UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Anže MLAKAR
POSKUSNO GOJENJE OSTRIGARJA NA EKOLOŠKI
KMETIJI Z OCENO EKONOMIKE
DIPLOMSKO DELO
Maribor 2017
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
EKOLOŠKO KMETIJSTVO
Anže MLAKAR
POSKUSNO GOJENJE OSTRIGARJA NA EKOLOŠKI
KMETIJI Z OCENO EKONOMIKE
DIPLOMSKO DELO
Maribor 2017
POPRAVKI:
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
III
Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:
Predsednik: red. prof. dr. Črtomir ROZMAN
Mentor: red. prof. dr. Franc POHLEVEN
Somentorica: red. prof. dr. Karmen PAŽEK
Lektorica: Tatjana Dorman, prof. slov. jezika s knjiž. in soc.
Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: 19. 9. 2017
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
IV
Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike
UDK: 635.8:631.147:004.414.23:631.1(043.2)=163.6
Ostrigarji spadajo med najbolj masovno gojene gobe na svetu. Odlikujejo jih enostavno gojenje, odlične
kulinarične lastnosti in prebavljivost ter za gojitelja ugodna cena, ki jo dosegajo na trgu. Na zgrajeni
mikrogobarni smo naredili poskus, s katerim smo primerjali produktivnost in biološko učinkovitost dveh
izolatov ostrigarja (H35 in Plo5). Rezultati raziskave kažejo, da v produktivnosti statistično značilnih razlik
med izolatoma ni (povprečni pridelek 1.315 g; biološka učinkovitost 94 %). Rezultate, dobljene v poskusu,
smo kot vhodne podatke uporabili pri različnih kalkulacijskih modelih (modeli 1 – 5). V modele kalkulacij
skupnih stroškov smo vstavljali različne ekonomske parametre s ciljem oceniti ekonomsko upravičenost
proizvodnje ostrigarjev in določiti njeno prelomno točko. Z upoštevanjem postopkov pridelave gob so se
izboljšale tudi ocene analiziranih ekonomskih parametrov. Pri modelu 5 smo dosegli najboljše ocene
ekonomskih parametrov (lastna cena, LC = 3,43 evrov; vrednost proizvodnje, VP = 445,45 evrov; finančni
rezultat, FR = 199,04 evrov; koeficient ekonomičnosti, Ke = 1,81; prelomna točka proizvodnje, PTP = 30,8
kg), in sicer ob upoštevanju polne zasedenosti prostora, z uporabo polovične količine lastnega micelija (glede
na model 1) in s spoštovanjem certificirane ekološke pridelave gob (višja cena). Simulacijski model 5 smo
uporabili za oceno letnega denarnega toka (LTD), s pomočjo katerega smo ocenili tudi obdobje povratka
investicije (PS = 4 mesece in 9 dni).
Ključne besede: gojenje ostrigarjev, ekonomska analiza, simulacijski modeli, biološka
učinkovitost.
OP: VI, 35 s., 4 pregl., 0 graf., 9 slik., 24 ref.
Experimental Cultivation of Pleurotus Mushroom on an Organic farm with an
Economic Assesment
Oyster mushrooms are one of the most cultivated mushrooms in the world, characterized by their easy
cultivation, excellent culinary properties and digestibility, and a good price achieved on the market. An
experiment was performed on a micro-mushroom farm, where we compared the productivity and biological
efficiency of two oyster isolates (H35 and Plo5). The results show that there are no statistically significant
differences in productivity between isolates (average yield 1.315 g; biological efficiency 94 %). The results
obtained in the experiment were used in different simulation models (model 1 - 5). Different technological
parameters were used in the models in order to optimize the production of mushrooms. In model 5, the best
estimates of economic parameters were obtained (LC = 3,43 €, VP = 445,45 €, FR = 199,04 €, Ke = 1,808 and
PTP = 30.8 €/kg), taking into account the full occupancy of the space, the use of own mycelium, use of half of
the quantity of the mycelium (compared to model 1) and certified organic production (higher price of
mushrooms). Simulation model 5 was used for the calculation of annual cash flow (ACF). With the ACF and
the costs of investment in the construction of the micro-mushroom farm, the return period of the investment
(PS = 4 months and 9 days) was calculated.
Key words: oyster mushroom cultivation, economic analysis, simulation models, biological
efficiency.
NO: VI, 35 P., 4 Tab., 0 Graph, 9 Pict., 24 Ref.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
V
Kazalo vsebine
1 UVOD .......................................................................................................................... 1
1.1 Namen in cilj diplomskega dela ................................................................................... 2
2 PREGLED OBJAV .................................................................................................... 4
2.1 Razširjenost pridelave gob ........................................................................................... 4
2.2 Opis ostrigarja (Pleurotus spp.) ................................................................................... 5
2.3 Prehranske lastnosti ostrigarja...................................................................................... 6
2.4 Zdravilne lastnosti ostrigarja ........................................................................................ 8
2.5 Gojenje ostrigarja ......................................................................................................... 9
2.5.1 Gojitveni pogoji ......................................................................................................... 10
2.5.1.1 Gojitveni pogoji v prostoru za preraščanje .............................................................. 11
2.5.1.2 Gojitveni pogoji v prostoru za obrod ....................................................................... 11
2.6 Ekonomika pridelave gob .......................................................................................... 12
2.6.1 Simulacijski (kalkulacijski) modeli v kmetijstvu ....................................................... 12
2.7 Kalkulacije po metodi skupnih stroškov .................................................................... 13
3 MATERIALI IN METODE DELA ........................................................................ 14
3.1 Priprava prostora in materiala za pridelavo gob ........................................................ 15
3.2 Poskus z ostrigarji ...................................................................................................... 16
3.3 Statistična analiza dobljenih rezultatov ...................................................................... 18
3.4 Ocena ekonomike pridelave ....................................................................................... 18
3.4.1 Razvoj kalkulacijskih (simulacijskih) modelov poslovanja gobarne ......................... 20
3.5 Kalkulacijski model investicije v gobarno ................................................................. 21
3.5.1 Ocena obdobja povratka kapitalnega vložka v gobarno ............................................ 21
4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................. 23
4.1 Primerjava med izolatoma ostrigarja (neokužene vreče) ........................................... 23
4.2 Vpliv okuženosti z zeleno plesnijo na pridelek.......................................................... 27
4.3 Rezultati ekonomske analize pridelave bukovega ostrigarja ..................................... 27
4.3.1 Stroški investicije ....................................................................................................... 27
4.3.2 Kalkulacijski (simulacijski) modeli ........................................................................... 28
4.3.3 Obdobje povratka kapitalnega vložka ........................................................................ 30
5 SKLEPI ..................................................................................................................... 31
6 VIRI ........................................................................................................................... 32
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
VI
Kazalo slik
Slika 1: Priprava prostora; priprava lesenega ogrodja (1a), zapolnitev ogrodja s stiropornimi
stenami, prevlečenimi s polivinilom (2b). ............................................................. 15
Slika 2: Rezanje slame (2a), namakanje narezane slame v vodi (2b), kuhanje slame (2c),
luknjanje vreč (2d), merjenje temperature v prekuhani slami (2e). ...................... 16
Slika 3: Polnjenje vreč z micelijem in s prekuhano slamo (3a), napolnjene vreče v prostoru
za preraščanje (3b)................................................................................................. 17
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Obseg pridelave gob in tartufov (površine in pridelki) v svetu, EU in ......... 5
Preglednica 2: Doseženi pridelki in variabilnost dveh izolatov ostrigarja (H35 in Plo5) ... 23
Preglednica 3: Razlika med pridelki okuženih in neokuženih vreč obeh izolatov .............. 27
Preglednica 4: Parametri ekonomičnosti pri različnih modelnih kalkulacijah .................... 29
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
1
1 UVOD
Glive so ključnega pomena pri recikliranju organskega materiala, z njihovo pomočjo se
namreč hranilne snovi vrnejo nazaj v ekosistem. Glive pa niso pomembne samo z okoljskega
vidika in kot hrana, temveč tudi zaradi pozitivnih vplivov na zdravje in evolucijo človeka.
Kljub pomembnosti gliv pa so te še precej neraziskane in njihov potencial je v večji meri še
vedno neizkoriščen (Stamets 1993).
Glive so heterotrofni organizmi, ki jih lahko glede na način oskrbe z energijo razdelimo v tri
skupine: saprofitske, parazitske in mikorizne glive. V večji meri se za prehrano in
medicinske namene gojijo saprofitske glive (Stamets 1993). Reproduktivni del glive, ki se
večinoma komercialno uporablja, bodisi kot zdravilo ali hrana, imenujemo goba. Goba
(trosnjak) je s prostim očesom vidni spolni del organizma, ki izrašča iz substrata oz. medija,
na katerem glive gojimo.
Kot že omenjeno, so saprofitske glive osnovni razkrojevalci na našem planetu. Nitasti
micelijski prepelet ima sposobnost vrivanja med in v stene rastlinskih celic. Encimi in
kisline, ki jih hife izločajo, razgradijo velike kompleksne molekule na enostavnejše spojine.
Vsi ekosistemi so odvisni od sposobnost gliv za razgradnjo organskih snovi, ki s svojo
aktivnostjo omogočajo krogotok življenja in vračanje snovi, kot so ogljik, vodik, dušik in
minerali, nazaj v ekosistem v obliki, ki jih lahko izkoristijo rastline, insekti in drugi
organizmi. Saprofitske glive lahko razdelimo v tri skupine glede na organski material, s
katerim se prehranjujejo. Poznamo primarne, sekundarne in terciarne saprofite. Komercialno
najpomembnejši so primarni in sekundarni. Primarni saprofiti razgrajujejo še nerazgrajen
(surov) organski material, npr. les in slamo. Med te med drugim uvrščamo šiitake (Lentinula
edodes) in ostrigarje (Pleurotus spp.). Pri sekundarnih saprofitih so komercialno
najpomembnejši beli kukmaki (Agaricus brunnescens), ki, kot je za skupino značilno,
uspevajo na delno že razgrajenem organskem materialu – kompostu (Stamets 1993).
