnih plinov se odvzemajo s filtrom, ki izpolnjuje zahteve tok

4.1.1 in 4.1.2 med zaporedjem preskusov.

(*) Komisija bo presodila o višini temperature nad posodami s filtri, 325 K (52 °C), in, e bo to potrebno, predlagala novo

temperaturo, ki se bo uporabljala za homologacijo novih tipov od prvega oktobra 2008.

TSV 141-01 128

4.1.1 Zahteve za filtre

Predpisani so filtri iz steklenih vlaken, prevleeni s fluorogljikom. Vsi tipi filtrov morajo imeti 0,3 µm DOP (dioktilftalat) zbiralno uinkovitost najmanj 99 % pri hitrosti dotoka plinov med 35 in 100 cm/s.

4.1.2 Velikost filtrov Priporoajo se filtri za delce s premerom 47 mm ali 70 mm. Sprejemljivi so tudi filtri z

vejim premerom (glej toko 4.1.5), filtri z manjšim premerom pa ne. 4.1.3 Hitrost dotoka v filter Dosežena mora biti hitrost dotoka plinov v filter od 35 do 100 cm/s. Porast padca tlaka

med zaetkom in koncem preskusa ne sme biti veji od 25 kPa. 4.1.4 Obremenitev filtra Zahtevane najmanjše obremenitve filtrov za najpogosteje uporabljene velikosti so

prikazane v tabeli 10. Za veje filtre je najmanjša obremenitev 0,065 mg/1000mm2 površine filtra.

Tabela 10

Najmanjše obremenitve filtrov

Premer filtra (mm)

Najmanjša obremenitev (mg)

47 0,11

70 0,25

90 0,41

110 0,62

e se na podlagi prejšnjih preskusov domneva, da najmanjša obremenitev filtra po

optimizaciji pretokov in razmerja redenja v preskusnem ciklu ne bo dosežena, je dovoljena manjša obremenitev filtra, e se zadevne strani strinjajo, pod pogojem, da je mogoe pokazati, da ta obremenitev izpolnjuje zahteve o tonosti iz toke 4.2, npr. z 0,1g tehtnico.

4.1.5 Filtri se za preskus emisij namestijo v držalo za filter, ki izpolnjuje zahteve iz toke 2.2

Priloge V. Držalo za filter mora biti oblikovano tako, da zagotavlja enakomerno porazdelitev pretoka po delovni površini filtra. Hitroodzivni ventili se namestijo pred ali za držalom za filter. Tik pred držalom za filter se lahko namesti inercijski predklasifikator s 50 % loevanjem med 2,5 m in 10 m. Uporaba predklasifikatorja se izrecno priporoa, e se uporablja sonda za vzorenje z odprto cevjo, ki je obrnjena navzgor proti pretoku izpušnih plinov.

4.2 Tehnine zahteve za tehtalno komoro in analizno tehtnico 4.2.1 Razmere v tehtalni komori Temperatura v komori (ali prostoru) za kondicioniranje in tehtanje filtrov za delce mora

biti med celotnim kondicioniranjem in tehtanjem filtrov v obmoju 295 K ± 3 K (22 °C

TSV 141-01 129

± 3 °C). Vlažnost se vzdržuje pri rosišu 282,5 K ± 3 K (9,5 °C ± 3 °C), relativna vlažnost pa v obmoju 45 % ± 8 %.

4.2.2 Tehtanje referennega filtra V komori (ali prostoru) ne sme biti nobenih onesnaževal iz okolice (kot je prah), ki bi se

med stabilizacijo lahko usedala na filtre za delce. Motnje v tehninih zahtevah tehtalnega prostora, podanih v 4.2.1, so dopustne, e doloena motnja ne traja ve kot 30 minut. Tehtalni prostor mora ustrezati predpisanim tehninim zahtevam pred vstopom oseb vanj. V naslednjih štirih urah po tehtanju filtrov z vzorcem, po možnosti pa hkrati, je treba stehtati še najmanj dva neuporabljena referenna filtra, ki morata biti enake velikosti in iz enakega materiala kot filtri z vzorci.

e se povprena teža referennih filtrov med tehtanjem filtrov z vzorcem spremeni za

ve kot 10 g je treba vse filtre z vzorcem zavrei in ponoviti preskus emisij. e kriteriji glede stabilnosti tehtalnega prostora, podani v toki 4.2.1, niso izpolnjeni,

tehtanja referennega filtra pa izpolnjujejo zgornje kriterije, ima proizvajalec motorja na izbiro, da teže filtrov z vzorcem bodisi sprejme ali pa preskuse razveljavi, popravi sistem krmiljenja tehtalnega prostora in preskus ponovi.

4.2.3 Analizna tehtnica Analizna tehtnica, ki se uporablja za ugotavljanje teže filtra, mora imeti tonost 2 µg

(standardno odstopanje) in loljivost 1 µg (1 števka = 1 µg). 4.2.4 Odpravljanje uinkov statine elektrike

Da se odpravijo uinki statine elektrike, morajo biti filtri pred tehtanjem nevtralizirani, npr. s polonijevim nevtralizatorjem, faradajevo kletko ali napravo s podobnim uinkom.

4.2.5 Zahteve za merjenje pretoka 4.2.5.1 Splošne zahteve

Absolutne tonosti naprav za merjenje pretoka ali instrumentov za merjenje pretoka morajo ustrezati dolobam toke 2.2.

4.2.5.2 Posebne dolobe za sisteme redenja z delnim tokom

Tonost vzornega pretoka qmp je za sisteme redenja z delnim pretokom zelo pomembna, e se ne meri neposredno, ampak se doloi z diferencialnim merjenjem pretoka:

qmp = qmdew – qmdw

V tem primeru tonost ± 2 % za qmdew in qmdw ni dovolj za jamstvo, da bodo tonosti za qmp sprejemljive. e se pretok plinov doloa z merjenjem razlike tlakov, sme biti najveja napaka razlike takšna, da je tonost qmp v obmoju ± 5 %, e je razmerje redenja manj kot 15. Izrauna se lahko s srednjo vrednostjo kvadratov napak za vsako merilo.

Sprejemljive tonosti qmp je mogoe dobiti z eno od naslednjih metod: a) absolutni tonosti qmdew in qmdw sta ± 0,2 %, kar zagotavlja tonost qmp 5 % pri

razmerju redenja 15. Pri vejih razmerjih redenja pa bo prišlo do vejih napak; b) kalibracija qmdw glede na qmdew se izvede tako, da se dobijo enake tonosti za qmp kot

v a). Podrobnosti za takšno kalibracijo so v toki 3.2.1 Dodatka 5 k Prilogi III; c) tonost qmp se doloi posredno iz tonosti razmerja redenja, ki ga doloi sledilni plin,

na primer CO2. Tudi tukaj se zahtevajo tonosti za qmp, ki so enakovredne tistim iz a);

TSV 141-01 130

d) absolutna tonost qmdew in qmdw je v obmoju ± 2 % obsega skale, najveja napaka razlike med qmdew in qmdw je v obmoju 0,2 % in napaka linearnosti je v obmoju ± 0,2 % najveje vrednosti qmdew, ki se pojavi v preskusu.

5 DOLOANJE DIMLJENJA V tej toki so podane tehnine zahteve za predpisano ali neobvezno opremo, ki se

uporablja pri preskusu ELR. Dimljenje merimo z merilnikom motnosti, ki omogoa prikaz izmerjene motnosti in koeficienta absorpcije svetlobe. Prikaz motnosti se uporablja za kalibracijo in preverjanje merilnika motnosti, medtem ko se stopnje dimljenja v preskusnem ciklu merijo s prikazom koeficienta absorpcije svetlobe.

5.1 Splošne zahteve ELR zahteva uporabo sistema za merjenja dimljenja in obdelavo podatkov, ki vkljuuje tri

funkcionalne enote. Te enote so lahko združene v enem samem sklopu ali pa izvedene kot sistem med seboj povezanih enot. Te tri funkcionalne enote so:

- merilnik motnosti, ki izpolnjuje tehnine zahteve toke 3 Priloge V; - enota za obdelavo podatkov, ki je sposobna opravljati naloge, opisane v toki 6

Dodatka 1 k Prilogi III; - tiskalnik in/ali elektronski pomnilniški medij za zapisovanje in izpisovanje zahtevanih

stopenj dimljenja, kot so navedene v toki 6.3 Dodatka 1 k Prilogi III. 5.2 Posebne zahteve 5.2.1 Linearnost Linearnost naj bo v obmoju ± 2 % motnosti. 5.2.2 Premik niliša Premik niliša v asu ene ure ne sme presei ± 1 % motnosti. 5.2.3 Prikaz in obmoje merilnika motnosti Prikaz motnosti mora biti v obmoju od 0 do 100 % motnosti, loljivost instrumenta pa

0,1 % motnosti. Prikaz koeficienta absorpcije svetlobe mora biti v obmoju od 0 do 30m-1

koeficienta absorpcije svetlobe, loljivost pa 0,01 m-1 koeficienta absorpcije svetlobe. 5.2.4 Odzivni as merilnika Fizini odzivni as merilnika motnosti ne sme presei 0,2 s. Fizini odzivni as je razlika

med asom doseganja 10% in 90 % celotnega odklona kazalca sprejemnika s hitro odzivnostjo, e se motnost merjenih plinov spremeni v manj kot 0,1 s.

Elektrini odzivni as merilnika motnosti ne sme presei 0,05 s. Elektrini odzivni as je

razlika med asom doseganja 10% in 90 % celotnega obsega skale merilnika motnosti, e je svetlobni vir prekinjen ali popolnoma ugašen v manj kot 0,01 s.

5.2.5 Nevtralni filtri Za vsak nevtralni filter, ki se uporablja v povezavi s kalibracijo merilnika motnosti, z

merjenjem linearnosti ali z nastavitvijo razpona, mora biti vrednost poznana v obmoju 1,0 % motnosti. Tonost nazivne vrednosti filtra se najmanj enkrat letno preveri z referennim etalonom, ki je sledljiv do nacionalnega ali mednarodnega etalona.

TSV 141-01 131

Nevtralni filtri so natanne naprave in se med uporabo hitro poškodujejo. Zato jih je treba im manj prijemati, ko pa je to potrebno, se z njimi ravna previdno, da se ne popraskajo ali umažejo.

______

TSV 141-01 132

PRILOGA III - Dodatek 5

POSTOPEK KALIBRACIJE

1 KALIBRACIJA ANALIZNIH INSTRUMENTOV 1.1 Uvod Vsak analizator se kalibrira tako pogosto, kot je potrebno, da izpolnjuje zahteve te

tehnine specifikacije glede tonosti. V tej toki opisana kalibracijska metoda se uporablja za analizatorje, navedene v toki 3 Dodatka 4 k Prilogi III in v toki 1 Priloge V.

1.2 Kalibracijski plini Upošteva se rok trajanja vseh kalibracijskih plinov. Zabeleži se datum izteka roka trajanja, ki ga navede proizvajalec. 1.2.1 isti plini Predpisana istota plinov je definirana s spodaj navedenimi mejami onesnaženosti. Za

delovanje morajo biti na voljo naslednji plini: Preišeni dušik (onesnaženost z ≤ 1 ppm C1, ≤ 1 ppm CO, ≤ 400 ppm CO2, ≤ 0,1 ppm NO) Preišeni kisik (istota > 99,5 % vol O2) Mešanica vodika in helija (40 ± 2 % vodika, ostanek helij) (onesnaženost z ≤ 1 ppm C1, ≤ 400 ppm CO2) Preišeni sintetini zrak (onesnaženost z ≤ 1 ppm C1, ≤ 1 ppm CO, ≤ 400 ppm CO2, ≤ 0,1 ppm NO) (vsebnost kisika 18–21 % vol.) Preišeni propan oziroma CO za preverjanje vzorenja s konstantno prostornino CVS 1.2.2 Kalibrirni plini Na voljo naj bodo mešanice plinov z naslednjimi kemijskimi sestavami: C3H8 in preišeni sintetini zrak (glej toko 1.2.1); CO in preišeni dušik; NOx in preišeni dušik (množina NO2, vsebovanega v tem kalibrirnem plinu, ne sme

presegati 5 % vsebnosti NO): CO2 in preišeni dušik CH4 in preišeni sintetini zrak C2H6 in preišeni sintetini zrak

Opomba: Dovoljene so tudi druge kombinacije plinov, pod pogojem, da ti plini med seboj ne reagirajo.

TSV 141-01 133

Prava koncentracija kalibrirnega plina mora biti v obmoju ± 2 % nazivne vrednosti. Vse koncentracije kalibrirnih plinov naj bodo na prostorninski podlagi (prostorninski odstotek ali prostorninski ppm).

Pline, ki se uporabljajo za kalibracijo, je mogoe dobiti tudi s pomojo delilnika plinov, z

redenjem s preišenim N2 ali s preišenim sintetinim zrakom. Tonost mešalne naprave mora biti taka, da je mogoe koncentracijo razredenih kalibracijskih plinov doloiti v obmoju ± 2 %.

1.2.3 Uporaba naprav za natanno mešanje

Pline, ki se uporabljajo za kalibracijo, je mogoe pridobiti z napravami za natanno mešanje (razloevalniki plinov), redenjem s preišenim N2 ali s preišenim sintetinim zrakom. Tonost mešalne naprave mora biti takšna, da je koncentracija zmešanih kalibracijskih plinov tona na ± 2 %. Ta tonost zahteva, da morajo biti primarni plini, ki se uporabljajo pri mešanju, znani vsaj na ± 1 % in sledljivi na nacionalne in mednarodne plinske standarde. Preverjanje se opravlja med 15 in 50 % obsega skale za vsako kalibracijo, ki vkljuuje uporabo naprave za mešanje.

Po izbiri se lahko naprava za mešanje pregleda z instrumentom, ki je po naravi linearen, npr. z uporabo plina NO s CLD. Kalibracijska vrednost instrumenta se uskladi z kalibracijskim plinom, ki je neposredno povezan z instrumentom. Naprava za mešanje se pregleda pri nastavitvah, ki so bile uporabljene, nominalna vrednost pa se primerja z izmerjeno koncentracijo instrumenta. Ta razlika mora biti v vsaki toki v okviru ± 1 % nominalne vrednosti.

1.3 Postopek dela z analizatorji in s sistemom vzorenja Pri delu z analizatorji je treba upoštevati navodila proizvajalca za zagon in delo. Držati se

je treba tudi minimalnih zahtev iz tok 1.4 in 1.9. 1.4 Preskus pušanja

Izvede se preskus pušanja sistema. Sondo se odklopi iz izpušnega sistema in njen konec zamaši. Vklopi se rpalka analizatorja. Po zaetni stabilizaciji morajo vsi merilniki pretoka kazati vrednost ni. e je vrednost drugana, je treba preveriti cevi za vzorenje in odpraviti napako.

Najveja dovoljena stopnja pušanja na vakuumski strani za tisti del sistema, ki ga pregledujemo, naj bo 0,5 % od stopnje pretoka med uporabo. Za oceno stopnje pretoka med uporabo se lahko uporablja pretok skozi analizator in pretok po obvodu.

Sistem je mogoe spraviti tudi na vakuumski tlak 20 kPa (80 kPa absolutno). Po zaetni stabilizaciji poveanje tlaka p (kPa/min) v sistemu ne sme presei:

vss q005,0Vp

p××

=

kjer je: Vs = prostornina sistema, v l qvs = pretok sistema, v l/min

Druga metoda je uvajanje spremembe v stopnji koncentracije na zaetku cevi za vzorenje s preklopom z nielnega na kalibracijski plin. e oditek po ustreznem asovnem obdobju kaže približno 1 % nižjo koncentracijo od uvedene, to nakazuje na težave pri kalibriranju ali na pušanje.

1.5 Preverjanje odzivnega asa analiznega sistema

TSV 141-01 134

Sistemske nastavitve za ovrednotenje odzivnega asa morajo biti popolnoma enake kot med merjenjem v poteku preskusa (tj. tlak, pretoki, nastavitve filtrov na analizatorjih in drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na odzivne ase). Doloitev odzivnega asa se izvede z zamenjavo plinov neposredno pri vstopu v sondo za vzorenje. Izmenjavo plinov je treba opraviti v manj kot 0,1 sekundi. Plini, ki se uporabijo pri preskusu, morajo povzroiti spremembo koncentracije vsaj 60 % obsega skale instrumenta.

Sled koncentracije vsake posamezne sestavine plina se zapiše. Odzivni as je opredeljen kot razlika v asu med zamenjavo plina in ustrezno spremembo zapisane koncentracije. Odzivni as sistema (t90) je sestavljen iz asovnega zamika do merilnega detektorja in asa vzpona tega detektorja. asovni zamik je opredeljen kot as od spremembe (t0) in dokler odziv ni 10 % konnega oditka (t10). as vzpona je opredeljen kot as med 10 % in 90 % odziva konnega oditka (t90 – t10).

Za asovno uskladitev analizatorja in signalov pretoka izpušnih plinov za merjenje nerazredenih izpušnih plinov je transformacijski as opredeljen kot as od spremembe (t0) pa dokler odziv ni 50 % konnega oditka (t50).

Odzivni as sistema mora biti 10 sekund, as vzpona pa 3,5 sekunde za vse omejene sestavine (CO, NOx, HC ali NMHC) in v vseh obmojih, ki se uporabljajo.

1.6 Kalibracija 1.6.1 Sestav merilnih instrumentov

Sestav merilnih instrumentov se kalibrira, kalibracijske krivulje pa preverijo glede na etalonske pline. Uporabijo se iste stopnje pretoka plinov kot pri vzorenju izpušnih plinov.

1.6.2 as ogrevanja

as ogrevanja naj bo v skladu s priporoili proizvajalca. e ni naveden, se za ogrevanje analizatorjev priporoata najmanj dve uri.

1.6.3 Analizatorja NDIR in HFID

Analizator NDIR mora biti ustrezno kalibriran, plamen detektorja HFID pa optimiziran (toka 1.8.1).

1.6.4 Doloitev kalibracijske krivulje

- Kalibrirati je treba vsako normalno uporabljano obmoje delovanja. - Analizatorji CO, CO2, NOx in HC se s pomojo preišenega sintetinega zraka (ali

dušika) nastavijo na ni. - V analizatorje se uvedejo ustrezni kalibracijski plini, zapišejo se vrednosti in doloi se

kalibracijska krivulja. - Kalibracijska krivulja se doloi z vsaj 6 kalibracijskimi tokami (razen nile), ki so

približno enakomerno razporejene po obmoju delovanja. Najveja nazivna koncentracija mora biti enaka ali veja od 90 % obsega skale.

- Kalibracijska krivulja se izrauna po metodi najmanjših kvadratov. Uporabi se lahko linearna ali nelinearna enaba, ki se najbolje ujema.

- Kalibracijske toke ne smejo odstopati od rte, ki se najbolje prilega najmanjšm kvadratom, za ve kot ± 2 % oditka ali ± 0,3 % obsega skale, kar je veje.

- Ponovno se preveri nastavitev nile in po potrebi ponovi kalibracijski postopek. 1.6.5 Alternativne metode

TSV 141-01 135

Alternativne metode se lahko uporabijo, e je mogoe dokazati, da taka alternativna tehnika (npr. raunalnik, elektronsko krmiljeno preklopno stikalo merilnega obmoja itd.) zagotavlja enako tonost.

1.6.6 Kalibracija analizatorja sledilnega plina za merjenje pretoka izpušnih plinov

Kalibracijska krivulja se doloi z vsaj 6 kalibracijskimi tokami (izkljuujo nilo), ki so približno enakomerno razporejene po obmoju delovanja. Najveja nominalna koncentracija mora biti enaka ali veja od 90 % obsega skale. Kalibracijska krivulja se izrauna po metodi najmanjših kvadratov.

Kalibracijske toke ne smejo odstopati od rte, ki se najbolje prilega najmanjšm kvadratom, za ve kot ± 2 % oditka ali ± 0,3 % obsega skale, kar je veje.

Pred preskusom se analizator nastavi na ni, razpon pa se nastavi z uporabo nielnega in kalibrirnega plina, katerega nazivna vrednost je ve kot 80 % obsega skale analizatorja.

1.6.7 Preverjanje kalibracije Pred posamezno analizo se vsako obiajno uporabljeno obmoje delovanja preveri

skladno z naslednjim postopkom. Kalibracija se preveri s pomojo nielnega in kalibrirnega plina, katerega nazivna

vrednost je ve kot 80 % obsega skale merilnega obmoja. e ugotovljena vrednost pri nobeni od obeh obravnavanih tok ne odstopa od

deklarirane referenne vrednosti za ve kot ± 4 % obsega skale, se lahko parametri nastavitve spremenijo. e temu ni tako, je treba skladno s toko 1.5.5. doloiti novo kalibracijsko krivuljo.

1.7 Preskus uinkovitosti pretvornika NOx Uinkovitost pretvornika, ki se uporablja za pretvorbo NO2 v NO, se preskuša tako, kot je

opisano v tokah od 1.7.1 do 1.7.8 (Sl. 5). 1.7.1 Preskusna nastavitev Pri preskusni nastavitvi, kot je prikazana na Sliki 5 (glej tudi toko 3.3.5 Dodatka 4 k

Prilogi III), in po spodnjem postopku se lahko s pomojo ozonatorja preskusi uinkovitost pretvornikov.

1.7.2 Kalibracija Z nielnim in kalibrirnim plinom (v katerem mora vsebnost NO znašati 80 % delovnega

obmoja, koncentracija NO2 v mešanici plinov pa manj kot 5 % koncentracije NO) se kemiluminescenni detektor (CLD) in ogrevani kemiluminescenni detektor (HCLD) po navodilih proizvajalca kalibrirata v najobiajnejšem delovnem obmoju. Analizator NOx mora biti v nainu NO, tako da kalibrirni plin ne gre skozi pretvornik. Pokazana koncentracija se zabeleži.

1.7.3 Izraun Uinkovitost pretvornika NOx se izrauna takole:

Uinkovitost (%) 100dcba

1 ×

−−+=

kjer je

TSV 141-01 136

a = koncentracija NOx skladno s toko 1.7.6 b = koncentracija NOx skladno s toko 1.7.7 c = koncentracija NO skladno s toko 1.7.4 d = koncentracija NO skladno s toko 1.7.5 1.7.4 Dodajanje kisika Prek T-kosa se v tok plinov stalno dodaja kisik ali nielni plin, dokler pokazana

koncentracija ni okrog 20 % manjša od pokazane kalibracijske koncentracije iz toke 1.7.2 (analizator je v nainu NO). Pokazana koncentracija c se zapiše. Med celotnim postopkom ozonator ni aktiviran.

1.7.5 Vklop ozonatorja Nato se ozonator vklopi, da proizvede dovolj ozona, da se koncentracija NO zniža na ca.

20 % (najmanj 10 %) kalibracijske koncentracije iz toke 1.7.2. Pokazana koncentracija d se zabeleži (analizator je v nainu NO).

1.7.6 Nain NOx Nato se analizator NO preklopi na nain NOx, tako da sedaj mešanica plinov (ki jo

sestavljajo NO, NO2, O2 in N2) tee skozi pretvornik. Pokazana koncentracija a se zabeleži (analizator je v nainu NOx).

1.7.7 Izklop ozonatorja Ozonator se izklopi. Mešanica plinov iz toke 1.7.6 tee skozi pretvornik v detektor.

Pokazana koncentracija b se zabeleži (analizator je v nainu NOx). 1.7.8 Nain NO Ko je analizator preklopljen v nain NO in ozonator vklopljen, se prekine tudi pretok

kisika ali sintetinega zraka. Zapis NOx na analizatorju ne sme za ve kot ± 5 % odstopati od vrednosti, izmerjene po toki 1.7.2 (analizator je v nainu NO).

1.7.9 Preskusni interval Uinkovitost pretvornika je treba preskusiti pred vsako kalibracijo analizatorja NOx. 1.7.10 Zahteva glede uinkovitosti Uinkovitost pretvornika ne sme biti manjša od 90 %, zelo priporoljiva pa je višja

uinkovitost 95 %.

Opomba: e takrat, ko je analizator v najobiajnejšem obmoju, ozonator ne more omogoiti znižanja koncentracije od 80 % do 20 % v skladu s toko 1.7.5, potem se uporabi najveje obmoje, ki ga je mogoe dosei.

TSV 141-01 137

Slika 5

Shematski prikaz naprave za preskušanje uinkovitosti pretvornika NOx

1.8 Nastavitev plamensko ionizacijskega detektorja za merjenje ogljikovodikov (FID) 1.8.1 Optimiranje odziva detektorja FID se nastavi v skladu z navodili proizvajalca merilnega instrumenta. Za optimiranje

odziva v najobiajnejšem delovnem obmoju se za kalibrirni plin uporabi propan v zraku. Ko je stopnja pretoka goriva in zraka nastavljena v skladu s priporoili proizvajalca, se v

analizator spusti 350 ± 75 ppm kalibrirnega plina C. Odziv pri danem pretoku goriva se doloi iz razlike med odzivom na kalibrirni plin in odzivom na nielni plin. Pretok goriva se narašajoe naravna nad in pod specifikacijo proizvajalca. Kalibrirni in nielni odziv pri teh pretokih goriva se zabeležita. Razlika med kalibrirnim in nielnim odzivom se izriše s krivuljo, pretok goriva pa naravna na bogatejšo stran krivulje.

1.8.2 Faktorji odzivnosti za ogljikovodike Analizator se kalibrira s pomojo propana v zraku in preišenega sintetinega zraka, v

skladu s toko 1.5. Faktorji odzivnosti se doloijo ob prvi uporabi analizatorja in po vejih vzdrževalnih

intervalih. Faktor odzivnosti (Rf) za doloeno vrsto ogljikovodika je razmerje med kazanjem FID C1 in koncentracijo plinov v jeklenki, izraženo v ppm C1.

Koncentracija preskusnega plina mora biti na taki ravni, da je odziv ca. 80 % obsega

skale. Koncentracija mora biti poznana na ± 2 % tono glede na gravimetrino standardno vrednost, izraženo kot prostornina. Poleg tega je treba jeklenko s plinom predkondicionirati 24 ur pri temperaturi 298 K ± 5 K (25 °C ± 5 °C).

Preskusni plini, ki se uporabljajo, in priporoena obmoja relativnih faktorjev odzivnosti

so naslednji: metan in preišeni sintetini zrak 1,00 ≤ Rf ≤ 1,15 propilen in preišeni sintetini zrak 0,90 ≤ Rf ≤ 1,10 toluen in preišeni sintetini zrak 0,90 ≤ Rf ≤ 1,10

TSV 141-01 138

Te vrednosti se nanašajo na faktor odzivnosti (Rf) 1,00 za propan in preišeni sintetini zrak.

1.8.3 Preskus motee obutljivosti na kisik Preskus motee obutljivosti na kisik se opravi ob prvi uporabi analizatorja in po vejih

vzdrževalnih intervalih. Faktor odzivnosti je opredeljen in se doloi, kot je opisano v toki 1.8.2. Preskusni plin, ki

se uporabi, in priporoeno obmoje relativnega faktorja odzivnosti sta naslednja:

propan in dušik 0,95 ≤ Rf ≤ 1,05 Ta vrednost se nanaša na faktor odzivnosti (Rf) 1,00 za propan in preišeni sintetini

zrak. Koncentracija kisika v zraku gorilnika detektorja FID mora biti v obmoju ± 1 mol %

koncentracije kisika zraka v gorilniku, uporabljenega pri zadnjem preskusu stranske obutljivosti na kisik. e je razlika veja, je treba preveriti moteo obutljivost na kisik in po potrebi naravnati analizator.

1.8.4 Uinkovitost izloevalnika ne-metanov (NMC, samo motorji na zemeljski plin) Izloevalnik ne-metanov NMC se uporablja za odstranjevanje ne-metanskih

ogljikovodikov iz vzorca plinov z oksidacijo vseh ogljikovodikov razen metana. V idealnih razmerah je pretvorba za metan 0 %, za druge ogljikovodike, ki jih zastopa etan, pa 100 %. Da bo merjenje NHMC tono, se doloi obe uinkovitosti in ju uporabi pri izraunu stopnje masnega pretoka emisij NMHC (glej toko 4.3 Dodatka 2 k Prilogi III).

1.8.4.1 Uinkovitost na metan Kalibracijski plin metan se spusti skozi FID z obvodom NMC in brez njega, obe

koncentraciji pa se zabeležita. Uinkovitost se doloi takole:

o/w

wM conc

conc1CE −=

kjer je concw = koncentracija HC, e tee CH4 skozi NMC concw/o = koncentracija HC, e tee CH4 mimo NMC 1.8.4.2 Uinkovitost na etan Kalibracijski plin etan se spusti skozi FID z obvodom NMC in brez njega, obe

koncentraciji pa se zabeležita. Uinkovitost se doloi takole:

o/w

wE conc

conc1CE −=

kjer je concw = koncentracija HC, e tee C2H6 skozi NMC concw/o = koncentracija HC, e tee C2H6 mimo NMC 1.9 Uinki motee obutljivosti pri analizatorjih CO, CO2 in NOx Plini v izpuhu, ki ga ne analiziramo, lahko na razline naine povzroajo motnje pri

zapisu. Do pozitivnih motenj pride pri analizatorjih NDIR, kjer daje motei plin isti uinek kot merjeni plin, vendar v manjši meri. Negativne motnje pri analizatorjih NDIR povzroa motei plin, ki širi absorpcijski pas merjenega plina, pri detektorjih CLD pa motei plin, ki

TSV 141-01 139

duši sevanje. Pred prvo uporabo analizatorja in po vejih vzdrževalnih intervalih je treba opraviti pregled moteih obutljivosti iz tok 1.9.1 in 1.9.2.

1.9.1 Pregled moteih obutljivosti pri analizatorju CO Voda in CO2 lahko motita delovanje analizatorja CO. Zato se skozi vodo pri sobni

temperaturi pošljejo mehurki kalibrirnega plina CO2 s koncentracijo od 80 do 100 % obsega skale najvejega obmoja delovanja, ki se uporablja med preskušanjem, odziv analizatorja pa se zabeleži. Odziv analizatorja ne sme biti veji od 1 % obsega skale za obmoja, ki so enaka ali nad 300 ppm, oziroma veji od 3 ppm za obmoja, ki so pod 300 ppm.

1.9.2 Preskusi motee obutljivosti analizatorja NOx Plina, ki zadevata detektor CLD (in HCLD), sta CO2 in vodna para. Odzivi na dušenje s

tema dvema plinoma so sorazmerni z njuno koncentracijo, zato so potrebne preskusne tehnike za doloanje dušenja pri najvišjih predvidenih koncentracijah med preskušanjem.

1.9.2.1 Preskus motee obutljivosti na CO2 Kalibrirni plin CO2 s koncentracijo od 80 do 100 % obsega skale najvejega obmoja

delovanja se spusti skozi analizator NDIR, vrednost CO2 pa zabeleži kot A. Nato se približno 50 % razredi s kalibrirnim plinom NO in pošlje skozi NDIR in (H)CLD, vrednost CO2 oziroma NO pa zabeleži kot B oziroma C. Nato se dotok CO2 zapre, skozi (H)CLD pa pošlje samo kalibrirni plin NO, katerega vrednost se zabeleži kot D.

Dušenje, ki ne sme biti veje od 3 % obsega skale, se izrauna takole:

100B)(D-A)(D

A)(C-1 ušenjad % ×

×××=

kjer je A = koncentracija nerazredenega CO2, izmerjena z NDIR, v % B = koncentracija razredenega CO2, izmerjena z NDIR, v % C = koncentracija razredenega NO, izmerjena s (H)CLD, v ppm D = koncentracija nerazredenega NO, izmerjena s (H)CLD, v ppm Uporabijo se lahko tudi alternativne metode redenja in kvantifikacije vrednosti kalibrirnih

plinov CO2 in NO, kot je npr. dinamino mešanje. 1.9.2.2 Preskus motee obutljivosti na vodno paro Ta pregled velja samo za merjenje koncentracije vlažnih plinov. Pri izraunu dušenja z

vodo je treba upoštevati redenje kalibrirnega plina NO z vodno paro in primerjavo koncentracije vodne pare v mešanici s predvideno koncentracijo med preskušanjem.

Skozi (H)CLD se pošlje kalibrirni plin NO s koncentracijo od 80 do 100 % obsega skale

obiajnega obmoja delovanja in se zabeleži vrednost NO kot D. Mehurki kalibrirnega plina NO se nato pri sobni temperaturi pošljejo skozi vodo in skozi (H)CLD, vrednost NO pa se zabeleži kot C. Doloita se absolutni delovni tlak analizatorja oziroma temperatura vode in zabeležita kot E oziroma F. Doloi se tlak nasiene pare mešanice, ki ustreza temperaturi vode z mehurki F, in zabeleži kot G. Koncentracija vodne pare (H, v %) v mešanici se izrauna takole:

H = 100 x (G/E)

Predvidena koncentracija (De) razredenega kalibrirnega plina NO (v vodni pari) se

izrauna takole:

TSV 141-01 140

De = D x (1 – H/100) Pri izpušnih plinih iz dizelskih motorjev se najveja predvidena koncentracija vodne pare

v izpuhu (Hm, v %) med preskušanjem, pri domnevnem razmerju H/C atoma goriva 1,8:1, iz koncentracije nerazredenega kalibrirnega plina CO2 (A, kot je izmerjena v toki 1.9.2.1) oceni takole:

Hm = 0,9 x A

Dušenje zaradi vodne pare, ki ne sme biti veje od 3 %, se izrauna takole:

% dušenja = 100 x ((De – C)/De) x (Hm/H) kjer je De = predvidena koncentracija razredenega NO v ppm C = koncentracija razredenega NO v ppm Hm = najveja koncentracija vodne pare v % H = dejanska koncentracija vodne pare v %

Opomba: Za ta pregled je pomembno, da kalibrirni plin NO vsebuje najmanjšo možno koncentracijo NO2, saj se absorpcija NO2 v vodi ne upošteva pri izraunih dušenja.

1.10 Presledki med kalibracijami Analizatorje je treba skladno s toko 1.5 kalibrirati najmanj vsake 3 mesece oziroma

vsaki, ko je bil izveden servis sistema ali sprememba, ki bi utegnila vplivati na kalibracijo.

2 KALIBRACIJA SISTEMA CVS 2.1 Splošno Sistem CVS se kalibrira s pomojo tonega merilnika pretoka, ki je sledljiv na nacionalne

oziroma mednarodne etalone, ter regulatorja pretoka. Pretok skozi sistem se meri pri razlinih nastavitvah regulatorja, s tem da se krmilni parametri sistema merijo in povežejo s pretokom.

Uporabljajo se lahko razne vrste merilnikov pretoka, npr. kalibrirana venturijeva šoba,

kalibriran laminarni merilnik pretoka, kalibriran turbinski merilnik pretoka. 2.2 Kalibracija rpalke s prisilnim pretokom za natanno odvzemanje vzorcev (PDP) Vsi parametri, povezani s rpalko, se izmerijo istoasno s parametri, povezanimi z

merilnikom pretoka, ki je na rpalko prikljuen zaporedno. Izraunano stopnjo pretoka (v m3/min na vstopu v rpalko, pri absolutnem tlaku in temperaturi) se zabeleži glede na korelacijsko funkcijo, ki je vrednost specifine kombinacije parametrov rpalke. Nato se doloi linearna enaba, ki povezuje pretok rpalke in korelacijsko funkcijo. e ima CVS pogon z ve razlinimi vrtilnimi frekvencami, se kalibracija izvede za vsako uporabljeno obmoje. Temperatura med kalibracijo mora ostati stabilna.

2.2.1 Analiza podatkov

Pretok zraka (Qs) na vsakem dušilnem mestu (najmanj 6 dušilnih mest) se izrauna v standardnih m3/min iz podatkov merilnika pretoka s pomojo metode, ki jo predpiše proizvajalec. Nato se pretok zraka pretvori v pretok rpalke (V0) v m3/obrat pri absolutni temperaturi in tlaku na vstopu v rpalko, in sicer:

TSV 141-01 141

A

s0 p

3,101273T

nQ

V ××=

kjer je

Qs = pretok zraka v standardnih pogojih (101,3 kPa, 273 K), v m3/s T = temperatura na vstopu v rpalko, v K pA = absolutni tlak na vstopu v rpalko (pB-p1), v kPa n = vrtilna frekvenca rpalke v vrt/s Zaradi upoštevanja medsebojnega delovanja raznih tlakov pri rpalki ter stopnjo izgube

rpalke, je treba izraunati korelacijsko funkcijo (X0) med vrtilno frekvenco rpalke, razliko tlakov od vstopa do izstopa rpalke ter absolutnim tlakom na izhodu rpalke, in sicer takole:

A

p0 p

pn1

X ×=

kjer je ∆pp= razlika tlaka od vstopa do izstopa rpalke, v kPa pA = absolutni izhodni tlak na izhodu rpalke, v kPa Za generiranje kalibracijske enabe se opravi linearna prilagoditev z metodo najmanjših

kvadratov, in sicer takole: V0 = D0 – m x (X0)

D0 in m sta konstanti odseka in naklona, ki doloata regresijske premice.

Pri sistemu CVS z ve vrtilnimi frekvencami morajo kalibracijske krivulje, generirane pri razlinih stopnjah pretoka rpalke, potekati približno vzporedno, vrednosti odseka (D0) pa morajo z manjšanjem stopnje pretoka rpalke narašati.

Vrednosti, izraunane na podlagi enabe, morajo biti v obmoju ± 0,5 % izmerjene

vrednosti V0. Vrednosti m so od rpalke do rpalke razline. Dotok delcev s asom povzroi zmanjšanje izgube rpalke, kar je razvidno iz nižjih vrednosti za m. Zato se mora kalibracija izvesti ob zagonu rpalke, po vejem vzdrževanju in e preverjanje celotnega sistema (toka 2.4) pokaže spremembo stopnje izgube.