Za prehrano je v svetu najbolj razširjena pridelava dvotrosnega kukmaka (Agaricus
bisporus), sledijo mu ostrigarji (Pleurotus spp.) in šiitake (Lentinula edodes). Navedenih
gob ni zahtevno gojiti, odlikujejo pa jih tudi visoka prehranska vrednost in kulinarične
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
2
lastnosti (Roncero-Ramos in Delgado-Andrade 2017). S prehranskega vidika so gobe, še
posebej v modernem času, zanimivo živilo, saj vsebujejo visoke vrednosti vlaknin in
beljakovin, hkrati pa imajo nizko kalorično vrednost in malo maščob. Gojene gobe se lahko
po prehranski vrednosti primerjajo s samoniklimi gobami (Pohleven 1990). Delež beljakovin
je pri večini vrst gob visok (20 – 30 % v suhi snovi), beljakovine pa vsebujejo večino
esencialnih aminokislin ter tudi vitamine in minerale. V zadnjem času gobe zaradi svojih
potencialnih pozitivnih učinkov na človekovo zdravje pridobivajo vrednost tudi kot
funkcionalna hrana. Vsebujejo namreč bioaktivne spojine, ki imajo velik zdravstveni pomen.
Takšne spojine so lektini, polisaharidi, fenoli, polifenoli, terpeni, ergosteroli in hlapne
organske spojine. Slednje med drugim delujejo antitumorno, antioksidativno, protivirusno,
protibakterijsko, znižujejo holesterol in vežejo proste radikale. Številne raziskave so
pokazale, da imajo različne vrste gob pozitiven vpliv na preprečevanje in zdravljenje
številnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in težave z
živčevjem (Roncero-Ramos in Delgado-Andrade 2017).
Zaradi vsega navedenega, relativno enostavne pridelave ostrigarja na slami, njegove
kulinarične in prehranske vrednosti, razmeroma dobre seznanjenosti potrošnikov z ostrigarji
ter s stališča pridelovalca ugodne cene, je gojenje ostrigarja zanimivo tudi na manjših
kmetijah. Za uspešno pridelavo ostrigarja je potrebno izbrati primeren izolat, zagotoviti
ustrezne pogoje in poiskati tržne poti. Za uspešno doseganje zastavljenih ciljev je smotrno
pričeti z gojenjem v manjšem obsegu. Pred samim procesom pridelave je potrebno oceniti
nekatere pomembnejše ekonomske parametre z namenom poslovnega načrtovanja v
prihodnosti.
1.1 Namen in cilj diplomskega dela
V diplomskem delu želimo ekonomsko in finančno ovrednotiti izgradnjo mikrogobarne na
ekološki kmetiji ter tudi samo pridelavo gob. V ta namen bomo izvedli poskus, v katerem
bomo primerjali produktivnost in biološko učinkovitost dveh izolatov ostrigarja (H35 in
Plo5). Dobljeni rezultati bodo uporabljeni kot vhodni podatki v predhodno razvitih
tehnološko-simulacijskih modelih. Simulacijski model z najboljšimi ocenami ekonomskih
parametrov bo uporabljen za oceno letnega denarnega toka. S pomočjo letnega denarnega
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
3
toka in višine investicije bo ocenjeno obdobje povratka investicije. Pri tem domnevamo
naslednje:
H1: Pridelek in biološka učinkovitost bosta višja pri komercialnem izolatu H35 v primerjavi
s Plo5, izoliranim iz narave.
H2: Investicija v izgradnjo mikrogobarne, ocenjena po statični metodi, bo povrnjena v manj
kot šestih mesecih.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
4
2 PREGLED OBJAV
Pridelava gob postaja v svetu in Evropi vse bolj razširjena. Gobe so v današnjem času
prehransko zanimive, saj imajo nizko vsebnost maščob in relativno visoko vsebnost
kakovostnih beljakovin, imajo pa še številne dokazane zdravilne lastnosti. Med gojenimi
gobami ima pomembno mesto rod ostrigarjev (Pleurotus), ki je primarni saprofit in ga ob
ustreznih pogojih lahko gojimo na široki paleti lignoceluloznih materialov.
2.1 Razširjenost pridelave gob
Obseg pridelave saprofitskih gob in tartufov (v nadaljevanju gob) v svetu in Evropi med
letoma 2010 in 2014 je prikazan v preglednici 1. Po podatkih FAO so se v svetu površine,
namenjene pridelavi gob, od leta 2010 do leta 2014 enakomerno in konstantno povečevale,
povprečna rast je bila 1.836 ha/leto. Povprečna velikost površin, namenjenih gojenju gob, je
med temi leti znašala 24.052 ha. Tudi pridelek z leti narašča. V letu 2010 je bilo pridelanih
slabih 7,4 milijone ton in leta 2014 slabih 10,4 milijonov. Tudi na ravni Evrope sta se
parametra površin, namenjenih gojenju gob, in pridelek teh konstantno povečevala, razen v
letu 2012, ko so se površine v primerjavi s predhodnim letom zmanjšale za 8,6 %. Zanimivo
pa je, da je bil ptav v letu 2012 zabeležen najvišji pridelek (skupno 2.157.907 t). Primerjava
povprečnih podatkov pridelave gliv kaže, da Evropa predstavlja 4,6 % svetovnih površin,
namenjenih pridelavi gob, in da na teh pridelamo 20,6 % delež skupnega svetovnega
pridelka. Vse to lahko pripišemo učinkoviti pridelavi gob v Evropi.
Novejših podatkov o pridelavi gob v Sloveniji ni. Na voljo so podatki za leto 2000, ko se je
na površini 1 ha z gojenjem gob ukvarjalo 72 kmetijskih gospodarstev. Leta 2010 je to
število upadlo na 40 kmetijskih gospodarstev, ki so gobe pridelovala na 1 ha površine
(SURS).
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
5
Preglednica 1: Obseg pridelave saprofitskih gob in tartufov (površine in pridelki) v svetu in
EU od leta 2010 do leta 2014.
Svet (FAO) Evropa (FAO)
Površina (ha) Pridelek (t) Površina (ha) Pridelek (t)
2010 20.769 7.398.664 1.088 1.744.817
2011 21.308 8.406.245 1.106 1.883.874
2012 23.975 9.592.291 1.011 2.157.907
2013 26.099 9.762.375 1.116 1.792.159
2014 28.111 10.378.163 1.214 1.801.355
2.2 Opis ostrigarja (Pleurotus spp.)
Takoj za šampinjoni so ostrigarji druge najbolj masovno gojene gobe na svetu. Uspešno jih
lahko gojimo na široki paleti lignoceluloznega materiala. Substrata pred inokulacijo ni
potrebno sterilizirati, ampak ga samo pasteriziramo, kar zahteva manj energije in časa.
Prednost gojenja ostrigarjev so tudi visoka produktivnost in malo težav z boleznimi in s
škodljivci (Sanchez 2010). Ostrigarji s pomočjo encimov razgradijo celulozo in lignin, ki jo
uporabijo kot vir ogljika. Pri razgradnji v prebitku ostane celuloza (bela barva), zato
ostrigarje uvrščamo med gobe bele trohnobe. Za substrat lahko zato uporabimo vsako
organsko snov, ki vsebuje celulozo in lignin. Nekateri primerni materiali za substrat so
luščine sončnic, različne vrste slame, ostanki sladkornega trsa, žaganje kavčukovca, lupine
podzemnega oreščka, ostanki pri predelavi bombaža, koruzni storži, vodna lilija, lupine
kakavovca in kokosova vlakna. Optimalne mešanice substrata ni, saj je ta odvisna od
dosegljivosti in cene specifičnega materiala v določeni regiji. Izbira materialov za substrat
pa je odvisna tudi od klime, kjer bomo gobe gojili. Izbran material lahko namreč v zmerno
toplem pasu pridelek poveča, medtem ko lahko enak substrat v tropskem pasu poveča
možnost okužb (Kong 2004).
Ostrigarji spadajo v družino Pleurotaceae, red lističarjev (Agaricales) in deblo prostotrosnic
(Basidiomycota). Večina vrst ostrigarjev spada med primarne saprofite listavcev in jih je
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
6
možno najti po vsem svetu. Do sedaj je bilo zabeleženih okoli 70 vrst ostrigarjev, ta številka
pa se konstantno povečuje. Determinacija nove vrste je pogosto težavna zaradi morfoloških
podobnosti in okoljskih vplivov (Kong 2004).
Ostrigarji spadajo med prostotrosnice, kar med drugim pomeni, da spore, ki nastanejo v
skupinah, niso v ovojnici kot pri zaprtotrosnicah (Ascomycota), ampak so proste in se iz
trosovnice lahko sprostijo posamično. Vsaka spora ima eno jedro in ob primernih pogojih
kali ter tvori primarni micelij. Združitev dveh kompatibilnih primarnih micelijev in s tem
tvorjenje sekundarnega micelija imenujemo plazmogamija. Sekundarni micelij pri
prostotrosnicah za razliko od zaprtotrosnic tvori večino podgobja. Prav sekundarni micelij
ima ob ugodnih pogojih zmožnost tvorjenja trosnjakov (Cho 2004).