2.3 Kalibracija venturijeve cevi s kritinim pretokom (CFV) Kalibracija CFV temelji na enabi za kritini pretok venturijeve cevi. Pretok plinov je

odvisen od tlaka in temperature na vstopu, kot je spodaj pokazano:

TpK

Q Avs

×=

kjer je Kv = kalibracijski koeficient pA = absolutni tlak na vstopu v venturijevo cev, v kPa T = temperatura na vstopu v venturijevo cev, v K 2.3.1 Analiza podatkov Pretok zraka (Qs) na vsakem dušilnem mestu (najmanj 8 dušilnih mest) se izrauna v

standardni enoti m3/min iz podatkov merilnika pretoka s pomojo metode, ki jo predpiše proizvajalec. Kalibracijski koeficient se izrauna iz kalibracijskih podatkov za posamezno nastavitev, in sicer:

TSV 141-01 142

A

sv p

TQK

×=

kjer je Qs = pretok zraka pod standardnimi pogoji (101,3 kPa, 273 K), v m3/s T = temperatura na vstopu v venturijevo cev, v K PA = absolutni tlak na vstopu v venturijevo cev, v kPa Za doloanje obmoja kritinega pretoka se Kv zapiše kot funkcija tlaka na vstopu v

venturijevo cev. Kv ima pri kritinem (dušenem) pretoku relativno konstantno vrednost. Z upadanjem tlaka (narašanjem vakuuma) se venturijeva cev odduši in Kv zmanjša, kar nakazuje na to, da CFV deluje zunaj dopustnega obmoja.

Za najmanj osem tok v obmoju kritinega pretoka se izraunata povpreni Kv in

standardno odstopanje. Standardno odstopanje ne sme presegati ± 0,3 % povprenega Kv.

2.4 Kalibracija podzvone venturijeve cevi (SSV)

Kalibracija SSV temelji na enabi za pretok za podzvono venturijevo cev. Pretok plina je funkcija vstopnega tlaka, temperature in padca tlaka med vstopom v SSV in grlom.

2.4.1 Analiza podatkov

Pretok zraka (QSSV) na vsakem dušilnem mestu (najmanj 16 dušilnih mest) se izrauna v standardni enoti m3/min iz podatkov merilnika pretoka s pomojo metode, ki jo predpiše proizvajalec. Koeficient pretoka se izrauna iz kalibracijskih podatkov za vsako dušilno mesto takole:

( )

−×−= 4286,1

p4

D

7143,1p

4286,1ppd

20SSV

rr11

rrT1

pCdAQ

kjer je: QSSV = pretok zraka pri standardnih pogojih (101,3 kPa, 273 K), m3/s T = temperatura pri vstopu v venturijevo cev, K d = premer grla SSV, m

rp = razmerje absolutnega statinega tlaka med grlom SSV in vstopom =APP

1−

rD = razmerje med premerom grla SSV, d, in notranjim premerom vstopne cevi =Dd

Za doloitev obmoja podzvonega pretoka se Cd zapiše kot funkcija Reynoldsovega

števila v grlu SSV. Re v grlu SSV se izrauna po naslednji enabi:

dQ

ARe ssv1=

kjer je:

A1 = sestav konstant in pretvorb enot =

mmm

smin

3m

1

55152,25

QSSV = pretok zraka pri standardnih pogojih (101,3 kPa, 273 K), m3/s d = premer grla SSV, m

TSV 141-01 143

= absolutna ali dinamina viskoznost plina, izraunana po naslednji enabi:

TS

1

bTTS

bT

21

23

+=

+= kg/ms

b = empirina konstanta = 610458,1 × 2

1msK

kg

S = empirina konstanta = 110,4 K

Ker je QSSV vnos za formulo Re, je treba izraun zaeti s zaetno oceno za QSSV ali Cd venturijeve cevi za kalibracijo in ponavljati, dokler QSSV ne konvergira. Metoda konvergence mora biti tona na 0,1 % merilne vrednosti v vsaki merilni toki ali boljša.

Izraunane vrednosti Cd iz dobljene enabe kalibracijske krivulje za najmanj šestnajst tok v obmoju podzvonega pretoka morajo biti v obmoju ± 0,5 % izmerjene vrednosti Cd za vsako kalibracijsko toko.

2.5 Preverjanje celotnega sistema Skupna tonost sistema vzorenja CVS in analiznega sistema se doloi z uvajanjem

znane mase plinastih onesnaževal v sistem, medtem ko ta deluje v obiajnem nainu. Onesnaževalo se analizira in izrauna njegova masa skladno s toko 4.3 Dodatka 2 k Prilogi III, razen pri propanu, kjer se za HC namesto faktorja 0,000479 uporabi faktor 0,000472. Uporabi se ena od naslednjih dveh tehnik.

2.5.1 Merjenje s pomojo zaslonke s kritinim pretokom Sistem CVS se skozi kalibrirano zaslonko s kritinim pretokom napolni z znano koliino

istega plina (ogljikovega monoksida ali propana). e je tlak na vstopu dovolj visok, je stopnja pretoka, ki se nastavi s pomojo zaslonke s kritinim pretokom, neodvisna od tlaka na izstopu iz zaslonke (pogoj za kritini pretok). Sistem CVS naj ca. 5 do 10 minut deluje kot pri obiajnem preskusu emisije izpušnih plinov. Z obiajno opremo (vrea za vzorce ali integracijska metoda) se analizira vzorec plina in izrauna masa plina. Tako ugotovljena masa mora biti v obmoju ± 3 % znane mase vbrizganega plina.

2.5.2 Merjenje s pomojo gravimetrine tehnike Do ± 0,01 grama natanno se doloi teža majhne jeklenke, napolnjene z ogljikovim

monoksidom ali propanom. Sistem CVS naj ca. 5 do 10 minut deluje kot pri obiajnem preskusu emisije izpušnih plinov, medtem ko se vanj vbrizgava ogljikov monoksid ali propan. Koliina sprošenega istega plina se doloi s pomojo merjenja razlike mas. Z obiajno opremo (vrea za vzorce ali integracijska metoda) se analizira vzorec plina in izrauna masa plina. Tako ugotovljena masa mora biti v obmoju ± 3 % znane mase vbrizganega plina.

3 KALIBRACIJA SISTEMA ZA MERJENJE DELCEV 3.1 Uvod

Kalibracija merjenja delcev je omejena na merilnike pretoka, ki se uporabljajo za doloitev vzornega pretoka in razmerja redenja. Vsak merilnik pretoka je treba kalibrirati tolikokrat, kolikor je potrebno za izpolnitev zahtev o tonosti te tehnine specifikacije. Kalibracijska metoda, ki jo je treba uporabiti, je opisana v toki 3.2.

3.2 Merjenje pretoka

TSV 141-01 144

3.2.1 Periodina kalibracija - Za doseganje absolutne tonosti merilnikov pretoka, kakor je doloeno v toki 2.2

Dodatka 4 k tej prilogi, se merilniki pretoka ali instrumenti za merjenje pretoka kalibrirajo s tonim merilnikom pretoka, ki je sledljiv na nacionalne in mednarodne standarde.

- e se pretok vzornega plina doloi z diferencialnim merjenjem pretoka, je treba merilnik pretoka ali instrument za merjenje pretoka kalibrirati po enem od naslednjih postopkov tako, da pretok vzorca qmp v tunel izpolnjuje zahteve o tonosti iz toke 4.2.5.2 Dodatka 4 k tej prilogi. (a) Merilnik pretoka za qmdw se priklopi zaporedno na merilnik pretoka za qmdew,

razlika med tema dvema merilnikoma pretoka pa se kalibrira na vsaj petih tokah, pri emer morajo biti vrednosti pretoka enakomerno razporejene med najnižjo vrednostjo qmdw, uporabljeno na preskusu, in vrednostjo qmdew, ki se uporabi na preskusu. Tunel za redenje je mogoe obiti.

(b) Kalibrirana naprava za masni pretok se priklopi zaporedno na merilnik pretoka za qmdew, tonost pa se preveri za vrednost, ki se uporabi na preskusu. Nato se kalibrirana naprava za masni pretok priklopi zaporedno na merilnik pretoka za qmdw, tonost pa se preveri za vsaj 5 nastavitev, ki ustrezajo razmerju redenja med 3 in 50, relativno na qmdew, ki se uporabi na preskusu.

(c) Cev za prenos vzorca TT se odklopi od izpuha, na njo pa se priklopi kalibrirana naprava za merjenje pretoka z ustreznim obmojem delovanja, da je mogoe meriti qmp. Nato se qmdew nastavi na vrednost, uporabljeno na preskusu, qmdw pa se nato nastavi na vsaj 5 vrednosti, ki ustrezajo razmerjem redenja q med 3 in 50. Namesto tega je mogoe urediti tudi posebno kalibracijsko napeljavo, s katero se obide tunel, toda skupni pretok in pretok zraka za redenje skozi ustrezne merilnike pa mora ostati kot pri dejanskem preskusu.

(d) V izpušno cev za prenos vzorca TT se dovaja sledilni plin. Ta sledilni plin je lahko sestavni del izpušnega plina, na primer CO2 ali NOx. Sestavina sledilnega plina se meri po redenju v tunelu. Merjenje se izvede za 5 razmerij redenja med 3 in 50. Tonost pretoka vzorca se doloi iz razmerja redenja rd:

d

mdewmp r

qq =

- Zato da se zagotovi tonost qmp, je treba upoštevati tonosti analizatorjev plina. 3.2.2 Preverjanje pretoka ogljika

- Preverjanje pretoka ogljika z uporabo dejanskih izpušnih plinov se priporoa za ugotavljanje težav pri merjenju in nadzoru ter preverjanje pravilnega delovanja sistema redenja z delnim tokom. Preverjanje pretoka ogljika je treba izvesti vsaj vsakokrat, ko se namesti nov motor ali ko pride do kakšne spremembe v nastavitvah preskusne opreme.

- Motor mora delovati pri navoru in vrtilni frekvenci polne obremenitve ali kateri koli stabilni fazi delovanja, ki proizvede 5 % ali ve CO2. Sistem redenja z delnim tokom mora delovati pri faktorju redenja od približno 15 do 1.

- e se izvede preverjanje pretoka ogljika, se uporablja postopek, podan v Dodatku 6 k tej prilogi. Stopnje pretoka ogljika se izraunajo v skladu s tokami od 2.1 do 2.3 Dodatka 6 k tej prilogi. Vse stopnje pretoka ogljika se med seboju ne smejo razlikovati za ve kot 6 %.

3.2.3 Preverjanje pred preskusom

Preverjanje pred preskusom se izvede v roku dveh ur pred izvedbo preskusa na naslednji nain: - Tonost merilnikov pretoka se preveri na enak nain, kot za kalibracijo (glej toko

3.2.1), za vsaj dve toki, vkljuno z vrednostmi pretoka qmdw, ki ustrezajo razmerjem redenja med 5 in 15 za vrednost qmdew, uporabljeno med preskusom.

TSV 141-01 145

- e je z zapisi kalibracijskega postopka v okviru toke 3.2.1 mogoe dokazati, da kalibracija merilnika pretoka ostane stabilna dlje asa, je preverjanje pred preskusom mogoe izpustiti.

3.3 Doloitev transformacijskega asa (samo za sisteme redenja z delnim tokom pri ETC)

Sistemske nastavitve za ovrednotenje transformacijskega asa morajo biti enake tistim, ki so se uporabljale med merjenjem v poteku preskusa. Transformacijski as se doloi po naslednji metodi: - Na sondo se v neposredni bližini zaporedno priklopi neodvisen referenni merilnik

pretoka, ki ima obmoje merjenja primerno za pretok skozi sondo. Ta merilnik pretoka mora imeti transformacijski as manjši od 100 ms za uporabljeni pretok pri merjenju odzivnega asa, pri emer mora biti pretoni upor dovolj nizek, da ne vpliva na dinamino zmogljivost sistema redenja z delnim tokom in skladen z dobro inženirsko prakso.

- Pretok izpušnih plinov (ali pretok zraka, e se rauna pretok izpušnih plinov) na vstopu v sistema redenja z delnim tokom se stopenjsko spremeni iz nizkega pretoka na vsaj 90 % obsega skale. Sprožilec za spremembo mora biti enak tistemu, ki se uporabi za zaetek vnaprej doloenega krmiljenja v dejanskem preskušanju. Dražljaj spremembe pretoka izpušnih plinov in odziv merilnika pretoka se zapišeta s frekvenco vzorenja vsaj 10 Hz.

- Iz teh podatkov se za sistem redenja z delnim tokom doloi transformacijski as, ki je as od zaetka spremembe do 50 % odziva merilnika pretoka. Na podoben nain se doloita transformacijska asa signala qmp sistema redenja z delnim tokom in signala qmew,i merilnika pretoka izpušnih plinov. Signala se uporabita pri regresijski kontroli, ki se izvede po vsakem preskusu (glej toko 3.8.3.2 Dodatka 2 k tej prilogi).

- Izraun se ponovi za vsaj 5 dražljajev za vzpon in za padec, rezultat pa se izrazi kot povpreje posameznih rezultatov. Od te vrednosti se odšteje notranji transformacijski as (< 100 msec) referennega merilnika pretoka. To je vrednost za “vnaprej dloeno krmiljenje” sistema redenja z delnim tokom, ki se uporabi v skladu s toko 3.8.3.2 Dodatka 2 k tej prilogi.

3.4 Preverjanje pogojev delnega pretoka

Obmoje hitrosti izpušnih plinov in nihanje tlaka se preverijo in naravnajo v skladu z zahtevami toke 2.2.1 Priloge V (EP), e pride v poštev.

3.5 Kalibracijski intervali

Merila za merjenje pretoka je treba kalibrirati najmanj vsake 3 mesece oziroma po vsakem popravilu ali spremembi sistema, ki bi lahko vplivala na kalibracijo.

4 KALIBRACIJA OPREME ZA MERJENJE DIMLJENJA 4.1 Uvod Merilnik motnosti je treba kalibrirati tako pogosto, kot je potrebno za izpolnjevanje zahtev

te tehnine specifikacije glede tonosti. Za naprave navedene v toki 5 Dodatka 4 Priloge III in toke 3 Priloge V, je predpisani postopek kalibracije opisan v naslednjih tokah.

4.2 Postopek kalibracije 4.2.1 as ogrevanja Merilnik motnosti se ogreva in stabilizira v skladu s priporoili proizvajalca. e je merilnik

motnosti opremljen s sistemom za splakovanje z zrakom, ki prepreuje nabiranje saj na optiki merilnega instrumenta, mora biti tudi ta sistem aktiviran in nastavljen v skladu s priporoili proizvajalca.

TSV 141-01 146

4.2.2 Ugotavljanje linearnosti odziva Linearnost merilnika motnosti se preveri v nainu oditavanja motnosti po priporoilih

proizvajalca. V merilnik motnosti se vstavijo trije nevtralni filtri z znano prepustnostjo, ki izpolnjujejo zahteve toke 5.2.5 Dodatka 4 k Prilogi III, vrednost pa se zabeleži. Nazivne motnosti nevtralnih filtrov naj bodo približno 10 %, 20 % in 40 %.

Linearnost ne sme za ve kot ± 2 % motnosti odstopati od nazivne vrednosti nevtralnega

filtra. Vsako nelinearnost, ki presega zgornjo vrednost, je treba pred preskusom odpraviti.

4.3 Presledki med kalibracijami Merilnik motnosti je treba v skladu s toko 4.2.2 kalibrirati najmanj vsake 3 mesece

oziroma po vsakem popravilu ali spremembi sistema, ki bi lahko vplivala na kalibracijo.

______

TSV 141-01 147

PRILOGA III - Dodatek 6

PREVERJANJE PRETOKA OGLJIKA

1 UVOD

Skoraj ves ogljik v izpušnih plinih pride iz goriva in skoraj ves del tega ogljika se nahaja v izpušnih plinih kot CO2. To je osnova za preverjanje sistema, ki temelji na merjenju CO2.

Dotok ogljika v sisteme merjenja izpušnih plinov se doloi iz pretoka goriva. Pretok ogljika na razlinih tokah vzorenja sistemov vzorenja emisij in delcev se doloi s koncentracijami CO2 in pretokom plina na teh tokah.

V tem smislu motor zagotavlja poznan vir pretoka ogljika in z opazovanjem tega pretoka ogljika v izpušni cevi in na izhodu iz sistema vzorenja PM z delnim tokom se preverja, tesnost morebitnega pušanja in tonost merjenja pretoka. To preverjanje ima prednost, ker sestavni deli delujejo pod dejanskimi preskusnimi pogoji (temperatura in pretok) motorja.

Spodnja Slika 6 prikazuje toke vzorenja, na katerih se preverjajo pretoki ogljika. Specifine enabe za pretoke ogljika za vsako toko vzorenja so podane spodaj.

Slika 6

2 IZRAUNI 2.1 Dotok ogljika v motor (toka 1) Masni dotok ogljika v motor za gorivo CHO je podan z enabo:

mfmCf q9994,15011,12

011,12q ×

×++=

kjer je: qmf = masni pretok goriva, kg/s

TSV 141-01 148

2.2 Pretok ogljika v nerazredenih izpušnih plinih (toka 2)

Masni pretok ogljika v izpušni cevi motorja se doloi iz koncentracije nerazredenega CO2 in masnega pretoka izpušnih plinov.

remew

aCOrCOmCe M

011,12q

100

ccq ,2,2 ××

−=

kjer je: cCO2,r = vlažna koncentracija CO2 v nerazredenih izpušnih plinih, % cCO2,a = vlažna koncentracija CO2 v okoliškem zraku, % (približno 0,04 %) qmew = masni pretok vlažnih izpušnih plinov, kg/s Mre = molekularna masa izpušnih plinov

Koncentracije CO2, izmerjene na suhi osnovi, se skladno s toko 5.2 Dodatka 1 k tej prilogi pretvorijo na vlažno osnovo.

2.3 Pretok ogljika v sistemu za redenje (mesto 3)

Masni pretok ogljika se doloi iz koncentracije razredenega CO2, masnega pretoka izpušnih plinov in pretoka vzorca:

mp

mew

remdew

aCOdCOmCp q

qM

011,12q

100

ccq ,2,2 ×××

−=

kjer je: cCO2,d = vlažna koncentracija CO2 v razredenih izpušnih plinih na izhodu iz tunela za

redenje, % cCO2,a = vlažna koncentracija CO2 v okoliškem zraku, % (približno 0,04 %) qmdew = masni pretok vlažnih razredenih izpušnih plinov, kg/s qmew = masni pretok vlažnih zpušnih plinov, kg/s (samo sistem redenja z delnim

tokom) qmp = pretok vzorca izpušnih plinov v sistem redenja z delnim tokom, kg/s (samo

sistem redenja z delnim tokom) Mre = molekularna masa izpušnih plinov CO2, izmerjen na suhi osnovi, se skladno s toko 5.2 Dodatka 1 k tej prilogi pretvori na vlažno osnovo.

2.4 Molekularna masa (Mre) izpušnih plinov se izrauna takole:

3a

ra

3a

maw

mf

maw

mf

re

10H1M1

9994,1500794,1210H

065,320067,149994,1500794,1011,122

2

4

qq

qq

1M

−

−

×+

++×

×

+×+×+×+×+

++×

+=

kjer je: qmf = masni pretok goriva, kg/s qmaw = masni pretok vlažnega polnilnega zraka , kg/s Ha = vlažnost polnilnega zraka, g vode na kg suhega zraka Mra = molekularna masa suhega polnilnega zraka (= 28,9 g/mol) , , , = molarna razmerja, ki se nanašajo na gorivo CHONS

TSV 141-01 149

Alternativno je mogoe uporabiti tudi naslednje molekularne mase: Mre (dizel) = 28,9 g/mol Mre (LPG) = 28,6 g/mol Mre (NG) = 28,3 g/mol

________________

TSV 141-01 150

PRILOGA IV

TEHNINE ZNAILNOSTI REFERENNEGA GORIVA, PREDPISANEGA ZA HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE IN ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1.1 DIZELSKO REFERENNO GORIVO za preskušanje motorjev za mejne vrednosti emisij, podane v vrstici A tabel v toki 6.2.1 Priloge I (1)

Mejne vrednosti(2) Parameter Enota

najnižja najvišja Preskusna metoda Objava

cetansko število (3) 52 54 SIST EN-ISO 5165 1999 (4) gostota pri 15 °C kg/m3 833 837 SIST EN-ISO 3675 1999 destilacija: - 50 % °C 245 - SIST EN-ISO 3405 2000 - 95 % °C 345 350 SIST EN-ISO 3405 2000 - vreliše °C - 370 SIST EN-ISO 3405 2000 plameniše °C 55 - EN 27719 1993 sposobnost filtra CFPP (Cold Filter Plugging Point) °C - -5 SIST EN 116 1998

viskoznost pri 40 °C mm2/s 2,5 3,5 SIST EN-ISO 3104 1998 policiklini aromatini ogljikovodiki % m/m 3,0 6,0 IP 391 (*) 1995

vsebnost žvepla (5) mg/kg - 300 SIST EN-ISO 14596 1999(4) korozija bakra - 1 SIST EN-ISO 2160 1999 ostanki ogljika po Conradsonu (10% DR) % m/m - 0,2 SIST EN-ISO 10370 1998

vsebnost pepela % m/m - 0,01 SIST EN-ISO 6245 1998 vsebnost vode % m/m - 0,05 EB-ISO 12937 1995 nevtralizacijsko število (mona kislina) mg KOH/g - 0,02 ASTM D 974-95 1998 (4)

stabilnost oksidacije (6) mg/ml - 0,025 SIST EN-ISO 12205 1998 (*)V razvoju je nova in boljša

metoda za policikline aromatine ogljikovodike

% m/m

-

-

SIST EN 12916

2000(4)

(1) e je treba izraunati toplotno uinkovitost motorja ali vozila, se lahko kalorina vrednost izrauna takole: Specifina energija (kalorina vrednost) (neto) v MJ/kg = (46,423 – 8,792d2 + 3,170d) (1 – (x + y + s)) + 9,420s – 2,499x kjer je d = gostota pri 15 °C x = masni delež vode (% deljeno s 100) y = masni delež pepela (% deljeno s 100) s = masni delež žvepla (% deljeno s 100). (2) Vrednosti, navedene v specifikaciji, so "prave vrednosti". Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene

dolobe standarda ISO 4259, Naftni izdelki – Doloanje in uporaba natannih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami, pri doloanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ni; pri doloanju najvišje in najnižje vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = obnovljivost). Ne glede na ta ukrep, ki je potreben iz statistinih razlogov, bi moral imeti proizvajalec goriva za cilj nielno vrednost, e je najvišja vrednost 2R, in povpreno vrednost v primeru najvišje in najnižje mejne vrednosti. e je treba razjasniti vprašanje, ali gorivo izpolnjuje zahteve po specifikaciji, se uporabijo dolobe standarda ISO 4259.

(3) Obmoje cetanskih števil ni v skladu z zahtevo, da je najmanjše obmoje 4R. V primeru spora med dobaviteljem goriva in uporabnikom pa se pri reševanju spora lahko uporabijo dolobe standarda ISO 4295, pod pogojem, da se namesto ene same doloitve raje izvede zadostno število ponovnih meritev, da se doseže predpisana natannost.

(4) Mesec objave bo dodan pravoasno. (5) Poroati je treba o dejanski vsebnosti žvepla v gorivu, ki se uporabi za preskus. Poleg tega mora imeti referenno gorivo, ki

se uporabi za homologacijo vozila oziroma motorja glede na mejne vrednosti, podane v vrstici B tabele v toki 6.2.1 Priloge I k tej direktivi, najvejo vsebnost žvepla 50 ppm. Komisija bo, takoj ko bo mogoe, najpozneje pa do 31 decembra 1999, pripravila spremembo te priloge, ki bo odražala tržno povpreje za vsebnost žvepla v gorivu z ozirom na gorivo, doloeno v Prilogi IV k direktivi 98/70/ES.

(6) Tudi e se stabilnost oksidacije nadzoruje, bo verjetno rok trajanja izdelka omejen. Od proizvajalca je treba zahtevati nasvet glede pogojev skladišenja in trajanja.

TSV 141-01 151

1.2 DIZELSKO REFERENNO GORIVO za preskušanje motorjev za mejne vrednosti emisij, podane v vrsticah B1, B2 ali C tabel v toki 6.2.1 Priloge I

Mejne vrednosti(1) Parameter Enota

najnižja najvišja Preskusna metoda

cetansko število (2) 52,0 54,0 SIST EN-ISO 5165 gostota pri 15 °C kg/m3 833 837 SIST EN-ISO 3675 destilacija: - 50 % °C 245 - SIST EN-ISO 3405 - 95 % °C 345 350 SIST EN-ISO 3405 - vreliše °C - 370 SIST EN-ISO 3405 plameniše °C 55 - EN 27719 sposobnost filtra CFPP (Cold Filter Plugging Point) °C - -5 SIST EN 116

viskoznost pri 40 °C mm2/s 2,3 3,3 SIST EN-ISO 3104 policiklini aromatini ogljikovodiki % m/m 3,0 6,0 IP 391

vsebnost žvepla (3) mg/kg - 300 SIST EN-ISO 14596 korozija bakra - 1 SIST EN-ISO 2160 ostanki ogljika po Conradsonu (10% DR) % m/m - 0,2 SIST EN-ISO 10370

vsebnost pepela % m/m - 0,01 SIST EN-ISO 6245 vsebnost vode % m/m - 0,05 EB-ISO 12937 nevtralizacijsko število (mona kislina) mg KOH/g - 0,02 ASTM D 974-95

stabilnost oksidacije (4) mg/ml - 0,025 SIST EN-ISO 12205 sposobnost mazanja (premer obrabne površine po HFRR pri 60°C)

m - 400 CEC F-06-A-96

metilester mašobnih kislin prepovedano (1) Vrednosti, navedene v specifikaciji, so "prave vrednosti". Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene

dolobe standarda ISO 4259, Naftni izdelki – Doloanje in uporaba natannih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami, pri doloanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ni; pri doloanju najvišje in najnižje vrednosti je najmanjša razlika 4R (R = obnovljivost). Ne glede na ta ukrep, ki je potreben iz statistinih razlogov, bi moral imeti proizvajalec goriva za cilj nielno vrednost, e je najvišja vrednost 2R, in povpreno vrednost v primeru najvišje in najnižje mejne vrednosti. e je treba razjasniti vprašanje, ali gorivo izpolnjuje zahteve po specifikaciji, se uporabijo dolobe standarda ISO 4259.

(2) Obmoje cetanskih števil ni v skladu z zahtevo, da je najmanjše obmoje 4R. V primeru spora med dobaviteljem goriva in uporabnikom pa se pri reševanju spora lahko uporabijo dolobe standarda ISO 4295, pod pogojem, da se namesto ene same doloitve raje izvede zadostno število ponovnih meritev, da se doseže predpisana natannost.

(3) Zabeleži se dejanska vrednost žvepla v gorivu, uporabljenem za preskus tipa I. (4) Tudi e se stabilnost oksidacije nadzoruje, bo verjetno rok trajanja izdelka omejen. Od proizvajalca je treba zahtevati

nasvet glede pogojev skladišenja in trajanja.

TSV 141-01 152

1.3 ETANOL ZA DIZELSKE MOTORJE (1)

Mejne vrednosti (2) Parameter

Enota najnižje najvišje

Preskusna metoda (3)

alkohol, masa % m/m 92,4 – ASTM D 5501 drugi alkoholi razen etanola, vsebovani v skupnem alkoholu, masa

% m/m

–

2

ADTM D 5501

gostota pri 15°C kg/m3 795 815 ASTM D 4052 vsebnost pepela % m/m 0,001 SIST EN ISO 6245 plameniše °C 10 ISO 2719 kislost, izraunana kot ocetna kislina

% m/m

–

0,0025

ISO 1388-2

nevtralizacijsko število (mona kislina)

KOH mg/1

–

1

barva po lestvici – 10 ASTM D 1209 suhi ostanek pri 100°C mg/kg 15 SIST ISO 759 vsebnost vode % m/m 6,5 SIST ISO 760 aldehidi, izraunani kot ocetna kislina

% m/m

0,0025

ISO 1388-4

vsebnost žvepla mg/kg – 10 ASTM D 5453 estri, izraunani kot etilacetat

% m/m

–

0,1

ASSTM D 1617

(1) Etanolskemu gorivu se lahko dodajo snovi za Izboljšanje cetanske vrednosti, kot jih doloi proizvajalec motorja. Najveja dovoljena koliina je 10% m/m.

(2)Vrednosti, navedene v specifikaciji, so "prave vrednosti". Pri ugotavljanju njihovih mejnih vrednosti so bile uporabljene dolobe standarda ISO 4259, Naftni izdelki – Doloanje in uporaba natannih podatkov v zvezi s preskusnimi metodami, pri doloanju najnižje vrednosti pa je bila upoštevana najmanjša razlika 2R nad ni; pri doloanju najvišje in najnižje vrednosti je najmanjša razlika 4R (R – obnovljivost). Ne glede na ta ukrep, ki je potreben iz statistinih razlogov, bi moral imeti proizvajalec goriva za cilj nielno vrednost, e je najvišja predpisana vrednost 2R in povpreno vrednost, e sta navedeni najvišja in najnižja mejna vrednost. e je treba razjasniti vprašanje, ali gorivo izpolnjuje zahteve po specifikaciji, se uporabijo dolobe standarda SIST EN ISO 4259.

(3) Za vse naštete znailnosti bodo sprejete enakovredne metode po standardih ISO po njihovi izdaji. 2 ZEMELJSKI PLIN (NG) Na evropskem trgu sta na voljo dva razreda goriv: – goriva obmoja H, med katera spadata skrajni referenni gorivi GR in G23, – goriva obmoja L, med katera spadata skrajni referenni gorivi G23 in G25. Znailnosti referennih goriv GR, G23 in G25 so povzete v spodnji tabeli:

Referenno gorivo GR

Mejne vrednosti Znailnosti Enote Osnova najnižja najvišja

Preskusna metoda

Sestava: metan 87 84 89 etan 13 11 15 razlika (*) % mol – – 1 ISO 6974 vsebnost žvepla mg/m3 (**) – – 10 SIST ISO 6326-5 (*) Inertni plini + C2. (**) Vrednost se doloi pri standardnih pogojih (293,2 K (20° C) in 101,3 kPa).

TSV 141-01 153

Referenno gorivo G23

Mejne vrednosti Znailnosti Enote Osnova najnižja najvišja

Preskusna metoda

Sestava: metan 92,5 91,5 93,5 razlika (*) % mol – – 1 ISO 6974 N2 7,5 6,5 8,5 vsebnost žvepla mg/m3 (**) – – 10 SIST ISO 6326-5 (*) Inertni plini (ki se razlikujejo od N2) + C2 + C2+. (**) Vrednost se doloi pri standardnih pogojih (293,2 K (20° C) in 101,3 kPa).

Referenno gorivo G25

Mejne vrednosti Znailnosti Enote Osnova najnižja najvišja

Preskusna metoda

Sestava: metan 86 84 88 razlika (*) % mol – – 1 ISO 6974 N2 14 12 16 vsebnost žvepla mg/m3 (**) – – 10 SIST ISO 6326-5 (*) Inertni plini (ki se razlikujejo od N2) + C2 + C2+. (**) Vrednost se doloi pri standardnih pogojih (293,2 K (20° C) in 101,3 kPa).

3 UTEKOINJENI NAFTNI PLIN (LPG) A Tehnini podatki o referennem gorivu LPG, ki se uporablja pri preskušanju vozil za

mejne vrednosti emisij, podane v vrstici A tabel v toki 6.2.1 Priloge I

Parameter Enota Gorivo A Gorivo B Preskusna metoda

sestava ISO 7941 vsebnost C3 % vol 50 ± 2 85 ± 2 vsebnost C4 % vol razlika razlika <C3, >C4 % vol maks. 2 maks. 2 nenasieni ogljikovodiki % vol maks. 12 maks. 14 ostanki uparjanja mg/kg maks. 50 maks. 50 ISO 13757 voda pri 0 °C brez brez vizualni pregled skupna vsebnost žvepla mg/kg maks. 50 maks. 50 EN 24260 vodikov sulfid ni ni ISO 8819 korozija bakrenega traku uvrstitev razred 1 razred 1 ISO 6251 (1) vonj znailen znailen oktansko število po motorni metodi

min. 92,5 min. 92,5 EN 589 Priloga B (1) Ta nain lahko nenatanno doloi prisotnost korozivnih snovi, e so v vzorcu protikorozijske snovi ali druge

kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakrenm traku. Zato je dodajanje takšnih zmesi zaradi vplivanja na preskusno metodo prepovedano

TSV 141-01 154

B Tehnini podatki o referennem gorivu LPG, ki se uporablja pri preskušanju vozil za mejne vrednosti emisij, podane v vrsticah B1, B2 ali C tabel v toki 6.2.1 Priloge I

Parameter Enota Gorivo A Gorivo B Preskusna metoda

sestava ISO 7941 vsebnost C3 % vol 50 ± 2 85 ± 2 vsebnost C4 % vol razlika razlika <C3, >C4 % vol maks. 2 maks. 2 nenasieni ogljikovodiki % vol maks. 12 maks. 14 ostanki uparjanja mg/kg maks. 50 maks. 50 ISO 13757 voda pri 0 °C brez brez vizualni pregled skupna vsebnost žvepla mg/kg maks. 10 maks. 10 EN 24260 vodikov sulfid ni ni ISO 8819 korozija bakrenega traku uvrstitev razred 1 razred 1 ISO 6251 (1) vonj znailen znailen oktansko število po motorni metodi

min. 92,5 min. 92,5 EN 589 Priloga B (1) Ta nain lahko nenatanno doloi prisotnost korozivnih snovi, e so v vzorcu protikorozijske snovi ali druge

kemikalije, ki zmanjšujejo korozivnost vzorca na bakrenm traku. Zato je dodajanje takšnih zmesi zaradi vplivanja na preskusno metodo prepovedano

___________________

TSV 141-01 155

PRILOGA V

ANALIZNI SISTEMI IN SISTEMI ZA VZORENJE

1 DOLOANJE PLINASTIH EMISIJ 1.1 Uvod V toki 1.2 ter na slikah 7 in 8 so podani podrobni opisi priporoenih sistemov za

vzorenje in analizo. Ker je mogoe z razlinimi konfiguracijami dosei enakovredne rezultate, se ne zahteva dosledna skladnost s slikama 7 in 8. Za pridobivanje dodatnih informacij in usklajevanje funkcij sestavnih sistemov se lahko uporabijo dodatni sestavni deli, kot so merilni instrumenti, ventili, elektromagneti, rpalke in stikala. Po drugi strani pa se lahko sestavni deli, ki niso potrebni za vzdrževanje tonosti nekaterih sistemov, izloijo, e njihova izloitev temelji na dobri inženirski presoji.

Slika 7 Shema poteka v sistemu za analizo nerazredenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx, HC (samo ESC)

1.2 Opis analiznega sistema Analizni sistem za doloanje emisij v nerazredenih (Sl. 7, samo ESC) oziroma

razredenih (Sl. 8, ETC in ESC) izpušnih plinih, je opisan na podlagi uporabe:

TSV 141-01 156

- analizatorja HFID za merjenje ogljikovodikov; - analizatorjev NDIR za merjenje ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida; - HCLD ali enakovrednega analizatorja za merjenje dušikovih oksidov; Za vse sestavine se lahko vzame vzorec z eno sondo za vzorenje ali z dvema sondama

za vzorenje, ki sta namešeni blizu skupaj in notranje razcepljeni na razline analizatorje. Paziti je treba na to, da na nobeni toki analiznega sistema ne pride do kondenzacije sestavin izpuha (vkljuno z vodo in žveplovo kislino).

Slika 8

Shema poteka v sistemu za analizo razredenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx, HC (ETC, po izbiri ESC)

1.2.1 Opisi k slikam 7 in 8 EP - izpušna cev SP1 - sonda za vzorenje nerazredenih izpušnih plinov (samo Sl. 7) Priporoa se statina sonda iz nerjavnega jekla z ve luknjami, ki je na koncu zaprta.

Notranji premer ne sme biti veji od notranjega premera cevi za prenos vzorcev. Debelina sten sonde ne sme biti veja od 1 mm. V sondi morajo biti najmanj 3 luknje v 3 razlinih radialnih ravninah, ki so take velikosti, da vzorijo približno enak pretok. Sonda naj sega najmanj 80 % preno v izpušno cev. Uporabi se lahko eno ali dve sondi.

SP2 – sonda za vzorenje razredenih izpušnih plinov HC (samo Sl. 8) Sonda mora:

TSV 141-01 157

- tvoriti prvih 254 mm do 762 mm ogrevane cevi za prenos vzorcev HSL1; - imeti notranji premer najmanj 5 mm; - biti namešena v tunelu za redenje DT (glej toko 2.3, Sl. 20) na toki, kjer so zrak

za redenje in izpušni plini dobro premešani (t.j. približno 10 premerov tunela v smeri toka od toke, kjer izpušni plini vstopajo v tunel za redenje);

- biti dovolj (radialno) oddaljena od ostalih sond in od stene tunela, da nanjo ne morejo vplivati nikakršni valovi ali vrtinci;

- biti ogrevana, tako da se temperatura plinskega toka na izstopu iz sonde povea na 463 K ± 10 K (190 °C ± 10 °C).

SP3 – sonda za vzorenje razredenih izpušnih plinov CO, CO2, NOx (samo Sl. 8) Sonda mora: - biti v isti ravnini kot SP2; - biti dovolj (radialno) oddaljena od ostalih sond in od stene tunela, da nanjo ne morejo

vplivati nikakršni valovi ali vrtinci; - biti po vsej dolžini izolirana in ogrevana najmanj na temperaturo 328 K (55 °C), da ne

pride do kondenzacije vode.

HSL1 - ogrevana cev za prenos vzorcev Cev za prenos vzorcev mora:

- imeti notranji premer najmanj 5 mm in najve 13,5 mm; - biti iz nerjavnega jekla ali iz PTFE (politetrafluoretilena); - vzdrževati temperaturo sten 463 K ±10 K (190 °C ±10 °C), izmerjeno na vsakem,

loeno krmiljenem ogrevanem odseku, e je temperatura izpušnih plinov na sondi za vzorenje enaka ali manjša od 463 K (190 °C);

- vzdrževati temperaturo sten vejo od 453 K (180 °C), e je temperatura izpušnih plinov na sondi za vzorenje nad 463 K (190 °C);

- vzdrževati temperaturo plinov 463 K (190 °C ± 10 °C) tik pred filtrom F2 in HFID. HSL2 – ogrevana cev za prenos vzorcev NOx Cev za prenos vzorcev mora: - vzdrževati temperaturo sten od 328 K do 473 K (od 55 °C do 200 °C) do pretvornika

C, e se uporabi hladilna kopel B, ter do analizatorja, e se hladilna kopel B ne uporablja.

- biti iz nerjavnega jekla sli iz PTFE (politetrafluoretilena). SL – cev za prenos vzorcev CO in CO2 Cev mora biti iz PTFE (politetrafluoretilena) ali iz nerjavnega jekla. Lahko je ogrevana ali neogrevana. BK – vrea za vzorce ozadja (okolice) (po izbiri; samo Sl. 8) za vzorenje koncentracije ozadja (okolice). BG – vrea za vzorce (po izbiri; Sl. 8 samo CO in CO2) za vzorenje koncentracije vzorcev. F1 – ogrevani predfilter (po izbiri) Temperatura naj bo enaka kot pri HSL1. F2 – ogrevani filter Filter izloa vse trdne delce iz vzorca plinov pred analizatorjem. Temperatura naj bo enaka kot pri HSL1. Filter se zamenja po potrebi. P – ogrevana rpalka za vzorenje

TSV 141-01 158

rpalka se ogreje na temperaturo HSL1. HC ogrevani plamensko ionizacijski detektor (HFID) za merjenje ogljikovodikov. Temperatura se ohranja v obmoju od 453 K do 473 K (180 °C do 200 °C). CO, CO2 analizatorji za merjenje ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida po nedisperzni infrardei spektroskopski metodi (NDIR) (po izbiri za doloanje razmerja redenja pri merjenju PT). NO analizator CLD ali HCLD za merjenje dušikovih oksidov. e se uporabi HCLD, ga je treba ohranjati v temperaturnem obmoju od 328 K do 473 K (od 55 °C do 200 °C). C – pretvornik Pred analizo v CLD ali HCLD se za katalitino redukcijo NO2 v NO uporabi pretvornik. B - hladilna kopel (po izbiri) za hlajenje in kondenziranje vode iz vzorca izpušnih plinov. Temperatura kopeli se z ledom ali s hlajenjem vzdržuje med 273 K in 277 K (0 °C do 4 °C). Kopel ni obvezna, e analizator nima motenj zaradi vodne pare, kot je doloeno v tokah 1.9.1 in 1.9.2 Dodatka 5 k Prilogi III. e se voda odstranjuje s kondenzacijo, je treba spremljati temperaturo ali rosiše vzornega plina bodisi v lovilcu vode ali v smeri toka. Temperatura oziroma rosiše vzornega plina ne sme presei 280 K (7 °C). Za odstranjevanje vode iz vzorca niso dovoljena kemina sušilna sredstva. T1, T2, T3 – temperaturni senzor za spremljanje temperature plinskega toka. T4 – temperaturni senzor za spremljanje temperature NO2-NO pretvornika T5 – temperaturni senzor za spremljanje temperature hladilne kopeli. G1, G2, G3 – manometer za merjenje tlaka v ceveh za prenos vzorcev. R1, R2 – regulator tlaka za krmiljenje tlaka zraka oziroma goriva v HFID. R3, R4, R5 – regulator tlaka za krmiljenje tlaka v ceveh za prenos vzorcev ter pretoka do analizatorjev. FL1, FL2, FL3 – merilnik pretoka za spremljanje pretoka vzorca skozi obvodno cev. FL4 do FL6 – merilnik pretoka (po izbiri) za spremljanje stopnje pretoka skozi analizatorje.

TSV 141-01 159

V1 do V5 – preklopni ventil ustrezni ventili za preklapljanje pretoka vzorca, kalibrirnega plina ali nielnega plina v analizatorje. V6, V7 – elektromagnetni ventil za obvod pretvornika NO2-NO. V8 – igelni ventil za uravnoteženje toka skozi pretvornik NO2-NO C in obvod. V9, V10 – igelni ventil za reguliranje tokov v analizatorje. V11, V12 – izpustna pipa (po izbiri) za odvajanje kondenzata iz kopeli B.

1.3 Analiza ne-metanskih ogljikovodikov (NMHC) (samo motorji na zemeljski plin) 1.3.1 Metoda s plinskim kromatografom (GC, Sl. 9) Pri uporabi metode GC se vzorec z majhno izmerjeno prostornino vbrizga v analizno

kolono, skozi katero ga nosi inerten nosilni plin. Na koloni se razline sestavine separirajo glede na vreliše, tako da iz nje uhajajo ob razlinih asih. Nato gredo skozi detektor, ki odda elektrini signal, ki je odvisen od njihove koncentracije. Ker taka analizna tehnika ni zvezna, se lahko uporablja samo v povezavi z metodo vzorenja v vree, opisano v toki 3.4.2 Dodatka 4 k Prilogi III.

Za NMHC se uporabi avtomatiziran plinski kromatograf (GC). Izpušni plini se vzorijo v

vreo za vzorce, iz katere se odvzame del in vbrizga v GC. V Porapakovi koloni se vzorec loi na dva dela (CH4/zrak/CO in NMHC/CO2/H2O). Preden gre v analizator s plamensko ionizacijo (FID), kjer se izmeri njegova koncentracija, se CH4 na koloni z molekularnim sitom loi od zraka in CO. Celotni cikel, od vbrizga enega vzorca do vbrizga naslednjega se lahko izvede v 30 s. NMHC se doloi tako, da se koncentracija CH4 odšteje od skupne koncentracije CH (glej toko 4.3.1 Dodatka 2 k Prilogi III).

Slika 9 kaže tipien plinski kromatograf (GC), sestavljen za rutinsko doloanje CH4. Na

podlagi dobre inženirske presoje se lahko uporabljajo tudi druge metode GC.

TSV 141-01 160

Slika 9

Shema poteka pri analizi metana (metoda GC)

Opisi k sliki 9

PC – Porapakova kolona Uporabi se Porapak N, 180/300 µm (zanka 50/80), dolžina 610 mm x notranji premer 2,16 mm, ki se mora pred prvo uporabo najmanj 12 h kondicionirati z nosilnim plinom pri 423 K (150 °C). MSC – kolona z molekularnim sitom Uporabi se tip 13X, 250/350 µm (zanka 45/60), dolžina 1220 mm x notranji premer 2,16 mm, ki se mora pred prvo uporabo najmanj 12 h kondicionirati z nosilnim plinom pri 423 K (150 °C). Pe za vzdrževanje kolon in ventilov pri enakomerni temperaturi, potrebni za delovanje analizatorja, in za kondicioniranje kolon pri 423 K (150 °C). SLP – zanka vzorca cev iz nerjavnega jekla z zadostno dolžino, da se dobi približno 1 cm3 prostornine. P – rpalka za dovajanje vzorca v plinski kromatograf. D – sušilnik Uporabi se sušilnik z molekularnim sitom, ki odstranjuje vodo in druga onesnaževala, ki bi lahko bili prisotni v nosilnem plinu. HC analizator s plamensko ionizacijo (FID) za merjenje koncentracije metana. V1 – ventil za vbrizgavanje vzorca

TSV 141-01 161

za vbrizgavanje vzorca, odvzetega iz vree za vzorce prek cevi za prenos vzorca (SL) na Sliki 8. Biti mora z majhno mrtvo prostornino, neprepusten za plin in ga mora biti mogoe ogreti na 423 K (150 °C). V3 - preklopni ventil za izbiro kalibrirnega plina, vzorca ali zapiranje V2, V4, V5, V6, V7, V8 – igelni ventil za nastavitev pretokov v sistemu R1, R2, R3 – regulator tlaka za krmiljenje pretoka goriva (= nosilnega plina), vzorca oziroma zraka FC - pretona kapilara za krmiljenje stopnje zranega pretoka v FID G1, G2, G3 – manometer za krmiljenje pretoka goriva (= nosilnega plina), vzorca oziroma zraka F1, F2, F3, F4, F5 – filter filtri iz sintrane kovine za prepreevanje vstopa delcev umazanije v rpalko ali merilni instrument FL1 – merilnik pretoka za merjenje stopnje pretoka obvoda vzorca

1.3.2 Metoda z izloevalnikom ne-metanov (NMC, Sl. 10) Izloevalnik oksidira vse ogljikovodike razen CH4 v CO2 in H2O, tako da FID ob prehodu

vzorca skozi NMC zazna samo CH4. e se uporabi vzorenje v vree, se na cev za prenos vzorca (SL) namesti sistem za preusmeritev toka (glej toko 1.2, Sl. 8), s pomojo katerega lahko tok tee ali skozi ali okrog izloevalnika, v skladu z zgornjim delom Slike 10. Pri merjenju NMHC se na FID opazujeta in zabeležita obe vrednosti (HC in CH4). e se uporabi integracijska metoda, se v HSL1 namesti NMC kot dodatni FID vzporedno z rednim detektorjem FID (glej toko 1.2, Sl. 8), skladno z spodnjim delom Slike 10. Pri merjenju NMHC se opazujeta in zabeležita vrednosti na obeh detektorjih FID (HC in CH4).

Izloevalnik se pred preskusom pri 600 K (327 °C) ali ve okarakterizira glede na njegov

katalitini uinek na CH4 in C2H6 pri vrednostih H2O, ki so reprezentanne za razmere izpušnega toka. Poznana morata biti rosiše in raven O2 vzorenega izpušnega toka. Zabeleži se relativni odziv FID na CH4 (glej toko 1.8.2 Dodatka 5 k Prilogi III).

TSV 141-01 162

Slika 10

Shema poteka pri analizi metana z izloevalnikom ne-metanov (NMC)

Opisi k Sliki 10 NMC – izloevalnik ne-metanov za oksidacijo vseh ogljikovodikov razen metana HC

ogrevani plamensko ionizacijski detektor (HFID) za merjenje koncentracije ogljikovodikov in CH4. Temperatura se vzdržuje v obmoju od 453 K do 473 K (180 °C do 200 °C).

V1 – preklopni ventil

za izbiranje vzorca, nielnega plina ali kalibrirnega plina. V1 je identien z V2 na Sl. 8. V2, V3 – elektromagnetni ventil za obvod NMC V4 – igelni ventil za uravnoteženje pretoka skozi NMC in obvod R1 – regulator tlaka za krmiljenje tlaka v cevi za vzorenje ter pretoka do HFID. R1 je identien z R3 na Sl. 8. FL1 – merilnik pretoka za merjenje stopnje pretoka vzorca skozi obvodno cev. FL1 je identien s FL1 na Sl. 8.

TSV 141-01 163

2 REDENJE IZPUŠNIH PLINOV IN DOLOANJE DELCEV 2.1 Uvod V tokah 2.2. 2.3 in 2.4 ter na slikah 11 do 22 so podani podrobni opisi priporoenih

sistemov za redenje in vzorenje. Ker je mogoe dosei enakovredne rezultate z razlinimi konfiguracijami, se ne zahteva dosledna skladnost s temi slikami. Za pridobivanje dodatnih informacij in usklajevanje funkcij sestavnih sistemov se lahko uporabijo dodatni sestavni deli, kot so merilni instrumenti, ventili, elektromagneti, rpalke in stikala. Sestavni deli, ki niso potrebni za vzdrževanje tonosti nekaterih sistemov pa se lahko izloijo, e njihova izloitev temelji na dobri inženirski presoji.

2.2 Sistem redenja z delnim tokom Na slikah 11 do 19 je opisan sistem redenja, ki temelji na redenju dela izpušnega toka.

Razcepitev izpušnega toka in proces redenja, ki sledi, je mogoe izvesti z razlinimi tipi sistemov redenja. Za zbiranje delcev, ki sledi, se skozi sistem za vzorenje delcev pošljejo celotni razredeni izpušni plini ali pa samo del razredenih izpušnih plinov (toka 2.4, Sl. 21). Prvo metodo imenujemo celotno vzorenje, drugo pa delno vzorenje.

Izraun razmerja redenja je odvisen od tipa uporabljenega sistema. Priporoajo se

naslednji tipi: Izokinetini sistemi (Sl. 11, 12) Pri teh sistemih se tok v cev za prenos vzorca glede hitrosti in/ali tlaka plinov ujema s

tokom celotnega izpuha, kar zahteva nemoten in enoten tok izpušnih plinov pri sondi za vzorenje. To se ponavadi doseže z uporabo resonatorja in ravnega dela cevi v smeri proti toku od toke odvzema vzorca. Nato se na podlagi lahko izmerljivih vrednosti, kot je npr. premer cevi, izrauna razcepitveno razmerje. Opomniti je treba, da se izokineza uporablja samo za ujemanje pogojev pretoka in ne za ujemanje velikosti razdelitve. Slednje ponavadi ni potrebno, saj so delci dovolj majhni, da lahko sledijo tokovnicam izpušnih plinov.

Sistemi s krmiljenim pretokom z merjenjem koncentracije (Sl. 13–17) Pri teh sistemih se vzorec odvzame od toka celotnega izpuha z nastavitvijo pretoka

zraka za redenje in skupnega pretoka izpušnih plinov. Razmerje redenja se doloi iz koncentracije sledilnih plinov kot npr. CO2 ali NOx, ki se naravno pojavljajo v izpuhu motorja. Izmeri se koncentracija v razredenih izpušnih plinih ter v zraku za redenje, medtem ko se lahko koncentracija nerazredenih izpušnih plinov izmeri bodisi neposredno ali doloi na podlagi pretoka goriva in enabe za ravnotežje ogljika, e je sestava goriva znana. Sisteme je mogoe krmiliti z izraunanim razmerjem redenja (Sl. 13, 14) ali s tokom v cev za prenos vzorca (Sl. 12, 13, 14).

Sistemi s krmiljenim pretokom z merjenjem pretoka (Sl. 18, 19) Pri teh sistemih se vzorec odvzame od toka celotnega izpuha z nastavitvijo pretoka

zraka za redenje in skupnega pretoka izpušnih plinov. Razmerje redenja se doloi iz razlike med obema stopnjama pretoka. Predpisana je tona kalibracija merilnikov pretoka v odvisnosti drug od drugega, saj lahko relativna velikost obeh stopenj pretoka pripelje do vejih pogreškov pri višjih razmerjih redenja (15 in ve). Pretok se krmili zelo enostavno z ohranjanjem konstantne stopnje pretoka razredenih izpušnih plinov in po potrebi s spreminjanjem stopnje pretoka zraka za redenje.

Pri uporabi sistemov redenja z delnim tokom se je treba izogniti možnim problemom

izgube delcev v cevi za prenos vzorca tako, da se zagotovi, da je iz izpuha motorja odvzet reprezentanni vzorec in da je doloeno razmerje delitve. Opisani sistemi ta kritina podroja upoštevajo.

TSV 141-01 164

Slika 11

Sistem redenja z delnim tokom z izokinetino sondo in delnim vzorenjem (krmiljenje SB)

Izokinetina sonda za vzorenje ISP pošilja nerazredene izpušne pline iz izpušne cevi EP po cevi za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT. Tipalo diferennega tlaka DPT meri razliko tlakov izpušnih plinov med izpušno cevjo in vstopom v sondo. Ta signal se prenaša v krmilnik pretoka FC1, ki krmili sesalno puhalo SB, da na konici sonde vzdržuje diferenni tlak ni. V teh razmerah sta hitrosti izpušnih plinov v EP in ISP identini, in je pretok skozi ISP in TT konstanten (razcepljen) del pretoka izpušnih plinov. Razmerje delitve se doloi iz presekov EP in ISP. Stopnja pretoka zraka za redenje se meri z napravo za merjenje pretoka FM1. Razmerje redenja se izrauna iz stopnje pretoka zraka za redenje in razmerja delitve.

TSV 141-01 165

Slika 12

Sistem redenja z delnim tokom z izokinetino sondo in delnim vzorenjem (krmiljenje PB)

Izokinetina sonda za vzorenje ISP pošilja nerazredene izpušne pline iz izpušne cevi

EP po cevi za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT. Tipalo diferennega tlaka DPT meri razliko tlakov izpušnih plinov med izpušno cevjo in vstopom v sondo. Ta signal se prenaša v krmilnik pretoka FC1, ki krmili sesalno puhalo SB, da na konici sonde vzdržuje diferenni tlak ni. To se izvede z odvzemom majhnega dela zraka za redenje, katerega stopnja pretoka je že bila izmerjena z napravo za merjenje pretoka FM1, in s polnjenjem tega dela s pomojo pnevmatske zaslonke v TT. V teh razmerah sta hitrosti izpušnih plinov v EP in ISP identini, in je pretok skozi ISP in TT konstanten (razcepljen) del pretoka izpušnih plinov. Razmerje delitve se doloi iz prerezov EP in ISP. Sesalno puhalo SB sesa zrak za redenje skozi DT, stopnja pretoka zraka za redenje na vstopu v DT pa meri FM1. Razmerje redenja se izrauna iz stopnje pretoka zraka za redenje in razmerja delitve.

TSV 141-01 166

Slika 13

Sistem redenja z delnim tokom z merjenjem koncentracije CO2 ali NOx in delnim vzorenjem

Nerazredeni izpušni plini se prenašajo iz izpušne cevi EP skozi sondo za vzorenje SP in cev za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT. Z analizatorjem(-ji) EGA se izmeri koncentracija sledilnega plina (CO2 ali NOx) v nerazredenih in razredenih izpušnih plinih ter v zraku za redenje. Ti signali se prenašajo v krmilnik pretoka FC2, ki krmili tlano puhalo PB oziroma sesalno puhalo SB, da vzdržuje želeno razmerje delitve in razmerje redenja v DT. Razmerje redenja se izrauna iz koncentracije sledilnega plina v nerazredenih izpušnih plinih, v razredenih izpušnih plinih in v zraku za redenje.

TSV 141-01 167

Slika 14

Sistem redenja z delnim tokom z merjenjem koncentracije CO2, ravnotežja ogljika in s celotnim vzorenjem

Nerazredeni izpušni plini se prenašajo iz izpušne cevi EP skozi sondo za vzorenje SP in cev za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT. Z analizatorjem(-ji) EGA se izmeri koncentracija CO2 v razredenih izpušnih plinih in v zraku za redenje. Signali CO2 in pretoka goriva GFUEL se prenašajo bodisi v krmilnik pretoka FC2 bodisi v krmilnik pretoka FC3 sistema za vzorenje delcev (glej Sl. 21). FC2 krmili tlano puhalo PB, FC3 pa rpalko za vzorenje P (glej Sl. 21), in s tem naravnavata tokove v sistem in iz njega tako, da se v DT ohranja želeno razmerje delitve in razmerje redenja izpušnih plinov. Razmerje redenja se izrauna iz koncentracije CO2 in GFUEL s pomojo domnevnega ravnotežja ogljika.

TSV 141-01 168

Slika 15

Sistem redenja z delnim tokom z enojno venturijevo šobo, merjenjem koncentracije in z delnim vzorenjem

Nerazredeni izpušni plini se prenašajo iz izpušne cevi EP skozi sondo za vzorenje SP in cev za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT, zaradi negativnega tlaka, ki ga v DT ustvarja venturijeva šoba. Stopnja pretoka plinov skozi TT je odvisna od izmenjave impulzov na obmoju venturijeve šobe, zato nanjo vpliva absolutna temperatura plinov na izstopu iz TT. Posledica tega je, da razcepitev izpušnih plinov za dano stopnjo pretoka v tunelu ni konstantna in je razmerje redenja pri manjši obremenitvi nekoliko nižje kot pri veji obremenitvi. Z analizatorjem(-ji) izpušnih plinov EGA se izmeri koncentracija sledilnih plinov (CO2 ali NOx) v nerazredenih izpušnih plinih, v razredenih izpušnih plinih ter v zraku za redenje, iz izmerjenih vrednosti pa se izrauna razmerje redenja.

TSV 141-01 169

Slika 16

Sistem redenja z delnim tokom z dvojno venturijevo šobo ali dvema zaslonkama, merjenjem koncentracije in z delnim vzorenjem

Nerazredeni izpušni plini se prenašajo iz izpušne cevi EP skozi sondo za vzorenje SP

in cev za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT s pomojo delilnika toka, ki vsebuje vrsto zaslonk in venturijevih šob. Prva (FD1) se nahaja v EP, druga (FD2) v TT. Poleg tega sta potrebna dva ventila za krmiljenje tlaka (PCV1 in PCV2), ki s krmiljenjem protitlaka v EP in tlaka v DT vzdržujeta konstantno cepljenje izpušnih plinov. PCV1 se nahaja v smeri toka od SP v EP, PCV2 pa med tlanim puhalom PB in DT. Z analizatorjem(-ji) izpušnih plinov EGA se izmerijo koncentracije sledilnih plinov (CO2 ali NOx) v nerazredenih izpušnih plinih, v razredenih izpušnih plinih ter v zraku za redenje. Ti podatki so potrebni za preverjanje razcepitve izpušnih plinov in se lahko uporabi za naravnavanje PCV1 in PCV2 za natanno krmiljenje razcepitve. Razmerje redenja se izrauna iz koncentracije sledilnih plinov.

TSV 141-01 170

Slika 17

Sistem redenja z delnim tokom s cepitvijo na ve cevi, merjenjem koncentracije in z delnim vzorenjem

Nerazredeni izpušni plini se iz izpušne cevi EP skozi cev za prenos vzorca TT s pomojo delilnika toka FD3, ki ga sestavlja ve cevi enake velikosti (enak premer, dolžina in krivinski polmer), namešenih v EP, prenašajo v tunel za redenje DT. Izpušni plini so skozi eno od teh cevi privedeni v DT, skozi ostale cevi pa se izpušni plini prenašajo skozi dušilno komoro DC. Tako se razcepitev izpušnih plinov doloi s skupnim številom cevi. Stalno krmiljenje cepitve zahteva diferenni tlak ni med DC in izstopom iz TT, ki se izmeri s tipalom diferennega tlaka DPT. Diferenni tlak ni se doseže tako, da se v DT pri izstopu iz TT vbrizga svež zrak. Z analizatorjem(-ji) izpušnih plinov EGA se izmeri koncentracija sledilnih plinov (CO2 ali NOx) v nerazredenih izpušnih plinih, v razredenih izpušnih plinih ter v zraku za redenje. Potrebna je za preverjanje razcepitve izpušnih plinov in se lahko uporabi za krmiljenje stopnje pretoka vbrizganega zraka za natanno krmiljenje razcepitve. Razmerje redenja se izrauna iz koncentracije sledilnih plinov.

TSV 141-01 171

Slika 18

Sistem redenja z delnim tokom s krmiljenjem pretoka in celotnim vzorenjem

Nerazredeni izpušni plini se prenašajo iz izpušne cevi EP skozi sondo za vzorenje SP in cev za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT. Skupni pretok skozi tunel se naravna s krmilnikom pretoka FC3 in s rpalko za vzorenje P sistema za vzorenje delcev (glej Sl. 18). Pretok zraka za redenje krmili krmilnik pretoka FC2, ki lahko kot ukazne signale za želeno razcepitev izpušnih plinov uporablja GEXHW, GAIRW ali GFUEL (Gizpuh, Gzrak ali Ggorivo). Pretok vzorca v DT je razlika med skupnim pretokom in pretokom zraka za redenje. Stopnja pretoka zraka za redenje se meri z napravo za merjenje pretoka FM1, stopnja skupnega pretoka pa z napravo za merjenje pretoka FM3 sistema za vzorenje delcev (glej Sl. 21). Razmerje redenja se izrauna iz teh dveh stopenj pretoka.

TSV 141-01 172

Slika 19

Sistem redenja z delnim tokom s krmiljenjem pretoka in z delnim vzorenjem

Nerazredeni izpušni plini se prenašajo iz izpušne cevi EP skozi sondo za vzorenje SP

in cev za prenos vzorca TT v tunel za redenje DT. Razcepitev izpušnih plinov in pretok v DT krmili krmilnik pretoka FC2, ki ustrezno uravnava pretok (oz. vrtilno frekvenco) tlanega puhala PB ter sesalnega puhala SB. To je mogoe, ker je vzorec, odvzet s sistemom vzorenja delcev, vrnjen v DT. Kot ukazni signali za FC2 se lahko uporabijo GEXHW, GAIRW ali GFUEL (Gizpuh, Gzrak ali Ggorivo). Stopnja pretoka zraka za redenje se meri z napravo za merjenje pretoka FM1, skupni pretok pa z napravo za merjenje pretoka FM2. Stopnja redenja se izrauna iz teh dveh stopenj.

2.2.1 Opisi k slikam 11-19 EP – izpušna cev Izpušna cev je lahko izolirana. Za zmanjšanje toplotne vztrajnosti izpušne cevi, se

priporoa razmerje debelina/premer 0,015 ali manj. Uporaba prožnih odsekov naj bo omejena na razmerje dolžina/premer 12 ali manj. Zavojev naj bo im manj, da se preprei odlaganje zaradi vztrajnosti. e sistem vkljuuje glušnik preskusne naprave, je lahko tudi glušnik izoliran.

Izpušna cev pri izokinetinem sistemu ne sme imeti kolen, zavojev in nenadnih

sprememb premera vsaj 6 premerov cevi v smeri proti toku in 3 premere cevi v smeri toka, od konice sonde. Hitrost izpušnih plinov v obmoju vzorenja mora biti veja od 10 m/s, razen v prostem teku. Nihanja tlaka izpušnih plinov v povpreju ne smejo presegati ± 500 Pa. Morebitni ukrepi za zmanjšanje nihanj tlaka, razen uporabe izpušnega sistema na šasiji vozila (skupaj z glušnikom in napravami za naknadno obdelavo), ne smejo spreminjati zmogljivosti motorja niti povzroati odlaganja delcev.

Pri sistemih brez izokinetine sonde se priporoa ravna cev 6 premerov cevi v smeri proti

toku in 3 premere cevi v smeri toka od konice sonde. SP – sonda za vzorenje (Sl. 10, 14, 15, 16, 18, 19)

TSV 141-01 173

Najmanjši notranji premer naj bo 4 mm. Najmanjše razmerje med premerom izpušne cevi in sonde naj bo 4. Sonda naj bo odprta cev na središni rti izpušne cevi, ki gleda v smeri proti toku, ali sonda z ve luknjami, kot je opisano pod SP1 v toki 1.2.1, Sl. 5.

ISP – izokinetina sonda za vzorenje (Sl. 11, 12) Izokinetino sondo za vzorenje je treba namestiti usmerjeno proti toku na središno rto

izpušne cevi, kjer so na odseku EP izpolnjeni pogoji pretoka, in mora biti zasnovana tako, da zagotavlja sorazmeren vzorec nerazredenih izpušnih plinov. Notranji premer naj bo najmanj 12 mm.

Za izokinetino cepitev izpušnih plinov je potreben regulirni sistem, ki med EP in ISP

vzdržuje diferenni tlak ni. Pod temi pogoji je hitrost izpušnih plinov v EP in ISP enaka, masni pretok skozi ISP pa je konstanten del pretoka izpušnih plinov. ISP mora biti povezana s tipalom diferennega tlaka DPT. Krmiljenje, ki med EP in ISP zagotavlja diferenni tlak ni, se zagotovi s krmilnikom pretoka FC1.

FD1, FD2 – delilnik toka (Sl. 16) V izpušni cevi EP in v cevi za prenos vzorca TT je namešen komplet venturijevih cevi ali

zaslonk, ki zagotavlja sorazmeren vzorec nerazredenih izpušnih plinov. Za sorazmerno delitev je potreben regulirni sistem, ki ga sestavljata dva tlana ventila PCV1 in PCV2, ki uravnavata tlake v EP in DT.

FD3 – delilnik toka (Sl. 17) V izpušni cevi EP je namešen komplet cevi (enota z ve cevmi), ki zagotavlja

sorazmeren vzorec nerazredenih izpušnih plinov. Ena od cevi izpušne pline dovaja v tunel za redenje DT, ostale cevi pa izpušne pline odvajajo v dušilno komoro DC. Cevi morajo biti enake velikosti (enak premer, dolžina, krivinski polmer), tako da je razcepitev izpušnih plinov odvisna od skupnega števila cevi. Za sorazmerno cepitev je potreben regulirni sistem, ki med izstopom iz enote z ve cevmi v DC in izstopom iz TT vzdržuje diferenni tlak ni. Pod temi pogoji je hitrost izpušnih plinov v EP in FD3 sorazmerna, pretok skozi TT pa je konstanten del pretoka izpušnih plinov. Obe toki morata biti povezani s tipalom diferennega tlaka DPT. S krmilnikom pretoka FC1 je omogoeno krmiljenje, ki zagotavlja diferenni tlak ni.

EGA – analizator izpušnih plinov (Sl. 13, 14, 15, 16, 17) Lahko se uporabljajo analizatorji CO2 ali NO2 (pri metodi ugotavljanja ravnotežja ogljika

samo CO2). Analizatorje je treba kalibrirati enako kot analizatorje za merjenje plinastih emisij. Za doloanje razlik koncentracije se lahko uporablja en ali ve analizatorjev. Tonost merilnih sistemov mora biti taka, da je tonost GEDFW,i v obmoju ± 4 %.

TT – cev za prenos vzorca (Sl. 11–19) Cev za prenos vzorca: - mora biti im krajša, vendar ne daljša od 5 m; - mora imeti enak ali veji premer, kot je premer sonde, vendar ne vejega od 25 mm; - mora izstopati na središni rti tunela za redenje in gledati v smeri toka. e je cev dolga 1 m ali manj, mora biti izolirana z materialom, ki ima najvejo toplotno

prevodnost 0,05 W/mK, radialna debelina izolacije pa mora ustrezati premeru sonde. e je cev daljša od 1 m, mora biti izolirana in ogrevana na najmanjšo temperaturo sten 523 K (250 °C).

DPT – tipalo diferennega tlaka (Sl. 11, 12, 17) Tipalo diferennega tlaka mora zajemati obmoje ± 500 Pa ali manj. FC1 – krmilnik pretoka (Sl. 11, 12, 17) Pri izokinetinih sistemih (Sl. 11, 12) je krmilnik pretoka potreben za vzdrževanje

diferennega tlaka ni med EP in ISP. Krmiljenje se lahko izvaja:

TSV 141-01 174

a) s krmiljenjem vrtilne frekvence oziroma pretoka sesalnega puhala SB in z ohranjanjem konstantne vrtilne frekvence oziroma pretoka tlanega puhala PB med posameznim nainom (Sl. 11) ali

b) z naravnavanjem sesalnega puhala SB na konstanten masni pretok razredenih izpušnih plinov in s krmiljenjem pretoka tlanega puhala PB in s tem pretoka vzorca izpušnih plinov v obmoju na koncu cevi za prenos vzorca TT (Sl. 12).

V primeru sistema s krmiljenjem tlaka ne sme preostali pogrešek v krmilni zanki

presegati ± 3 Pa. Nihanja tlaka v tunelu za redenje v povpreju ne smejo presegati ± 250 Pa.

Pri sistemu z ve cevmi (Sl. 17) je krmilnik pretoka potreben za sorazmerno razcepitev

izpušnih plinov za vzdrževanje diferennega tlaka ni med izstopom iz enote z ve cevmi in izstopom iz TT. Prilagoditev se izvede s krmiljenjem stopnje pretoka zraka, vbrizganega v DT na izstopu iz TT.

PCV1, PCV2 – ventil za krmiljenje tlaka (Sl. 16) Pri sistemu z dvojno venturijevo šobo oziroma z dvojno zaslonko sta za sorazmerno

razcepitev pretoka potrebna dva ventila za krmiljenje tlaka, ki krmilita protitlak v EP in tlak v DT. Ventila naj bosta namešena v smeri toka od SP v EP ter med PB in DT.

DC – dušilna komora (Sl. 17) Na izstopu iz enote z ve cevmi se namesti dušilna komora, ki do najmanjše mogoe

mere zmanjšuje nihanje tlaka v izpušni cevi EP. VN – venturijeva šoba (Sl. 15) Venturijeva šoba je v tunelu za redenje DT namešena zato, da ustvarja negativen tlak

v obmoju izstopa iz cevi za prenos vzorca TT. Stopnja pretoka plinov skozi TT se doloa z izmenjavo impulzov v obmoju venturijeve šobe in je v osnovi sorazmerna stopnji pretoka tlanega puhala PB, ki vodi v konstantno razmerje redenja. Ker na izmenjavo impulzov vpliva temperatura na izstopu iz TT ter razlika v tlaku med EP in DT, je dejansko razmerje redenja nekoliko nižje pri manjši obremenitvi kot pri veji obremenitvi.

FC2 – krmilnik pretoka (Sl. 13, 14, 18, 19, po izbiri) Krmilnik pretoka se lahko uporablja za krmiljenje pretoka tlanega puhala PB in/ali

sesalnega puhala SB. Lahko je prikljuen na izpuh, na polnilni zrak ali na signale pretoka goriva in/ali na diferenne signale CO2 ali NOx. Pri uporabi zraka pod tlakom (Sl. 18) FC2 neposredno krmili pretok zraka.

FM1 – naprava za merjenje pretoka (Sl. 11, 12, 18, 19) Plinomer ali druga merila pretoka zraka za redenje. FM1 ni obvezen, e je tlano puhalo

PB kalibrirano za merjenje pretoka. FM2 –naprava za merjenje pretoka (Sl. 19) Plinomer ali drugi merilniki pretoka razredenih izpušnih plinov. FM2 ni obvezen, e je

sesalno puhalo SB kalibrirano za merjenje pretoka. PB - tlano puhalo (Sl. 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19) Za krmiljenje stopnje pretoka zraka za redenje je lahko tlano puhalo PB prikljueno na

krmilnik pretoka FC1 ali FC2. Puhalo ni potrebno, e se uporablja dušilna loputa. e je kalibrirano, se puhalo PB lahko uporablja za merjenje pretoka zraka za redenje.

SB – sesalno puhalo (Sl. 11, 12, 13, 16, 17, 19) Samo pri sistemih za delno vzorenje. e je kalibrirano, se lahko puhalo SB uporablja za

merjenje pretoka razredenih izpušnih plinov. DAF – filter zraka za redenje (Sl. 11-19)

TSV 141-01 175

Priporoa se filtriranje zraka za redenje in išenje skozi aktivno oglje, da se iz ozadja odstranijo ogljikovodiki. Na zahtevo proizvajalca motorja se zrak za redenje vzori v skladu z dobro inženirsko prakso, da se doloijo ravni delcev v ozadju, ti pa se lahko nato odštejejo od izmerjenih vrednosti v razredenih izpušnih plinih.

DT – tunel za redenje (Sl. 11-19) Za tunel za redenje velja, da:

- mora biti dovolj dolg, da se izpušni plini in zrak za redenje v vrtinastem toku popolnoma premešajo;

- mora biti konstruiran iz nerjavnega jekla in imeti: - za tunele za redenje z notranjim premerom, vejim od 75 mm, razmerje

debelina/premer 0,025 ali manj; - za tunele za redenje z notranjim premerom, enakim ali manjšim od 75 mm,

nazivno debelino najmanj 1,5 mm; - mora imeti za delno vzorenje premer najmanj 75 mm; - je priporoljivo, da ima za celotno vzorenje premer najmanj 25 mm; - se lahko z neposrednim ogrevanjem ali s predogrevanjem zraka za redenje ogreje

na temperaturo sten najve 325 K (52 °C), pod pogojem, da temperatura zraka pred uvajanjem izpušnih plinov v tunel za redenje ne preseže 325 K (52 °C);

- je lahko izoliran.

Izpušni plini iz motorja morajo biti temeljito premešani z zrakom za redenje. Pri sistemih za delno vzorenje je treba ob zaetku uporabe kakovost mešanja preveriti s profilom CO2 v tunelu pri delujoem motorju (najmanj štiri enakomerno razmaknjene merilne toke). Po potrebi se lahko uporabi mešalna zaslonka.

Opomba: e je temperatura okolice v bližini tunela za redenje (DT) pod 293 K (20 °C)

je treba prepreiti izgubo delcev na hladnih stenah tunela za redenje. Zato se priporoa ogrevanje in/ali izoliranje tunela v okviru zgoraj navedenih meja.

Pri velikih obremenitvah motorja se lahko tunel ohlaja z neagresivnimi sredstvi, npr. z ventilatorjem, dokler temperatura hladilnega sredstva ni pod 293 K (20 °C).

HE – izmenjevalnik toplote (Sl. 16, 17) Izmenjevalnik toplote mora biti dovolj zmogljiv, da na vstopu v sesalno puhalo SB

ohranja temperaturo v obmoju ± 11 K povprene delovne temperature, izmerjene med preskusom.

2.3 Sistem redenja s celotnim tokom Na Sliki 20 je opisan sistem redenja, ki temelji na redenju celotnega izpuha po

konceptu vzorenja s konstantno prostornino (Constant Volume Sampling, CVS). Izmeriti je treba skupno prostornino mešanice izpušnih plinov in zraka za redenje. Uporabi se lahko sistem PDP ali CFV.

Za zbiranje delcev, ki sledi, se v sistem za vzorenje delcev (toka 2.4, Sl. 21 in 22)

pošlje vzorec razredenih izpušnih plinov. e se redenje izvaja neposredno, se to imenuje enojno redenje. e se vzorec ponovno razredi v sekundarnem tunelu za redenje, se to imenuje dvojno redenje. To pride v poštev takrat, kadar z enojnim redenjem ni mogoe izpolniti zahteve o temperaturi na dotoku v filter. eprav je dvojni sistem redenja delni sistem redenja, je opisan kot sprememba sistema za vzorenje delcev v toki 2.4, Sl. 22, saj ima s tipinim sistemom za vzorenje delcev skupno veino delov.