Klobuk trosnjaka ostrigarja po obliki spominja na školjko. Izraščajo v šopih in so stransko
nameščeni na bete. Trosišče, ki je na spodnji strani klobuka, je lamelasto, lamele pa se
nadaljujejo tudi po betu. Barva trosnjakov je lahko pri različnih vrstah ostrigarja zelo
različna. Pri zimskem ostrigarju je sivo-modre barve, pri hibridih z zimskim ostrigarjem pa
sivo-rjave barve. Meso zimskega ostrigarja je bele barve in zelo okusno ter ima prijeten vonj.
Ostrigarji v prehrani imajo pozitiven vpliv na prebavo, saj jo pospešujejo, ugodno pa delujejo
tudi na imunski sistem in vnetne procese (Pohleven 2015).
2.3 Prehranske lastnosti ostrigarja
Večina gojenih gob se ponaša z visoko vsebnostjo kakovostnih beljakovin in nizko količino
maščob, kar postaja v razvitem svetu čedalje pomembnejša lastnost hrane (Pohleven 1990).
Prav gobe iz rodu Pleurotus imajo eno izmed višjih vsebnosti beljakovin. Tako ima najvišjo
vsebnost beljakovin P. sapidus (38,5 %), kar je primerljivo celo s sojo (25 – 40 %). Tudi pri
drugih vrstah ostrigarja je vsebnost beljakovin visoka. Pri P. geesteranusu doseže 30,3 %,
pri P. citrinopileausu 29,4 %, pri P. sajorcaju 26,0 %, pri P. ostreatusu 23,0 % in pri P.
pulmonariusu 22,9 %. Kot v svojem članku povzemajo Carrasco-Gonzalez in sodelavci
(2017), vsebnost beljakovin v trosnjakih variira in je neposredno odvisna od deleža
beljakovin v substratu, na katerem gobe rastejo. Pomembno je omeniti izredno kakovost
beljakovin P. ostreatusa, ki ji lahko pripišemo vsebnosti vseh esencialnih aminokislin in s
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
7
tem odlično beljakovinsko prebavljivosti. Ocena kakovosti beljakovin glede na vsebnost
aminokislin (angl.: »Amino acid score«) kaže, da P. ostreatus zadovoljuje vse potrebe
odrasle osebe po esencialnih aminokislinah. Po vsebnosti posameznih aminokislin pa je ta
vrednost, glede na potrebe odrasle osebe, dvakrat (za Lys, Leu, Val, Phe + Tyr) ali celo
trikrat (Thr) presežena. Po oceni beljakovinske prebavljivosti (angl.: »The Protein
Digestability Corrected Amino Acid Score«, PDCAAS) dosega P. ostreatus vrednost 95,3
% (glede na potrebe otrok) in vrednost 103,1 % za odraslo osebo. Za primerjavo jajca in
kazein dosegajo vrednost 100 (standard za odrasle).
Vsebnost ogljikovih hidratov (OH) med vrstami ostrigarja močno variira (Carrasco-
Gonzalez in sodelavci 2017). Najvišji delež OH – primerljiv z deležem, ki ga vsebujejo
ovseni otrobi (66 %) in pšenično zrnje (73 %), imata vrsti P. eryngii (75,4 %) in P. giganteum
(65,9 %). Najnižjo vsebnost OH pa ima P. pulmonarius (9,4 %). Vse vrste ostrigarjev imajo
nizek delež maščob, najnižjega ima P. tuber-regium (0,9 %) in P. nebrodensis (1,6 %),
najvišjo vsebnost maščob pa imata P. eryngii (3,5 %) in P. geesteranus (3,5 %).
Prav tako vsebuje P. ostreatus visok delež mineralnih snovi (Carrasco-Gonzalez in sod.
2017), kar lahko pripišemo sposobnosti akumulacije mineralov v sam trosnjak gobe. Najbolj
zastopan mineral v P. ostreatus je kalij (2222 mg/100 g), sledijo mu fosfor (795 mg/100 g),
magnezij (166 mg/100 g), natrij (54 mg/100 g), kalcij (47 mg/100 g), železo (13 mg/100 g),
cink (5 mg/100 g), mangan (1,3 mg/100 g) in baker (1,2 mg/100 g). Najvišja vsebnost železa
(83,3 mg/100 g) pri P. ostreatus je bila izmerjena v trosnjaku samonikle gobe. Kot
povzemajo Carrasco-Gonzalez in sod. (2017) je bila vsebnost železa v omenjenem trosnjaku
kar 4,62-krat večja, kot znaša priporočljiv dnevni vnos (18 mg/100 g). Kot zanimivost je
potrebno omeniti še, da je delež železa pri P. ostreatusu znatno višji kot delež železa v
svinjskih in govejih jetrih (Carrasco-Gonzalez in sod. 2017).
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
8
2.4 Zdravilne lastnosti ostrigarja
Že iz starodavnih zapisov je razvidno, da se gobe v prehrani niso uporabljale le za okus,
aromo in prehranske lastnosti, temveč tudi zaradi njihovih zdravilnih učinkov (Patel in sod.
2012).
V današnjem času so gobe poznane predvsem po svoji kulinarični vrednosti. Zaradi
vsebnosti kakovostnih beljakovin, vitaminov, vlaknin in številnih zdravilnih lastnosti pa
lahko številne gobe uvrščamo med prehranska dopolnila. Kot kažejo raziskave zadnjih dveh
desetletij, se gobe iz rodu ostrigarjev (Pleurotus) vse bolj uveljavljajo kot promotor zdravja
in bioremediator narave. Sicer se rod Pleurotus po zdravilnih lastnostih ne more primerjati
s svetlikavo pološčenko (Ganoderma lucidum), ki velja za kraljico zdravilnih gob. Vendar
pa tako micelij kot trosnjak ostrigarjev vsebujeta številne snovi s terapevtskimi lastnostmi,
kot so protivnetno delovanje, stimulativno delovanje na imunski sistem in zaviranje razvoja
raka. Izvlečki ostrigarja so do različnih stopenj pokazali zaviralni učinek na rast in razvoj
bakterij Bacillus megaterium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli, Klebsiella
pneumoniae, Candida albicans in Candida glabrata (Patel in sod. 2012).
Ostrigarji imajo neposredne in posredne negativne učinke na razvoj virusov (Patel in sod.
2012). V trosnjaku ostrigarja so odkrili protivirusni protein, imenovan ubiquitin. V vodi
netopni β-glukani, izolirani iz P. tuber-regium in z njimi povezani vodotopni derivati
sulfatov, imajo aktivno vlogo pri zaviranju herpes simpleks virusa tipa 1 in tipa 2.
Protivirusni učinek lahko pripišemo vezavi sulfatnih β-glukanov na virusne delce, s čimer je
preprečena okužba zdravih celic. Izvlečki, pridobljeni v vroči vodi in etanolu, so pokazali
pozitivne lastnosti pri zaviranju pljučnega karcinoma (A549) in dveh karcinomov
materničnega vratu (SiHa in HeLa) (Patel in sod. 2012). Lecitin, izoliran iz P.
citrinopileatusa, je pokazal močni antitumorni učinek na miših, okuženih s sarkomom S-
180. Izvlečki številnih vrst ostrigarjev, tudi P. florida in P. pulmonariousa, zmanjšujejo
akutno kot tudi kronično vnetje. Odkrili pa so tudi polisaharidni izvleček iz P. pulmonariusa,
ki je imel močan protivnetni učinek in je pozitivno deloval na vnetje šap pri podganah.
Izvleček P. abalonusa je pri ostarelih podganah povečal raven vitamina C in E ter aktivnost
katalaze, superoksid dismutaze in glutationske peroksidaze. Podobni rezultati so bili
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
9
doseženi tudi z izvlečkom P. ostreatusa. Omenjeni encimi so znani kot močni
antioksidativni encimi, kar posredno pomeni, da učinkujejo proti staranju. Zaradi velike
vsebnosti omenjenih antioksidantov nekateri izvlečki iz gob rodu Pleurotus zmanjšujejo
pojavljanje težav, povezanih z ostarelostjo, kot so kap, Parkinsonova bolezen, diabetes,
ateroskleroza in ciroza. Poleg omenjenih pozitivnih zdravilnih lastnosti ostrigarji oz. njihovi
izvlečki pozitivno vplivajo še na jetra, uravnavajo imunski sistem, zmanjšujejo raven
holesterola v krvi, uravnavajo krvni tlak in sladkor, povečujejo pa tudi izločanje maščob in
holesterola preko blata in upočasnjujejo delovanje virusa HIV z degradacijo virusnega
genetskega materiala (Patel in sod. 2012) .
2.5 Gojenje ostrigarja
Pohleven (2015) navaja, da so ostrigarji tipični razkrojevalci lesa (predvsem listavcev), ki
rastejo na podrtem ali poškodovanem drevju in so razširjeni po vsem svetu. V našem okolju
je najbolj pogost zimski ali bukov ostrigar (P. ostreatus), pri katerem trosnjaki izraščajo
pozno jeseni in zgodaj pozimi, ko so temperature ponoči še nad lediščem.
Kot navaja Cho (2004), je gojenje ostrigarja odvisno od treh, med seboj povezanih
dejavnikov; micelija, substrata in gojitvenih razmer. Vlogo micelija pri gobah lahko enačimo
z vlogo potaknjencev pri rastlinah. Za razliko od spor je namreč micelij že splet hif,
razraščenih po določenem substratu. Kot medij za rast micelija se lahko uporabljajo zrna
različnih žit, žagovina, leseni mozniki in celo tekoči medij. Kakovost micelija je eden izmed
najodločilnejših dejavnikov uspešnega gojenja. Zato je ključnega pomena, da gojitelji
uporabljajo preverjen micelij, ki ohranja lastnosti določenega izolata ostrigarja.