TSV 141-01 176

Slika 20

Sistem redenja s celotnim tokom

Celotni nerazredeni izpušni plini se v tunelu za redenje DT premešajo z zrakom za

redenje. Stopnja pretoka razredenih izpušnih plinov se izmeri bodisi s rpalko s prisilnim pretokom za natanno odvzemanje vzorcev PDP ali z venturijevo cevjo s kritinim pretokom CFV. Za sorazmerno vzorenje delcev in za doloanje pretoka se lahko uporabi izmenjevalnik toplote HE ali elektronska kompenzacija pretoka EFC. Ker doloanje mase delcev temelji na skupnem pretoku razredenih izpušnih plinov, razmerja redenja ni treba izraunavati.

2.3.1 Opisi k sliki 20 EP – izpušna cev Dolžina izpušne cevi od izhoda izpušnega kolektorja motorja, izstopa iz turbopuhala ali

od naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov do tunela za redenje ne sme biti veja od 10 m. e je izpušna cev v smeri toka od izpušnega kolektorja motorja, izstopa iz turbopuhala ali od naprave za naknadno obdelavo izpušnih plinov daljša od 4 m, je treba izolirati vse cevi, daljše od 4 m, razen merilnika dimljenja, e je ta vgrajen v izpušni sistem. Radialna debelina izolacije mora biti vsaj 25 mm. Toplotna prevodnost izolacijskega materiala, izmerjena pri 673 K, ne sme biti veja od 0,1 W/mK. Da bi se toplotna vztrajnost izpušne cevi zmanjšala, se priporoa razmerje debelina/premer 0,015 ali manj. Uporaba gibkih elementov mora biti omejena na razmerje dolžine proti premeru 12 ali manj.

PDP – rpalka s prisilnim pretokom za natanno odvzemanje vzorcev PDP meri skupni pretok razredenih izpušnih plinov iz števila obratov rpalke ter njene

gibne prostornine. PDP ali sistem za polnjenje zraka za redenje ne sme umetno zniževati protitlaka v izpušnem sistemu. Statini protitlak izpušnih plinov, izmerjen, ko sistem PDP deluje, mora ostati v obmoju ± 1,5 kPa statinega tlaka, izmerjenega pri enaki vrtilni frekvenci in obremenitvi motorja, e PDP ni prikljuena. Temperatura mešanice plinov tik pred PDP mora biti v obmoju ± 6 K povprene delovne temperature, izmerjene med preskusom, e se ne uporablja kompenzacija pretoka. Kompenzacija pretoka se lahko uporabi samo, e temperatura na vstopu v PDP ne presega 323 K (50 °C).

TSV 141-01 177

CFV – venturijeva cev s kritinim pretokom CFV meri skupni pretok razredenih izpušnih plinov pri pretoku pod pogoji nasienja (pri

kritinem pretoku). Statini protitlak izpušnih plinov, izmerjen, ko sistem CFV deluje, mora ostati v obmoju ± 1,5 kPa statinega tlaka, izmerjenega pri enaki vrtilni frekvenci in obremenitvi motorja, e CFV ni prikljuena. Temperatura mešanice plinov tik pred CFV mora biti v obmoju ± 11 K povprene delovne temperature, izmerjene med preskusom, e se ne uporablja kompenzacija pretoka.

HE – izmenjevalnik toplote (po izbiri, e se uporablja EFC) Izmenjevalnik toplote mora biti dovolj zmogljiv, da ohranja temperaturo v mejah, ki se

zahtevajo zgoraj. EFC – elektronska kompenzacija pretoka (po izbiri, e se uporablja HE) e temperatura na vstopu v PDP oziroma v CFV ni vedno v zgoraj navedenih mejah, je

za zvezno merjenje stopnje pretoka in krmiljenje sorazmernega vzorenja v sistemu za vzorenje delcev potreben sistem za kompenzacijo pretoka. V ta namen se za korekcijo stopnje pretoka vzorca skozi filtre za vzorce v sistemu za vzorenje delcev (glej toko 2.4, Sl. 21, 22) ustrezno uporabljajo signali zvezno izmerjene stopnje pretoka.

DT – tunel za redenje Tunel za redenje:

- mora imeti dovolj majhen premer, da nastane vrtinast tok (Reynoldsovo število je veje od 4000) in biti dovolj dolg, da se izpušni plini in zrak za redenje popolnoma premešajo; uporabi se lahko mešalna zaslonka;

- mora imeti premer najmanj 460 mm pri enojnem sistemu za redenje; - mora imeti premer najmanj 210 mm pri dvojnem sistemu za redenje; - je lahko izoliran.

Izpušni plini iz motorja morajo biti na toki vstopa v tunel za redenje usmerjeni v smeri toka in temeljito premešani.

e se uporablja enojno redenje, se vzorec iz tunela za redenje prenese v sistem za

vzorenje delcev (toka 2.4, Sl. 21). Pretona zmogljivost PDP oziroma CFV mora biti zadostna, da se razredeni izpušni plini tik pred primarnim filtrom za delce ohranjajo pri temperaturi, manjši ali enaki 325 K (52 °C).

e se uporablja dvojno redenje, se vzorec iz tunela za redenje prenese v sekundarni

tunel za redenje, kjer se redi naprej, nato pa pošlje skozi filtre za vzorenje (toka 2.4, Sl. 22). Pretona zmogljivost PDP oziroma CFV mora biti zadostna, da se tok razredenih izpušnih plinov v DT v coni vzorenja ohranja pri temperaturi, manjši ali enaki 464 K (191 °C). Sekundarni sistem za redenje mora zagotavljati dovolj sekundarnega zraka za redenje, da se tok dvojno razredenih izpušnih plinov tik pred primarnim filtrom za delce ohranja pri temperaturi, manjši ali enaki 325 K (52 °C).

DAF – filter zraka za redenje Priporoa se filtriranje zraka za redenje in išenje skozi aktivno oglje, da se iz ozadja

odstranijo ogljikovodiki. Na zahtevo proizvajalca motorja se zrak za redenje vzori v skladu z dobro inženirsko prakso, da se doloijo ravni delcev v ozadju, ti pa se lahko nato odštejejo od izmerjenih vrednosti v razredenih izpušnih plinih.

PSP – sonda za vzorenje delcev Sonda je vodilni del cevi za prenos delcev PTT in

- mora biti usmerjena proti toku in namešena na toki, kjer so zrak za redenje in izpušni plini dobro premešani (t.j. na središni rti tunela za redenje DT, približno 10 premerov tunela v smeri toka od toke, kjer izpušni plini vstopajo v tunel za redenje);

- mora imeti notranji premer najmanj 12 mm;

TSV 141-01 178

- se lahko z neposrednim ogrevanjem ali s predogrevanjem zraka za redenje ogreje na temperaturo sten najve 325 K (52 °C), pod pogojem, da temperatura zraka pred uvajanjem izpušnih plinov v tunel za redenje ne preseže 325 K (52 °C);

- je lahko izolirana.

2.4 Sistem za vzorenje delcev Za zbiranje delcev na filtru za delce je potreben sistem za vzorenje delcev. V primeru

redenja z delnim tokom s skupnim vzorenjem, ki sestoji iz pošiljanja celotnega vzorca razredenih plinov skozi filtre, tvori sistem redenja (toka 2.2, Sl. 14, 18) in vzorenja ponavadi integrirano enoto. V primeru redenja z delnim tokom z delnim vzorenjem oziroma redenja s celotnim tokom, ki sestoji iz pošiljanja samo dela razredenih izpušnih plinov skozi filtre, sistema redenja (toka 2.2, Sl. 11, 12, 13, 15, 16, 17, 19; toka 2.3, Sl. 20) in vzorenja ponavadi tvorita dve razlini enoti.

Po tej tehnini specifikaciji je dvojni sistem redenja (Sl. 22) sistema redenja s celotnim

tokom posebna modifikacija tipinega sistema za vzorenje delcev, kot ga kaže Slika 21. Dvojni sistem redenja vkljuuje vse pomembne dele sistema za vzorenje delcev, kot so npr. posode za filtre in rpalka za vzorenje, ter dodatno nekaj znailnosti redenja, kot je npr. dovajanje zraka za redenje in sekundarni tunel za redenje.

Da bi se izognili morebitnemu vplivu na krmilne zanke, se priporoa, da rpalka za

vzorce tee skozi ves postopek preskušanja. Pri metodi z enojnim filtrom se uporabi sistem obvoda, ki pošilja vzorec skozi filtre za vzorenje ob želenem asu. Vpliv postopka preklapljanja na krmilne zanke mora biti zmanjšan na najmanjšo možno mero.

TSV 141-01 179

Slika 21

Sistem za vzorenje delcev

Iz tunela za redenje DT sistema za redenje z delnim ali s celotnim tokom se skozi

sondo za vzorenje delcev PSP in cevi za prenos delcev PTT s pomojo rpalke za vzorenje P odvzame vzorec razredenih izpušnih plinov. Vzorec se pošlje skozi posodo(-e) za filter FH, ki vsebuje(-jo) filtre za vzorenje delcev. Stopnjo pretoka vzorca krmili krmilnik pretoka FC3. e se uporablja elektronska kompenzacija pretoka EFC (glej Sl. 20), se kot ukazni signal za FC3 uporabi pretok razredenih izpušnih plinov.

Slika 22

Dvojni sistem redenja (samo pri sistemu s celotnim tokom)

Iz tunela za redenje DT sistema redenja s celotnim tokom se skozi sondo za vzorenje delcev PSP in cevi za prenos delcev PTT vzorec razredenih izpušnih plinov prenese v sekundarni tunel za redenje SDT, kjer se še enkrat razredi. Nato se vzorec pošlje skozi posodo(-e) za filter FH, ki vsebuje(-jo) filtre za vzorenje delcev. Stopnja pretoka zraka za redenje je ponavadi konstantna, medtem ko stopnjo pretoka vzorca krmili krmilnik pretoka FC3. e se uporablja elektronska kompenzacija pretoka EFC (glej Sl. 20), se kot ukazni signal za FC3 uporabi pretok razredenih izpušnih plinov.

TSV 141-01 180

2.4.1 Opisi k slikama 21 in 22 PTT – cev za prenos vzorcev (Sl. 21, 22) Cev za prenos vzorcev ne sme biti daljša od 1020 mm in mora, e je le mogoe, imeti

najmanjšo možno dolžino. Po potrebi (npr. pri sistemih za delno vzorenje pri redenju z delnim tokom in pri sistemih redenja s celotnim tokom) se vkljui dolžina sond za vzorenje (SP, ISP oziroma PSP, glej toki 2.2 in 2.3).

Mere veljajo:

- za sistem za delno vzorenje pri redenju z delnim tokom in za enojni sistem redenja s celotnim tokom, od konice sonde (SP, ISP oziroma PSP) do posode za filter;

- za sistem za celotno vzorenje pri redenju z delnim tokom, od konca tunela za redenje do posode za filter;

- za dvojni sistem redenja s celotnim tokom, od konice sonde (PSP) do sekundarnega tunela za redenje.

Cev za prenos vzorca: - se sme z neposrednim ogrevanjem ali s predogrevanjem zraka za redenje ogreti na

temperaturo sten najve 325 K (52 °C), pod pogojem, da temperatura zraka pred uvajanjem izpušnih plinov v tunel za redenje ne presega 325 K (52 °C);

- je lahko izolirana.

SDT – sekundarni tunel za redenje (Sl. 22) Sekundarni tunel za redenje mora imeti v premeru najmanj 75 mm in biti dovolj dolg, da

dvojno razredeni vzorec ostane v njem najmanj 0,25 sekunde. Posoda za primarni filter FH mora biti namešena v obmoju 300 mm od izstopa iz SDT.

Sekundarni tunel za redenje: - se sme z neposrednim ogrevanjem ali s predogrevanjem zraka za redenje ogreti na

temperaturo sten najve 325 K (52 °C), pod pogojem, da temperatura zraka pred uvajanjem izpušnih plinov v tunel za redenje ne presega 325 K (52 °C);

- je lahko izoliran. FH – posoda(-i) za filter (Sl. 21, 22)

Za primarni in sekundarni filter se lahko uporablja eno ohišje ali dve loeni ohišji. Izpolnjene morajo biti zahteve iz toke 4.1.3 Dodatka 4 k Prilogi III.

Posoda(-i) za filter: - se sme z neposrednim ogrevanjem ali s predogrevanjem zraka za redenje ogreti na

temperaturo sten najve 325 K (52 °C), pod pogojem, da temperatura zraka pred uvajanjem izpušnih plinov v tunel za redenje ne presega 325 K (52 °C);

- je lahko izolirana. P – rpalka za vzorenje (Sl. 21, 22)

rpalka za vzorenje delcev mora biti namešena dovolj dale od tunela, da ostaja temperatura vhodnih plinov konstantna (± 3 K), e se ne uporablja korekcija pretoka s FC3.

DP – rpalka zraka za redenje (Sl. 22)

rpalka zraka za redenje mora biti namešena tako, da se sekundarni zrak za redenje, e ni predogrevan, dovaja pri temperaturi 298 K ± 5 K (25 °C ± 5 °C).

FC3 – krmilnik pretoka (Sl. 21, 22)

Za kompenziranje stopnje pretoka delcev glede na nihanja temperature in protitlaka na poti vzorca se uporabi krmilnik pretoka, e ni na voljo noben drug nain. Krmilnik pretoka se zahteva, e je uporabljena elektronska kompenzacija pretoka EFC (glej Sl. 20).

TSV 141-01 181

FM3 – naprava za merjenje pretoka (Sl. 21, 22)

Plinomer ali merilnik pretoka delcev se namestijo dovolj dale od rpalke za vzorenje P, da ostane temperatura vsesanega zraka, e ni uporabljena korekcija pretoka s FC3, konstantna (± 3 K).

FM4 – naprava za merjenje pretoka (Sl. 22)

Plinomer ali merilnik pretoka zraka za redenje se namestijo tako, da ostane temperatura vstopnega plina pri 298 K ± 5 K (25 °C ± 5 °C)

BV – kroglasti ventil (po izbiri)

Notranji premer kroglastega ventila ne sme biti manjši od notranjega premera cevi za prenos delcev PTT, as preklopa pa ne daljši od 0,5 sekunde. Opomba: e je temperatura okolice v bližini PSP, PTT, SDT in FH pod 293 K (20 °C),

je treba prepreiti izgube delcev na hladnih stenah teh delov. Zato se priporoa ogrevanje in/ali izoliranje teh delov v mejah, podanih v ustreznih opisih. Prav tako se priporoa, da med vzorenjem temperatura na dotoku v filter ni nižja od 293 K (20 °C)

Pri velikih obremenitvah motorja se lahko zgoraj omenjeni deli hladijo z neagresivnimi sredstvi, kot je npr. ventilator, e temperatura hladilnega sredstva ni pod 293 K (20 °C).

3 DOLOANJE DIMLJENJA 3.1 Uvod V tokah 3.2 in 3.3 ter na slikah 23 in 24 so podani podrobni opisi priporoenih sistemov

za merjenje motnosti. Ker je mogoe dosei enakovredne rezultate z razlinimi konfiguracijami, se ne zahteva dosledna skladnost s slikama 23 in 24. Za pridobivanje dodatnih informacij in usklajevanje funkcij sestavnih sistemov se lahko uporabijo dodatni sestavni deli, kot so merilni instrumenti, ventili, elektromagneti, rpalke in stikala. Sestavni deli, ki niso potrebni za vzdrževanje tonosti nekaterih sistemov, pa se lahko izloijo, e njihova izloitev temelji na dobri inženirski presoji.

Naelo merjenja je, da se svetloba prenaša skozi doloeno dolžino merjenega dima,

delež vpadne svetlobe, ki doseže sprejemnik, pa se uporabi za oceno zamraitvenih lastnosti medija. Merjenje dimljenja je odvisno od konstrukcije aparata in se lahko izvaja v izpušni cevi (vrstni merilnik motnosti v celotnem toku), na koncu izpušne cevi (konni merilnik motnosti v celotnem toku) ali z odvzemanjem vzorca iz izpušne cevi (merilnik motnosti v delnem toku). Za doloanje koeficienta absorpcije svetlobe iz signala motnosti mora proizvajalec merilnika motnosti navesti dolžino optine poti merila.

Merilnik motnosti v celotnem toku Uporabita se lahko dva splošna tipa merilnika motnosti v celotnem toku (Sl. 23). Pri

vrstnem merilniku motnosti se meri motnost celotnega toka plinov v izpušni cevi. Pri tem tipu merilnika motnosti je dejanska dolžina optine poti funkcija konstrukcije merilnika motnosti.

Pri konnem merilniku motnosti se meri motnost celotnega toka izpušnih plinov, ko le-ti

izstopajo iz izpušne cevi. Pri tem tipu merilnika motnosti je dejanska dolžina optine poti funkcija konstrukcije izpušne cevi in razdalje med koncem izpušne cevi ter merilnikom motnosti.

TSV 141-01 182

Slika 23

Merilnik motnosti v celotnem toku

3.2.1 Opisi k sliki 23 EP – izpušna cev Pri vrstnem merilniku motnosti se premer izpušne cevi ne sme spreminjati v obmoju 3

premerov izpušne cevi pred ali za merilnim obmojem. e je premer merilnega obmoja veji od premera izpušne cevi, se priporoa cev, ki pred merilnim obmojem postopoma konvergira.

Pri konnem merilniku motnosti mora imeti zadnjih 0,6 m izpušne cevi krožni presek in

ne sme imeti kolen ali zavojev. Konec izpušne cevi mora biti ravno odrezan. Merilnik motnosti se namesti središno na tok izpušnih plinov v obmoju 25 ± 5 mm od konca izpušne cevi.

OPL – dolžina optine poti Dolžina z dimom zamraene optine poti med svetlobnim virom merilnika motnosti in

sprejemnikom, po potrebi korigirana za neenakomernost, ki je posledica stopnje spreminjanja gostote in uinka obrobnih plasti. Dolžino optine poti navede proizvajalec merilnika motnosti upoštevaje morebitne ukrepe proti osajenju (npr. splakovanje z zrakom). e dolžina optine poti ni na voljo, jo je treba doloiti v skladu z ISO IDS 11614, toka 11.6.5. Za pravilno doloitev dolžine optine poti se zahteva najmanjša hitrost izpušnih plinov 20 m/s.

LS – svetlobni vir Vir svetlobe mora biti žarnica z žarilno nitko z barvo temperature v obmoju od 2800 do

3250 K ali zelena svetlea dioda (LED) s temensko spektralno vrednostjo med 550 in 570 nm. Svetlobni vir mora biti proti osajenju zašiten s sredstvi, ki na dolžino optine poti ne vplivajo preko meja, ki jih je postavil proizvajalec.

LD – detektor svetlobe Detektor svetlobe naj bo foto celica ali fotodioda (po potrebi s filtrom). e je svetlobni vir

žarnica, mora imeti sprejemnik v obmoju od 550 do 570 nm najvejo spektralno obutljivost podobno kot pri krivulji obutljivosti loveškega oesa za svetlobo (najveja obutljivost), pod 430 nm in nad 680 nm pa biti v obmoju manj kot 4 % te najveje obutljivosti. Detektor svetlobe mora biti proti osajenju zašiten s sredstvi, ki na dolžino optine poti ne vplivajo preko meja, ki jih postavi proizvajalec.

TSV 141-01 183

CL – kolimator Izstopna svetloba se kolimira v snop z najvejim premerom 30 mm. Žarki svetlobnega

snopa morajo biti vzporedni, z dovoljenim odstopanjem od optine osi za 3 °. T1 – temperaturni senzor (po izbiri) Skozi ves preskus se lahko spremlja temperatura izpušnih plinov. 3.3 Merilnik motnosti v delnem toku Pri merilniku motnosti v delnem toku (Sl. 24) se iz izpušne cevi odvzame reprezentanen

vzorec izpušnih plinov in pošlje po cevi za prenos vzorca v merilno komoro. Pri tem tipu merilnika motnosti je dejanska dolžina optine poti funkcija konstrukcije merilnika motnosti. Odzivni asi, navedeni v nadaljevanju, se nanašajo na najmanjšo stopnjo pretoka merilnika motnosti, ki jo doloi proizvajalec merila.

Slika 24

Merilnik motnosti v delnem toku

3.3.1 Opisi k sliki 24 EP – izpušna cev Izpušna cev mora biti od konice sonde ravna najmanj 6 premerov cevi v smeri proti toku

in 3 premere cevi v smeri s tokom. SP – sonda za vzorenje Sonda za vzorenje naj bo odprta cev, ki gleda v smeri proti toku na ali ob središni rti

izpušne cevi. Odmik od stene zadnjega (izstopnega) dela izpušne cevi naj bo najmanj 5 mm. Premer sonde mora zagotavljati reprezentanno vzorenje in zadosten pretok skozi merilnik motnosti.

TT – cev za prenos vzorca Cev za prenos vzorca:

- mora biti im krajša in mora ob vstopu v merilno komoro zagotavljati temperaturo izpušnih plinov 373 ± 30 K (100 °C ± 30 °C);

- mora imeti temperaturo sten zadosti višjo od rosiša izpušnih plinov, da se preprei kondenzacija;

TSV 141-01 184

- mora imeti po vsej dolžini enak premer kot sonda za vzorenje; - mora imeti odzivni as pri najmanjšem pretoku merila, doloen v skladu s toko 5.2.4

Dodatka 4 k Prilogi III, krajši od 0,05 s; - ne sme bistveno vplivati na najvejo koncentracijo dima.

FM – naprava za merjenje pretoka Merilnik pretoka za zaznavanje pravilnega pretoka v merilno komoro. Najvejo in

najmanjšo stopnjo pretoka doloi proizvajalec merila in mora biti takšna, da sta izpolnjeni zahtevi o odzivnem asu TT in dolžini optine poti. Naprava za merjenje pretoka je lahko namešena v bližini rpalke za vzorenje P, e se le-ta se uporablja.

MC –merilna komora Merilna komora mora imeti neodbojno notranjo površino ali enakovredno optino okolje.

Škodljivi vpliv razpršene svetlobe na detektor zaradi notranjih odbojev ali uinkov razprševanja je treba zmanjšati do najmanjše mogoe mere.

Tlak plinov v merilni komori se od atmosferskega tlaka ne sme razlikovati za ve kot 0,75 kPa. e to s konstrukcijo ni mogoe, je treba merilnik motnosti pretvoriti na atmosferski tlak.

Temperatura sten merilne komore se nastavi na obmoje od 343 K (70 °C) do 373 K (100 °C) ± 5 K, v vsakem primeru pa zadosti nad rosišem izpušnih plinov, da se preprei kondenzacija. Merilna komora mora biti opremljena z ustreznimi napravami za merjenje temperature.

OPL – dolžina optine poti Dolžina z dimom zamraene optine poti med svetlobnim virom merilnika motnosti in

sprejemnikom, po potrebi korigirana za neenakomernost, ki je posledica stopnje spreminjanja gostote in uinka obrobnih plasti. Dolžino optine poti navede proizvajalec merilnika motnosti upoštevaje morebitne ukrepe proti osajenosti (npr. splakovanje z zrakom). e dolžina optine poti ni na voljo, jo je treba doloiti v skladu z ISO IDS 11614, toka 11.6.5.

LS – svetlobni vir Svetlobni vir naj bo žarnica z žarilno nitko z barvo temperature v obmoju od 2800 do

3250 K ali zelena svetlea dioda (LED) s temensko spektralno vrednostjo med 550 in 570 nm. Svetlobni vir mora biti proti osajenju zašiten s sredstvi, ki na dolžino optine poti ne vplivajo preko meja, ki jih je postavil proizvajalec.

LD – detektor svetlobe Detektor svetlobe naj bo foto celica ali fotodioda (po potrebi s filtrom). e je svetlobni vir

žarnica, mora imeti sprejemnik v obmoju od 550 do 570 nm najvejo spektralno obutljivost podobno kot pri krivulji obutljivosti loveškega oesa na svetlobo (najveja obutljivost), pod 430 nm in nad 680 nm pa biti v obmoju manj kot 4 % te najveje obutljivosti. Detektor svetlobe mora biti proti osajenju zašiten s sredstvi, ki na dolžino optine poti ne vplivajo preko meja, ki jih postavi proizvajalec.

CL – kolimator Izstopna svetloba se kolimira v snop z najvejim premerom 30 mm. Žarki svetlobnega

snopa morajo biti vzporedni, z dovoljenim odstopanjem od optine osi za 3 °. T1 – temperaturni senzor (po izbiri) Za spremljanje temperature izpušnih plinov na vstopu v merilno komoro. P – rpalka za vzorenje (po izbiri) Za prenos vzornih plinov skozi merilno komoro se lahko v smeri toka od merilne komore

uporabi rpalka za vzorenje.

___________________

TSV 141-01 185

PRILOGA VI

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Vzorec (najveji format : A4 (210 mm x 297 mm))

Ime homologacijskega organa

Sporoilo o: - homologaciji (1) - razširitvi homologacije (1) vozila / samostojne tehnine enote (tip motorja / družina motorjev) / sestavnega dela(1) glede na Direktivo 2005/55/ES. Številka ES-homologacije: …………………………………. Številka razširitve: …………………………..

DEL I 0 Splošno 0.1 Znamka vozila / samostojne tehnine enote / sestavnega dela (1): .............................................. 0.2 Proizvajaleva oznaka vozila / samostojne tehnine enote (tip motorja / družina motorjev) /

sestavnega dela (1): ...................................................................................................................... 0.3 Proizvajaleva koda tipa, kot je oznaena na vozilu / samostojni tehnini enoti (tip motorja /

družina motorjev)/ sestavnem delu (1) ........................................................................................... 0.4 Kategorija vozila: .......................................................................................................................... 0.5 Kategorija motorja: dizelski / na zemeljski plin NG / na utekoinjeni naftni plin LPG / na

etanol(1) 0.6 Ime in naslov proizvajalca: ........................................................................................................... 0.7 Ime in naslov pooblašenega zastopnika proizvajalca (e pride v poštev): ...............................

DEL II 1 Kratek opis (e pride v poštev): glej Prilogo I .............................................................................. 2 Tehnina služba, odgovorna za opravljanje preskusov: .............................................................. 3 Datum poroila o preskusu: .......................................................................................................... 4 Številka poroila o preskusu: ....................................................................................................... 5 Razlog(i) za razširitev homologacije (e pride v poštev): ............................................................. 6 Pripombe (po potrebi): Prilogo I ................................................................................................... 7 Kraj: ..............................................................................................................................................

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 186

8 Datum: .......................................................................................................................................... 9 Podpis: .......................................................................................................................................... 10 Priložen je seznam dokumentov, ki sestavljajo homologacijsko dokumentacijo, ki se nahaja pri

homologacijskem organu in jo je na zahtevo mogoe dobiti.

Dodatek 1

k certifikatu o ES-homologaciji št. …, ki se nanaša na homologacijo vozila / samostojne tehnine enote / sestavnega dela (1)

1 Kratek opis

1.1 Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo vozila z vgrajenim

motorjem: ..............................................................................................................................

1.1.1 Znamka motorja (ime podjetja): ............................................................................................

1.1.2 Tip in komercialni opis (navesti morebitne variante): ...........................................................

1.1.3 Koda proizvajalca, kot je oznaena na motorju: ...................................................................

1.1.4 Kategorija vozila (e pride v poštev): ....................................................................................

1.1.5 Kategorija motorja: dizelski / na zemeljski plin NG / na utekoinjeni naftni plin LPG / na

etanol (1)

1.1.6 Ime in naslov proizvajalca: ...................................................................................................

1.1.7 Ime in naslov pooblašenega predstavnika proizvajalca (e pride v poštev): .....................

1.2 e je bil motor iz toke 1.1 homologiran kot samostojna tehnina enota:

1.2.1 Homologacijska številka motorja / družine motorjev (1) : ......................................................

1.2.2 Številka kalibracije programske opreme krmilne enote motorja (EECU): .............................

1.3 Podrobni podatki, ki jih je treba izpolniti v zvezi s homologacijo motorja / družine motorjev (1) kot samostojne tehnine enote (pogoji, ki jih je treba upoštevati pri vgradnji motorja v

vozilo): ..................................................................................................................................

1.3.1 Najveji in/ali najmanjši podtlak na sesalni strani: ..........................................................kPa

1.3.2 Najveji dovoljeni protitlak: .............................................................................................kPa

1.3.3 Prostornina izpušnega sistema: .....................................................................................cm3

1.3.4 Mo, ki jo porabi dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja:

1.3.4.1 prosti tek: ….… kW; nizka vrtilna frekvenca: ….… kW; visoka vrtilna frekvenca: ..…. kW;

vrtilna frekvenca A: ….... kW; vrtilna frekvenca B: ……. kW; vrtilna frekvenca C: …... kW;

referenna vrtilna frekvenca: …….. kW.

1.3.5 Omejitve uporabe (e pride v poštev): .................................................................................

1.4 Ravni emisije motorja / osnovnega motorja (1) :

1.4.1 Preskus ESC:

Faktor poslabšanja (DF): izraunan / podan (1)

(1) Neustrezno rtati.

TSV 141-01 187

Vrednosti za DF in emisije med preskusom ESC navesti v spodnji tabeli:

Preskus ESC

CO THC NOx PT DF:

Emisije CO

(g/kWh)

THC

(g/kWh)

NOx

(g/kWh)

PT

(g/kWh)

Izmerjene

Preraunane z DF

1.4.2 Preskus ELR:

Stopnja dimljenja: ……………. m-1

1.4.3 Preskus ETC:

Faktor poslabšanja (DF): izraunan / podan (1)

Preskus ETC

CO NMHC CH4 NOx PT DF:

Emisije CO

(g/kWh)

NMHC

(g/kWh)(1)

CH4

(g/kWh)(1)

NOx

(g/kWh)

PT

(g/kWh)(1)

Izmerjene z regeneracijo

Izmerjene brez regeneracije

Izmerjene / utežene

Preraunane z DF (1) Neustrezno rtati

1.5 Rezultati preskusov emisij iz bloka motorja: ......................................................................... 1.6 Rezultati preskusov emisij ogljikovega monoksida

Preskus Vrednost CO

(% vol) Lambda (1)

Vrtilna frekvenca

(min-1)

Temperatura

motornega olja

(° C)

Nizka vrtilna frekvenca prostega teka

Ne pride v poštev

Visoka vrtilna frekvenca prostega teka

(1) Formula za vrednost lambda: Dodatek 1 k Prilogi IV

(1) Neustrezno rtati

TSV 141-01 188

1.7 Rezultati preskusa motnosti dima 1.7.1 Pri stalni vrtilni frekvenci:

Vrtilna frekvenca (min-1)

Nazivni pretok G (litri/sekundo)

Mejne vrednosti absorpcije (m-1)

Izmerjene vrednosti absorpcije (m-1)

1 …………………... ……………………… ……………………… ………………………

2 …………………... ……………………… ……………………… ………………………

3 …………………... ……………………… ……………………… ………………………

4 …………………... ……………………… ……………………… ………………………

5 …………………... ……………………… ……………………… ………………………

6 …………………... ……………………… ……………………… ………………………

1.7.2 Preskusi pri prostem pospeševanju 1.7.2.1 Preskus motorja v skladu s toko 4.3 Priloge VI k Direktivi 2005/78/ES

Odstotek najvišje vrtilne frekvence

Odstotek najvejega navora pri tej vrtilni

frekvenci

Izmerjena vrednost absorpije (m-1)

Korigirana vrednost absorpcije (m-1)

1.7.2.2 Pri prostem pospeševanju 1.7.2.2.1 Izmerjena vrednost absorpcijskega koeficienta: ................................................................ m-1 1.7.2.2.2 Korigirana vrednost absorpcijskega koeficienta: ............................................................... m-1

1.7.2.2.3 Mesto simbola absorpcijskega koeficienta na vozilu: ........................................................... 1.7.2.3 Preskus vozila v skladu s toko 3 Priloge VI k Direktivi 2005/78/ES 1.7.2.3.1 Korigirana vrednost absorpcije: ......................................................................................... m-1 1.7.2.3.2 Vrtilna frekvenca na zaetku: .......................................................................................... min-1 1.7.3 Nazivna mo ....................................... kW pri ................................................................ min-1 1.7.4 Oznaka in tip merilnika motnosti: .......................................................................................... 1.7.5 Bistvene lastnosti tipa motorja 1.7.5.1 Nain delovanja motorja: štiritaktni/dvotaktni (1)

TSV 141-01 189

1.7.5.2 Število in razporeditev valjev: ............................................................................................... 1.7.5.3 Prostornina valja: .............................................................................................................. cm3 1.7.5.4 Napajanje z gorivom: neposredni vbrizg / posredni vbrizg (1) 1.7.5.5 Oprema za tlano polnjenje DA/NE (1) ________________________ (1) Neustrezno rtati (so primeri, kjer ni treba niesar rtati, e pride v poštev ve kot ena navedba).

Dodatek 2

PODATKI V ZVEZI Z OBD

Kot je omenjeno v Dodatku 5 Priloge II k tej tehnini specifikaciji, podatke v tem Dodatku zagotovi proizvajalec vozila, da omogoi izdelavo nadomestnih ali rezervnih delov, diagnostinih orodij in preskusne opreme, ki so združljivi z OBD. Proizvajalec vozila teh podatkov ni dolžan predložiti, e so zajeti v pravicah intelektualne lastnine ali predstavljajo posebno znanje proizvajalca ali dobavitelja (dobaviteljev) originalne opreme.

Na zahtevo je ta dodatek na razpolago vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu sestavnih delov, diagnostinih orodij ali preskusne opreme, in sicer brez diskriminacije.

V skladu z dolobami iz toke 1.3.3 Dodatka 5 k Prilogi II, morajo biti podatki, ki se zahtevajo v tej toki, enaki tistim, ki so predloženi v omenjenem dodatku.

1 Opis tipa in števila ciklov predkondicioniranja, ki so bili izvedeni za izvirno

homologacijo vozila. 2 Opis tipa demonstracijskega cikla OBD, ki je bil izveden za izvirno homologacijo

vozila za komponento, ki jo nadzira sistem OBD. 3 Izrpen dokument, ki opisuje vse komponente, nadzorovane s strategijo za odkrivanje

napak in aktiviranje MI (stalno število voznih ciklov ali statistina metoda), vkljuno s seznamom ustreznih sekundarno zaznanih parametrov za vsako komponento, ki jo nadzira sistem OBD. Seznam vseh izhodnih kod in formatov, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili), povezanih s posameznimi komponentami prenosa moi, ki so povezane z emisijami, in s posameznimi komponentami, ki niso povezane z emisijami, kjer se nadzor teh komponent uporablja za doloitev aktivacije MI.

__________________

TSV 141-01 190

PRILOGA VII

PRIMER POSTOPKA IZRAUNAVANJA

1 PRESKUS ESC 1.1 Plinaste emisije V nadaljevanju so podani merilni podatki za izraunavanje rezultatov v posameznih

nainih. V tem primeru se merita CO in NOx na suhi osnovi, HC pa na vlažni osnovi. Koncentracija HC je podana z ekvivalentom propana (C3) in jo je treba pomnožiti s 3, da dobimo ekvivalent C1. Za ostale naine je postopek izraunavanja enak.

P (kW)

Ta (K)

Ha (g/kg)

GEXH (kg)

GAIRW (kg)

GFUEL (kg)

HC (ppm)

CO (ppm)

NOx (ppm)

82,9

294,8

7,81

563,38

545,29

18,09

6,3

41,2

495

Izraun korekcijskega faktorja iz suhega v vlažno KW,r (toka 4.2 Dodatka 1 k Prilogi III):

( ) 0124,0)81,7608,11000

81,7608,1K in 9058,1

29,54509,18

1

969,1F 2WFH =

×+×==

+=

9239,00124,006,54109,18

9058,11K r,W =−

×−=

Izraun vlažnih koncentracij:

CO = 41,2 x 0,9239 = 38,1 ppm

NOx = 495 x 0,9239 = 457 ppm Izraun korekcijskega faktorja vlažnosti NOx KH,D (toka 4.3 Dodatka 1 k Prilogi III):

A = 0,309 x 18,09/541,06 – 0,0266 = - 0,0163

B = - 0,209 x 18,09/541,06 + 0,00954 = 0,0026

( ) ( ) 9625,02988,2940026,071,1081,70163,01

1K D,H =

−×+−×−=

Izraun stopenj masnih pretokov emisij (toka 4.4 Dodatka 1 k Prilogi III):

NOx = 0.001587 x 457 x 0,9625 x 563,38 = 393,27 g/h

CO = 0,000966 x 38,1 x 563,38 = 20,735 g/h

HC = 0,000479 x 6,3 x 3 x 563,38 = 5,100 g/h

Izraun specifinih emisij (toka 4.5 Dodatka 1 k Prilogi III): Naslednji primer izrauna je za CO; postopek izraunavanja je enak tudi za ostale sestavine.

TSV 141-01 191

Stopnje masnih pretokov emisij za posamezne naine se pomnožijo z ustreznimi vplivnimi (utežnimi) faktorji, kot je nakazano v toki 2.7.1 Dodatka 1 k Prilogi III, in seštejejo, rezultat pa je srednja vrednost masnih pretokov emisij skozi ves cikel: CO = (6,7 x 0,15) + (24,5 x 0,08) + (20,5 x 0,10) + (20,7 x 0,10) + (20,6 x 0,05) + (15,0 x

0,05) + (19,7 x 0,05) + (74,5 x 0,09) + (31,5 x 0,10) + (81,9 x 0,08) + (34,8 x 0,05) + (30,8 x 0,05) + (27,3 x 0,05)

= 30,91 g/h Mo motorja v posameznih nainih se pomnoži z ustreznimi vplivnimi (utežnimi) faktorji, kot je nakazano v toki 2.7.1 Dodatka 1 k Prilogi III, in sešteje, rezultat pa je srednja mo v ciklu: P(n) = (0,1 x 0,15) + (96,8 x 0,08) + (55, 2 x 0,10) + (82,9 x 0,10) + (46,8 x 0,05) + (70,1 x

0,05) + (23,0 x 0,05) + (114,3 x 0,09) + (27,0 x 0,10) + (122,0 x 0,08) + (28,6 x 0,05) + (87,4 x 0,05) + (57,9 x 0,05)

= 60,006 kW

kWh/g0515,0006,6091,30

CO ==

Izraun specifine emisije NOx v nakljuni toki (toka 4.6.1 Dodatka 1 k Prilogi III): Predpostavlja se, da so bile v nakljuni toki doloene naslednje vrednosti: nZ = 1600 min-1 MZ = 495 Nm NOx mass,Z = 487,9 g/h (izraunano po prejšnjih formulah) P(n)Z = 83 kW

NOx,Z = 83

9,487 = 5,878 g/kWh

Doloanje vrednosti emisije iz preskusnega cikla (toka 4.6.2 Dodatka 1 k Prilogi III): Predpostavlja se, da so vrednosti v vseh štirih nainih pri ESC naslednje:

nRT nSU ER ES ET EU MR MS MT MU

1368 1785 5,943 5,565 5,889 4,973 515 460 681 610

ETU = 5,889 + (4,973 – 5,889) x (1600 – 1368) / (1785 – 1368) = 5,377 g/kWh ERS = 5,943 + (5,565 – 5,943) x (1600 – 1368) / (1785 – 1368) = 5,732 g/kWh MTU = 681 + (601 – 681) x (1600 – 1368) / (1785 – 1368) = 641,3 Nm MRS = 515 + (460 – 515) x (1600 – 1368) / (1785 – 1368) = 484,3 Nm EZ = 5,732 + (5,377 – 5,732) x (495 – 484,3) / (641,3 – 484,3) = 5,708 g/kWh Primerjava emisijskih vrednosti NOx (toka 4.6.3 Dodatka 1 k Prilogi III): NOx,diff = 100 x (5,878 – 5,708) / 5,708 = 2,98 %

TSV 141-01 192

1.2 Emisije delcev Merjenje delcev temelji na naelu vzorenja delcev skozi celoten cikel, medtem ko se

vzorec in stopnje pretoka (MSAM in GEDF) doloajo med posameznimi naini. Izraun GEDF je odvisen od uporabljenega sistema. V nadaljevanju sta kot primera uporabljena sistem z merjenjem CO2 in metodo ravnotežja ogljika ter sistem z merjenjem pretoka. e se uporabi sistem redenja s celotnim tokom, se GEDF meri neposredno z opremo CVS.

Izraun GEDF (toki 5.2.3 in 5.2.4 Dodatka 1 k Prilogi III): Predpostavlja se naslednje merilne podatke v nainu 4. Postopek izraunavanja je enak

tudi za ostale naine.

GEXH

(kg/h) GFUEL (kg(h)

GDILW

(kg(h) GTOTW

(kg(h) CO2D

% CO2A

%

334,02 10,76 5,4435 6,0 0,657 0,040

a) metoda ravnotežja ogljika

h/kg 2,3601040,0657,076,105,206

GEDFW =−×=

b) metoda merjenja pretoka

78,10)4435,50,6(

0,6q =

−=

GEDFW = 334,02 x 10,78 = 3600,7 kg/h

Izraun stopnje masnega pretoka (toka 5.4 Dodatka 1 k Prilogi III): Stopnje pretoka GEDFW pri posameznih nainih se pomnožijo z ustreznimi vplivnimi

(utežnimi) faktorji, kot je nakazano v toki 2.7.1 Dodatka 1 k Prilogi III, in seštejejo, rezultat pa je srednja vrednost GEDFW skozi ves cikel. Skupna stopnja vzorcev MSAM se sešteje iz stopenj vzorcev v posameznih nainih.

GEDFW = (3567 x 0,15) + (3592 x 0,08) + (3611 x 0,10) + (3600 x 0,10) + (3618 x 0,05)

+ (3600 x 0,05) + (3640 x 0,05) + (3614 x 0,09) + (3620 x 0,10) + (3601 x 0,08) + (3639 x 0,05) + (3582 x 0,05) + (3635 x 0,05)

= 3604,6 kg/h MSAM = 0,226 + 0,122 + 0,151 + 0,152 + 0,076 + 0,076 + 0,076 + 0,136 + 0,151 + 0,121

+ 0,076 + 0,076 + 0,075 = 1,515 kg e predpostavljajmo, da je masa delcev na filtrih 2,5 mg, potem je

h/g948,51000

6,3604515,1

5,2PTmass =×=

Korekcija ozadja (ni obvezna) Predpostavljamo eno meritev ozadja (okolice) z naslednjimi vrednostmi. Izraun faktorja

redenja DF je enak kot pri toki 3.1 tega Dodatka in spodaj ni pokazan.

TSV 141-01 193

Md = 0,1 mg: MDIL = 1,5 kg

Vsota DF = [(1-1/119,15) x 0,15] + [(1-1/8,89) x 0,08] + [(1-1/14,75) x 0,10] + [(1-1/10,10) x 0,10] + [(1-1/18,02) x 0,05] + [(1-1/12,33) x 0,05] + [(1 -1/32,18) x 0,05] + [(1-1/6,94) x 0,09] + [(1-1/25,19) x 0,10] + [(1-1/6,12) x 0,08] + [(1-1/20,87) x 0,05] + [(1-1/877) x 0,05] + [(1-1/12,59) x 0,05]

= 0,923

h/g726,51000

6,360423,9

5,11,0

515,15,2

PTmass =×

×−=

Izraun specifine emisije (toka 5.5 Dodatka 1 k Prilogi III):

P(n) = (0,1 x 0,15) + (96,8 x 0,08) + (55,2 x 0,10) + (82,9 x 0,10) + (46,8 x 0,05) + (70,1 x 0,05) + (23,0 x 0,05) + (114,3 x 0,09) + (27,0 x 0,10) + (122,0 x 0,08) + (28,6 x 0,05) + (87,4 x 0,05) + (57,9 x 0,05)

= 60,006 kW

kWh/g099,0006,60

948,5PT ==

e je ozadje korigirano, je kWh/g095,0006,60

726,5PT ==

Izraun specifinega vplivnega (utežnega) faktorja (toka 5.6 Dodatka 1 k Prilogi III): e se predpostavi vrednosti, izraunane za nain 4 zgoraj, potem je:

1004,07,3600515,16,3604152,0

WF i,E =××=

Ta vrednost je v okviru predpisane vrednosti 0,10 ± 0,003. 2 PRESKUS ELR Ker je filtriranje po Besselu popolnoma nov postopek povpreevanja v evropski

zakonodaji o izpušnih plinih, so v nadaljevanju podani obrazložitev Besselovega filtra, primer zasnove Besselovega algoritma in primer izrauna konne vrednosti dimljenja. Konstante Besselovega algoritma so odvisne samo od konstrukcije merilnika motnosti in od stopnje vzorenja v sistemu za pridobivanje podatkov. Priporoa se, da proizvajalec navede konne Besselove konstante za razline stopnje vzorenja in da uporabnik te konstante uporabi za doloanje Besselovega algoritma za izraunavanje vrednosti dimljenja.

2.1 Splošne pripombe glede Besselovega filtra Zaradi popaenj v visokofrekvennem podroju kaže neobdelan signal ponavadi mono

razpršeno sled. Da bi ta popaenja v visokofrekvennem podroju odstranili, se za preskus ELR zahteva Besselov filter. Sam Besselov filter je rekurzivni nizkopasovni filter drugega reda, ki zagotavlja najhitrejši vzpon signala brez prekoraitve.

e vzamemo snop izpušnih plinov v izpušni cevi v realnem asu, kaže vsak merilnik motnosti zakasnjeno in drugae izmerjeno krivuljo motnosti. Zakasnitev in velikost krivulje izmerjene motnosti je predvsem odvisna od geometrije merilne komore merilnika

TSV 141-01 194

motnosti, vkljuno s cevmi z vzorci izpušnih plinov, ter od asa, ki ga elektronika merilnika motnosti potrebuje za obdelavo signala. Vrednosti, ki oznaujeta ta dva uinka, se imenujeta fizini in elektrini odzivni as, in oznaujeta posamezni filter pri vsakem tipu merilnika motnosti.

Namen uporabe Besselovega filtra je zagotoviti enotne lastnosti celotnega sistema za

merjenje motnosti, ki jih sestavljajo: - fizini odzivni as merilnika motnosti (tp) - elektrini odzivni as merilnika motnosti (te) - odzivni as uporabljenega Besselovega filtra (tF) Povpreni odzivni as sistema tAver je podan z enabo:

2e

2p

2FAver tttt ++=

in mora biti enak za vse vrste merilnikov motnosti, da bo dal isto vrednost dimljenja. Zato

mora biti Besselov filter izdelan tako, da bo odzivni as filtra (tF) skupaj s fizinim odzivnim asom (tp) in elektrinim odzivnim asom (te) posameznega merilnika motnosti imel za posledico predpisani povpreni odzivni as (tAver). Ker sta tp in te vrednosti, podani za vsak merilnik motnosti posebej, tAver pa je po tej tehnini specifikaciji 1,0 s, je tF mogoe izraunati takole:

)tt(tt 2e

2p

2AverF +−=

Po definiciji je odzivni as filtra tF as vzpona filtriranega izhodnega signala med 10 % in

90 % na stopniastem vhodnem signalu. Zato se mora mejna frekvenca Besselovega filtra doloiti s ponovitvami tako, da se njegov odzivni as ujema z predpisanim asom vzpona.

Slika 25

Krivulji stopniastega vhodnega signala in filtriranega izhodnega signala

Slika 25 kaže krivulji stopniastega vhodnega signala in po Besselu filtriranega

izhodnega signala, ter odzivni as Besselovega filtra (tF).

Doloanje konnega algoritma Besselovega filtra je vestopenjski proces, ki zahteva ve ponovitvenih ciklov. Spodaj v Sliki 26 je podana shema postopka ponovitve.

TSV 141-01 195

Slika 26

Znailnosti merilnika motnosti

[ ]Stt Op t

Regulacija

[ ]St Aver

Frekvenca pridobivanja

podatkov vzorca [ ]Hz

Zahtevani skupni odzivni as Besselovega filtra tp

Doloitev algoritma Besselovega filtra fc, E, K

Uporaba Besselovega filtra na stopniasti vhod

t(10%), t(90%)

Izraun ponovnega odzivnega asa filtra TF, iter = t(90%) – t(10%)

Odstopanje med tF in tF, iter

F

Fiter,F

t

tt

−=

Preverjanje kriterijev za ponovitev

ne 01,0 ≤

da

Konne konstante in algoritem Besselovega filtra

Yi = …

Ponovitev

Nastavitev mejne frekvence

fc, new = fcx (1 + )

fc = fc, new

Korak 1

Korak 2

Korak 3

Korak 4

Korak 5

Korak 6

Korak 7

TSV 141-01 196

2.2 Izraun Besselovega algoritma V tem primeru se Besselov algoritem doloa v ve korakih, v skladu z zgornjim

postopkom ponovitve, ki temelji na toki 6.1 Dodatka 1 k Prilogi III. Za merilnik motnosti in za sistem pridobivanja podatkov se predpostavljajo naslednje

znailnosti: - fizini odzivni as tp 0,15 s - elektrini odzivni as te 0,05 s - frekvenca vzorenja 150 Hz Korak 1 Predpisani odzivni as Besselovega filtra tF:

( ) s987421,005,015,01t 222F =+−=

Korak 2 Ocena mejne frekvence in izraun Besselovih konstant E, K za prvo

ponovitev:

fc = 987421,010

1415,3×

= 0,318152 Hz

∆t = 150

1= 0,006667 s

Ω = )318152,0006667,01415,3tan(

1××

= 150,076644

52

1007948,7076644,150618034,0618034,03076644,1501

1E −×=

++××+=

K = 2 x 7,07948 E – 5 x (0,618034 x 150,0766442 – 1) – 1 = 0,970783 Rezultat je Besselov algoritem: Yi = Yi-1 + 7,07948 x 10-5 x (Si + 2 x Si-1 + Si-2 – 4 x Yi-2) + 0,970783 x (Yi-1 – Yi-2) kjer predstavlja Si vrednosti vhodnega signala za to stopnjo (ali "0" ali "1"), Yi pa filtrirane

vrednosti izhodnega signala. Korak 3 Uporaba Besselovega filtra na stopniastem vhodu: Odzivni as Besselovega filtra tF na stopniastem vhodnem signalu je definiran kot as

vzpona filtriranega izhodnega signala med 10 % in 90 %. Za doloanje asov 10 % (t10) in 90 % (t90) izhodnega signala se mora Besselov filter uporabiti na stopniastem vhodu z uporabo zgornjih vrednosti fc, E in K.

Indeksi, as in vrednosti stopniastega vhodnega signala ter vrednosti, ki so rezultat

filtriranega izhodnega signala za prvo in drugo ponovitev, so prikazani v Tabeli 12. Sosednje toke k t10 in t90 so oznaene s številkami v krepkem tisku.

V Tabeli 12 se pri prvi ponovitvi 10-% vrednost pojavi med indeksoma 30 in 31, 90-%

vrednost pa med indeksoma 191 in 192. Za izraun tF,iter se toni vrednosti t10 in t90 doloita z linearno interpolacijo med sosednjima merilnima tokama, in sicer takole:

)outout/()out1,0(ttt lowerupperlowerlower10 −−×+=

)outout/()out9,0(ttt lowerupperlowerlower90 −−×+=

TSV 141-01 197

kjer sta outupper oziroma outlower sosednji toki po Besselu filtriranega izhodnega signala, tlower pa je as sosednje asovne toke, kot je nakazan v Tabeli 12.

t10 = 0,200000 + 0,006667 x (0,1 – 0,099208) / (0,104794 – 0,099208) = 0,200945 s t90 = 0,273333 + 0,006667 x (0,9 – 0,899147) / (0,901168 – 0,899147) = 1,276147 s Korak 4 Odzivni as filtra v prvem ponovitvenem ciklu:

tF,iter = 1,276147 – 0,200945 = 1,075202 s Korak 5 Odstopanje med predpisanim in dobljenim odzivnim asom filtra v prvem

ponovitvenem ciklu:

∆ = (1,075202 – 0,987421) / 0,987421 = 0,081641 Korak 6 Preverjanje kriterijev za ponovitev: Zahtevana je ∆ ≤ 0,01. Ker je 0,081641 > 0,01, kriteriji za ponovitev niso izpolnjeni in

je treba zaeti nov ponovitveni cikel. Za ta ponovitveni cikel se iz fc in ∆ takole izrauna mejna frekvenca:

fc,new = 0,318152 x (1 + 0,081641) = 0,344126 Hz

Ta, nova mejna frekvenca se uporabi v drugem ponovitvenem ciklu, tako da se ponovno

zane s korakom 2. Ponovitev je treba ponavljati, dokler niso izpolnjeni kriteriji za ponovitev. Vrednosti, dobljene v prvi in drugi ponovitvi, so povzete v Tabeli 11.

Tabela 11 Vrednosti prve in druge ponovitve

Parameter

1. ponovitev

2. ponovitev

fc (Hz) 0,318152 0,344126

E (-) 7,07948 x10-5 8,272777 x 10-5

K (-) 0,970783 0,968410

t10 (s) 0,200945 0,185523

t90 (s) 1,276147 1,179562

tF,iter (s) 1,075202 0,994039

∆ (-) 0,081641 0,006657

fc,new (Hz) 0,344126 0,346417

Korak 7 Konni Besselov algoritem

Takoj ko so izpolnjeni kriteriji za ponovitev, se v skladu s korakom 2 izraunajo konne konstante Besselovega filtra in konni Besselov algoritem. V tem primeru so bili kriteriji za ponovitev izpolnjeni po drugi ponovitvi (∆ = 0,006657 ≤ 0,01). Konni algoritem se nato uporabi za doloanje povprenih vrednosti dimljenja (glej naslednjo toko 2.3).

Yi = Yi-1 + 8,272777 x 10– 5 x (Si + 2 x Si-1 + Si-2 – 4 x Yi-2) + 0,968410 x (Yi-1 – Yi-2)

TSV 141-01 198

Tabela 12

Vrednosti stopniastega vhodnega signala in izhodnega signala, filtriranega po Besselu, za prvi in drugi ponovitveni cikel

Filtriran izhodni signal Yi

[-] Indeks i

[-] as

[s]

Stopniast vhodni signal Si

[-] 1. ponovitev 2. ponovitev -2 -0,013333 0 0,000000 0,000000 -1 -0,006667 0 0,000000 0,000000 0 0,000000 1 0,000071 0,000083 1 0,006667 1 0,000352 0,000411 2 0,013333 1 0,000908 0,001060 3 0,020000 1 0,001731 0,002019 4 0,026667 1 0,002813 0,003278 5 0,033333 1 0,004145 0,004828 ~ ~ ~ ~ ~

24 0,160000 1 0,067877 0,077876 25 0,166667 1 0,072816 0,083476 26 0,173333 1 0,077874 0,089205 27 0,180000 1 0,083047 0,095056 28 0,186667 1 0,088331 0,101024 29 0,193333 1 0,093719 0,107102 30 0,200000 1 0,099208 0,113286 31 0,206667 1 0,104794 0,119570 32 0,213333 1 0,110471 0,125949 33 0,220000 1 0,116236 0,132418 34 0,226667 1 0,122085 0,138972 35 0,233333 1 0,128013 0,145605 36 0,240000 1 0,134016 0,152314 37 0,246667 1 0,140091 0,159094 ~ ~ ~ ~ ~

175 1,166667 1 0,862416 0,895701 176 1,173333 1 0,864968 0,897941 177 1,180000 1 0,867484 0,900145 178 1,186667 1 0,869964 0,902312 179 1,193333 1 0,872410 0,904445 180 1,200000 1 0,874821 0,906542 181 1,206667 1 0,877197 0,908605 182 1,213333 1 0,879540 0,910633 183 1,220000 1 0,881849 0,912628 184 1,226667 1 0,884125 0,914589 185 1,233333 1 0,886367 0,916517 186 1,240000 1 0,888577 0,918412 187 1,246667 1 0,890755 0,920276 188 1,253333 1 0,892900 0,922107 189 1,260000 1 0,895014 0,923907 190 1,266667 1 0,897096 0,925676 191 1,273333 1 0,899147 0,927414 192 1,280000 1 0,901168 0,929121 193 1,286667 1 0,903158 0,930799 194 1,293333 1 0,905117 0,932448 195 1,300000 1 0,907047 0,934067 ~ ~ ~ ~ ~

TSV 141-01 199

2.3 Izraun stopnje dimljenja Na spodnji Sliki 27 je podan splošni postopek za doloanje konne stopnje dimljenja.

Slika 27

TSV 141-01 200

Na sliki b so pokazane krivulje izmerjenega neobdelanega signala ter nefiltriranih in filtriranih koeficientov absorpcije svetlobe (vrednost k) prve stopnje obremenitve pri preskusu ELR, in nakazana najveja (temenska) vrednost Ymax1,A filtrirane krivulje k. Ustrezno temu vsebuje Tabela 13 številne vrednosti indeksa i, asa (frekvenca vzorenja 150 Hz), neobdelanega signala, nefiltrirane vrednosti k in filtrirane vrednosti k. Filtriranje je bilo izvedeno s pomojo konstant Besselovega algoritma, doloenega v toki 2.2 tega Dodatka. Zaradi velikega števila podatkov so v tabeli samo odseki krivulje dimljenja, ki so okrog zaetka in temena.

Slika 28

Krivulje izmerjene motnosti N, nefiltrirane vrednosti dimljenja k in filtrirane vrednosti dimljenja k

Temenska vrednost (i = 272) se izrauna s predpostavljanjem naslednjih podatkov v

Tabeli C. Vse ostale stopnje dimljenja se izraunajo na enak nain. Za zaetek algoritma se vrednosti S-1, S-2, Y-1 in Y-2 nastavijo na ni.

LA (m) 0,430

indeks i 272

N (%) 16,783

S271 (m-1) 0,427392

S270 (m-1) 0,427532

Y271 (m-1) 0,542383

Y270 (m-1) 0,542337

Izraun vrednosti k (toka 6.3.1 Dodatka 1 k Prilogi III):

1m427252,0100

783,161In

430,01

k −=

−×−=

Ta vrednost ustreza S272 v naslednji enabi.

TSV 141-01 201

Izraun povprene vrednosti dimljenja po Besselu (toka 6.3.2 Dodatka 1 k Prilogi III): V naslednji enabi se uporabijo Besselove konstante iz prejšnje toke 2.2. Dejanska

nefiltrirana vrednost k, ki je izraunana zgoraj, ustreza S272 (Si). S271 (Si-1) in S270 (Si-2) sta predhodni nefiltrirani vrednosti k, Y271 (Yi-1) in Y270 (Yi-2) pa sta predhodni filtrirani vrednosti k.

Y272 = 0,542383 + 8,272777 E – 5 x (0,427252 + 2 x 0,427392 + 0,427532 – 4 x 0,542337)

+ 0,968410 x (0,542383 – 0,542337) = 0,542389 m-1

Ta vrednost ustreza Ymax1,A v naslednji enabi.

Izraun konne stopnje dimljenja (toka 6.3.3 Dodatka 1 k Prilogi III): Od vsake krivulje dimljenja se za nadaljnji izraun vzame najveja filtrirana vrednost k.

Predpostavljajmo naslednje vrednosti

Ymax (m-1)

Vrtilna frekvenca 1. cikel 2. cikel 3. cikel

A 0,5424 0,5435 0,5587

B 0,5596 0,5400 0,5389

C 0,4912 0,5207 0,5177

SVA = (0,5424 + 0,5435 + 0,5587) / 3 = 0,5482 m-1 SVB = (0,5596 + 0,5400 + 0,5389) / 3 = 0,5462 m-1 SVC = (0,4912 + 0,5207 + 0,5177) / 3 = 0,5099 m-1 SV = (0,43 x 0,5482) + (0,56 x 0,5462) + (0,01 x 0,5099) = 0,5467 m-1 Validacija cikla (toka 3.4 Dodatka 1 k Prilogi III)

Pred izraunavanjem SV mora biti cikel validiran z izraunom relativnih standardnih odstopanj dimljenja vseh treh ciklov za vsako vrtilno frekvenco.

Vrtilna frekvenca Srednja SV (m-1)

Absolutno standardno odstopanje

(m-1)

Relativno standardno odstopanje

(%)

A 0,5482 0,0091 1,7

B 0,5462 0,0116 2,1

C 0,5099 0,0162 3,2

V tem primeru je za vsako vrtilno frekvenco izpolnjen kriterij validacije 15 %.

TSV 141-01 202

Tabela 13

Vrednosti dimljenja N, nefiltrirana in filtrirana vrednost k na zaetku obremenitvene stopnje

Indeks i

[-]

as

[s]

Motnost N

[%]

nefiltrirana vrednost k

[m-1]

filtrirana vrednost k

[m-1]

-2 0,000000 0,000000 0,000000 0,000000

-1 0,000000 0,000000 0,000000 0,000000

0 0,000000 0,000000 0,000000 0,000000

1 0,006667 0,020000 0,000465 0,000000

2 0,013333 0,020000 0,000465 0,000000

3 0,020000 0,020000 0,000465 0,000000

4 0,026667 0,020000 0,000465 0,000001

5 0,033333 0,020000 0,000465 0,000002

6 0,040000 0,020000 0,000465 0,000002

7 0,046667 0,020000 0,000465 0,000003

8 0,053333 0,020000 0,000465 0,000004

9 0,060000 0,020000 0,000465 0,000005

10 0,066667 0,020000 0,000465 0,000006

11 0,073333 0,020000 0,000465 0,000008

12 0,080000 0,020000 0,000465 0,000009

13 0,086667 0,020000 0,000465 0,000011

14 0,093333 0,020000 0,000465 0,000012

15 0,100000 0,192000 0,004469 0,000014

16 0,106667 0,212000 0,004935 0,000018

17 0,113333 0,212000 0,004935 0,000022

18 0,120000 0,212000 0,004935 0,000028

19 0,126667 0,343000 0,007990 0,000036

20 0,133333 0,566000 0,013200 0,000047

21 0,140000 0,889000 0,020767 0,000061

22 0,146667 0,929000 0,021706 0,000082

23 0,153333 0,929000 0,021706 0,000109

24 0,160000 1,263000 0,029559 0,000143

25 0,166667 1,455000 0,034086 0,000185

26 0,173333 1,697000 0,039804 0,000237

27 0,180000 2,030000 0,047695 0,000301

28 0,186667 2,081000 0,048906 0,000378

29 0,193333 2,081000 0,048906 0,000469

30 0,200000 2,424000 0,057067 0,000573

31 0,206667 2,475000 0,058282 0,000693

TSV 141-01 203

32 0,213333 2,475000 0,058282 0,000827

33 0,220000 2,808000 0,066237 0,000977

34 0,226667 3,010000 0,071075 0,001144

35 0,233333 3,253000 0,076909 0,001328

36 0,240000 3,606000 0,085410 0,001533

37 0,246667 3,960000 0,093966 0,001758

38 0,253333 4,455000 0,105983 0,002007

39 0,260000 4,818000 0,114836 0,002283

40 0,266667 5,020000 0,119776 0,002587

~ ~ ~ ~ ~

Vrednosti dimljenja N, nefiltrirana in filtrirana vrednost k okrog Ymax1,A (≡ temenska vrednost, nakazana s številko v krepkem tisku)

Indeks i

[-]

as

[s]

Motnost N

[%]

Nefiltrirana vrednost k

[m-1]

Filtrirana vrednost k

[m-1]

~ ~ ~ ~ ~

259 1,726667 17,182000 0,438429 0,538856

260 1,733333 16,949000 0,431896 0,539423

261 1,740000 16,788000 0,427392 0,539936

262 1,746667 16,798000 0,427671 0,540396

263 1,753333 16,788000 0,427392 0,540805

264 1,760000 16,798000 0,427671 0,541163

265 1,766667 16,798000 0,427671 0,541473

266 1,773333 16,788000 0,427392 0,541735

267 1,780000 16,788000 0,427392 0,541951

268 1,786667 16,798000 0,427671 0,542123

269 1,793333 16,798000 0,427671 0,542251

270 1,800000 16,793000 0,427532 0,542337

271 1,806667 16,788000 0,427392 0,542383

272 1,813333 16,783000 0,427252 0,542389

273 1,820000 16,780000 0,427168 0,542357

274 1,826667 16,798000 0,427671 0,542288

275 1,833333 16,778000 0,427112 0,542183

276 1,840000 16,808000 0,427951 0,542043

277 1,846667 16,768000 0,426833 0,541870

278 1,853333 16,010000 0,405750 0,541662

279 1,860000 16,010000 0,405750 0,541418

280 1,866667 16,000000 0,405473 0,541136

281 1,873333 16,010000 0,405750 0,540819

TSV 141-01 204

282 1,880000 16,000000 0,405473 0,540466

283 1,886667 16,010000 0,405750 0,540080

284 1,893333 16,394000 0,416406 0,539663

285 1,900000 16,394000 0,416406 0,539216

286 1,906667 16,404000 0,416685 0,538744

287 1,913333 16,394000 0,416406 0,538245

288 1,920000 16,394000 0,416406 0,537722

289 1,926667 16,384000 0,416128 0,537175

290 1,933333 16,010000 0,405750 0,536604

291 1,940000 16,010000 0,405750 0,536009

292 1,946667 16,000000 0,405473 0,535389

293 1,953333 16,010000 0,405750 0,534745

294 1,960000 16,212000 0,411349 0,534079

295 1,966667 16,394000 0,416406 0,533394

296 1,973333 16,394000 0,416406 0,532691

297 1,980000 16,192000 0,410794 0,531971

298 1,986667 16,000000 0,405473 0,531233

299 1,993333 16,000000 0,405473 0,530477

300 2,000000 16,000000 0,405473 0,529704

~ ~ ~ ~ ~

3 PRESKUS ETC 3.1 Plinaste emisije (dizelski motor) Predpostavi se naslednje rezultate preskusa za sistem PDP-CVS

V0 (m3/obrat) 0,1776

Np (obrat) 23073

pB (kPa) 98,0

p1 (kPa) 2,3

T (K) 322,5

Ha (g/kg) 12,8

NOx conce (ppm) 53,7

NOx concd (ppm) 0,4

COconce (ppm) 38,9

COconcd (ppm) 1,0

HCconce (ppm) 9,00

HCconcd (ppm) 3,02

CO2,conce (%) 0,723

Wact (kWh) 62,72

TSV 141-01 205

Izraun pretoka razredenih izpušnih plinov (toka 4.1 Dodatka 2 k Prilogi III): MTOTW = 1,293 x 0,1776 x 23073 x (98,0 – 2,3) x 273 / (101,3 x 322,5) = 4237,2 kg Izraun korekcijskega faktorja NOx (toka 4.2 Dodatka 2 k Prilogi III):

039,1)71,108,12(0182,01

1K D,H =

−×−=

Izraun korigiranih koncentracij ozadja (okolja) (toka 4.3.1.1 Dodatka 2 k Prilogi III): Predpostavljamo dizelsko gorivo s sestavo C1H1,8

( )[ ] 6,13)4/8,1(176,3)2/8,1(1

1100FS =

+×++×=

69,1810)9,3800,9(723,0

6,13DF 4 =

×++= −

NOx conc = 53,7 – 0,4 x (1 – (1/18,69)) = 53,3 ppm

COconc = 38,9 – 1,0 x (1 – (1/18,69)) = 37,9 ppm

HCconc = 9,00 – 3,02 x (1 – (1/18,69)) = 6,14 ppm

Izraun masnega pretoka emisij (toka 4.3.1 Dodatka 2 k Prilogi III):

NOx mass = 0,001587 x 53,3 x 1,039 x 4237,2 = 372,391 g

COmass = 0,000966 x 37,9 x 4237,2 = 155,129 g

HCmass = 0,000479 x 6,14 x 4237,2 = 12,462 g

Izraun specifinih emisij (toka 4.4 Dodatka 2 k Prilogi III):

kWh/g94,572,62/391,372NOx ==

kWh/g47,272,62/129,155CO ==

kWh/g199,072,62/462,12HC ==

3.2 Emisije delcev (dizelski motor) Predpostavi se naslednje rezultate preskusa za sistem PDP-CVS z dvojnim redenjem

MTOTW (kg) 4237,2

Mf,p (mg) 3,030

TSV 141-01 206

Mf,b (mg) 0,044

MTOT (kg) 2,159

MSEC (kg) 0,909

Md (mg) 0,341

MDIL (kg) 1,245

DF 18,69

Wact (kWh) 62,72

Izraun masnih emisij (toka 5.1 Dodatka 2 k Prilogi III):

Mf = 3,030 + 0,044 = 3,074 mg

MSAM = 2,159 – 0,909 = 1,250 kg

g42,101000

2,4237250,1074,3

PTmass =×=

Izraun masne emisije korigiranega ozadja (toka 5.1 Dodatka 2 k Prilogi III):

g32,91000

2,423769,18

11

245,1341,0

250,1074,3

PTmass =×

−×−=

Izraun specifine emisije (toka 5.2 Dodatka 2 k Prilogi III):

kWh/g166,072,62/42,10PT ==

korigirano ozadje je e ,kWh/g149,072,62/32,9PT == 3.3 Plinaste emisije (motor na CNG) Predpostavi se naslednje rezultate preskusa za sistem PDP-CVS z dvojnim redenjem

MTOTW (kg) 4237,2

Ha (g/kg) 12,8

NOx conce (ppm) 17,2

NOx concd (ppm) 0,4

COconce (ppm) 44,3

COconcd (ppm) 1,0

HCconce (ppm) 27,0

HCconcd (ppm) 3,02

CH4 conce (ppm) 18,0

CH4 concd (ppm) 1,7

CO2,conce (%) 0,723

Wact (kWh) 62,72

TSV 141-01 207

Izraun korekcijskega faktorja NOx (toka 4.2 Dodatka 2 k Prilogi III):

074,1)71,108,12(0329,01

1K G,H =

−×−=

Izraun koncentracije NMHC (toka 4.3.1 Dodatka 2 k Prilogi III): a) metoda GC

NMHCconce = 27,0 – 18,0 = 9,0 ppm b) metoda NMC Predpostavljamo uinkovitost metana 0,04 in uinkovitost etana 0,98 (glej toko 1,8.4

Dodatka 5 k Prilogi III)

ppm4,804,098,0

0,18)04,01(0,27NMHCconce =

−−−×=

Izraun korigiranih koncentracij ozadja (toka 4.3.1.1 Dodatka 2 k Prilogi III):

Predpostavi se referenno gorivo G20 (100 % metan) s sestavo C1H4:

( )( )[ ] 5,94/4176,3)2/4(1

1100FS =

+×++×=

01,1310)3,440,27(723,0

5,9DF 4 =

×++= −

Pri NMHC je koncentracija ozadja razlika med HCconcd in CH4 concd

NOx conc = 17,2 – 0,4 x (1 – (1/13,01)) = 16,8 ppm

COconc = 44,3 – 1,0 x (1 – (1/13,01)) = 43,4 ppm

NMHCconc = 8,4 – 1,32 x (1 – (1/13,01)) = 7,2 ppm

CH4 conc = 18,0 – 1,7 x (1 – (1/13,01)) = 16,4 ppm

Izraun masnega pretoka emisij (toka 4.3.1 Dodatka 2 k Prilogi III):

NOx mass = 0,001587 x 16,8 x 1,074 x 4237,2 = 121,330 g

COmass = 0,000966 x 43,4 x 4237,2 = 177,642 g

NMHCmass = 0,000502 x 7,2 x 4237,2 = 15,315 g

CH4 mass = 0,000554 x 16,4 x 4237,2 = 38,498 g Izraun specifinih emisij (toka 4.4 Dodatka 2 k Prilogi III):

kWh/g93,172,62/330,121NOx ==

TSV 141-01 208

kWh/g83,272,62/642,177CO ==

kWh/g244,072,62/315,15NMHC ==

kWh/g614,072,62/498,38CH4 ==

4 FAKTOR λ-PREMIKA (Sλ) 4.1 Izraun faktorja λ-premika (Sλ)

(1)

100O

4m

n100

%inert1

2S

2∗λ

−

+

−=

kjer je: Sλ = faktor λ-premika; inert % = prostorninski % inertnih plinov (N2, CO2, He itd.) v gorivu; O2* = prostorninski % izvirnega kisika v gorivu; n in m = se nanašata na povpreni CnHm, ki predstavlja ogljikovodike v gorivu, in

sicer:

100redcila%

1

..100

C%5

100C%

4100

C%3

100C%

2100CH%

1n

54324

−

+

×+

×+

×+

×+

×=

100redcila%

1

..100

HC%8...

100HC%

6100

HC%4

100CH%

4m

8362424

−

+

×+

×+

×+

×=

kjer je: CH4 = prostorninski % metana v gorivu; C2 = prostorninski % vseh C2-ogljikovodikov (npr. C2H6, C2H4 itd.) v gorivu; C3 = prostorninski % vseh C3-ogljikovodikov (npr. C3H8, C3H6 itd.) v gorivu; C4 = prostorninski % vseh C4-ogljikovodikov (npr. C4H10, C4H8 itd.) v gorivu; C5 = prostorninski % vseh C5-ogljikovodikov (npr. C5H12, C5H10 itd.) v gorivu; redilo = prostorninski % plinov za redenje (t.j. O2*, N2, CO2, He itd.) v gorivu. 4.2 Primeri izrauna faktorja λ-premika Sλ: 1. primer: G25: CH4 = 86 %, N2 = 14 % (prostorninskih)

186,086,0

10014

1

86,01

100redcila%

1

..100

C%2

100CH%

1n

24

==−

×=−

+

×+

×=

(1) Stehiometrina razmerja zrak/gorivo avtomobilskih goriv – SAE J1829, junij 1987. John B. Heywood, Internal combustion

engine fundamentals, McGraw-Hill, 1988, Poglavje 3.4 "Combustion stoichiometry" (str. 68-72).

TSV 141-01 209

486,0

86,04

100redcila%

1

..100

HC%4

100CH%

4m

424

=×=−

+

×+

×=

16,1

44

110014

1

2

100O

4m

n100inert%

1

2S

2=

+×

−=

∗−

+

−=λ

2. primer: GR: CH4 = 87 %, C2H6 = 13 % (prostorninskih)

13,1113,1

1000

1

13,0287,01

100redcila%

1

..100

C%2

100CH%

1n

24

==−

×+×=−

+

×+

×=

26,41

13,0687,04

100redcila%

1

..100

HC%6

100CH%

4m

624

=×+×=−

+

×+

×=

911,0

426,4

13,1100

01

2

100O

4m

n100inert%

1

2S

2=

+×

−=

∗−

+

−=λ

3. primer: ZDA: CH4 = 89 %, C2H6 = 4,5 %, C3H8 = 2,3 %, C6H14 = 0,2 %, O2 = 0,6 %, N2 = 4 %

11,1

100)464,0(

1

002,04045,0289,01

100redcila%

1

..100

C%2

100CH%

1n

24

=+−

×+×+×=−

+

×+

×=

100redcila%

1

100HC%

8..100

HC%6

100HC%

4100CH%

4m

8362424

−

×++

×+

×+

×=

24,4

10046,0

1

002,014023,08045,0489,04 =+−

×+×+×+×=

96,0

1006,0

424,4

11,1100

41

2

100O

4m

n100inert%

1

2S

2 =

−

+×

−=

∗−

+

−=

__________________

TSV 141-01 210

PRILOGA VIII POSEBNE TEHNINE ZAHTEVE ZA DIZELSKE MOTORJE S POGONOM NA ETANOL Pri dizelskih motorjih s pogonom na etanol veljajo za preskušanje zahteve opredeljene v Prilogi III te tehnine specifikacije vendar z naslednjimi spremembami ustreznih tok, enab in faktorjev.