Naslednji dejavnik uspešnega gojenja ostrigarja in gob nasploh je substrat. Substrat lahko
razumemo kot zemljo pri rastlini. Goba s podgobjem razkraja substrat in iz njega črpa
hranljive snovi. Ker spadajo ostrigarji med lesne glive, jim hrano kot hranilo služijo celuloza,
hemiceluloza in lignin. Za optimalni substrat je potrebno upoštevati sestavo substrata, pH,
velikost substratnih delcev, delež vode in zraka ter ustrezno razmerje ogljika in dušika. V
primerjavi s šampinjoni (Agarucus bisporus) potrebujejo ostrigarji več ogljika in manj
dušika. Pri gojenju ostrigarjev je mogoče kot substrat uporabiti zelo široko paleto različnih
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
10
organskih materialov. Praktično vsak organski material, ki vsebuje celulozo in lignin, se
potencialno lahko uporabi kot substrat, seveda z različnimi stopnjami uspešnosti gojenja
glede na količino pridelanih gob. Nekateri primerni materiali oz. kmetijski ostanki, ki jih
lahko uporabimo kot substrat za gojenje ostrigarja, so: sončnične luščine, različne vrste
slame, vlakna sladkornega trsa, različne vrste žagovine, lupine arašidov, odpadki bombažne
industrije, luščine semena bombaževca, ostanki kave, koruzni klasinci, papir, kokosova
vlakna in še mnogi drugi. Nekateri materiali so seveda bolj primerni in dajejo boljše rezultate
kot drugi. Optimalna pretvorba iz mase substrata v maso svežih gob (biološka učinkovitost)
je poleg substratne mešanice odvisna tudi od vrste in celo izolata ostrigarja (Cho 2004).
Ostrigarje pa je možno gojiti tudi na lesenih polenih ali štorih, vendar pa preraščanje traja
precej dlje. Čas preraščanja je odvisen od vrste lesa, količine inokuluma (micelija), debeline
polen in časa v letu, ko inokulacijo opravimo (letne temperature in vlažnost). Preraščanje na
lesu traja pol leta do leto, podaljša pa se tudi čas obroda (Pohleven 2015).
Sestava substrata pa ne vpliva le na biološko učinkovitost, temveč tudi na prehranske
lastnosti ostrigarjev. Bonetti in sod. (2004) so proučevali vpliv različnih substratov na
nekatere prehranske lastnosti dveh vrst ostrigarjev (P. ostreatus in P. sajor-caju). Kot
primerjana substrata sta se uporabila riževa slama in odmrli nadzemni del bananovca (angl.
»banana straw«). Obe vrsti ostrigarja sta dosegli višji delež pepela na riževi slami (v
povprečju 5,86 %) v primerjavi s povprečjem 5,36 %, doseženim na ostankih bananovca. P.
sajor-caju je dosegel višji delež vlage in vlaken, ko je bil gojen na riževi slami (88,08 %
vlage in 9,60 % vlaken) v primerjavi z deležem, ki je bil dosežen na ostankih bananovca
(83,17 % vlage in 7,60 % vlaken). Na ostale proučevane parametre (delež maščob, ogljikovih
hidratov, dušika in beljakovin) sestava substrata ni imela statistično značilnega vpliva.
2.5.1 Gojitveni pogoji
Gojitveni pogoji, kot so temperatura, vlaga in zračnost prostora, imajo neposredni vpliv na
velikost klobuka ter dolžino in obseg beta gobe. Gojenje gob lahko razdelimo na dve fazi:
fazo preraščanja micelija in fazo obroda gob. Vsaka od faz ima specifične pogoje (Bugarski
2004, Pohleven 2015).
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
11
2.5.1.1 Gojitveni pogoji za preraščanje
Pri gojenju v vrečah relativna vlažnost zraka v fazi preraščanja ni ključnega pomena,
medtem ko je pri gojenju, kjer trosnajkov ne obdaja zaščitna plast (vreča), potrebno
vzdrževati relativno zračno vlago okoli 70 %. Optimalna temperatura za kalitev spor je okoli
28 °C, za razvoj micelija pa okoli 25 °C. Temperature pod 20 °C znatno znižajo hitrost
preraščanja in povečajo možnost okužbe s patogeni. Na začetku preraščanja micelija je
potrebno pozorno spremljati temperaturo v sami vreči, saj zaradi intenzivnega metabolizma
prihaja do samoogrevanja (Bugarski 2004). Zaradi tega moramo temperaturo v prostoru po
dveh do treh dneh s 25 °C znižati na okoli 22 °C. Prekomerno povišanje temperature v vreči
namreč lahko ustavi rast micelija ali pa ga celo uniči (37 °C). Najboljše je, da spremljamo
poleg temperature prostora tudi temperaturo neposredno znotraj vreč, za katero želimo, da
je med 25 in 27 °C (Pohleven 2015). Osvetlitev v fazi preraščanja (inkubacija) ni zaželena.
Odvajanje ogljikovega dioksida, nastalega pri preraščanju micelija, ni potrebno. Plin CO2
celo pozitivno vpliva na hitrost preraščanja micelija in hkrati zavira razvoj številnih
škodljivih aerobnih mikroorganizmov. Ti pozitivni vplivi ogljikovega dioksida pa ne
pomenijo, da izmenjava zraka v dobi preraščanja ni potrebna. Ko koncentracija CO2 doseže
0,06 %, je potrebno rahlo prezračiti prostor, kar bi v praksi pomenilo, da je prostor ob polni
zasedenosti potrebno prezračiti vsak drugi dan (Bugarski 2004). Pohleven (2015) navaja,
da micelij slamo kompaktno preraste že pol dveh do treh tednih, kar pomeni, da površina
substrata pod vrečo postane bele barve. Takšne vreče so primerne za naslednjo fazo - obrod.
2.5.1.2 Gojitveni pogoji za obrod
V prostoru za obrod je potrebno vzdrževati relativno zračno vlago med 85 – 95 %.
Natančnejša vrednost je odvisna od vrste in izol ostrigarja. Relativna zračna vlažnost nad 95
% negativno vpliva na kakovost gob in poveča možnost bakterijskih okužb. Pri vzdrževanju
primerne vlage je potrebno paziti, da vode na škropimo po substratu, temveč se ustrezna
vlaga doseže s pršenjem ali z zalivanjem tal v gojitvenem prostoru. Osvetlitev naj traja 8 –
12 ur, ob intenziteti med 80 do 200 lux. Intenziteta, ki ni v tem območju, lahko poškoduje
trosnjake in jim s tem zmanjšuje tržno vrednost. V fazi obroda je intenzivno prezračevanje
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
12
ključnega pomena. Toleranca na koncentracijo CO2 v prostoru ni enaka pri vseh vrstah
ostrigarjev, temveč se razlikuje od vrste do vrste, znotraj iste vrste pa je odvisna od izolata.
Previsoke koncentracije CO2 privedejo do deformacije trosnjakov, zato je odvajanje
ogljikovega dioksida ključno za uspešno pridelavo gob. Splošno velja, da naj se celoten
volumen zraka v prostoru v eni uri zamenja vsaj 8-krat. Obstajajo pa specializirani izolati,
pri katerih lahko prezračevanje prepolovimo brez negativnih posledic (Bugarski 2004). Po
približno tednu dni v prostoru za obrod poženejo zasnove prvih gobic (primordij), ki se že v
dnevu ali dveh razprejo v razvite klobuke gob. Po prvem obrodu, v presledkih 14 dni, sledijo
naslednji, ki pa so vse manj obilni. Priporoča se obiranje le treh obrodov, saj je možnost
pojava bolezni in škodljivcev (plesni in mušice) z vsakim naslednjim obrodom višja
(Pohleven 2015).
2.6 Ekonomika pridelave gob
V razpoložljivi literaturi nismo zasledili virov, ki bi obravnavali ekonomske parametre
gojenja gob, zato se je pregled dosedanjih raziskav osredotočil na uporabo metodoloških
pristopov, ki so namenjeni podpori odločanju v kmetijstvu.
2.6.1 Simulacijsko-kalkulacijski modeli v kmetijstvu
Prvotni namen modelnih kalkulacij je bil zagotoviti ažurne informacije o gibanju stroškov.
Erjavec (2002) navaja, da so modelne kalkulacije kot orodje za načrtovanje razvoja na
kmetijah razvili že v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Preučevali so
tehnološke in obratoslovne značilnosti posameznih kmetijskih pridelkov in njihov vpliv na
ekonomiko pridelovanja. S pomočjo teh podatkov so razvili simulacijske modele, s katerimi
so lahko ocenili pomen in vpliv ključnih obratoslovnih dejavnikov na ekonomski rezultat
(Erjavec 2002).
V kmetijsko-podjetniški analizi je simulacijsko modeliranje splošno sprejeta metoda, ki se
večinoma uporablja za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje (Rozman in sod. 2002).
Ta metoda je ustrezna za ugotavljanje ekonomičnosti proizvodnje. Z uporabo tehnološko-
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
13
matematičnih formul ponazorimo odnose med »inputi« in »outputi« ter se na ta način čim
bolj približamo razmeram v realnem času (Pažek in sod. 2007).
Temeljno načelo simulacijskih modelov je preučevanje objekta ali pojava kot celote. To
pomeni, da je potrebno za uspešno in kakovostno uporabo simulacijske metode v model čim
bolj kompleksno vključiti vse parametre (Csaki 1985 cit. po Pažek 2003). Zaradi svoje
uporabnosti je simulacijsko modeliranje ena od vodilnih metod računalniškega modeliranja.
Uporaba metode simulacijskega modeliranja nam pokaže dinamiko proizvodnje glede na
različne organizacijske variante, izkoriščanje delavnih kapacitet in drugih virov ter
učinkovitost proizvodnje in njenega vodenja (Pažek 2006).
Model je poenostavljena abstraktna slika realnega stanja nekega sistema, kjer se razmerja
med posameznimi elementi modela (»inputi« in »outputi«) poskušajo ponazoriti s
tehnološkimi formulami. Pri kmetijko-podjetniškem raziskovalnem delu se za izračun
tehnoloških parametrov uporabljajo simulacijski proizvodni modeli. Tudi ko nimamo
relevantnih podatkov za pripravo kalkulacije, se lahko poslužujemo te metode. Osnovni
rezultat modela je kalkulacija skupnih stroškov (Turk in sod. 2002).
2.7 Kalkulacije po metodi skupnih stroškov
Rozman in sod. (2009) navajajo, da so kalkulacije osnovno orodje, ki se uporablja v
kmetijskem menedžmentu. Kalkulacija skupnih stroškov proizvodnje obračunava variabilne
stroške in pripadajoči delež fiksnih stroškov. S kalkulacijo skupnih stroškov posamezne
proizvodnje lahko določimo njeno rentabilnost oz. upravičenost. S pomočjo kalkulacij
ocenimo skupne stroške proizvodnje in izračunamo indikatorje ekonomske uspešnosti.
Skupni stroški in indikatorji ekonomske uspešnost pa so osnova za nadaljnje načrtovanje
proizvodnje na kmetiji. V primeru ugotovitve, da proizvodnja ni rentabilna, jo bodisi
izključimo iz proizvodnega načrta ali pa jo poskušamo narediti dobičkonosno s tehnološkimi
spremembami. Kalkulacije stroškov so po navadi izdelane na enoto proizvoda oziroma na
hektar površine ali glavo živine.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
14
3 MATERIALI IN METODE DELA
Z namenom, da ekonomsko in finančno ovrednotimo pridelavo gob, smo na domači kmetiji
v Lovrencu na Pohorju ustrezno prilagodili manjši del kletnega prostora in v njem postavili
mikrogobarno. Pri oceni ekonomike smo uporabili metodo kalkulacij skupnih stroškov in
oceno obdobja povratka investicije po statični metodi.
V prirejenem kletnem prostoru smo izvedli poskus, s katerim smo primerjali produktivnost
dveh izolatov ostrigarja. Prvi izolat se imenuje H35 in je hibrid zimskega ter poletnega
ostrigarja, pridobili smo ga pri prof. dr. Francu Pohlevnu. Drugi izolat smo pridobili v
podjetju MycoMedica. Izolat se imenuje Plo5, pridobljen je iz trosnjakov, ki so izraščali iz
hlodov smreke v skladišču lesa pri Škofljici, izoliral ga je dr. Franc Pohleven. Po besedah
direktorja MycoMedica, Andreja Gregorija, je ta izolat najverjetneje nastal s križanjem med
gojenimi izolati, katerih spore izvirajo iz pridelovalnih obratov in prostoživečih ostrigarjev.
Druga možnost pa je, da je slednji izolat celo nova vrsta ostrigarja. Gorjak (2001) namreč
ugotavlja, da daje izolat Plo5 najboljše rezultate na lesu iglavcev v primerjavi z lesom
listavcev. To bi bilo za križanca nenavadno, saj zimski, letni in drugi pogosto gojeni
ostrigarji na lesu iglavcev ne uspevajo.
Primerjali smo pridelek svežih gob v kilogramih in biološko učinkovitost posameznega
izolata. Biološka učinkovitost je parameter pridelka, izražen v procentih. 100 % biološka
učinkovitost bi pomenila, da smo iz enega kilograma suhega substrata (slame) dobili en
kilogram svežih gob. Da smo lahko določili maso suhega substrata, smo določili razmerje
med maso suhega in maso vlažnega substrata. To smo naredili tako, da smo 500 g suhe slame
kuhali 1 uro, pustili, da se odcedi (enak postopek kot pri pripravi vreč), nato pa slamo
stehtali. Masa mokrega substrata je znašala 2525 g. Pri izračunu biološke učinkovitosti je
bila stehtana masa pripravljenega substrata v vrečah. Masa mokrega substrata v vrečah je
variirala med 6, 89 kg in 8,66 kg.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
15
3.1 Priprava prostora in opreme za pridelavo gob
V kletni prostor smo postavili leseno ogrodje, na katerega smo pritrdili 10 cm debele plošče
stiropora. Plošče so bile predhodno zlepljene med sabo tako, da smo dobili večjo ploščo, ki
smo jo vgradili med leseno ogrodje kot steno, ki bi ločevala gojitveni prostor od preostalega
dela kleti. Prostor za gojenje gob smo razdelil na dva predela. Manjši del prostora smo
namenili preraščanju micelija, večji pa fazi obroda gob. Na površino stiroporne stene, strop
in tla smo na notranji strani pritrdili PVC-folijo (slika 1), da bi lažje vzdrževali čistočo in
vlago v prostoru mikrogobarne. V manjšem prostoru, namenjenem preraščanju micelija, smo
postavili plastične regale. V večji prostor smo v lesene nosilce, nameščene na tleh in
oblečene v PVC-folijo, pokončno postavili kovinske cevi, ki so služile podpori vrečam z že
preraščenim substratom. Dodatno smo v prostor, namenjen obrodu, vgradili cevni ventilator.
Ventilator bo v prostoru 8-krat na uro izmenjal volumen zraka in s tem iz prostora odstranil
nastali CO2. Za ohranjanje primerne relativne zračne vlažnosti (85 – 95%) v prostoru smo
namestili še vlažilnik zraka.
Slika 1: Priprava prostora; priprava lesenega ogrodja (1a), zapolnitev ogrodja s
stiropornimi stenami, prevlečenimi s polivinilom (2b).
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
16
3.2 Poskus z ostrigarji
Namen poskusa je primerjati produktivnost (maso gob) dveh izolatov ostrigarja. Prvi od
izolatov se komercialno imenuje H35 in je medvrstni hibrid zimskega in poletnega ostrigarja.
Drugi izolat pa je izoliran iz narave in še nima komercialnega imena. Ta izolat je v zbirki
industrijskih mikroorganizmov (ZIM) naveden pod imenom Plo5 (Raspor in sod. 1995).
Za poskus je bilo potrebno ustrezno pripraviti substrat, ki je v našem primeru ekološka
pšenična slama. Slamo smo s slamoreznico narezali na primerno dolžino (3 – 5 cm), nato
smo z njo napolnili pletene vreče za shranjevanje krompirja. Da se je slama dobro prepojila,
smo vreče za dan in pol potopili v vodo in jih obtežili. V kovinskem sodu smo vodo segreli
do vrelišča, nato pa vreče s slamo pri tej temperaturi kuhali eno uro. Čas toplotne obdelave
vreč je pomemben, saj mora biti substrat za uspešno preraščanje micelija ravno prav
navlažen, hkrati pa substrat na ta način razkužimo. Po toplotni obdelavi smo slamo stresli iz
vreč na čisto površino, kjer smo jo pustili, da se ohladi na okoli 30 °C (slika 2).
Slika 2: Rezanje slame (2a), namakanje narezane slame v vodi (2b), kuhanje slame (2c),
luknjanje vreč (2d), merjenje temperature v prekuhani slami (2e).
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
17
Z ustrezno ohlajeno slamo (substrat) smo napolnili prozorne PVC-vreče (debelina 0,04 mm),
ki smo jih predhodno naluknjali (premer luknje 10 mm). Posamezno vrečo smo napolnili s
povprečno 7,1 kg (od 6,39 kg do 8,16 kg) vlažnega substrata, ki smo mu po plasteh dodali
micelij (0,5 kg micelija na vrečo). Skupno smo napolnili 10 vreč, 5 z micelijem H35 in 5 z
micelijem Plo5. Material v vreči smo potlačili tako, da med substratom in steno vreče ni bilo
prostora. Vreče smo na zgornjem delu zavezali z vrvico iz sintetičnega materiala, na
spodnjem delu pa odrezali vogale vreč, kar omogoča odtekanje odvečne vode. Tako
pripravljene vreče smo namestili na police v prostoru, namenjenem preraščanju substrata
(slika 3).
Slika 3: Polnjenje vreč z micelijem in s prekuhano slamo (3a), napolnjene vreče v prostoru
za preraščanje (3b).
V prostoru, namenjenem preraščanju substrata, smo vzdrževali temperaturo 22 °C (± 2 °C)
in 50 % relativno zračno vlažnost. Temperaturo v prostoru smo regulirali glede na dnevno
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
18
zabeležene temperature znotraj vreč (25 – 27 °C). Za grelno telo smo uporabili električni
radiator.
Po 18 dneh smo vreče, preraščene z micelijem, premestili v prostor, namenjen obrodu. V
tem prostoru smo vzdrževali 13 °C (± 1°C) in relativno zračno vlago med 90 % in 95 %,
hkrati smo zrak v prostoru 8-krat na uro izmenjali s svežim zunanjim zrakom. Vlago smo
regulirali z električnim vlažilcem zraka, za izmenjevanje zraka pa smo uporabili cevni
ventilator.
3.3 Statistična analiza dobljenih rezultatov
Podatke smo statistično analizirali s programom Statgraphics Centurion (Statgraphics®
2005). Vpliv izolata ostrigarja smo ovrednotili z analizo variance (ANOVA, P<0,05).
Razlike med obravnavanji smo primerjali z Duncanovim testom (=0,05). Rezultati so
prikazani kot povprečja petih ponovitev ± standardna napaka srednje vrednost (SEM).
3.4 Ocena ekonomike pridelave
Za oceno ekonomike pridelave gob smo ocenili nekatere pomembnejše parametre oziroma
indikatorje, kot so skupni prihodek (vrednost proizvodnje), finančni rezultat, lastna cena,
koeficient ekonomičnosti in prelomna točka proizvodnje.