Priloga III - Dodatek 1: 4.2 Korekcija iz suhega v vlažno stanje

×+

=

AIRW

FUELFH

GG

577,21

877,1F

4.3 Korekcija NOx za vlažnost in temperaturo

( ) ( )298TB71,10HA11

Kaa

D,H −×+−×+=

s tem da je: A = 0,181 GFUEL/GAIRD – 0,0266 B = - 0,123 GFUEL/GAIRD + 0,00954 Ta = temperatura zraka, v K Ha = vlažnost vsesanega zraka, v g vode na kg suhega zraka 4.4 Izraun masnih pretokov emisij Stopnje masnih pretokov emisij (g/h) za posamezno fazo se s predpostavko, da je

gostota izpušnih plinov 1,272 kg/m3 pri 273 K (0°C) in 101,3 kPa, izraunajo na naslednji nain:

(1) NOx mass = 0,001613 x NOx conc x KH,D x GEXHW

(2) COmass = 0,000982 x COconc x GEXHW (3) HCmass = 0,000809 x HCconc x KH,D x GEXHW pri emer so NOx conc, COconc, HCconc

(1) povprene koncentracije (ppm) nerazredenih izpušnih plinov, kot je doloeno v toki 4.1.

e se, po izbiri, plinaste emisije doloajo s sistemom redenja s celotnim tokom, je

treba uporabiti naslednje enabe: (1) NOx mass = 0,001587 x NOx conc x KH,D x GTOTW (2) COmass = 0,000966 x COconc x GTOTW (3) HCmass = 0,000795 x HCconc x GTOTW pri emer so NOx conc, COconc, HCconc

(1) povprene koncentracije, korigirane glede na ozadje (ppm) v razredenih izpušnih plinih posamezne faze, kot je opredeljeno v toki 4.3.1.1 Dodatka 2 k Prilogi III.

___________ (1) Na podlagi ekvivalenta C1.

TSV 141-01 211

Priloga III - Dodatek 2:

Toke 3.1, 3.4, 3.8.3 in 5 Dodatka 2 se ne uporabljajo izkljuno za dizelske motorje, temve

veljajo tudi za dizelske motorje s pogonom na etanol. 4.2 Med preskusom motorja mora temperatura in vlažnost zraka, izmerjena na vstopu v

motor ustrezati standardnim pogojem. Standardni pogoji pa so 6 ± 0,5 g vode na kg suhega zraka na temperaturi 298 ± 3 K. V okviru teh mejnih vrednosti se ne sme opravljati popravkov NOx vrednosti. e ti pogoji niso izpolnjeni, je preskus neveljaven.

4.3 Izraun masnega pretoka emisije 4.3.1 Sistemi s konstantnim masnim pretokom Pri sistemih z izmenjevalnikom toplote se masa onesnaževal (v g/preskus), doloi z

naslednjimi enabami: (1) NOx mass = 0,001587 x NOx conc x KH,D x MTOTW (motorji s pogonom na etanol) (2) COmass = 0,000966 x COconc x MTOTW (motorji s pogonom na etanol) (3) HCmass = 0,000794 x HCconc x MTOTW (motorji s pogonom na etanol) kjer so NOx conc, COconc, HCconc

(1), NMHCconc povprene, glede na ozadje korigirane koncentracije skozi ves cikel od merjenja z integracijo (obvezno za NOx in HC) ali iz vre za vzorenje, v ppm;

MTOTW = skupna masa razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel, kot je opredeljeno

v toki 4.1, v kg. 4.3.1.1 Doloanje koncentracij, korigiranih glede na ozadje Neto koncentracije plinastih onesnaževal se dobi tako, da se od izmerjenih

koncentracij odšteje povprena koncentracija plinastih onesnaževal iz okolja v zraku za redenje. Povprene vrednosti koncentracij glede na ozadje se lahko doloi z metodo vzorenja v vree za vzorce ali z neprekinjenim merjenjem z integracijo. Uporabi se naslednja enaba:

conc = conce – concd x (1 –DF1

)

kjer je: conc = koncentracija doloenega onesnaževala v razredenih izpušnih plinih,

korigirana z množino doloenega onesnaževala vsebovane v zraku za redenje, v ppm;

conce = koncentracija doloenega onesnaževala izmerjena v razredenih izpušnih plinih, v ppm;

concd = koncentracija doloenega onesnaževala, izmerjena v zraku za redenje, v ppm;

DF = faktor redenja. Faktor redenja se izrauna takole:

TSV 141-01 212

( ) 4conceconceconce2

s

10COHCCOF

DF −×++=

kjer je: CO2,conce = koncentracija CO2 v razredenih izpušnih plinih, v % vol HCconce = koncentracija HC v razredenih izpušnih plinih, v ppm C1 COconce = koncentracija CO v razredenih izpušnih plinih, v ppm Fs = stehiometrini faktor Koncentracije, izmerjene na suhi osnovi, je treba skladno s toko 4.2 Dodatka 1 k

Prilogi III pretvoriti na vlažno osnovo. Stehiometrini faktor za splošno sestavo goriva CHαOβNγ se izrauna kakor sledi:

2

2

4

176,32

1

1100Fs

+

−+×++×=

e sestava goriva ni znana, se lahko alternativno uporabijo naslednji stehiometrini

faktorji: Fs (etanol) = 12,3

4.3.2 Sistemi s kompenzacijo pretoka Pri sistemih, ki nimajo izmenjevalnika toplote, se masa onesnaževal (v g/preskus),

doloi z izraunom trenutnih masnih emisij in integracijo trenutnih vrednosti skozi ves cikel. Prav tako se korekcija glede na ozadje uporabi neposredno na vrednost trenutne koncentracije. Uporabijo se naslednje enabe:

(1) NOxmas = ( )=

×

−××−××n

1ixconcdTOTWi,xconcei,TOTW 001587,0

DF1

1NOM001587,0NOM

(2) COmass = ( )=

×

−××−××n

1iconcdTOTWi,concei,TOTW 000966,0

DF1

1COM000966,0COM

(3) HCmass = ( )=

×

−××−××n

1iconcdTOTWi,concei,TOTW 000749,0

DF1

1COM000749,0HCM

kjer je: conce = koncentracija doloenega onesnaževala, izmerjena v razredenih izpušnih plinih,

v ppm; concd = koncentracija doloenega onesnaževala, izmerjena v zraku za redenje, v ppm; MTOTW,i = trenutna masa razredenih izpušnih plinov (glej toko 4.1), v kg; MTOTW = skupna masa razredenih izpušnih plinov skozi ves cikel (glej toko 4.1), v kg; DF = faktor redenja, kot je opredeljen v toki 4.3.1.1. 4.4 Izraun specifinih emisij Emisije (v g/kWh) se izraunajo za vse posamezne sestavine kakor sledi:

TSV 141-01 213

W

NONO

act

xmassx =

W

COCO

act

mass=

act

mass

WHC

HC =

kjer je: Wact = dejansko delo cikla, kot je opredeljeno v toki 3.9.2, v kWh.

_________________

TSV 141-01 214

IZVEDBENI DODATEK (vsebuje priloge II, III, IV in V Direktive Komisije 2005/78/ES, kot je dopolnjena z direktivama

2006/51/ES in 2008/74/ES, z dolobami za izvajanje nekaterih postopkov, predpisanih v prilogah k tehnini specifikaciji TSV 141)

IZVEDBENI DODATEK - PRILOGA II (Priloga II Direktive 2005/78/ES)

POSTOPKI ZA IZVAJANJE PRESKUSA TRAJNOSTI SISTEMOV ZA URAVNAVANJE EMISIJ

1 UVOD

V tej prilogi so navedeni postopki za izbiro družine motorjev, ki se jo preskuša v obratovanju v doloenem asovnem razdobju zaradi ugotavljanje faktorjev poslabšanja. Ti faktorji poslabšanja se uporabljajo za emisije, izmerjene na motorjih, na katerih se izvajajo redni pregledi, zaradi zagotavljanja, da emisije vozil v prometu, v katera so ti motorji vgrajeni, v obdobju trajnosti, ki velja za to vozilo, ostajajo v okviru mejnih vrednosti emisij, ki so podane v tabelah v toki 6.2.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji.

V tej prilogi so navedena tudi z emisijami povezana in z emisijami nepovezana navodila za vzdrževanje motorjev, na katerih se izvaja preskušanje v doloenem asovnem razdobju. Takšno vzdrževanje se izvaja na motorjih v prometu in se sporoi lastnikom novih motorjev za težka vozila.

2 IZBIRA MOTORJEV ZA UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA V

ŽIVLJENJSKI DOBI 2.1 Motorji za preskušanje emisij z namenom, da se ugotovijo faktorji poslabšanja v

življenjski dobi, se izberejo iz družine motorjev, ki je opredeljena v toki 8.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji.

2.2 Motorje iz razlinih družin motorjev je mogoe vkljuiti v družine na podlagi tipa sistema

za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki ga motor uporablja. Da je mogoe motorje z razlinimi števili in razporeditvami valjev, vendar z enakimi tehninimi specifikacijami in enako namestitvijo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov uvrstiti v isto družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, mora proizvajalec homologacijskemu organu predložiti podatke, ki kažejo, da so emisije teh motorjev podobne.

2.3 Proizvajalec motorja, v skladu s kriteriji za izbor motorjev, ki so podani v toki 8.2 Priloge

I k tej tehnini specifikaciji, izbere en motor, ki predstavlja družino motorjev glede na sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, za preskušanje v obratovanju v doloenem asovnem razdobju, ki je opredeljeno v toki 3.2 te priloge, in to sporoi homologacijskemu organu pred zaetkom kakršnih koli preskusov.

2.3.1 e homologacijski organ ugotovi, da najslabšo raven emisij družine motorjev, glede na

sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, bolje predstavlja kak drug motor, potem motor za preskus skupaj izbereta homologacijski organ in proizvajalec motorjev.

3 UGOTAVLJANJE FAKTORJEV POSLABŠANJA V ŽIVLJENJSKI DOBI 3.1 Splošno

Faktorji poslabšanja se za družino sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov doloijo na izbranih motorjih s preskušanjem v obratovanju v doloenem asovnem razdobju, ki vkljuuje periodine meritve plinastih emisij in emisije delcev v preskusih ESC in ETC. Upošteva se prevožena razdalja in as uporabe.

TSV 141-01 215

3.2 Program preskušanja v obratovanju v doloenem asovnem razdobju

Preskušanje v obratovanju v doloenem asovnem razdobju se po želji proizvajalca lahko izvaja po posebnem programu z vožnjo vozila, opremljenega z izbranim motorjem, po cesti ali pa s preskušanjem izbranega osnovnega motorja po posebnem programu na dinamometru.

3.2.1 Preskušanje v vožnji in preskušanje na dinamometru 3.2.1.1 Proizvajalec v skladu z dobro inženirsko prakso doloi obliko in obseg prevoženih

kilometrov in as trajanja preskušanja motorjev. 3.2.1.2 Proizvajalec doloi, kdaj se motor s preskusi ESC in ETC preskusi na plinaste emisije in

emisije delcev. 3.2.1.3 Za vse motorje v družini sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov se uporabi isti

program delovanja motorja. 3.2.1.4 Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem homologacijskega organa se na vsaki preskusni

toki izvede samo en preskusni cikel (preskus ESC ali preskus ETC), drug preskusni cikel pa se izvede samo na zaetku in na koncu preskušanja.

3.2.1.5 Programi delovanja so za razline družine sistemov za naknadno obdelavo lahko

razlini. 3.2.1.6 Programi delovanja so lahko krajši od življenjske dobe, e število preskusnih tok

omogoa pravilno ekstrapolacijo rezultatov preskusov v skladu s toko 3.5.2. V nobenem primeru pa razdobje preskušanja ne sme biti krajše od tistega, ki je prikazano v tabeli v toki 3.2.1.8.

3.2.1.7 Proizvajalec mora zagotoviti veljavno razmerje med minimalnim obdobjem preskušanja v

vožnji (prevožena razdalja) in urami delovanja motorja na dinamometru, tj. na primer razmerje pri porabi goriva ali razmerje hitrosti vozila in vrtilne frekvence motorja itd.

3.2.1.8 Minimalno razbdobje preskušanja

Kategorija vozila za katero je motor namenjen Minimalna doba preskušanja

Življenjska doba (toka te tehnine

specifikacije)

Vozila kategorije N1 100 000 km Toka 2.3.1 a

Vozila kategorije N2 125 000 km Toka 2.3.1 b

Vozila kategorije N3, katerih najveja tehnino dovoljena masa ne presega 16 ton 125 000 km Toka 2.3.1 b

Vozila kategorije N3, katerih najveja tehnino dovoljena masa presega 16 ton 167 000 km Toka 2.3.1 c

Vozila kategorije M2 100 000 km Toka 2.3.1 a

Vozila kategorije M3, razredov I, II, A in B, katerih najveja tehnino dovoljena masa ne presega 7,5 ton

125 000 km Toka 2.3.1 b

Vozila kategorije M3, razredov III in B, katerih najveja tehnino dovoljena masa presega 7,5 ton

167 000 km Toka 2.3.1 c

TSV 141-01 216

3.2.1.9 Program preskušanja v uporabi v doloenem asovnem razdobju mora biti natanno opisan v vlogi za homologacijo, homologacijskemu organu pa ga je treba predložiti pred zaetkom kakršnih koli preskusov.

3.2.2 e homologacijski organ odloi, da je na preskusih ESC in ETC med tokami, ki jih je

izbral proizvajalec, treba izvesti dodatne meritve, o tem obvesti proizvajalca. Proizvajalec pripravi revidiran program prekušanja v vožnji oziroma preskušanja na dinamometru, ki ga mora homologacijski organ sprejeti.

3.3 Preskušanje motorja 3.3.1 Zaetek preskušanja 3.3.1.1 Proizvajalec za vsako družino sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov na

motorju doloi število ur delovanja motorja, po preteku katerih se delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov stabilizira. e homologacijski organ tako zahteva, mora proizvajalec predložiti podatke in analize, ki jih je uporabil pri tej doloitvi. Proizvajalec se lahko odloi tudi, da motor deluje 125 ur, da se sistem za naknadno obdelavo motorja stabilizira.

3.3.1.2 Stabilizacijsko obdobje, doloeno v toki 3.3.1.1, se šteje kot zaetek preskušanja v

obratovanju. 3.3.2 Preskus motorja v obratovanju 3.3.2.1 Po stabiliziranju se motor preskuša po programu preskušanja v obratovanju, ki ga izbere

proizvajalec, kot je opisano v toki 3.2 zgoraj. Na motorju se v periodinih intervalih v programu preskušanja, ki jih doloi proizvajalec, in kjer to pride v poštev, v skladu s toko 3.2.2, tudi homologacijski organ, opravi meritve plinastih emisij in emisij delcev po preskusih ESC in ETC. V skladu s toko 3.2, e je bilo dogovorjeno, da se na vsaki preskusni toki izvede samo en preskusni cikel (ESC ali ETC), se mora drugi preskusni cikel (ESC ali ETC) izvesti na zaetku in na koncu programa preskušanja.

3.3.2.2 Med preskušanjem motorja se na motorju opravlja vzdrževanje v skladu s toko 4. 3.3.2.3 Na motorju ali vozilu je med programom preskušanja v obratovanju mogoe opraviti

nenartovane posege vzdrževanja, na primer, e je sistem OBD odkril napako, ki je povzroila, da se je aktiviral javljalnik napak (MI).

3.4 Poroanje 3.4.1 Rezultati vseh preskusov emisij (ESC in ETC), ki se izvedejo med preskušanjem v

obratovanju, morajo biti na razpolago homologacijskemu organu. e se kateri koli preskus razveljavi, mora proizvajalec predložiti pojasnilo, zakaj ga je razveljavil. V tem primeru se v roku naslednjih 100 ur obratovanja izvede dodatna serija preskusov emisij s preskusi ESC in ETC.

3.4.2 Proizvajalec mora imeti pri vsakem preskusu motorja v obratovanju za ugotovitev

faktorjev poslabšanja v svojih zapisih zabeležene podatke v zvezi z vsemi preskusi emisij in vzdrževanji, ki jih je izvedel na motorju v asu preskušanja v obratovanju. Te podatke predloži homologacijskemu organu skupaj z rezultati preskusov emisij, ki jih izvede po programu preskušanja.

3.5 Doloitev faktorjev poslabšanja 3.5.1 Za vsako onesnaževalo, izmerjeno na preskusih ESC in ETC, ter na vsaki preskusni

toki programa preskušanja v uporabi, se na podlagi vseh rezultatov preskusov izvede “best fit” regresijska analiza. Rezultati vsakega preskusa za vsako onesnaževalo se navedejo z enakim številom decimalnih mest, kot je mejna vrednost za tisto onesnaževalo, kakor je prikazano v tabelah v toki 6.2.1 Priloge I k tej tehnini

TSV 141-01 217

specifikaciji, plus eno dodatno decimalno mesto. V skladu s toko 3.2, e je bilo dogovorjeno, da se na vsaki preskusni toki izvede samo en preskusni cikel (ESC ali ETC) in drugi preskusni cikel na zaetku in na koncu preskušanja v obratovanju, se regresijska analiza naredi le na podlagi rezultatov preskusov preskusnega cikla, izvedenega na vsaki preskusni toki.

3.5.2 Proizvajalec na podlagi regresijske analize izrauna projekcije emisijskih vrednosti za

vsako onesnaževalo na zaetku programa preskušanja in za življenjsko dobo, kot je doloena za motor na preskusu, z ekstrapolacijo regresijske enabe, kakor je doloeno v toki 3.5.1.

3.5.3 Faktor poslabšanja za vsako onesnaževalo je za motorje, ki niso opremljeni s sistemom

za naknadno obdelavo izpušnih plinov, razlika med projekcijo emisijskih vrednosti za življenjsko dobo ter emisijskimi vrednostmi na zaetku preskušanja v uporabi.

Faktor poslabšanja za vsako onesnaževalo je za motorje, ki so opremljeni s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, razmerje projekcije emisijskih vrednosti za življenjsko dobo in emisijskimi vrednostmi na zaetku preskušanja v uporabi.

V skladu s toko 3.2, e je bilo dogovorjeno, da se za vsako preskusno toko izvede samo en preskusni cikel (ESC ali ETC) in drugi preskusni cikel (ESC ali ETC) na zaetku in na koncu preskušanja v uporabi, se uporablja faktor poslabšanja, izraunan za preskusni cikel, ki je bil izveden na vsaki preskusni toki, tudi za drugi preskusni cikel, pod pogojem, da so razmerja med izmerjenimi vrednostmi na zaetku in na koncu preskušanja v uporabi za oba cikla podobna.

3.5.4 Faktorji poslabšanja za vsako onesnaževalo na ustreznih preskusnih ciklih se zabeležijo

v toki 1.5 Dodatka 1 k Prilogi VI k tej tehnini specifikaciji. 3.6 Namesto uporabe preskušanja v uporabi se za doloitev faktorjev poslabšanja lahko

proizvajalci motorjev odloijo uporabiti naslednje faktorje poslabšanja:

Tip motorja Preskusni cikel CO HC NMHC CH4 NOx PM

ESC 1,1 1,05 – – 1,05 1,1 Dizelski motor

ETC 1,1 1,05 – – 1,05 1,1

Plinski motor ETC 1,1 1,05 1,05 1,2 1,05 –

3.6.1 Proizvajalec lahko prenese faktorje poslabšanja, doloene za motor ali kombinacijo

motor in sistem za naknadno obdelavo na druge motorje ali kombinacije motorjev in sistemov za naknadno obdelavo, ki ne spadajo v isto kategorijo družine motorjev, kakor je doloeno v skladu s toko 2.1. V tem primeru mora proizvajalec homologacijskemu organu dokazati, da imata osnovni motor ali osnovna kombinacija motor in sistem za naknadno obdelavo in motor ali kombinacija motorja in sistema za naknadno obdelavo, na katerega se faktorji poslabšanja prenašajo, enake tehnine znailnosti in zahteve v zvezi z namestitvijo na vozilo ter da so emisije takšnega motorja ali kombinacije motorja in sistema za naknadno obdelavo podobne.

3.7 Pregled skladnosti proizvodnje 3.7.1 Skladnost proizvodnje glede na upoštevanje mejnih vrednosti emisij se pregleduje na

podlagi toke 9 Priloge I k tej tehnini specifikaciji. 3.7.2 Po želji lahko proizvajalec ob homologaciji hkrati izmeri vse emisije onesnaževal tudi

pred vstopom izpušnih plinov v sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov. S tem si lahko pripravi neformalne faktorje poslabšanja loeno za motor in za sistem za naknadno obdelavo, ki jih lahko uporabi kot pomo za preskušanja na koncu proizvodne linije.

TSV 141-01 218

3.7.3 Za homologacijo se v toki 1.4 Dodatka 1 v Prilogi VI k tej tehnini specifikaciji zabeležijo samo faktorji poslabšanja iz toke 3.6.1, ki jih sprejme proizvajalec, ali faktorji poslabšanja, ugotovljeni v skladu s toko 3.5.

4 VZDRŽEVANJE

Vzdrževalne posege, izvedene na motorju, in pravilno porabo vseh zahtevanih reagentov med preskušanjem v uporabi je treba loiti na povezane z emisijami in na nepovezane z emisijami in vsakega od teh se lahko loi kot nartovanega ali nenartovanega. Nekateri vzdrževalni posegi, ki so povezani z emisijami, štejejo tudi kot kritini vzdrževalni posegi povezani z emisijami.

4.1 Nartovani vzdrževalni posegi, povezani z emisijami 4.1.1 Ta toka doloa vzdrževalne posege, povezane z emisijami, za izvajanje programa

preskušanja v uporabi in za vkljuitev v navodila za vzdrževanje, ki so na voljo lastnikom novih težkih vozil in težkih motorjev.

4.1.2 Vsi nartovani vzdrževalni posegi za izvajanje programa preskušanja v uporabi se

morajo izvajati v enakih ali v enakovrednih intervalih, kot so navedeni v proizvajalevih navodilih za vzdrževanje, namenjenih lastnikom težkih vozil ali težkih motorjev. Ta program vzdrževanja je mogoe v asu izvajanja programa preskušanja v uporabi po potrebi posodobiti, pod pogojem, da se iz programa vzdrževanja ne izbriše noben del vzdrževanja, po tem ko je ta del vzdrževanja že bil izveden na preskusnem motorju.

4.1.3 Vsi z emisijami povezani vzdrževalni posegi, ki se izvajajo na motorjih, morajo biti nujni

za zagotovitev veljavne skladnosti z ustreznimi emisijskimi standardi. Proizvajalec homologacijskemu organu predloži podatke, ki dokazujejo, da so vsi deli nartovanega vzdrževalnega posega, povezanega z emisijami, tehnino nujni.

4.1.4 Proizvajalec motorja mora postaviti zahteve za nastavitev, išenje in vzdrževanje (e je

to potrebno) naslednjih postavk: - filtri in hladilniki v sistemu recirkulacije izpušnih plinov, - odzraevalni ventil bloka motorja, - konice vbrizgalnih šob za gorivo (samo išenje), - vbrizgalne šobe, - turbopuhalo, - elektronska krmilna enota motorja ter pripadajoi senzorji in sprožila, - sistem filtrov za delce (vkljuno s pripadajoimi sestavnimi deli), - sistem recirkulacije izpušnih plinov, vkljuno z vsemi povezanimi upravljalnimi ventili

in cevmi, - vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

4.1.5 Za vzdrževanje se naslednji sestavni deli opredelijo kot kritini deli, povezani z emisijami:

- vsi sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov, - elektronska krmilna enota motorja ter povezani senzorji in sprožila, - sistem recirkulacije izpušnih plinov, vkljuno z vsemi pripadajoimi filtri, hladilniki,

upravljalnimi ventili in cevmi, - odzraevalni ventil bloka motorja.

4.1.6 Za vse nartovane kritine vzdrževalne posege, povezane z emisijami, mora obstajati

zadostna verjetnost, da jih bo treba resnino izvajati tudi v praksi. Proizvajalec mora homologacijskemu organu dokazati razumno verjetnost, da se mora takšen vzdrževalni poseg opraviti v praksi, in to še pred izvedbo vzdrževanja med izvajanjem preskušanja v obratovanju.

TSV 141-01 219

4.1.7 Za nartovane kritine vzdrževalne posege, povezane z emisijami, ki izpolnjujejo katerega od pogojev, opredeljenih v tokah od 4.1.7.1 do 4.1.7.4, se šteje kot razumna verjetnost, da se tak vzdrževalni poseg izvede v praksi.

4.1.7.1 Predložijo se podatki, ki dokazujejo povezavo med emisijami in zmogljivostjo vozila tako,

da e se emisije poveajo zaradi pomanjkanja vzdrževanja, se hkrati s tem zmanjša zmogljivost vozila do takšne stopnje, da vozilo ni ve primerno za normalno vožnjo.

4.1.7.2 Predložijo se podatki raziskav, ki pri 80 % stopnji zanesljivosti kažejo, da je na 80 %

takšnih motorjev ta kritien vzdrževalni poseg že bil izveden v prometu v priporoenih intervalih.

4.1.7.3 V povezavi z zahtevami toke 4.7 Priloge IV k temu izvedbenemu dodatku se na

armaturno plošo vozila namesti jasno viden javljalnik, ki voznika opozarja, kdaj je treba izvesti doloen vzdrževalni postopek. Javljalnik se aktivira ob ustreznem številu prevoženih kilometrov ali ob prenehanju delovanja katerega sestavnega dela. Javljalnik mora ostati aktiven, dokler je motor v delovanju, in prikaz se ne sme izbrisati, ne da bi se zahtevani poseg vzdrževanja izvedel. Ponastavitev javljalnika (resetiranje) je obvezen korak v vzdrževalnem posegu. Sistem ne sme biti izveden tako, da se po koncu ustrezne življenjske dobe motorja ali pozneje deaktivira.

4.1.7.4 Vse druge metode, za katere homologacijski organ ugotovi, da predstavljajo razumno

verjetnost, da se kritini vzdrževalni poseg izvede v praksi. 4.2 Spremembe nartovanih vzdrževalnih posegov 4.2.1 Proizvajalec mora za vse nove vzdrževalne posege, ki jih želi izvesti med programom

preskušanja v obratovanju, in to tudi priporoiti lastnikom težkih vozil in motorjev, homologacijskemu organu predložiti zahtevo za odobritev. V priporoilu mora proizvajalec navesti tudi kategorijo novega nartovanega vzdrževalnega posega, ki ga predlaga (tj. povezano z emisijami, nepovezano z emisijami, kritino, nekritino) in, e gre za vzdrževanje, povezano z emisijami, najveji možen interval vzdrževalnega posega. V zahtevku mora predložiti podatke, ki potrjujejo potrebo po novem nartovanem vzdrževalnem posegu in intervalu vzdrževalnega posega.

4.3 Nartovani vzdrževalni posegi, ki niso povezani z emisijami 4.3.1 Razumne in tehnino nujne nartovane vzdrževalne posege, ki niso povezani z emisijami

(npr. zamenjava olja, zamenjava oljnega filtra, zamenjava filtra za gorivo, zamenjava zranega filtra, vzdrževanje sistema hlajenja, nastavitev prostega teka, regulatorja, navora motorja, zranosti ventilov, zranosti vbrizgalnih šob, nastavitev odpiranja ventilov, nastavitev napetosti pogonskih jermenov, itd.), je na motorjih ali vozilih, izbranih za preskušanje v uporabi, mogoe opraviti v najvejih možnih intervalih, ki jih priporoa proizvajalec (to pomeni: ne v intervalih, ki so priporoeni za težke pogoje).

4.4 Vzdrževanje motorjev, izbranih za preskušanje v uporabi v doloenem razdobju 4.4.1 Popravila sestavnih delov izbranega motorja, izbranega za preskušanje v uporabi, razen

motorja samega, sistema za nadzor emisij ali sistema za gorivo, se izvajajo le, e pride do odpovedi delovanja kakega dela ali napake v sistemu motorja.

4.4.2 Oprema, instrumenti ali orodja se smejo uporabiti za odkrivanje napak, napanih

nastavlitev ali okvar sestavnih delov motorja, e so enaki ali enakovredni instrumenti, oprema ali orodje na razpolago prodajalcem in drugim servisnim službam in - se uporabljajo skupaj z nartovanimi posegi vzdrževanja na teh sestavnih delih, ter - se uporabljajo po odkritju napake na motorju.

4.5 Kritini nenartovani vzdrževalni posegi, ki so povezani z emisijami

TSV 141-01 220

4.5.1 Poraba zahtevanega reagenta se šteje kot kritien nenartovan poseg vzdrževanja za

izvajanje programa preskušanja v uporabi in za vkljuitev v navodila za vzdrževanje, ki so na voljo lastnikom novih težkih vozil in težkih motorjev.

____________

TSV 141-01 221

IZVEDBENI DODATEK - PRILOGA III (Priloga III Direktive 2005/78/ES)

SKLADNOST VOZIL IN MOTORJEV V UPORABI

1 SPLOŠNO 1.1 Pri homologacijah, podeljenih za emisije, je treba takšne ukrepe uporabiti tudi za

potrjevanje funkcionalnosti naprav za nadzor emisij med normalno uporabno življenjsko dobo motorja, namešenega v vozilu, ob normalnih pogojih uporabe (skladnost primerno vzdrževanih in uporabljanih vozil/motorjev v uporabi).

1.2 Za namen te tehnine specifikacije se navedeni ukrepi preverjajo v obdobju, ki ustreza

primernim obdobjem življenjskih dob, opredeljenih v toki 2.3 te tehnine specifikacije za vozila ali motorje, ki so homologirani po vrsticah B1, B2 ali C tabel v toki 6.2.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji.

1.3 Preverjanje skladnosti vozil/motorjev v uporabi se izvaja na podlagi podatkov, ki jih

proizvajalec predloži homologacijskemu organu, ki izvaja preverjanje vrednosti emisij serije reprezentativnih vozil ali motorjev, za katere ima proizvajalec homologacijo.

Slika 1 v tej prilogi prikazuje postopek za preverjanje skladnosti v uporabi.

2 PREVERJANJE SKLADNOSTI 2.1 Homologacijski organ izvaja preverjanje skladnosti v uporabi na podlagi vseh ustreznih

podatkov, ki jih ima proizvajalec, na podlagi postopkov, podobnih tistim iz lena 32 ter iz tok 1 in 2 Priloge X pravilnika.

Kot alternativa so dovoljena poroila o preverjanju v uporabi, ki jih predloži proizvajalec, nadzorno preskušanje, ki ga izvaja homologacijski organ in/ali podatki o nadzornem preskušanju, ki ga izvaja država lanica. Postopki, ki se uporabijo, so podani v toki 3.

3 POSTOPKI ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI 3.1 Homologacijski organ opravi oceno skladnosti vozil/motorjev v uporabi na podlagi

podatkov, ki jih predloži proizvajalec. Proizvajalevo poroilo o preverjanju v uporabi temelji na preskusih motorjev ali vozil z uporabo preskušenih in ustreznih preskusnih protokolov. To poroilo mora vkljuevati med ostalim tudi naslednje (glej toke od 3.1.1 do 3.1.13):

3.1.1 ime in naslov proizvajalca; 3.1.2 I ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov pooblašenega

zastopnika za podroja, ki so navedena v poroilih proizvajalca; 3.1.3 oznaka modela motorja, ki ga vsebujejo podatki proizvajalca. 3.1.4 kjer je to ustrezno, seznam tipov motorjev, ki so vkljueni v podatkih proizvajalca, tj.

družina sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov. 3.1.5 identifikacijske številke vozila (VIN), opremljenih z motorjem, ki je vkljuen v preverjanje. 3.1.6 številke homologacij, ki veljajo za tipe motorjev znotraj družine, ki so v uporabi, vkljuno

s številkami vseh razširitev, kjer to pride v poštev, in vejih sprememb /vpoklicev (izboljšav);

TSV 141-01 222

Slika 1

3.1.7 podrobne podatke o razširitvah homologacij in naknadnih vejih popravkih

(predelavah)/vpoklicih za motorje, ki jih zajemajo podatki proizvajalca (e to zahteva homologacijski organ)

3.1.8 obdobje, v katerem so se podatki proizvajalca zbirali

Preverjanje skladnosti vozil / motorjev v uporabi

Proizvajalec vozila ali motorja in homologacijski organ zakljuita postopek homologacije za vozilo ali motor za novo vozilo ali tip motorja.

Homologacijski organ (HA) podeli homologacijo

Proizvodnja in prodaja homologiranih vozil ali motorjev

Proizvajalec motorja ali vozila razvije lasten postopek preverjanja skladnosti

v uporabi

Proizvajalec motorja ali vozila izvede lasten postopek preverjanja skladnosti

v uporabi (vozilo ali tip oziroma družina motorja)

Proizvajalec vozila sestavi poroilo o svojem preverjanju skladnosti z vsemi

podatki, ki se zahtevajo v okviru toke 3 Priloge III izvedbenega dodatka

Poroilo proizvajalca o skladnosti v uporabi za homologirana vozila in tipe oziroma družine

motorjev

Proizvajalec vloži poroilo za nadaljnjo

uporabo

Ali se HA (*) odloi preveriti

podatke o skladnosti iz poroila proizvajalca za to

vozilo ali tip oziroma družino motorjev?

HA (*) pregleda poroilo proizvajalca o o skladnosti v uporabi

Proizvajalec predloži poroilo o skladnosti v

uporabi HA (*) v presojo

Proizvajalec predloži ali pridobi dodatne

informacije ali preskusne podatke

Proizvajalec sestavi novo poroilo o

skladnosti v uporabi

Ali HA (*) meni, da

poroilo proizvajalca o skladnosti v uporabi

potrjuje sprejemljivost vozila oziroma tipa motorja znotraj družine? (toka 3.4

Priloge III izvedbenega dodatka)

Ali HA (*) sodi, da ne obstaja dovolj

podatkov, za dosego sklepa?

Postopek zakljuen. Nadaljni ukrepi niso potrebni

HA (*) zane formalno preskušanje zadevnega tipa oziroma družine motorjev (kot je opisano v toki 5 Priloge III izvedbenega dodatka)

ZAETEK

(*) V tem primeru HA pomeni homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

NE

NE

NE

DA

DA

DA

TSV 141-01 223

3.1.9 Obdobje izdelave motorja, ki ga zajemajo podatki proizvajalca (npr. “vozila ali motorji, izdelani v koledarskem letu 2005“)

3.1.10 Proizvajalev postopek preverjanja skladnosti v prometu, vkljuno z/s: 3.1.10.1 metoda lociranja vozila ali motorja 3.1.10.2 kriteriji izbiranja in zavraanja za vozila ali motorje 3.1.10.3 tipi preskusov in postopki, ki se uporabljajo v programu 3.1.10.4 kriteriji proizvajalca za sprejemanje/zavraanje družine vozil/motorjev v uporabi 3.1.10.5 geografsko podroje (geografska podroja), znotraj katerega je proizvajalec zbiral

podatke 3.1.10.6 velikost vzorcev in uporabljeni nart vzorenja 3.1.11 Rezultati proizvajalevega postopka preverjanja skladnosti v uporabi, vkljuno z/s: 3.1.11.1 identifikacijo motorjev, vkljuenih v programu (preskušenih ali nepreskušenih).

Identifikacija mora vsebovati: - ime modela - identifikacijsko številko vozila (VIN) - identifikacijsko številko motorja - številko registracije vozila, opremljenega z motorjem, ki je vkljuen v preverjanje - datum proizvodnje - regijo uporabe (e je poznana) - vrsto uporabe vozila (e je poznana), npr. dostava v mestu, vožnja na dolge razdalje

itd. 3.1.11.2 Vzrok(i) za izkljuitev vozila ali motorja iz vzorca (npr. vozilo je bilo v prometu manj kot

eno leto, neustrezno vzdrževanje v zvezi z emisijami, dokazi o uporabi goriva, ki ima vejo vsebnost žvepla, kot se zahteva za normalno uporabo, oprema za nadzor emisij ni v skladu s homologacijo). Vzrok za izkljuitev je treba utemeljiti (npr. vrsta neizpolnjevanja navodil za vzdrževanje itd.). Vozilo ne sme biti izkljueno samo zato, ker je bil AECS morda preve v uporabi.

3.1.11.3 Podrobnosti o servisiranju in vzdrževanju v zvezi z emisijami za vsak motor v vzorcu

(vkljuno s predelavami). 3.1.11.4 Podrobnosti o popravilih za vsak motor v vzorcu (e so poznane). 3.1.11.5 Podatki preskušanja, vkljuno z/s:

(a) datum preskusa (b) mesto preskusa (c) kjer je to ustrezno, stanje števca kilometrov vozila, opremljenega z motorjem, ki ga

zajema preverjanje (d) specifikacije preskusnega goriva (npr. referenno gorivo preskusa ali tržno gorivo) (e) preskusni pogoji (temperatura, vlažnost, vztrajnostna masa dinamometra) (f) nastavitve dinamometra (npr. nastavitev moi) (g) rezultati preskusov emisij, izvedenih na preskusih ESC, ETC in ELR v skladu s

toko 4 te priloge. Preskusi se najmanj pet motorjev (h) alternativno je preskuse, namesto v skladu s toko (g), mogoe izvesti tudi z

uporabo drugega protokola. Ustreznost za nadzorovanje funkcionalnosti v uporabi s

TSV 141-01 224

takšnim preskusom poda in utemelji proizvajalec skupaj s postopkom homologacije (toki 3 in 4 Priloge I k tej tehnini specifikaciji).

3.1.12 Zapisi prikazov iz sistema OBD. 3.1.13 Zapisi izkušenj pri uporabi potrošnega reagenta. V poroilih morajo biti navedeni, med

drugim, izkušnje upravljavca s polnjenjem, dopolnjevanjem in porabo reagenta, obnašanje naprave za polnjenje in zlasti pogostost aktiviranja zaasnega omejevalnika zmogljivosti v prometu ter pojavljanje drugih napak, aktiviranje MI in shranjevanje kode o napaki, ki pomeni pomanjkanje dodajnega reagenta.

3.1.13.1 Proizvajalec predloži poroila o uporabi v prometu in o napakah. Proizvajalec poroa o

zahtevkih za garancijo in vrstah teh zahtevkov, pokazateljih aktiviranja/deaktiviranja MI v uporabi, beleženju kode o napaki, ki pomeni pomanjkanje potrošnega reagenta ter aktiviranju/deaktiviranju omejevalnika zmogljivosti motorja (glej toko 6.5.5 Priloge I k tej tehnini specifikaciji).

3.2 Podatki, ki jih zbere proizvajalec, morajo biti dovolj izrpni, da je mogoe oceniti

delovanje vozila med obratovanjem pri normalnih pogojih uporabe v primernem obdobju trajanja/življenjski dobi, kakor je opredeljeno v toki 2.3 te tehnine specifikacije, in da prikažejo proizvajalev geografski prodor na trg.

3.3 Proizvajalec lahko zahteva, da se preverjanje v uporabi izvaja na manj motorjih/vozilih,

kot doloa toka 3.1.11.5, postavka (g), in z uporabo postopka, opredeljenega v toki 3.1.11.5, postavka (h). Vzrok za to je lahko, da je število motorjev v družini (družinah) motorjev, ki ga (jih) zajema poroilo, majhno. O tem se je treba predhodno dogovoriti s homologacijskim organom.

3.4 Na podlagi poroila o preverjanju, omenjenega v tej toki, mora homologacijski organ:

- odloiti, da je skladnost tipa motorja ali družine motorjev v uporabi zadovoljiva in prenehati izvajati dejavnosti;

- odloiti, da podatki, ki jih je predložil proizvajalec, niso zadostni za sprejem sklepa in zahtevati, da proizvajalec predloži dodatne podatke in/ali podatke s preskusov. Kjer se to zahteva in odvisno od homologacije motorja, ti dodatni podatki s preskusov zajemajo rezultate s preskusov ESC, ELR in ETC ali z drugih potrjenih postopkov v skladu s toko 3.1.11.5, postavka (h);

- odloiti, da je skladnost družine motorjev v uporabi nezadovoljiva in na vzorcu motorjev iz družine motorjev izvesti potrdilno preskušanje v skladu s toko 5 te priloge.

3.5 Druga država lanica lahko izvede lastno nadzorno preskušanje (in o njem poroa) na

podlagi postopkov, doloenih v tem odstavku. Beležijo se lahko podatki o nabavi, vzdrževanju in sodelovanju proizvajalca pri dejavnostih. Država lanica lahko uporabi tudi alternativne protokole preskusov emisij v skladu s toko 3.1.11.5, postavka (h).

3.6 Homologacijski organ lahko nadzorno preskušanje, ki ga izvaja (in o njem poroa) druga

država lanica, privzame kot podlago za sprejemanje odloitev v skladu s toko 3.4. 3.7 e proizvajalec namerava izvesti prostovoljno popravilo, sporoi homologacijskemu

organu in drugi državi lanici (državam lanicam), kje se preskusni motorji/preskusna vozila servisirajo. Proizvajalec to sporoi skupaj s sprejetjem odloitve o izvedbi posega. Pri tem mora podrobno opisati vse dejavnosti in skupine motorjev/vozil, ki jih poseg zajema, in nato po zaetku teh aktivnosti redno poroati. Uporabi lahko podatke iz toke 7 v tej prilogi.

TSV 141-01 225

4 PRESKUŠANJE EMISIJ 4.1 Motor, izbran iz družine motorjev, se preskusi na preskusnih ciklih ESC in ETC za

plinaste emisije in emisije delcev in na preskusnem ciklu ELR za dimljenje. Motor mora biti reprezentativen za nain uporabe, ki se priakuje za ta tip motorja, ter mora priti iz vozila, ki je bilo v normalni uporabi. Nabava, preskus in vzdrževalna dela za vzpostavitev v prvotno stanje motorja/vozila se izvede z uporabo protokola, kot je navedeno v toki 3, in se zabeleži.

Na motorju je treba izvesti ustrezne vzdrževalne posege, ki so opredeljeni v toki 4 Priloge II izvedbenega dodatka.

4.2 Vrednosti emisij, doloene s preskusi ESC, ETC in ELR, se izrazijo na enako število

decimalnih mest, kot je mejna vrednost za tisto onesnaževalo, kakor je prikazano v tabelah v toki 6.2.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji, plus eno dodatno decimalno mesto.

5 POTRDILNO PRESKUŠANJE 5.1 Potrdilno preskušanje se izvede za potrditev sposobnosti delovanja naprav za

uravnavanje emisij v uporabi za družino motorjev. 5.1.1 e homologacijski organ ni zadovoljen s poroilom proizvajalca o preverjanu v uporabi v

skladu s toko 3.4 ali s predloženimi dokazi nezadovoljive skladnosti v uporabi, npr. v skladu s toko 3.5, lahko proizvajalcu naloži, da mora izvesti preskus za potrditev. Homologacijski organ pregleda poroilo o potrdilnem preskušanju, ki ga predloži proizvajalec.

5.1.2 Homologacijski organ lahko sam izvede potrdilno preskušanje. 5.2 Potrdilno preskušanje vkljuuje preskuse motorjev ESC, ETC in ELR, kot je navedeno v

toki 4. Reprezentativne motorje, ki se preskušajo, je treba vzeti iz vozil v normalni uporabi in jih preskusiti. Alternativno lahko proizvajalec, po predhodnem dogovoru s homologacijskih organom, preskusi sestavne dele sistema za uravnavanje emisij vozil v uporabi, in sicer po izgradnji, prenosu in namestitvi na pravilno uporabljan in reprezentativen motor (motorje). Za vsako serijo preskusov se izbere isti paket sestavnih delov sistema za uravnavanje emisij. Navesti je treba vzrok za izbiro.

5.3 Rezultat preskusa lahko šteje kot nezadovoljiv, e na preskusih dva ali ve motorjev, ki

predstavljajo isto družino motorjev, za katero koli s predpisi urejeno onesnaževalo, obutno presežeta (presežejo) mejno vrednost, navedeno v toki 6.2.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji.

6 POTREBNI UKREPI 6.1 e homologacijski organ ni zadovoljen s podatki ali podatki s preskusov, ki jih predloži

proizvajalec, in je, na podlagi izvedenih potrdilnih preskušanj motorja v skladu s toko 5 ali na podlagi potrdilnih preskušanj, ki jih izvede država lanica (toka 6.3), preprian, da tip motorja ni v skladu z zahtevami teh dolob, mora od proizvajalca zahtevati, da predloži nart za popravne ukrepe, da uredi neskladnosti.

6.2 V tem primeru se popravni ukrepi, navedeni v drugem odstavku 34. lena in Prilogi X k

pravilniku, skladno s toko 7, razširijo na motorje v uporabi, ki pripadajo istemu tipu vozil in ki bodo verjetno imeli enake pomanjkljivosti.

Da je veljaven, mora nart popravnih ukrepov, ki ga predstavi proizvajalec, odobriti homologacijski organ. Proizvajalec je odgovoren za izvedbo odobrenega narta popravnih ukrepov.

TSV 141-01 226

Homologacijski organ mora svoj sklep sporoiti državam lanicam v roku 30 dni. Države lanice lahko zahtevajo, da se enak nart popravnih ukrepov uporablja za vse motorje istega tipa, ki so registrirani na njihovem ozemlju.

6.3 e druga država lanica ugotovi, da tip motorja ne ustreza zahtevam te priloge, mora o

tem takoj obvestiti državo lanico, ki je podelila prvotno homologacijo.

Nato homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, sporoi proizvajalcu, da tip motorja ne izpolnjuje zahtev teh dolob in da od proizvajalca priakuje doloene ukrepe. Proizvajalec organu v dveh mesecih od tega uradnega obvestila predloži nart ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, katerega vsebina naj ustreza zahtevam toke 7. Homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, se v dveh mesecih posvetuje s proizvajalcem in dogovori za nart ukrepov in za izvedbo narta. e homologacijski organ ugotovi, da sporazuma ni mogoe dosei, se zane postopek skladno s tretjim odstavkom 34.lena pravilnika.

7 NART POPRAVNIH UKREPOV 7.1 Nart popravnih ukrepov, ki se zahtevajo v skladu s toko 6.1, je treba vroiti

homologacijskem organu najpozneje v 60 delovnih dneh od datuma uradnega obvestila, navedenega v toki 6.1. Homologacijski organ mora v asu 30 delovnih dni potrditi ali zavrniti nart popravnih ukrepov. e pa lahko proizvajalec na nain, ki prepria pristojni homologacijski organ, dokaže, da potrebuje ve asa za preiskavo neskladnosti, da bi lahko predložil nart popravnih ukrepov, se lahko odobri podaljšanje.

7.2 Popravni ukrepi morajo vkljuiti vse motorje, ki bodo verjetno imeli enake pomanjkljivosti.

Preuiti je treba potrebo po spremembi in dopolnitvi dokumentov o homologaciji. 7.3 Proizvajalec mora priskrbeti izvod vseh sporoil, povezanih z nartom popravnih

ukrepov, in shraniti zapise pozivov kupcem, naj vrnejo izdelke s serijsko napako, ter dostavljati redna poroila o stanju homologacijskemu organu.

7.4 Nart popravnih ukrepov mora vkljuevati zahteve, doloene v tokah 7.4.1 do 7.4.11.

Proizvajalec mora doloiti posebno identifikacijsko oznako ali številko za posamezni nart popravnih ukrepov.

7.4.1 Opis vsakega tipa motorja, vkljuenega v nart popravnih ukrepov. 7.4.2 Opis posebnih prilagoditev, predelav, popravil, nastavitev in drugih sprememb, potrebnih

za zagotovitev skladnosti motorjev, skupaj s kratkim povzetkom podatkov in tehninih študij, ki podpirajo proizvajalevo odloitev o posebnih ukrepih, potrebnih za odpravo neskladnosti.

7.4.3 Opis postopka, po katerem proizvajalec obveša lastnike vozil ali motorjev o popravnih

ukrepih. 7.4.4 Opis pravilnega vzdrževanja ali uporabe, e obstaja, ki jo proizvajalec postavlja kot

predpogoj za primernost popravila v okviru narta popravnih ukrepov, ter razlago proizvajalevih razlogov za postavljanje takih pogojev. Pogojev za vzdrževanje in uporabo ni mogoe postaviti, e ni mogoe dokazati, da so povezani z neskladnostjo in s popravnimi ukrepi.

7.4.5 Opis postopka, po katerem se morajo ravnati lastniki vozil, da dosežejo odpravo

neskladnosti. Vkljuevati mora datum, po katerem se lahko izvajajo popravni ukrepi, oceno asa, v katerem delavnica lahko opravi popravilo, in kje se to lahko opravi. Popravila je treba opraviti v razumnem asu po dostavi vozila.

7.4.6 Kopija podatkov, ki so poslani lastniku vozila.

TSV 141-01 227

7.4.7 Kratek opis sistema, ki ga uporablja proizvajalec za zagotovitev primerne oskrbe s

sestavnimi deli ali sistemi za izvedbo popravila. Navesti je treba, kdaj bo zagotovljena primerna oskrba s sestavnimi deli ali sistemi za zaetek akcije.

7.4.8 Kopija vseh navodil, ki se pošljejo osebam, ki bodo izvajale popravila. 7.4.9 Opis uinka predlaganih popravnih ukrepov na emisije, porabo goriva, obnašanje vozila

v vožnji in varnost vsakega tipa motorja, zajetega v nart popravnih ukrepov, vkljuno s podatki, tehninimi študijami itd., ki so podlaga za te ugotovitve.

7.4.10 Vse druge informacije, poroila ali podatke, ki jih lahko homologacijski organ doloi kot

pomembne za presojo narta popravnih ukrepov. 7.4.11 e nart popravnih ukrepov vkljuuje pozivanje vozil na popravilo, je homologacijskemu

organu treba predložiti opis naina, kako se bo zabeležilo popravilo. e se uporablja nalepka, je treba predložiti vzorec.

7.5 Od proizvajalca je mogoe zahtevati, da opravlja razumno nartovane in potrebne

preskuse na sestavnih delih in motorjih, za katere je predlagana sprememba, popravilo ali prilagoditev, da prikaže njuihovo uinkovitost.

7.6 Proizvajalec mora voditi zapise o vsakem motorju, pozvanem na popravilo in

popravljenem, ter o delavnici, ki je popravilo opravila. Homologacijski organ mora na zahtevo imeti dostop do zapisov v obdobju 5 let od zaetka izvajanja narta popravnih ukrepov.

7.7 Popravilo in/ali prilagoditev ali dodaja novega dela opreme se zabeleži v potrdilu, ki ga

izda proizvajalec lastniku motorja.

____________

TSV 141-01 228

IZVEDBENI DODATEK - PRILOGA IV (Priloga IV Direktive 2005/78/ES)

SISTEMI ZA DIAGNOSTIKO NA VOZILU (OBD)

1 UVOD

Ta priloga vsebuje dolobe, specifine za sistem OBD za nadzor sistemov za uravnavanje emisij motornih vozil.

2 POMEN IZRAZOV

V tej prilogi se uporabljajo, poleg opredelitev, ki jih vsebuje toka 2 Priloge I k tej tehnini specifikaciji, še naslednje opredelitve: „ogrevalni cikel“ pomeni dovolj dolgo obratovanje motorja, da temperatura hladilne tekoine naraste za vsaj 22 °K od zagona motorja in doseže najmanj 343 °K (70 °C); „dostop“ pomeni razpoložljivost vseh podatkov OBD v zvezi z emisijami, vkljuno s kodami okvar, potrebnimi za pregled, ugotavljanje napak, vzdrževanje ali popravilo delov vozila, povezanih z emisijami, prek serijskega vmesnika za standardni diagnostini konektor; „pomanjkljivost“ pri sistemih OBD motorja pomeni, da imata najve dva posamina sestavna dela ali sistema, ki jih nadzoruje sistem OBD, zaasne ali trajne delovne znailnosti, ki škodljivo vplivajo na sicer uinkovit OBD nadzor teh sestavnih delov ali sistemov ali ne izpolnjujejo vseh drugih specificiranih zahtev za sistem OBD. Motorje ali vozila glede na njihov motor je mogoe homologirati, registrirati in prodajati s temi pomanjkljivostmi v skladu z dolobami toke 4.3 te priloge;

„okvarjen sestavni del/sistem“ pomeni motor ali sestavni del/sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki ga je proizvajalec namenoma in v kontroliranih okolišinah okvaril, da izvede homologacijski preskus na sistemu OBD; „preskusni cikel OBD“ pomeni vozni cikel, ki je razliica preskusnega cikla ESC in ima enak potek s 13 posameznimi fazami, kakor je navedeno v toki 2.7.1 Dodatka 1 k Prilogi III k tej tehnini specifikaciji, le da je dolžina vsake faze skrajšana na 60 sekund; „zaporedje delovanja“ pomeni zaporedje, ki se uporablja za doloanje pogojev za izklapljanje MI. Sestavljeno je iz zagona motorja, obdobja delovanja, zaustavitve motorja in asa do naslednjega zagona motorja, e je nadzorovanje OBD vkljueno in bi bila napaka zaznana, e bi se pojavila; „cikel predkondicioniranja“ pomeni izvedbo vsaj treh zaporednih preskusnih ciklov OBD ali preskusnih ciklov emisij zato, da se doseže stabilnost v delovanju motorja, sistemu uravnavanja emisij in pripravljenosti nadzora OBD.

„navodilo za vzdrževanje in popravila“ pomeni vsa navodila in informacije, potrebne za diagnozo, vzdrževanje, pregled, nadzor ali popravilo vozila, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblašenim trgovcem/servisnim delavnicam. Po potrebi ta navodila vkljuujejo servisne prironike, tehnina navodila, napotke za diagnozo (npr. najmanjše in najveje teoretine vrednosti za merjenje), sheme elektrine povezave, identifikacijsko številko kalibracije programske opreme tipa motorja, podatke, ki omogoajo posodabljanje programske opreme elektronskih sistemov v skladu s specifikacijami proizvajalca vozila, navodila za posamezne in posebne primere, informacije o orodju in opremi, pojasnila o zapisovanju informacij in dvosmernem nadzoru ter informacije o preskušanju. Proizvajalec ni dolžan zagotoviti informacij, ki so varovane s pravicami do intelektualne lastnine ali predstavljajo posebno znanje in izkušnje proizvajalcev ali dobaviteljev originalne opreme; vendar se v tem primeru potrebna tehnina informacija ne sme nedopustno zadržati; „standardiziran“ pomeni, da so vsi podatki OBD v zvezi z emisijami (npr. podatki o toku podatkov, e je uporabljeno orodje za skeniranje), vkljuno z vsemi uporabljenimi kodami okvar, oblikovani samo skladno z industrijskimi standardi, katerih oblika in dovoljene

TSV 141-01 229

možnosti so jasno doloene in zagotavljajo najvejo stopnjo usklajenosti v industriji motornih vozil ter je njihova uporaba izrecno dovoljena v tej tehnini specifikaciji. „neomejen“ pomeni:

- dostop, neodvisen od pristopne kode, ki jo je mogoe dobiti le pri proizvajalcu, oziroma podobne naprave,

ali - dostop, ki omogoa pregled danih podatkov brez uporabe posebnega dekodirnega

sistema, e podatki niso standardizirani. 3 ZAHTEVE IN PRESKUSI 3.1 Splošne zahteve 3.1.1 Sistemi OBD morajo biti nartovani, izdelani in namešeni v vozilo tako, da lahko v

celotnem obdobju uporabnosti motorja identificirajo vrste napak. Pri tem homologacijski organ dopuša, da pri motorjih, ki so bili v uporabi dlje, kot je njihovo obdobje uporabnosti, opredeljeno v lenu 2.3.1 te tehnine specifikacije, lahko pride do poslabšanja delovanja sistema OBD tako, da so mejne vrednosti OBD iz tabele v lenu 2.4.3 te tehnine specifikacije lahko prekoraene, preden sistem OBD vozniku javi okvaro.

3.1.2 Ob vsakem zagonu motorja se zane zaporedje diagnostinih pregledov in zakljui vsaj

enkrat, e so izpolnjeni pravilni preskusni pogoji. Preskusni pogoji se izberejo tako, da se vsi pojavijo med normalno vožnjo, kakor je prikazana v preskusu, opredeljenem v toki 2 Dodatka 1 k tej prilogi.

3.1.2.1 Proizvajalcem ni potrebno aktivirati sestavnega dela/sistema samo za funkcionalen

nadzor OBD v okviru pogojev delovanja vozila, e obiajno ta ni aktiviran (npr. aktiviranje grelca posode z reagentom sistema za de-NOx ali kombiniranega sistema za de-NOx in filtra zadelce, e tak sistem obiajno ni aktiviran).

3.1.3 OBD lahko vkljuuje naprave, ki merijo, zaznavajo ali se odzivajo na spremenljivke v

delovanju (npr. hitrost vozila, število obratov motorja, uporabljena prestava, temperatura, tlak vstopnega zraka ali kakšen drug parameter) z namenom za odkrivanje napak in zmanjševanje tveganja, da bi prišlo do prikaza nepravih napak. Te naprave niso odklopne naprave.

3.1.4 Dostop do sistema OBD, ki se zahteva za pregled, diagnozo, vzdrževanje ali popravilo

motorja, mora biti neomejen in standardiziran. Vse kode o napakah v zvezi z emisijami morajo biti skladne s tistimi, ki so opisane v toki 6.8.5 te priloge.

3.2 Zahteve za OBD – stopnja 1 3.2.1 Od datumov, podanih v toki 2.4.1 te tehnine specifikacije, mora sistem OBD dizelskih

motorjev in vozil, opremljenih z dizelskimi motorji, opozarjati na okvare sestavnega dela ali sistema v zvezi z emisijami, e ta okvara povzroi poveanje emisij nad ustreznimi mejnimi vrednostmi OBD, ki so podane v tabeli v lenu 2.4.3 te tehnine specifikacije.

3.2.2 Za izpolnitev zahtev stopnje 1, mora sistem OBD nadzorovati: 3.2.2.1 popolno odstranitev katalizatorja, e je namešen v loenem ohišju, ki je ali ni del

sistema de-NOx ali filtra za delce; 3.2.2.2 zmanjšanje uinkovitosti sistema de-NOx, e je namešen, in sicer samo v zvezi z

emisijami NOx; 3.2.2.3 zmanjšanje uinkovitosti filtra za delce, e je namešen, in sicer samo v zvezi z

emisijami delcev;

TSV 141-01 230

3.2.2.4 zmanjšanje uinkovitosti kombiniranega sistema de-NOx in filtra za delce, e je namešen, in sicer v zvezi z emisijami NOx in emisijami delcev.

3.2.3 Veja napaka v delovanju 3.2.3.1 Alternativno lahko sistemi OBD dizelskih motorjev, namesto nadzorovanja ustreznih

mejnih vrednosti OBD v zvezi s tokami od 3.2.2.1 do 3.2.2.4, v skladu s toko 2.4.1 te tehnine specifikacije nadzorujejo vejo napako v delovanju naslednjih sestavnih delov: - katalizatorja, e je namešen kot loena enota, ki je ali ni del sistema de-NOx ali filtra

za delce - sistema de-NOx, e je namešen - filtra za delce, e je namešen - kombiniranega sistema de-NOx in filtra za delce.

3.2.3.2 V primeru motorja, opremljenega s sistemom de-NOx, so primeri zaznanja veje napake

v delovanju n.pr. popolna odstranitev sistema ali nadomestitev sistema z navideznim sistemom (obe sta namerni veji napaki v delovanju), pomanjkanje zahtevanega reagenta za sistem de-NOx, napaka katerega koli elektrinega sestavnega dela SCR, kakršna koli elektrina motnja sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal in krmilne enote za doziranje) sistema de-NOx, vkljuno s sistemom ogrevanja reagenta, e se uporablja, okvara sistema doziranja reagenta (npr. pomanjkanje dovajanja zraka, zamašena šoba, okvara rpalke za doziranje).

3.2.3.3 Pri motorjih, opremljenih s filtrom za delce, so primeri zaznanja za veje napake v

sistemu n.pr. veje topljenje substrata filtra ali zamašen filter, kar povzroi diferenni tlak izven obmoja, ki ga navede proizvajalec, kakršna koli elektrina okvara sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal in krmilne enote za doziranje) filtra za delce, kakršna koli okvara sistema doziranja reagenta, e to pride v poštev (npr. zamašena šoba, okvara rpalke za doziranje).

3.2.4 Proizvajalci lahko homologacijskemu organu dokažejo, da posamezni sestavni deli ali

sistemi ne potrebujejo nadzora, e ob njihovi popolni odpovedi ali odstranitvi emisije ne presežejo mejnih vrednosti za OBD – stopnjo 1, ki so podane v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije, e se merijo v ciklih, prikazanih v toki 1.1 Dodatka 1 k tej prilogi. Ta doloba se ne uporablja za napravo vraanja izpušnih plinov v valj (EGR), sistem de- NOx, filter za delce ali kombiniran sistem de-NOx in filtra za delce, prav tako pa se ne uporablja za sestavni del ali sistem, ki je pod nadzorom za vejo napako v delovanju.

3.3 Zahteve za OBD – stopnja 2 3.3.1 Od datumov, podanih v toki 2.4.2 te tehnine specifikacije, mora sistem OBD vseh

dizelskih motorjev ali plinskih motorjev in vozil, opremljenih z dizelskimi ali plinskimi motorji, opozarjati na okvare sestavnega dela ali sistema v zvezi z emisijami motorja, e ta okvara povzroi poveanje emisij nad ustreznimi mejnimi vrednostmi OBD, ki so podane v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

Sistem OBD mora upoštevati komunikacijski vmesnik (strojna oprema in sporoila) med elektronsko krmilno enoto motorja (EECU) in drugimi krmilnimi enotami prenosa moi ali vozila, e imajo podatki, ki se izmenjujejo, vpliv na pravilno delovanje sistema za nadzor emisij. Sistem OBD mora oceniti integriteto povezave med EECU in medijem, ki predstavlja povezavo med drugimi sestavnimi deli vozila (npr. komunikacijska povezava).

3.3.2 Za izpolnitev zahtev stopnje 2, mora sistem OBD nadzorovati: 3.3.2.1 zmanjšanje uinkovitosti katalizatorja, e je namešen v loenem ohišju, ki je ali ni del

sistema de-NOx ali filtra za delce;

TSV 141-01 231

3.3.2.2 zmanjšanje uinkovitosti sistema de-NOx, e je namešen, in sicer samo v zvezi z emisijami NOx;

3.3.2.3 zmanjšanje uinkovitosti filtra za delce, e je namešen, in sicer samo v zvezi z

emisijami delcev; 3.3.2.4 zmanjšanje uinkovitosti kombiniranega sistema de-NOx in filtra za delce, e je

namešen, in sicer v zvezi z emisijami NOx in emisijami delcev; 3.3.2.5 vmesnik med elektronsko krmilno enoto motorja (EECU) in kakršnim koli drugim

elektrinim oziroma elektronskim sistemom prenosa moi ali vozila za prekinitev elektrine povezave (npr. elektronska krmilna enota menjalnika (TECU)).

3.3.3 Proizvajalci lahko homologacijskemu organu dokažejo, da posamezni sestavni deli ali

sistemi ne potrebujejo nadzora, e ob njihovi popolni odpovedi ali odstranitvi emisije ne presežejo mejnih vrednosti za OBD – fazo 2, ki so podane v tabeli v toki 4(3) te tehnine specifikacije, e se merijo v ciklih, prikazanih v toki 1.1 Dodatka 1 k tej prilogi. Ta doloba se ne uporablja za napravo vraanja izpušnih plinov v valj (EGR), sistem de-NOx, filter za delce ali kombinirani sistem de-NOx in filter za delce.

3.4 Zahteve stopnje 1 in stopnje 2 3.4.1 Za izpolnitev zahtev stopnje 1 ali stopnje 2, mora sistem OBD nadzorovati: 3.4.1.1 elektroniko vbrizgavanja goriva, regulatorje koliine goriva in asa vbrizga, te elemente

se nadzira glede na motnje v vezju (npr. odprto vezje ali kratek stik) in na popolno odpoved delovanja;

3.4.1.2 vse druge sisteme ali sestavne dele, ki so v zvezi z emisijami, motorja ali sistema za

naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki so povezani na raunalnik in katerih okvara bi povzroila, da bi emisije iz izpušne cevi presegle mejne vrednosti OBD, podane v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije. V to so vkljueni med ostalim najmanj sistem vraanja izpušnih plinov v valj (EGR), sisteme ali sestavne dele za nadzorovanje in upravljanje masnega pretoka zraka, prostorninskega pretok zraka (in temperature), tlaka polnilnega zraka in tlaka na vstopu v sesalni razdelilnik (ter ustrezni senzorji za omogoanje teh operacij); senzorje in stikala sistema de-NOx, senzorje in stikala elektronsko aktiviranega filtra delcev v aktivnem stanju;

3.4.1.3 vsak drug sistem ali sestavni del motorja ali sistema za naknadno obdelavo izpušnih

plinov, ki je v zvezi z emisijami, in je prikljuen na elektronsko krmilno enoto, je treba nadzorovati glede na prekinitev elektrine povezave, razen e se nadzoruje drugae.

3.4.1.4 Za motorje, ki so opremljeni s sistemom za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki

uporablja potrošni reagent, mora sistem OBD nadzorovati: - pomanjkanje katerega od zahtevanih reagentov - da je kakovost zahtevanega reagenta v okviru specifikacij, ki jih deklarira proizvajalec

v Prilogi II k tej tehnini specifikaciji - porabo reagenta in doziranje v skladu s toko 6.5.4 Priloge I k tej tehnini specifikaciji.

3.5 Delovanje OBD in zaasen izklop doloenih nadzornih funkcij OBD 3.5.1 Sistem OBD mora biti nartovan, izdelan in vgrajen v vozilo tako, da ustreza zahtevam te

priloge pri pogojih uporabe, opredeljenih v toki 6.1.5.4 Priloge I k tej tehnini specifikaciji.

Izven normalnih pogojev delovanja lahko pride v zmogljivosti sistema OBD do poslabšanja sistema za uravnavanje emisij, in sicer tako, da lahko pride do prekoraitve mejnih vrednosti, podanih v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije, preden sistem OBD voznika opozori no okvaro.

TSV 141-01 232

Sistem OBD ne sme biti izklopljen, razen e je izpolnjen eden ali ve naslednjih pogojev za izklop:

3.5.1.1 Sisteme OBD je mogoe izklopiti, e na njihovo zmožnost nadzorovanja vpliva nizka

raven goriva. Zato je izklop dovoljen, e raven goriva v posodi pade pod 20 % nominalne prostornine posode za gorivo.

3.5.1.2 Prizadete sisteme OBD je mogoe zaasno izklopiti med delovanjem pomožne strategije

za uravnavanje emisij, kot je opisano v toki 6.1.5.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji. 3.5.1.3 Prizadete sisteme OBD je mogoe zaasno izklopiti, e so aktivirane strategije varnosti

obratovanja in strategije zasilnega delovanja. 3.5.1.4 V vozilih, v katera je mogoe vgraditi odgone, je izklop prizadetega sistema OBD

dovoljen, e do izklopa pride samo med delovanjem odgona in e se vozilo ne premika. 3.5.1.5 Prizadete sisteme OBD je mogoe zaasno izklopiti med periodino regeneracijo

sistema za uravnavanje emisij, ki je namešen za motorjem (npr. filter za delce, sistem de-NOx ali kombinirani sistem de-NOx in filter za delce).

3.5.1.6 Prizadete sisteme OBD je mogoe zaasno izklopiti tudi ob neizpolnjevanju pogojev

uporabe, opredeljenih v toki 6.1.5.4 Priloge I k tej tehnini specifikaciji, e je izklop mogoe upraviiti z omejevanjem zmogljivosti nadzorovanja OBD (vkljuno z modeliranjem).

3.5.2 Sistem OBD ni namenjen ocenjevanju sestavnih delov med okvaro, e bi takšno

ocenjevanje pomenilo tveganje za varnost ali okvaro kakega sestavnega dela. 3.6 Aktiviranje javljalnika napak (MI) 3.6.1 V sistem OBD mora biti vgrajen javljalnik napak, ki ga voznik zlahka opazi. Razen v

primeru toke 3.6.2 te priloge se MI (npr. simbol ali kontrolna svetilka) ne sme uporabiti za noben drug namen razen za okvaro v zvezi z emisijami, z izjemo javljanja zasilnih postopkov zagona in zasilnega obratovanja vozniku. Sporoilom v zvezi z varnostjo je mogoe pripisati najvejo prednost. MI mora biti viden v vseh razumnih pogojih osvetlitve. Ko se aktivira, mora prikazovati simbol, ki je v skladu z ISO 2575 (1) (kot kontrolna svetilka na armaturni ploši ali simbol na prikazovalniku na armaturni ploši). Vozilo ne sme biti opremljeno z ve kot enim splošnim MI, namenjenim težavam v zvezi z emisijami. Prikazovanje loenih specifinih informacij je dovoljeno (npr. informacije v zvezi s sistemom zavor, opozorilo za pripenjanje varnostnega pasu, tlak olja, zahteve po servisiranju ali javljanje pomanjkanja potrebnega reagenta za sistem de-NOx). Uporaba rdee barve za MI je prepovedana.

3.6.2 MI se lahko uporabi za javljanje vozniku, da je treba izvesti nujno popravilo. Takšno

opozorilo lahko spremlja tudi ustrezno sporoilo na prikazovalniku armaturne ploše, in sicer, da je treba izvesti nujno popravilo.

3.6.3 Za strategije, ki zahtevajo ve kot en cikel predkondicioniranja za aktiviranje MI, mora

proizvajalec predložiti podatke in/ali inženirsko oceno, ki zadovoljivo prikazuje, da je sistem za nadzor enako uinkovit in hiter pri odkrivanju okvar sestavnih delov. Strategije, ki v povpreju za aktiviranje MI zahtevajo ve kot deset preskusnih ciklov OBD ali preskusnih ciklov emisij, niso dovoljene.

3.6.4 MI se mora vklopiti tudi, kadar zane krmiljenje motorja delovati v nainu motnje emisij,

e so presežene mejne vrednosti. MI se mora vklopiti tudi, kadar sistem OBD ni zmožen izpolniti osnovnih zahtev glede nadzora, doloenih v tej tehnini specifikaciji.

(1) Številke simbolov F01 ali F22

TSV 141-01 233

3.6.5 Ob sklicevanju na to toko mora biti MI aktiviran, prav tako pa mora biti aktiviran poseben opozorilni znak, npr. utripanje MI ali aktiviranje simbola v skladu z ISO 2575 (2) poleg aktiviranja MI.

3.6.6 MI se mora aktivirati pred zagonom motorja, ko je vžigalni sistem vkljuen (vžigalni klju

v kljuavnici), in deaktivirati v 10 sekundah po zagonu motorja, e pri tem ni odkrita nobena napaka.

3.7 Shranjevanje kod okvar

Sistem OBD mora shranjevati kode okvar, ki opisujejo stanje sistema za nadzor emisij. Koda okvare se shrani za vsako odkrito in preverjeno okvaro, ki povzroi aktivacijo MI, in v njej mora biti im bolj nedvoumno naveden sistem ali sestavni del, ki je moten ali v okvari. Priakovano stanje aktiviranja MI se shrani kot loena koda (npr. MI „vkljuen“ ali MI „izkljuen“).

Za oznaevanje pravilno delujoih sistemov za uravnavanje emisij in tistih sistemov za uravnavanje emisij, ki jih je mogoe v celoti oceniti le ob nadaljnjem delovanju motorja, se uporabijo loene kode stanja. e se MI aktivira zaradi okvare ali prehoda na delovanje v nainu motnje emisij, se shrani koda okvare, ki oznauje verjetno vrsto okvare. Koda okvare se shrani tudi v primerih, ki so navedeni v tokah 3.4.1.1 in 3.4.1.3 te priloge.

3.7.1 e je bilo nadzorovanje, zaradi neprekinjenega delovanja vozila v okolišinah, skladnih s

tistimi, ki so doloene v toki 3.5.1.2 te priloge, prekinjeno za 10 voznih ciklov, se lahko pripravljenost tega sistema nadzora nastavi na „ready“ (pripravljen), ne da bi bil nadzor zakljuen.

3.7.2 Vselej mora biti mogoe preko serijskega vhoda na standardnem veznem konektorju za

prenos podatkov dobiti število ur delovanja motorja, medtem ko je bil MI aktiviran, in sicer v skladu s specifikacijami, podanimi v toki 6.8 te priloge.

3.8 Izklapljanje MI 3.8.1 MI se lahko deaktivira po treh zaporednih sekvencah delovanja ali 24 urah delovanja

motorja, v katerih sistem nadzora, ki je odgovoren za aktivacijo MI, ne odkrije okvare in ne pride do nobene druge okvare, na podlagi katere se MI aktivira samostojno.

3.8.2 V primeru, da se MI aktivira zaradi pomanjkanja reagenta za sistem de-NOx, zaradi

pomanjkanja regenta za kombinirann sistem de-NOx in filtra za delce ali zaradi uporabe reagenta, ki odstopa od specifikacij, ki jih doloi proizvajalec, se MI lahko preklopi nazaj v prejšnje stanje delovanja, ko se napolni ali zamenja posoda z reagentom s pravilnimi specifikacijami.

3.8.3 V primeru, da se MI aktivira zaradi nepravilnega delovanja na motorju vgrajenega

sistema za zmanjševanje emisij NOx, nepravilne porabe ali doziranja reagenta, se MI lahko preklopi nazaj v prejšnje stanje delovanja, e pogoji, navedeni v tokah 6.5.3, 6.5.4 in 6.5.7 Priloge I k tej tehnini specifikaciji, ne obstajajo ve.

3.9 Izbris kode okvare 3.9.1 Sistem OBD lahko izbriše kodo okvare, ure delovanja motorja ter “zamrznjene” podatke,

e ista napaka ni bila ponovno registrirana po vsaj 40 ciklih ogrevanja motorja ali 100 urah delovanja motorja, kar koli se zgodi prej, razen v primerih, navedenih v toki 3.9.2.

3.9.2 Sistem OBD mora od 9. novembra 2006 za nove tipe motorjev in od 1. oktobra 2007 za

vsa nova vozila, v primeru, da koda okvare nastane v skladu s tokama 6.5.3 ali 6.5.4

(2) Številka simbola F24.

TSV 141-01 234

Priloge I k tej tehnini specifikaciji, ohraniti zapis kode okvare in ur delovanja motorja, ko je bil MI aktiviran, vsaj 400 dni ali 9 600 ur delovanja motorja.

Te kode okvar in njim pripadajoe število ur delovanja motorja, medtem ko je bil MI aktiviran, se ne smejo izbrisati z nobenim zunanjim diagnostinim ali kakršnim koli drugim orodjem, omenjenim v toki 6.8.3 te priloge.

4 ZAHTEVE ZA HOMOLOGACIJO SISTEMOV OBD 4.1 Za homologacijo se sistem OBD preskusi v skladu s postopki, podanimi v Dodatku 1 k tej

prilogi.

Motor, ki je reprezentativen za svojo družino motorjev (glej toko 8 Priloge I k tej tehnini specifikaciji), se uporabi za demonstracijski preskus OBD ali pa se homologacijskemu organu namesto izvajanja tega preskusa zagotovi poroilo o preskusu osnovnega sistema OBD družine motorjev OBD.

4.1.1 V primeru OBD stopnje 1, navedene v toki 3.2, mora sistem OBD: 4.1.1.1 pokazati okvaro sestavnega dela ali sistema, ki je povezan z emisijami, e ta okvara

povzroi povišanje emisij nad prag mejnih vrednosti OBD, podane v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije; ali

4.1.1.2 kjer to pride v poštev, javiti veliko napako v delovanju sistema za naknadno obdelavo

izpušnih plinov. 4.1.2 V primeru OBD stopnje 2, navedene v toki 3.3, mora sistem OBD pokazati okvaro

sestavnega dela ali sistema, ki je povezan z emisijami, e ta okvara povzroi povišanje emisij nad prag mejnih vrednosti OBD, podane v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

4.1.3 Tako v primeru OBD 1 kot v primeru OBD 2 mora sistem OBD javljati pomanjkanje

katerega koli zahtevanega reagenta, ki je nujno potreben za delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.