Skupni prihodek (SP v evrih) ali vrednost proizvodnje (VP) je izračunana kot produkt med
količino pridelka (KP v kg) in njegovo prodajno ceno (CP, evri).
SP (VP) = KP × CP (1)
Skupni stroški (SS v evrih) predstavljajo vsoto fiksnih (FS v evrih) in variabilnih (VS v
evrih) stroškov.
𝑆𝑆 = 𝑉𝑆 + 𝐹𝑆 (2)
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
19
Finančni rezultat (FR v evrih) izračunamo kot razliko med skupnim prihodkom (SP v evrih)
in skupnimi stroški (SS v evrih) proizvodnje.
FR = SP − SS (3)
Finančni rezultat (FR) predstavlja razliko med skupnim prihodkom proizvodnje (SP) in
skupnimi stroški proizvodnje (SS).
FR = SP – SS (vse v evrih) (4)
Lastna cena (LC v evrih) pove višino stroškov, potrebnih za proizvodnjo ene enote
proizvoda. Izračunana je kot kvocient med skupnimi stroški in količino pridelka. Lastna cena
je enaka prelomni ceni proizvodnje (PCP).
LC (PCP) =SS
KP (5)
Koeficient ekonomičnosti (Ke) predstavlja razmerje med skupnimi prihodki in skupnimi
stroški. S tem parametrom ovrednotimo gospodarnost poslovanja. V primeru, da je
koeficient večji od 1, to pomeni, da je poslovanje ekonomično in obratno.
Ke =SP
SS (6)
Prelomna točka proizvodnje (PTP v kg) je pokazatelj, ki nam pove, od katere količine naprej
je proizvodnja upravičena (pozitivna). Izračuna se kot količnik med skupnimi stroški
proizvodnje in prodajno ceno pridelka.
PTP =SS
CP (7)
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
20
3.4.1 Razvoj kalkulacijsko-simulacijskih modelov poslovanja gobarne
V kmetijskopodjetniški analizi je simulacijsko modeliranje splošno sprejeta metoda, ki se
večinoma uporablja za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje (Rozman in sod. 2002).
Ta metoda je ustrezna za ugotavljanje ekonomičnosti proizvodnje. Z uporabo tehnološko-
matematičnih formul ponazorimo odnose med »inputi« in »outputi« ter se na ta način čim
bolj približamo razmeram v realnem času (Pažek in sod. 2007).
Modelne kalkulacije smo razvijali postopoma. Najprej smo razvili model, ki je sovpadal z
vsemi »inputi« ter »outputi«, zabeleženimi med poskusom (model 1). Na podlagi tega
osnovnega modela, ki temelji na poskusu, smo razvili še nekaj dodatnih modelnih kalkulacij
z namenom ocene najustreznejše pridelave. Pridelavo lahko izboljšamo z zmanjšanjem
»inputov« ob enakih »outputih«, povečanjem »outputov« ob enakih »inputih« ter z
zmanjšanjem »inputov« in povečanjem »outputov« hkrati. Največji strošek materiala
(»input«) je predstavljal micelij, zato smo v drugem kalkulacijskem modelu (model 2)
uporabili pol manj micelija za enako količino slame kot pri ovrednotenem poskusu. Pri
naslednjem gojitvenem ciklu smo namreč ugotovili, da je preraščanje slame praktično
nespremenjeno ob polovico manjši količini micelija. Pri naslednjem kalkulacijskem modelu
(model 3) smo uporabili enako količino micelija na enoto slame kot pri drugem modelu.
Povečali pa smo število vreč s slamo in s tem zapolnili prostor, namenjenem obrodu gob. Na
ta način smo povečali pridelavo ob nespremenjenih fiksnih stroških, potrebnih za
obratovanje gobarne. Pri poskusu gojitveni prostor namreč ni bil zapolnjen, fiksni stroški
(elektrika) pa so enaki, ne glede na zapolnitev prostora z vrečami. Pri naslednjem
kalkulacijskem modelu (model 4) smo upoštevali polno zapolnitev prostora in uporabo
lastnega micelija. Upoštevali smo stroške materiala in dela, potrebnega za enoto (kg)
micelija. Pri zadnjem modelu (model 5) pa smo razvili kalkulacijo za ekološko gojenje
ostrigarja pri polni zasedenosti in ob upoštevanju cene lastnega micelija. Pri tem modelu
smo upoštevali višjo ceno končnega pridelka. Pri vseh modelnih kalkulacijah se je pri
izračunu količine gob upoštevala povprečna biološka učinkovitost obeh izolatov na
neokuženih vrečah, ki smo jo dosegli v izvedenem poskusu.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
21
3.5 Finančna analiza investicije v gobarno
Za izdelavo ocene investicije v izgradnjo mikrogobarne smo beležili vse stroške dela in
materiala, potrebnega za zagon proizvodnje. Prav tako smo ovrednotili tudi stroške materiala
in dela, potrebnega za eno z micelijem preraščeno vrečo. Zaradi razlik v masi posameznih
vreč smo skupne stroške preračunali na 1 kg navlaženega, z micelijem preraščenega
substrata. Stroške dela in materiala, potrebna za pripravo kilograma preraščene slame, smo
nato uporabili za oceno stroškov, ki so potrebni za zapolnitev celotnega prostora za
preraščanje.
Polno zaseden prostor z vrečami smo označili kot eno serijo vreč (turnus). Določili smo čas
trajanja enega turnusa, nato smo iz tega podatka določili maksimalno možno število turnusov
v obdobju enega leta. Na ta način smo iz skupnih stroškov, potrebnih za en turnus, izračunali
skupne letne stroške, potrebne za obratovanje gobarne pri polni zasedenosti.
Naslednji korak je bil izračun letnih prihodkov pri polni zasedenosti prostora. Za ta izračun
smo upoštevali povprečno biološko učinkovitost iz poskusa z gobami. Dobljeno maso gob
(kg) ob upoštevanju biološke učinkovitosti in polno zasedenega prostora v obdobju leta dni
smo pomnožili z ustrezno ceno za en kg gob.
Z izračunom razlike med letnimi prihodki in letnimi stroški smo ocenili letni denarni tok.
Vsoto dobljenega letnega denarnega toka smo delili z višino investicije za izgradnjo gobarne.
S tem smo po statični metodi dobili oceno obdobja povratka kapitalnega vložka (PS).
3.5.1 Ocena obdobja povratka kapitalnega vložka v gobarno (statična metoda)
Za določitev obdobja, v katerem se bo vložek v izgradnjo gobarne povrnil, smo uporabili
parameter, imenovan obdobje povratka kapitalnega vložka (PS). Ta parameter se izračuna
tako, da se letni denarni tok (LDT v evrih) deli z vrednostjo investicije (I v evrih).
PS =LDT
I (8)
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
22
Letni denarni tok se izračuna tako, da se finančni rezultat enega turnusa pomnoži s številom
turnusov v obdobju enega leta. Izračunan finančni rezultat tako predstavlja dobiček enega
leta. Vrednost investicije se določi tako, da seštejemo vrednost materiala in dela, potrebna
za izgradnjo gobarne.
Vrednost dela smo izračunali glede na trenutno minimalno plačo, ki jo ureja Zakon o
minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10 in 92/2015). Aktualna minimalna plača za delo s
polnim delovnim časom (od 1. 1. 2017) znaša 804,96 evrov (bruto). Torej znaša minimalna
bruto urna postavka 5,031 evro/h. Za enostavnejše računanje smo v modelnih kalkulacijah
upoštevali postavko 5,00 evrov/h.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
23
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
V poglavju so prikazani rezultati poskusnega gojenja hibrida zimskega in letnega ostrigarja
(H35) in iz narave pridobljenega izolata (Plo5), za katerega domnevamo, da je prav tako
hibrid s P. ostreatus, na vrečah z okuženo in neokuženo slamo. V nadaljevanju naloge so
prikazani tudi kalkulacijski modeli (modeli 1 – 5).
4.1 Primerjava med izolatoma ostrigarja (neokužene vreče)
Primerjali smo količino pridelka dveh različnih izolatov ostrigarja, H35 in Plo5. V obdobju
obroda, ki je trajal dober mesec (od 10. maja do 18. junija), smo vrednotili pridelek v gramih
svežih gob in parameter biološke učinkovitosti. V poskusu smo uporabili 10 vreč (po 5 vreč
z vsakim izolatom), napolnjenih s slamo za gojitev gob, pri čemer so se z zeleno plesnijo
okužile tri vreče z micelijem H35 in ena z micelijem Plo5. Okužene vreče smo odstranili iz
gojitvenega prostora in jih prestavili na drugo lokacijo v kleti. Za okužene vreče smo še
naprej skrbeli in prav tako vrednotili pridelek. Ker je bila okuženost, sploh pri izolatu H35
zelo velika (60 %), smo pridelek in biološko učinkovitost analizirali ločeno za okužene in
neokužene vreče.
Kot je pokazala analiza variance neokuženih vreč, izolat na pridelek (P=0,94) in biološko
učinkovitost (P=0,97) nima statistično značilnega vpliva. Pridelek izolata H35 je v
povprečju 1.370 g, izolata Plo5 pa 1.259 g. Biološka učinkovitost H35 znaša v povprečju 97
% in Plo5 91 %. Kot je razvidno iz preglednice 2, je variabilnost precej velika. Tako smo
pri H35 na eni neokuženi vreči pridelali 1.079 g in na drugi 1.660 g. Pridelek Plo5 je variiral
med 1.067 g in 1.486 g na vrečo. Variabilnost lahko pripišemo tudi naši neizkušenosti na
področju gojenja gob in s tem povezanimi morebitnimi napakami (preglednica 2).
Preglednica 2: Doseženi pridelki in variabilnost dveh izolatov ostrigarja (H35 in Plo5)
Pridelek (g/vrečo) Biološka učinkovitost (%)
Srednja vrednost ± SEM Minimum Maksimum Srednja vrednost ± SEM Minimum Maksimum
H35 (N=2) 1.370 ± 290,5a 1.079 1.660 97 ± 15,6a 82 113
Plo5 (N=4) 1.259 ± 90,2a 1.067 1.486 91 ± 9,6a 73 117
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
24
V razpoložljivi znanstveni literaturi smo zasledili nekaj informacij o vplivu vrste ostrigarja
in različnih substratov na pridelek gob in biološko učinkovitost. Podatki so različni, odvisni
predvsem od uporabljenih substratov in njihovih lastnosti, manj pa od gojene vrste ostrigarja.
Tako sta Kurt in Buyukalaca (2010) proučevala vpliv vrste ostrigarja (P. ostreatus in P.
sajor-caju) in sestave substrata na encimske spremembe ter pridelek in biološko
učinkovitost. Avtorja poročata, da ima vrsta statistično značilen vpliv na biološko
učinkovitost in pridelek, prav tako pa ima statistično značilen vpliv tudi sestava substrata.
Ne glede na sestavo substrata sta bila pridelek in biološka učinkovitost višja pri P. ostreatusu
v primerjavi s P. sajor-caju. Največja biološka učinkovitost, in sicer 112 %, je dosežena pri
P. ostreatusu na substratu, sestavljenim iz pšenične slame in otrobov (v razmerju 2:1).
Najmanjša biološka učinkovitost (48 %) pa pri P. sajor-caju, gojenem na pšenični slami
(Kurt in Buyukalaca 2010).
V literaturi smo zasledili velike razlike v biološki učinkovitost. Bhattacharjya in sodelavci
(2014) navajajo od 213,2 % do 187 % biološko činkovistost za P. ostreatus gojenem na
šestih različnih vrstah žagovine. Te visoke vrednosti lahko morda pripišemo dejstvu, da
avtorji za formulo izračuna biološke učinkovitosti substarata ne definirajo kot maso suhega
substrata, ampak samo kot maso substrata. To bi lahko pomenilo, da je za maso substarata
vzeta masa že namočenega substarata, kar pa zelo spremeni končne rezultate.
Das in Mukharjee (2007) sta raziskovala vpliv uporabe nekaterih plevelov v substratni
mešanici na biološko učinkovitost. Rezultati kažejo največjo biološko učinkovitost (139 %)
pri substratu, sestavljenem iz riževe slame in ostankov plevela Lenotis sp. v razmerju 1:1.
Pri substatih, ki so ob plevelih vsebovali še riževo slamo (razmerje 1:1), je najnižjo biološko
učinkovitost (101 %) dosegel substat, v katerem je bila rastlina Parthenium argentatum.
Najvišja biološka učinkovitost (90,6 %) pri substaratu brez dodane riževe slame je dosežena
z rastlino Sida acuta, najnižja pa z rastlino Tephrosia purpurea, in sicer 22,9 %. Nekoliko
nižje pridelke in biološko učinkovitost navajajo v raziskavi Yang in sod. (2013). Analizirali
so vpliv različnih mešanic substratov in načina njihove obdelave (sterilizirani in
nesterilizirani) na pridelek in biološko učinkovitost ostrigarja. Pri vseh obravnavah so bili
pridelki in biološka učinkovitost večji pri steriliziranih substratih v primerjavi z
nesteriliziranimi. Kot najuspešnejša substratna mešanica se je izkazala mešanica iz luščin
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
25
semen bombaževca (80 %) in pšeničnih otrobov (20 %). Na steriliziranem substratu so
dosegli 125,6 % biološko učinkovitost, na nesteriliziranem pa 121,5 %. Najslabše se je
izkazala substartana mešanica, sestavlejna iz 80 % pšenične slame in 20 % pšeničnih
otrobov. Na tem substratu so ob sterilizaciji dosegli 51,3 % biološko učinkovitost, brez
sterilizacije pa 44,3 %.
Sharma in sod. (2013) so raziskovali rast in obrod ostrigarja (P. osteratus), gojenega na
različnih lignoceluloznih materialih. Uporabili so pet različnih substratnih mešanic: riževo
slamo, riževo in pšenično slamo, riževo slamo in papir, riževo slamo in vlakna sladkornega
trsa ter žagovino iz jelše. V vse substratne mešanice, razen čiste riževe slame (kontrola), so
dodali 10 % riževih otrobov. Polek pridelka gob in biološke učinkovitosti so vrednotili še
čas preraščanja micelija ter vsebnost vlaknin, mineralov, maščob, beljakovin, ogljikovih
hidratov in energijsko vrednost. Rezultati kažejo, da sta statistično najvišji pridelek in
biološka učinkovitost (95,46 %) dosežena na kontrolnem obravnavanju (riževa slama).
Druga najbolj produktivna, s 77,32 % biološko učinkovitostjo, je mešanica riževe in
pšenične slame z 10 % dodatkom riževih otrobov. Kot substrat z najnižjo produktivnostjo se
je izkazala žagovina, na kateri se je doseglo samo 61, 96 % biološko učinkovitost. Prav tako
je bil v kontrolnem substratu dosežen tudi najvišji delež beljakovin in ogljikovih hidratov
ter najvišja energijska vrednost. Delež vlaknin je bil najvišji (14 %) pri kontroli in
obravnavanju z žagovino, na substatu z žagovino so imele gobe tudi najvišji delež maščob
(1,5 %).
Hoa in sod. (2015) so vrednotili vpliv sestave substrata na čas preraščanja, vizualne lastnosti
gob, hranilno sestavo, biološko učinkovitost in pridelek dveh vrst ostrigaja (Pleurotus
ostreatus in Pleurotus cystidious). Uporabili so sedem različnih substratnih mešanic,
sestavljenih iz različnih deležev treh osnovnih sestavin: žagovine, zdrobljenih koruznih
klasincev in vlaken sladkornega trsa. Tri mešanice so bile izklujčno iz posamezne sestavine,
preostale štiri substartne mešanice pa so bile kombinacija različnih deležev žagovine in
zdrobljenih koruznih klasincev (50 oz. 80 %) ter žagovine in vlaken sladkornega trsa (50 oz.
80 %). Rezultati kažejo statistično značilne razlike v biološki učinkovitosti in pridelku gob
med raziskovanima vrstama ostrigarja. Večjo biološko učinkovitost in pridelek je v šestih
obrodih dosegel P. ostreatus v primerjavi s tremi obrodi pri P. cystidious. P. osteratus je
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
26
najvišjo biološko učinkovitost (64,08 %) dosegel na substratu iz zdrobljenih koruznih
klasincev, najnižjo (46,44 %) pa na substratu iz žagovine. Tudi P. cystidious je najvišjo in
najnižjo biološko učinkovitost dosegel na substratih z enako sestavo. Kot drugi
najprimernejši substrat se je pri obeh vrstah izkazal substrat s 100 % deležem vlaken
sladkornega trsa. Prav tako so imele gobe, gojene na substratnih mešanicah iz zdrobljenih
klasincev koruze in iz vlaken sladkornega trsa, tudi najvišje vsebnosti mineralov, beljakovin,
pepela in vlaknin. Klobuki so prav tako imeli najvišjo povprečno maso in največji premer
ter debelino beta. Zanimivo pa je, da je prav substratna mešanica, ki je dala najboljše
rezultate (100% koruzni klasinci), potrebovala največ časa do prvega obroda pri obeh vrstah
ostrigarja.
Kot je razvidno iz napisanega, lahko v literaturi zasledimo zelo različne rezultate o biološki
učinkovitosti med različnimi ali pa celo enakimi substratnimi mešanicami. Te razlike lahko
pripišemo tako načinu obdelave substrata, kot tudi uporabi različnih izolatov iste vrste. Na
trgu je namreč veliko število različnih komercialnih izolatov iste vrste, ki se lahko med seboj
razlikujejo po številnih lastnostih.
V naši raziskavi smo primerjali hibrid H35 (križanec med zimskim in letnim ostrigarjem) in
iz narave izoliran izolat, imenovan Plo5. Pohleven (2015) navaja, da je hibrid H35 nastal na
Madžarskem pred več kot 30 leti s križanjem med zimskim in subtropskim (letnim)
ostrigarjem. Micelij tega izolata substrat prerašča pri 25 do 27 °C, trosnjaki izraščajo pri
okoli 15 °C. Zaradi teh pogojev je gojenje omenjenega hibrida pri nas primerno skozi vse
leto z minimalnimi stroški energije (ogrevanje oz. hlajenje). Kot že omenjeno v poglavju
materiali in metode dela, je izolat Plo5 rezultat križanja prostoživečih vrst ostrigarja z eno
od v našem okolju pogosto gojenih vrst ali pa gre za popolnoma novo vrsto ostrigarja.
Obstaja torej možnost, da lahko minimalne razlike v pridelku in biološki učinkovitosti
pripišemo morebitnim genskim podobnosti med izolatoma.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
27
4.2 Vpliv okuženosti z zeleno plesnijo na pridelek
Kot je razvidno iz preglednice 3 ima okuženost z zeleno plesnijo močan vpliv na pridelek.
Povprečni pridelek izolata H35 na neokuženih vrečah je kar 2,8-krat večji kot pridelek istega
izolata na okuženih vrečah. Pri izolatu Plo5 ta razlika ni tako velika, kljub vsemu pa je
povprečni pridelek na neokuženih vrečah 1,7-krat večji od pridelka na okuženih vrečah
(preglednica 3).