4.2 Zahteve za vgradnjo 4.2.1 Pri vgradnji motorja, opremljenega s sistemom OBD, v vozilo, je treba upoštevati

naslednje dolobe glede opreme vozila: - dolobe tok 3.6.1, 3.6.2 in 3.6.5 v zvezi z MI in, kjer je to ustrezno, dodatnimi

opozorilnimi znaki, - kjer je to ustrezno, dolobe toke 6.8.3.1 v zvezi z uporabo diagnostine opreme na

vozilu, - dolobe toke 6.8.6 v zvezi z vmesnikom za povezavo.

4.3 Homologacija sistema OBD s pomanjkljivostmi 4.3.1 Proizvajalec lahko od organa zahteva, da se sistem OBD sprejme za homologacijo,

etudi ta sistem vsebuje eno ali ve pomanjkljivosti, tako da specifine zahteve te priloge niso v celoti izpolnjene.

4.3.2 Pri obravnavanju tega zahtevka organ ugotovi, ali je skladnost z zahtevami te priloge

možna ali nesprejemljiva.

Pri tem mora homologacijski organ upoštevati navedbe proizvajalca, ki med drugim vsebujejo tudi podatke, kakršni so tehnina izvedljivost, as zagona proizvodnje, in proizvodne cikle, ki vkljuujejo fazo uvajanja oziroma fazo izteka proizvodnje motorjev ali konstrukcijo vozila, ter programirane izboljšave raunalnikov. Preui še stopnjo

TSV 141-01 235

priakovane uinkovitosti sistema OBD glede izpolnjevanja zahtev te tehnine specifikacije in ali si je proizvajalec dovolj prizadeval, da bi kar najbolj izpolnil zahteve te tehnine specifikacije.

4.3.3 Homologacijski organ ne bo ugodil zahtevi za podelitev homologacije za sistem s

pomanjkljivostmi, e funkcije nadzora sploh ni. 4.3.4 Ravno tako homologacijski organ ne bo ugodil zahtevi za podelitev homologacije za

sistem OBD, e niso upoštevane mejne vrednosti praga za sistem OBD iz tabele v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

4.3.5 Pri ugotavljanju pomanjkljivosti je treba najprej preveriti pomanjkljivosti, ki se nanašajo

na OBD stopnja 1 glede na toke 3.2.2.1, 3.2.2.2, 3.2.2.3, 3.2.2.4 in 3.4.1.1 ter OBD stopnja 2 glede na toke 3.3.2.1, 3.3.2.2, 3.3.2.3, 3.3.2.2 in 3.4.1.1 te priloge.

4.3.6 Pred podelitvijo homologacije ali ob podelitvi homologacije niso dopustne pomanjkljivosti

glede na zahteve toke 3.2.3 in toke 6, razen podtoke 6.8.5 te priloge. 4.3.7 Obdobje, v katerem so pomanjkljivosti dopustne 4.3.7.1 Pomanjkljivost je dopustna še dve leti od datuma podelitve homologacije za tip motorja

ali vozila v zvezi s tipom motorja, razen e je mogoe dokazati, da so za odpravo pomanjkljivosti potrebne veje spremembe motorja ter ve kakor dvoletni asovni zamik. V tem primeru je pomanjkljivost dovoljena za obdobje do treh let.

4.3.7.2 Proizvajalec lahko od homologacijskega organa, ki je podelil prvotno homologacijo,

zahteva sprejetje pomanjkljivosti s povratnim uinkom, e se pomanjkljivost ugotovi, ko je bila homologacija že podeljena. V tem primeru je pomanjkljivost dovoljena za obdobje dveh let po datumu, ko je homologacijski organ o tem obvešen, razen e je mogoe ustrezno dokazati, da so za odpravo pomanjkljivosti potrebne veje spremembe motorja ter ve kakor dvoletni asovni zamik. V tem primeru je pomanjkljivost dovoljena za obdobje do treh let.

4.3.7.3 O svoji odloitvi o ugoditvi zahtevi za sprejetje pomanjkljivosti homologacijski organ

obvesti vse homologacijske organe v drugih državah lanicah skladno z zahtevami pravilnika.

5 DOSTOP DO PODATKOV OBD 5.1 Nadomestni deli, diagnostina orodja in preskusna oprema 5.1.1 Vsem zahtevkom za homologacijo ali spremembo homologacije v skladu s lenom 5 ali

lenom 15 pravilnika morajo biti priloženi ustrezni podatki v zvezi s sistemom OBD. Ti podatki bodo proizvajalcem nadomestnih delov ali sestavnih delov za nadomestno vgradnjo omogoili, da bodo izdelovali dele, ki bodo združljivi s sistemom OBD tako, da njihovo delovanje ne bo povzroalo motenj. Ti podatki bodo tudi proizvajalcem diagnostinih orodij in preskusne opreme omogoili izdelavo orodij ali opreme, ki zagotavljajo uinkovito in tono diagnozo sistemov za uravnavanje emisij.

5.1.2 Na zahtevo bodo homologacijski organi omogoili, da bo Dodatek 2 k certifikatu o

podelitvi homologacije, v katerem bodo navedeni ustrezni podatki o sistemu OBD, na voljo vsem proizvajalcem sestavnih delov, diagnostinih orodij ali preskusne opreme, in sicer brez diskriminacije.

5.1.2.1 V primeru nadomestnih delov je podatke mogoe zahtevati samo za tiste sestavne dele,

ki so predmet ES-homologacije, ali sestavnih delov, ki tvorijo del sistema, ki je predmet ES-homologacije.

TSV 141-01 236

5.1.2.2 V zahtevku za podatke morajo biti navedene tone specifikacije tipa motorja / tipa motorja znotraj družine motorjev, za katerega se informacije zahtevajo. V njem mora biti navedeno tudi, da se podatki zahtevajo v zvezi z razvojem nadomestnih delov, delov za naknadno vgradnjo, diagnostinih orodij ali preskusne opreme.

5.2 Navodilo za vzdrževanje in popravila 5.2.1 Najpozneje tri mesece po tem, ko je proizvajalec kateremu koli svojemu pooblašenemu

trgovcu ali mehanini delavnici v Skupnosti predložil podatke o popravilu, mora proizvajalec te podatke (vkljuno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami) dati na voljo po zmerni nediskriminatorni ceni brez razlik.

5.2.2 Proizvajalec mora tudi poskrbeti za dostop do tehninih specifikacij za popravilo in

vzdrževanje motornih vozil, e je primerno, tudi proti plailu, razen e so takšne informacije varovane s pravico do intelektualne lastnine ali predstavljajo pomembno, zaupno znanje in izkušnje, opredeljene v ustrezni obliki; v tem primeru se potrebna tehnina informacija ne sme nedopustno zadržati.

Pravico dostopa do takih informacij imajo osebe, ki se poklicno ukvarjajo z rednim vzdrževanjem ali popravili, pomojo na cesti, nadzorom ali preskušanjem vozil ali s prodajo nadomestnih delov ali delov za naknadno vgradnjo, diagnostinih naprav in preskusne opreme.

5.2.3 V primeru neizpolnjevanja teh dolob homologacijski organ skladno s postopki,

doloenimi za homologacijo in preglede vozil v prometu, ustrezno ukrepa, da zagotovi razpoložljivost informacij o popravilu.

6 DIAGNOSTINI SIGNALI 6.1 Ob ugotovitvi prve napake na sestavnem delu ali sistemu se podatki stanja motorja v

tistem trenutku („zamrznjeni niz“) shranijo v spomin raunalnika. Shranjena stanja motorja morajo vkljuevati med drugim izraunano vrednost obremenitve, vrtilno frekvenco motorja, temperaturo hladilne tekoine, tlak na vstopu v sesalni razdelilnik (e je to mogoe) in kodo okvare, zaradi katere se podatki shranjujejo. Za shranjevanje „zamrznjenega niza“ proizvajalec izbere najprimernejše pogoje, ki olajšajo uinkovito popravilo vozila.

6.2 Potreben je le en niz podatkov. Proizvajalci lahko shranjujejo dodatne nize, e se vsaj

zahtevani niz lahko bere s splošnim pregledovalnikom, ki ustreza specifikacijam tok 6.8.3 in 8.6.4. e se koda okvare, zaradi katere je bilo stanje zapisano, izbriše skladno s toko 3.9 te priloge, se lahko izbriše tudi shranjeno stanje motorja.

6.3 e je mogoe, se poleg zahtevanih podatkov iz „zamrznjenih nizov“ na zahtevo prek

serijskega vmesnika standardnega konektorja podatkovne zveze pošljejo tudi naslednji signali, e so informacije na voljo raunalniku v vozilu ali se lahko doloijo s podatki, ki jih ima raunalnik v vozilu: diagnostine kode napak, temperatura hladilne tekoine motorja, krmiljenje zaetka vbrizga, temperatura vstopnega zraka, tlak zraka v sesalnem razdelilniku, koliina pretoka zraka, vrtilna frekvenca motorja, izhodna vrednost senzorja za položaj pedala, izraunana vrednost obremenitve, hitrost vozila in tlak goriva.

Signali morajo biti podani v standardnih enotah, ki temeljijo na specifikacijah, podanih v toki 6.8. Dejanski signali morajo biti jasno loeni od privzetih vrednosti ali signalov pri zasilnem obratovanju

6.4 Za vse sisteme za uravnavanje emisij, za katere se opravijo posebni preskusi za

ocenjevanje delovanja na vozilu, se loene kode stanj ali kode pripravljenosti shranijo v spominu raunalnika, da se opredelijo pravilno delujoi sistemi za uravnavanje emisij in tisti sistemi za uravnavanje emisij, ki zahtevajo nadaljnje delovanje vozila, da se ustrezna diagnostina ocena zakljui. Kode pripravljenosti ni treba shranjevati za tiste nadzorne

TSV 141-01 237

elemente, ki jih je mogoe obravnavati kot stalno delujoe nadzornike. Kode pripravljenosti po „key-on“ (vžig vkljuen) ali „key-off“ (vžig izkljuen) nikoli ne smejo biti nastavljene na stanje „not ready“ (ni pripravljen). Namerna nastavitev kod pripravljenosti na stanje „not ready“ zaradi postopkov vzdrževanja, mora veljati za vse takšne kode, ne le za nekatere.

6.5 Zahteve OBD, za katere ima vozilo certifikat (npr. OBD stopnja 1 ali OBD stopnja 2), in

veji sistemi za uravnavanje emisij, ki jih nadzoruje sistem OBD skladno s toko 8.8.4, morajo biti dostopni prek serijskega vmesnika na standardnem konektorju podatkovne zveze skladno s specifikacijami iz toke 6.8.

6.6 Identifikacijska številka kalibracije programske opreme, kot je opredeljena v prilogah II in

VI k tej tehnini specifikciji, mora biti na voljo prek serijskega vhoda na standardnem diagnostinem konektorju. Identifikacijska številka kalibracije programske opreme mora biti podana v standardiziranem formatu.

6.7 Identifikacijska številka vozila (VIN) mora biti na voljo preko serijskega vhoda

standardnega diagnostinega konektorja. Številka VIN mora biti podana v standardiziranem formatu.

6.8 Diagnostini sistem za nadzor emisij mora imeti standarden in neomejen dostop in biti

skladen z ISO 15765 ali SAE J1939, kakor je doloeno v naslednjih tokah (1). 6.8.1 V tokah od 6.8.2. do 6.8.5 je treba dosledno upoštevati ISO 15765 ali SAE J1939. 6.8.2 Vmesnik za povezavo vozila z zunanjo diagnostino napravo mora biti skladen z ISO

15765-4 ali podobnimi klavzulami v okviru serije standardov SAE J1939. 6.8.3 Preskusna oprema in diagnostino orodje, potrebno za komunikacijo s sistemi OBD,

morajo ustrezati funkcijskim zahtevam, navedenim v standardu ISO 15031 ali SAE J1939-73, toka 5.2.2.1.

6.8.3.1 Dovoljena je uporaba diagnostinih orodij na vozilu, na primer monitorja, pritrjenega na

armaturno plošo, ki omogoa dostop do podatkov OBD, vendar so to le dodatki za omogoanje dostopa do podatkov OBD s standardnim diagnostinim konektorjem.

6.8.4 Diagnostine podatki (kot so doloeni v tem oddelku) in dvosmerne nadzorne informacije

je treba zagotoviti z uporabo formata in enot, opisanih v standardih ISO 15031-5 ali SAE J1939-73, toka 5.2.2.1, in morajo biti dosegljivi z uporabo diagnostinega orodja, ki ustreza zahtevam standardov ISO 15031-4 ali SAE J1939-73, toka 5.2.2.1.

Proizvajalec mora nacionalnemu organu za standardizacijo predložiti diagnostine podatke v zvezi z emisijami, npr. PID-e, identifikacije OBD nadzornikov, identifikacije preskusov, ki niso doloeni v standardu ISO 15031-5, vendar so povezani s to tehnino specifikacijo.

6.8.5 Ko se ugotovi napaka, jo mora proizvajalec opredeliti z uporabo primerne kode napake,

ki je v skladu s tistimi, navedenimi v toki 6.3 standarda ISO DIS 15031-6, ki se nanašajo na diagnostine kode napak, povezane z emisijami. e taka opredelitev ni mogoa, proizvajalec lahko uporabi diagnostine kode napak skladno s tokama 5.3 in 5.6 standarda ISO 15031-6. Kode napak morajo biti v celoti dostopne s standardno diagnostino opremo, ki ustreza doloilom iz toke 6.8.3 te priloge.

Proizvajalec mora nacionalnemu organu za standardizacijo predložiti diagnostine podatke v zvezi z emisijami, npr. PID-e, identifikacije OBD nadzornikov, identifikacije

(1) Komisija bo uporabo bodoega enotnega protokola standarda ISO, ki je bil pripravljen v okviru UN/ECE za globalni tehnini

predpis težkih vozilih OBD, obravnavala v predlogu o nadomestitvi serije standardov SAE J1939 in ISO 15765 za izpolnitev ustreznih zahtev toke 6, kakor hitro bo enotni protokol ISO dosegel fazo DIS.

TSV 141-01 238

preskusov, ki niso doloeni v standardu ISO 15031-5, vendar so povezani s to tehnino specifikacijo.

Alternativno lahko proizvajalec napako opredeli z najprimernejšo kodo napake, skladno s tistimi, ki so podane v SAE J2012 ali SAE J1939-73.

6.8.6 Vmesnik za povezavo med vozilom in diagnostino preskusno napravo mora biti

standardiziran in mora ustrezati vsem zahtevam standarda ISO 15031-3 ali SAE J1939-13.

V primeru vozil kategorij N2, N3, M2 in M3 se lahko alternativno, namesto mesta konektorja, opisanega v zgornjih standardih, konektor namesti na ustrezno mesto na strani voznikovega sedeža, vkljuno z dnom kabine, pod pogojem, da so izpolnjeni vse druge zahteve standarda ISO 15031-3. V tem primeru mora biti konektor dostopen osebi, ki stoji zunaj kabine vozila, in ne sme omejevati dostopa do voznikovega sedeža.

Mesto vgradnje konektorja mora odobriti homologacijski organ, biti mora lahko dostopno servisnemu osebju, vendar zašiteno pred nakljuno poškodbo ob obiajnih pogojih uporabe.

______

TSV 141-01 239

IZVEDBENI DODATEK PRILOGA IV - Dodatek 1

Homologacijski preskusi za sistem OBD

1 UVOD

V tem dodatku je opisan postopek za preverjanje delovanja sistema OBD, namešenega na motor, s simuliranjem napak ustreznih sistemov, povezanih z emisijami, v sistemu upravljanja motorja ali sistemu za nadzor emisij. Doloeni pa so tudi postopki za opredeljevanje trajnosti sistemov OBD.

1.1 Sestavni deli/sistemi z napako

Da bi prikazal uinkovito nadzorovanje sestavnega dela ali sistema za nadzor emisij, katerega napaka bi lahko povzroila, da bi emisije iz izpušne cevi presegle ustrezne mejne vrednosti OBD, mora proizvajalec zagotoviti sestavne dele in/ali elektrine naprave z napako, ki se bodo uporabil pri simuliranju napak.

Ti deli ali naprave z napako ne smejo povzroiti, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v lenu 2.4.3 te tehnine specifikacije, za ve kot 20 %.

V primeru homologacije sistema OBD v skladu s lenom 2.4.1 te tehnine specifikacije, se emisije merijo v preskusnem ciklu ESC (glej Dodatek 1 k Prilogi III k tej tehnini specifikaciji). V primeru homologacije sistema OBD v skladu s lenom 2.4.2 te tehnine specifikacije, se emisije merijo v preskusnem ciklu ETC (glej Dodatek 2 k Prilogi III k tej tehnini specifikaciji).

1.1.1 e se odloi, da namestitev sestavnega dela oziroma naprave z napako na motor

pomeni, da primerjava z mejnimi vrednostmi OBD ni mogoa (npr. ker niso izpolnjeni statistini pogoji za potrditev preskusnega cikla ETC), je napako tega sestavnega dela oziroma naprave po dogovoru s homologacijskim organom možno šteti kot primerno, e proizvajalec poda ustrezno tehnino obrazložitev.

1.1.2 V primeru, da namestitev sestavnega dela oziroma naprave z napako na motor pomeni,

da med preskusom ni mogoe (niti delno) dosei krivulje polne obremenitve (kot se doseže s pravilno delujoim motorjem), je napako tega sestavnega dela oziroma naprave po dogovoru s homologacijskim organom možno šteti kot ustrezno, e proizvajalec poda ustrezno tehnino obrazložitev.

1.1.3 Uporaba sestavnih delov oziroma naprav z napako, ki povzroijo, da emisije motorja

presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije, za najve 20 %, v nekaterih zelo specifinih primerih ni potrebna (na primer, e je aktivirana strategija zasilnega obratovanja, e na motorju ni mogoe izvesti nobenega preskusa ali v primeru, da so v motorju zlepljeni ventili naprave za vraanje izpušnih plinov v valj, itd.). Proizvajalec takšno izjemo dokumentira. Takšna izjema je tudi predmet dogovora s tehnino službo.

1.2 Princip preskusa

Sistem OBD se homologira, e se pri preskušanju z namešenim sestavnim delom ali napravo z napako, MI aktivira. Sistem OBD je homologiran tudi, e se MI aktivira pod mejnimi vrednostmi OBD.

Uporaba sestavnih delov ali naprav z napako, ki povzroijo, da emisije motorja presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v lenu 2.4.3 te tehnine specifikacije, za najve 20 %, ni potrebna v specifinem primeru napak, opisanih v tokah 6.3.1.6 in 6.3.1.7 tega Dodatka, in tudi pri nadzoru veje napake v delovanju.

TSV 141-01 240

1.2.1 Uporaba sestavnih delov oziroma naprav z napako, ki povzroijo, da emisije motorja presežejo mejne vrednosti OBD, navedene v tabeli v lenu 2.4.3 te tehnine specifikacije, za najve 20 %, v nekaterih zelo specifinih primerih ni potrebna (na primer, e je aktivirana strategija zasilnega delovanja, e na motorju ni mogoe izvesti nobenega preskusa ali v primeru, da so v motorju zlepljeni ventili naprave za vraanje izpušnih plinov v valj, itd.). Proizvajalec takšno izjemo dokumentira. Takšna izjema je tudi predmet dogovora s tehnino službo.

2 OPIS PRESKUSA 2.1 Preskušanje sistemov OBD je sestavljeno iz naslednjih faz:

- simuliranje napake sestavnega dela sistema za upravljanje motorja ali sistema za uravnavanje emisij, kot je opisano v toki 1.1 tega Dodatka

- predkondicioniranje sistema OBD s simulirano napako v ciklu predkondicioniranja, doloenem v toki 6.2

- delovanje motorja s simulirano napako v preskusnem ciklu OBD, navedenem v toki 6.1

- doloanje, ali sistem OBD reagira na simulirano napako in jo javi na ustrezen nain. 2.1.1 e napaka vpliva na zmogljivost motorja (npr. krivuljo moi), velja kot preskusni cikel

OBD skrajšana razliica preskusnega cikla ESC, ki se uporablja za doloanje emisij izpušnih plinov motorja brez te napake.

2.2 Alternativno se lahko, na zahtevo proizvajalca, napako enega ali ve sestavnih delov

elektronsko simulira v skladu z zahtevami toke 6. 2.3 Proizvajalec lahko zahteva, da se nadzor izvaja izven preskusnega cikla OBD,

navedenega v toki 6.1, e lahko homologacijskemu organu dokaže, da bi nadzor v pogojih, do katerih pride med preskusnim ciklom OBD, omejeval možnost nadzora, ko je vozilo v prometu.

3 PRESKUSNI MOTOR IN GORIVO 3.1 Motor

Preskusni motor mora biti skladen s specifikacijami, doloenimi v Dodatku 1 Priloge II k tej tehnini specifikaciji.

3.2 Gorivo

Za preskušanje se mora uporabiti ustrezno referenno gorivo, kot je opisano v Prilogi IV k tej tehnini specifikaciji.

4 PRESKUSNI POGOJI

Preskusni pogoji morajo izpolnjevati zahteve preskusa emisij, opisanega v tej tehnini specifikaciji.

5 PRESKUSNA OPREMA

Dinamometer motorja mora izpolnjevati zahteve Priloge III k tej tehnini specifikaciji.

TSV 141-01 241

6 PRESKUSNI CIKEL OBD 6.1 Preskusni cikel OBD je skrajšani preskusni cikel ESC. Posamezne faze se izvajajo v

enakem vrstnem redu kot pri preskusnem ciklu ESC, kakor je doloeno v toki 2.7.1 Dodatka 1 k Prilogi III k tej tehnini specifikaciji.

Motor mora v vsaki fazi tei najve 60 sekund, s tem da je sprememba vrtilne frekvence motorja in obremenitve izvedena v prvih 20 sekundah. Predpisana vrtilna frekvenca se vzdržuje v obmoju ± 50 vrt./min, predpisani navor pa v obmoju ± 2 % najvejega navora pri preskusni vrtilni frekvenci.

Med preskusnim ciklom OBD ni treba meriti emisij izpušnih plinov.

6.2 Cikel predkondicioniranja 6.2.1 Po nastavitvi enega od tipov napak, podanih v toki 6.3, se motor in njegov sistem OBD

predkondicionirata z izvajanjem cikla predkondicioniranja. 6.2.2 Na zahtevo proizvajalca in po dogovoru s homologacijskim organom se alternativno

lahko uporabi najve devet zaporednih ciklov preskusov OBD. 6.3 Preskus sistema OBD 6.3.1 Dizelski motorji in vozila, opremljena z dizelskim motorjem 6.3.1.1 Po predkondicioniranju, opravljenem v skladu s toko 6.2, preskusni motor opravi

preskusni cikel OBD, opisan v toki 6.1 tega dodatka. MI se mora pod katerimi koli pogoji, navedenimi v tokah od 6.3.1.2 do 6.3.1.7, aktivirati pred koncem tega preskusa. Tehnina služba lahko te pogoje nadomesti z drugimi v skladu s toko 6.3.1.7. Za homologacijo skupno število napak, ki se preskušajo, v primeru razlinih sistemov ali sestavnih delov, ne sme biti veje od štiri.

e se preskus izvaja za homologacijo družine motorjev OBD, ki vsebuje motorje, ki ne spadajo v enako družino motorjev, homologacijski organ povea število napak, ki se preskušajo do najve štirikrat toliko, kolikor je družin motorjev, ki so v družini motorjev OBD. Homologacijski organ se lahko kadar koli odloi skrajšati preskus, preden je doseženo najveje število preskusov napak.

6.3.1.2 Pri katalizatorju, namešenem v loenem ohišju, ki je ali ni del sistema de-NOx ali

dizelskega filtra za delce, se le tega zamenja z okvarjenim ali nepravilno delujoim katalizatorjem oziroma elektronskim simuliranjem takšne napake.

6.3.1.3 e je vgrajen sistem de-NOx (vkljuno z vsemi senzorji, ki so del sistema), se le tega

zamenja s poškodovanim ali nepravilno delujoim sistemom de-NOx oziroma elektronskim simuliranjem okvarjenega ali nepravilno delujoega sistema de-NOx, ki povzroi, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD za NOx, navedene v tabeli, podani v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

V primeru, da se motor homologira v skladu s toko 2.4.1 te tehnine specifikacije, glede nadzora veje napake v delovanju, se pri preskusu sistema de-NOx ugotavlja, e se MI prižge pri katerem koli od naslednjih pogojev: - popolna odstranitev sistema ali nadomestitev sistema z navideznim sistemom; - pomanjkanje katerega koli zahtevanega reagenta sistema de-NOx - vsakršna elektrina okvara sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal, kontrolne enote za

doziranje) sistema de-NOx, vkljuno s sistemom gretja reagenta, e to pride v poštev - okvara sistema doziranja reagenta (npr. pomanjkanje dovoda zraka, zamašena šoba,

okvara rpalke za doziranje) sistema za NOx - izpad sistema.

TSV 141-01 242

6.3.1.4 e je namešen filter za delce, se ga odstrani ali nadomesti z okvarjenim filtrom za delce, ki povzroi, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD za delce, podane v tabeli v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

V primeru, da se motor v povezavi z nadzorovanjem za veje napake v delovanju homologira skladu s toko 2.4.1 te tehnine specifikacije, preskus filtra za delce doloa, da se mora MI aktivirati pri katerem koli od naslednjih pogojev: - popolna odstranitev filtra za delce ali nadomestitev sistema z navideznim sistemom - veje topljenje substrata filtra za delce - veja razpoka na substratu filtra za delce - vsakršna elektrina okvara sestavnega dela (npr. senzorji in stikala, kontrolna enota

za doziranje) filtra za delce - okvara, e pride v poštev, sistema za doziranje reagenta (npr. zamašena šoba,

okvara rpalke za doziranje) filtra za delce - zamašen filter za delce, kar povzroa diferencialni tlak izven obmoja, ki ga navede

proizvajalec. 6.3.1.5 e je namešen kombinirani sistem de-NOx in filter za delce, zamenjava tega sistema

(vkljuno z vsemi senzorji, ki so del sistema) s poškodovanim ali nepravilno delujoim sistemom oziroma elektronskim simuliranjem okvarjenega ali nepravilno delujoega sistema, ki povzroi, da emisije presežejo mejne vrednosti za OBD, ki se uporabljajo za NOx in delce, kakor so navedene v tabeli, podani v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

V primeru, da se motor v povezavi z nadzorovanjem za veje napake v delovanju homologira skladu s toko 2.4.1 te tehnine specifikacije, se pri preskusu kombiniranega sistema de-NOx in filtra za delce ugotavlja, da se mora MI aktivirati pri katerem koli od naslednjih pogojev: - popolna odstranitev sistema ali nadomestitev sistema z navideznim sistemom - pomanjkanje katerega koli zahtevanega reagenta kombiniranega sistema filtrov za

NOx in delce - vsakršna elektrina okvara sestavnega dela (npr. senzorjev, stikal, kontrolne enote za

doziranje) kombiniranega sistema de-NOx in filtrov za delce, vkljuno s sistemom gretja reagenta, e je to ustrezno

- okvara sistema doziranja reagenta (npr. pomanjkanje dovoda zraka, zamašena šoba, okvara rpalke za doziranje) kombiniranega sistema de-NOx in filtrov za delce

- veja okvara sistema filtrov za NOx - veje topljenje substrata filtra za delce - veja razpoka na substratu filtra za delce - zamašen filter za delce, kar povzroa diferencialni tlak izven obmoja, ki ga navede

proizvajalec. 6.3.1.6 Prekinitev povezave z elektronskim upravljanjem koliine goriva in asa vbrizga v

sistemu za dovod goriva, ki povzroi, da emisije presežejo mejne vrednosti OBD, omenjene v tabeli, podani v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

6.3.1.7 Prekinitev povezave z raunalnikom katerega koli drugega sestavnega dela motorja,

povezanega z emisijami, ki povzroi, da emisije presežejo mejne vrednosti, omenjene v tabeli, podani v toki 2.4.3 te tehnine specifikacije.

6.3.1.8 Proizvajalec lahko pri dokazovanju skladnosti z zahtevami tok 6.3.1.6 in 6.3.1.7 in po

dogovoru s homologacijskim organom sprejme ustrezne ukrepe, ki dokazujejo, da bo sistem OBD javil napako, e se kakšna povezava prekine.

____________

TSV 141-01 243

IZVEDBENI DODATEK - PRILOGA V (Priloga V Direktive 2005/78/ES)

SISTEM ŠTEVILENJA CERTIFIKATOV O HOMOLOGACIJI

1 Številka sestoji iz petih delov, ki jih louje znak »*«.

Del 1: mala tiskana rka »e«, ki ji sledi številka »26« (številna oznaka za Slovenijo)

Del 2: številka osnovne direktive o emisijah, to je 2005/55/ES. Del 3: številka zadnje spreminjajoe direktive, na podlagi katere je bila podeljena

homologacija. Ker vsebuje razline datume za zaetek izvajanja in razline tehnine standarde, se temu v skladu s tabelo v toki 4 spodaj doda rka abecede. Ta rka se nanaša na razline datume zaetka uporabe za stopnje strogosti, na podlagi katere je bila homologacija podeljena.

Del 4: štirimestna zaporedna številka (ki se zaenja z nilami, e je to potrebno), ki

oznauje osnovno številko homologacije. Zaporedje se zane z 0001. Del 5: dvomestna zaporedna številka (ki se zane z nilo, e je to potrebno), ki

oznauje razširitev. Zaporedje se za vsako številko osnovne homologacije zane z 01.

2 Primer uporabe zahtev, doloenih v Direktivi 2005/55/ES, kot je bila sprememenjena in

dopolnjena z Direktivo 2005/78/ES za tretjo homologacijo (za zdaj brez razširitev), ki ustreza datumu zaetka uporabe B1 z OBD fazo I, ki jo je izdalo Združeno Kraljestvo:

e11*2005/55*2005/78B*0003*00

3 Primer uporabe zahtev, doloenih v Direktivi 2005/55/ES, kot je bila sprememenjena in

dopolnjena z Direktivo 2006/51/ES za drugo razširitev k etrti homologaciji, ki ustreza datumu zaetka uporabe B2 z OBD fazo II, ki jo je izdala Nemija:

e1*2005/55*2006/51F*0004*02

4 rkovne oznake zaetkov veljavnosti in tehninih standardov za homologacijo motorjev.

rka Vrstica (*) OBD stopnja 1 (**) OBD stopnja 2 Trajnost in

uporaba Nadzor NOx (***)

A A – – – – B B1(2005) DA – DA – C B1(2005) DA – DA DA D B2(2008) DA – DA – E B2(2008) DA – DA DA F B2(2008) – DA DA – G B2(2008) – DA DA DA H C DA – DA – I C DA – DA DA J C – DA DA – K C – DA DA DA

(*) V skladu s tabelo I, toka 6.2.1 Priloge I k tej tehnini specifikaciji. (**) V skladu s lenom 2.4 so plinski motorji izkljueni iz OBD faze I. (***) V skladu s toko 6.5 Priloge I k tej tehnini specifikaciji.

____________

TSV 141-01 244

IZVEDBENI DODATEK - PRILOGA VI (Priloga VI Direktive 2005/78/ES)

MERJENJE MOTNOSTI DIMA

1 UVOD 1.1 Ta priloga opisuje zahteve za merjenje motnosti izpušnih emisij iz motorjev na

kompresijski vžig. 2 SIMBOL KORIGIRANEGA ABSORPCIJSKEGA KOEFICIENTA 2.1 Simbol korigiranega absorpcijskega koeficienta se pritrdi na vsako vozilo, ki ustreza tipu

vozila, za katerega se uporablja ta preskus. Simbol ima obliko pravokotnika, ki obkroža številko, ki v m–1 izraža korigirani absorpcijski koeficient, ugotovljen v asu homologacije s preskusom pri prostem pospeševanju. Preskusna metoda je opisana v toki 4.

2.2 Simbol mora biti jasno itljiv in neizbrisen. Pritrdi se na vidno in zlahka dostopno mesto,

opredeljeno v Dopolnilu k certifikatu o homologaciji, ki je prikazano v Prilogi VI k Direktivi 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*).

2.3 Slika 1 prikazuje vzorec simbola.

Slika1

Najmanjše velikosti b = 5,6 mm

Zgornji simbol kaže, da je korigirani absorpcijski koeficient 1,30 m-1.

3 SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI 3.1 Tehnine zahteve in preskusi so navedeni v delu III, toka 24, Pravilnika UN/ECE št.

24(1), z izjemo, ki je opisana v toki 3.2. 3.2 Sklicevanje na Prilogo 2 v toki 24.1 Pravilnika UN/ECE št. 24 se šteje kot sklicevanje na

Prilogo VI k tej tehnini specifikaciji (Direktivi 2005/55/ES). 4 TEHNINE ZAHTEVE 4.1 Tehnine zahteve so navedene v Prilogah 4, 5, 7, 8, 9 in 10 k Pravilniku UN/ECE št. 24,

z izjemami, ki so opisane v tokah 4.2., 4.3. in 4.4. 4.2. Preskus pri stalni vrtilni frekvenci na krivulji polne obremenitve

(1) UL L 326, z dne 24. 11. 2006, str. 1.

TSV 141-01 245

4.2.1 Sklicevanje na Prilogo 1 v toki 3.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 24 se šteje kot sklicevanje na Prilogo II k tej tehnini specifikaciji (Direktivi 2005/55/ES).

4.2.2 Referenno gorivo, ki je doloeno v toki 3.2 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 24, se

šteje kot sklicevanje na referenno gorivo v Prilogi IV k tej tehnini specifikaciji (Direktivi 2005/55/ES), ki ustreza mejnim vrednostim emisij, glede na katere se vozilo / motor homologira.

4.3 Preskus pri prostem pospeševanju 4.3.1 Sklicevanje na preglednico 2 Priloge 2 v toki 2.2 Priloge 5 k Pravilniku UN/ECE št. 24

se šteje kot sklicevanje na preglednico v toki 1.7.2.1 Priloge VI k tej tehnini specifikaciji (Direktivi 2005/55/ES).

4.3.2 Sklicevanje na toko 7.3 Priloge 1 v toki 2.3 Priloge 5 k Pravilniku UN/ECE št. 24 se

šteje kot sklicevanje na toko 4 Dodatka 6 k Prilogi II k tej tehnini specifikaciji (Direktivi 2005/55/ES).

4.4 Metoda merjenja koristne moi motorjev na kompresijski vžig v skladu s pravilnikom ECE 4.4.1 Sklicevanje v toki 7 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 24 na dodatek k tej prilogi se

šteje kot sklicevanje na Prilogo II k tej tehnini specifikaciji (Direktivi 2005/55/ES). 4.4.2 Sklicevanje v tokah 7 in 8 Priloge 10 k Pravilniku UN/ECE št. 24 na Prilogo 1 se šteje

kot sklicevanje na Prilogo II k tej tehnini specifikaciji (Direktivi 2005/55/ES).

__________

TSV 141-01 246

IZVEDBENI DODATEK - PRILOGA VII (Priloga VII Direktive 2005/78/ES)

ZAHTEVE ZA HOMOLOGACIJO MOTORJEV NA PRISILNI VŽIG, KI JIH POGANJA BENCIN

DEL 1

PRESKUSI EMISIJ OGLJIKOVEGA MONOKSIDA 1 UVOD 1.1 Ta dodatek opisuje postopek za preskus, pri katerem se izmerijo emisije ogljikovega

monoksida pri prostem teku motorja (normalna in visoka vrtilna frekvenca). 1.2 Pri normalni vrtilni frekvenci prostega teka je najvišja dovoljena vsebnost ogljikovega

monoksida v izpušnih plinih tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. Kljub temu pa ne sme najvišji prostorninski delež CO presegati 0,3 vol. %. Pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpušnih plinih ne sme presegati 0,2 %, pri tem pa morata biti vrtilna frekvenca motorja najmanj 2 000 min-1 in lambda 1 ± 0,03 v skladu s tehninimi podatki proizvajalca.

2 SPLOŠNE ZAHTEVE 2.1 Splošne zahteve so navedene v tokah od 5.3.7.1 do 5.3.7.4 Pravilnika UN/ECE št. 83(1). 2.2 Proizvajalec izpolni preglednico, ki je navedena v Prilogi VI k tej tehnini specifikaciji

(Direktivi 2005/55/ES) v skladu z zahtevami, ki so navedene v toki 2.1. 2.3 Proizvajalec potrdi tonost vrednosti Lambda, ki je bila zapisana med homologacijo v

toki 2.1. kot vrednost, ki je reprezentativna za tipino proizvedeno vozilo, in sicer v roku 24 mesecev od dneva, ko je tehnina služba podelila homologacijo. Na podlagi pregleda in študij proizvedenih vozil se izvede ocena.

3 TEHNINE ZAHTEVE 3.1 Tehnine zahteve so navedene v Prilogi 5 k Pravilniku UN/ECE št. 83, z izjemami, ki so

opisane v toki 3.2. 3.2 Referenna goriva, ki so doloena v toki 2.1 oddelka 2 Priloge 5 k Pravilniku UN/ECE

št. 83, se nanašajo na ustrezne sklice na specifikacije goriv, ki jih vsebuje Priloga IX k Uredbi 692/2008/ES.

DEL 2

PREVERJANJE EMISIJ V PLINIH IZ BLOKA MOTORJA 1 UVOD 1.1 Ta del opisuje postopek za preverjanje emisij plinov iz bloka motorja. 1.2 Pri preskusu prezraevalnega sistema bloka motorja v skladu s tem delom sistem ne

sme dopustiti izpusta nobenega plina iz bloka motorja v ozraje.

(1) UL L 70 z dne 9.3.2007, str. 171

TSV 141-01 247

2 SPLOŠNE ZAHTEVE 2.1 Splošne zahteve za izvajanje preskusa so navedene v toki 2 Priloge 6 k Pravilniku

UN/ECE št. 83. 3 TEHNINE ZAHTEVE 3.1 Tehnine zahteve so navedene v tokah od 3 do 6 Priloge 6 k Pravilniku UN/ECE št. 83.

_______________