Preglednica 3: Razlika med pridelkom okuženih in neokuženih vreč obeh izolatov
Povprečni pridelek (g/vrečo)
Neokužene Okužene
H35* 1.370±290,5a (N=2) 489 ± 107,7b (N=3)
Plo5* 1.259 ± 90,2 (N=4) 726 (N=1)
*statistično značilen vpliv izolata (P<0,05)
a-b Srednje vrednosti znotraj posameznega izolata, označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno
razlikujejo (Duncan, α=0,05)
4.3 Rezultati ekonomike pridelave bukovega ostrigarja
4.3.1 Višina investicije
V višini investicije so zajeti stroški materiala, potrebnega za izgradnjo gobarne, in stroški
dela. Stroški materiala (stiropor, folija, regali, ventilator, vlažilec zraka in drugo) so znašali
277,95 evrov. K stroškom materiala nismo prišteli lesa, uporabljenega za izgradnjo ogrodja
gobarne, saj je bil na voljo na sami kmetiji in smo ga ponovno uporabili. Stroški dela (30 ur)
so izračunani s pomočjo minimalne bruto urne postavke, ki za polni delovnik znaša (leto
2017), 5,03 evrov/h. Postavko smo zaokrožili na 5,00 evrov/h, kar pomeni, da so stroški dela
znašali 150 evrov. Skupni stroški investicije v izgradnjo mikrogobarne so tako znašali
427,95 evrov.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
28
4.3.2 Kalkulacijski modeli
V okviru diplomskega dela smo razvili pet različnih kalkulacijskih modelov.
Kalkulacijski model 1 temelji na podatkih, dobljenih iz izvedenega poskusa. Pri tem je bilo
uporabljeno 70 g micelija na 1 kg vlažne slame, skupno 10 vreč (71 kg vlažne slame).
Uporabljene PVC-vreče (40×40×100 cm) smo napolnili do polovice. Kot biološko
učinkovitost (BE) smo upoštevali povprečno vrednost, dobljeno na vseh, tudi okuženih,
vrečah (71,57 %).
Pri vseh nadaljnjih modelih (modeli 2 – 5) smo spreminjali nekatere »inpute« in upoštevali
povprečno biološko učinkovitost (93,73 %), doseženo na zgolj neokuženih vrečah obeh
izolatov. V modelu 2 smo za polovico zmanjšali količino micelija (35 g/kg vlažne slame),
količino vlažne slame pa smo pustili nespremenjeno.
V modelu 3 smo uporabili enako količino micelija kot pri modelu 2, povečali pa smo količino
vlažne slame (substrata) v prostoru. Maksimalno količino slame v prostoru smo določili
tako, da smo upoštevali zapolnitev prostora ob uporabi 71 kg substrata in ocenili delež
prostora za obrod, ki je pri tem ostal nezapolnjen. Po oceni lahko prostor zapolnimo s 300
kg substrata, razporejenega v 20 vreč. Z zapolnitvijo celotnega prostora smo optimizirali
proizvodnjo, saj smo ob enakih fiksnih stroških (elektrika) pridelali večjo količino gob (55,8
kg).
V naslednjem modelu (model 4) smo upoštevali polno zaseden prostor in lastni micelij na
ekološki pšenici (35 g/kg vlažne slame). Ceno lastnega micelija smo izračunali kot vsoto
stroškov surovin in dela. Lastna cena micelija je 0,93 evrov/kg.
V primeru kalkulacijskih modelov 1 – 4 stroškov slame nismo upoštevali, saj so nam jo
podarili na ekološki kmetiji.
Pri modelu 5 smo upoštevali polno zaseden prostor in lastni micelij. Upoštevali pa smo tudi
višjo ceno gob (8 evrov/kg). V tem modelu smo namreč predpostavili ekološko gojenje. Pri
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
29
vseh predhodnih modelih smo upoštevali prodajno ceno 6 evrov/kg. V modelu 5 smo za
razliko od prejšnjih modelov pri stroških upoštevali tudi ceno slame. Model 5 ima najboljši
finančni rezultat, zato smo ga upoštevali pri izračunu letnega denarnega toka.
Iz modela 1 (preglednica 4) je razvidno, da pridelava po tem modelu ni ekonomična. Lastna
cena je v primerjavi s prodajno ceno za 3,28 evra višja (9,28 evrov), koeficient
ekonomičnosti pa je le 0,65. Zato je pri modelu 1 finančni rezultat negativen (-33,04 evrov).
Pri modelu 2, kjer smo upoštevali višjo biološko učinkovitost (93,73 %) in uvedli polovico
manjšo količino micelija, pa je pridelava že ekonomična. Finančni rezultat pri modelu 2 je
1,68 evra, koeficient ekonomičnost 1,02 in lastna cena 5,87 evrov. Pri modelu 3 smo glede
na kapaciteto prostora za obrod maksimalno povečali pridelavo (300 kg vlažne slame).
Upoštevali smo enako biološko učinkovitosti kot pri modelu 2. Dosegli smo finančni rezultat
34,37 evrov in koeficient ekonomičnosti 1,12. Naslednji model (model 4) je po vhodnih
podatkih podoben modelu 3. Razlika je ta, da smo pri modelu 4 uporabili lastni micelij.
Zaradi uporabe lastnega micelija, ki je finančno ugodnejši, se je finančni rezultat povečal na
93,62 evrov, koeficient ekonomičnosti pa na 1,39.
Model, ki smo ga uporabili v nadaljnjih kalkulacijah (model 5), je dosegel finančni rezultat
199,04 evrov, koeficient ekonomičnosti 1,81 in lastno ceno 4,43 evrov (preglednica 4). Pri
tem modelu smo upoštevali enake vhodne podatke kot pri modelu 4. Edina razlika je končna
cena proizvoda, ki je za 2,00 evra višja kot pri prejšnjih modelih. Prav tako je v tem modelu
upoštevan strošek nakupa slame.
Preglednica 4: Parametri ekonomičnosti pri različnih modelnih kalkulacijah
Model Lastna cena
(evri/kg)
Vrednost
proizvodnje (evri)
Finančni
rezultat (evri)
Koeficient
ekonomičnosti
Prelomna točka
proizvodnje (kg/cikel)
1 9,28 60,37 -33,04 0,65 15,57
2 5,87 79,07 1,68 1,02 12,90
3 5,38 334,09 34,37 1,12 49,95
4 4,32 334,09 93,62 1,39 40,10
5 4,43 445,45 199,04 1,81 30,80
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
30
Model 1 in model 2 se razlikujeta le v vhodnem podatku, biološki učinkovitosti. Razvidno
je, da ima ta podatek velik vpliv na ekonomičnost pridelave. Med modeloma 2 in 3 ni velikih
razlik med koeficientom ekonomičnosti (1,02 in 1,12), je pa zaradi povečanja obsega
pridelave višji finančni rezultat (1,68 evra in 34,37 evrov). Pri modelu 4 je ostala vrednost
proizvodnje nespremenjena v primerjavi z modelom 3. Znatno pa se je povišal finančni
rezultat (93,62 evrov) in koeficient ekonomičnosti (1,39). To lahko pripišemo visokemu
deležu, ki ga predstavlja micelij med stroški »inputov«. Z upoštevanjem lastnega micelija
smo ta strošek znatno zmanjšali, kar je imelo neposreden vpliv na ocene ostalih parametrov
ekonomičnosti. Pri modelu 5 je finančni rezultata več kot 2-krat višji kot pri prejšnjem
modelu (model 4), kar lahko pripišemo 33 % višji ceni gob, ki je dosežena ob upoštevanju
certificirane ekološke pridelave.
4.3.3 Obdobje povratka kapitalnega vložka
Obdobje povratka kapitalnega vložka (PS) smo ocenili s pomočjo letnega denarnega toka
(LDT v evrih), izračunanega po modelu 5 in z višino investicije v izgradnjo gobarne.
Posamezni model predstavlja obdobje enega cikla, ki traja 2 meseca. V obdobju enega leta
lahko tako pridelamo 6 ciklov gob.
Finančni rezultat enega cikla po modelu 5 znaša 199,04 evrov. Letni denarni tok smo torej
izračunali kot zmnožek števila ciklov v letu in finančnega rezultata enega cikla in znaša
1.194,24 evrov. Vrednost investicije smo izračunali kot vsoto materiala (277,95 evrov) in
dela, plačanega po postavki 5,00 evrov/h (150 evrov). Ocena vrednosti investicije tako znaša
427,95 evrov.
Izračunano obdobje povratka kapitalnega vložka (enačba 8) je 4 mesece in 9 dni.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
31
5 SKLEPI
Leta 2017 smo na manjši ekološki kmetiji prilagodili prostor za gojenje ostrigarja. V
mikrogobarni smo poskusno gojili dva izolata ostrigarja, komercialni izolat H35 in iz narave
izoliran Plo5.
Kljub domnevi (H1), da bo produktivnost (pridelek in biološka učinkovitost) komercialnega
izolata H35 višja kot produktivnost Plo5, rezultati poskusa kažejo, da med izolatoma ni
statistično značilnih razlik (H35: 1.370 g/vrečo, 97 %; Plo5: 1.259 g/vrečo, 91 %). Pri tem
je potrebno omeniti, da smo kar na treh od petih vreč z izolatom H35 zabeležili okuženost z
zeleno plesnijo, pri Plo5 je bila okužena le ena vreča. Okuženih vreč v statističnem
vrednotenju nismo upoštevali.
Med simulacijskimi modeli, ki smo jih razvili, upoštevajoč različne vhodne podatke
(biološka učinkovitost, izkoriščenost prostora, količina micelija, način pridobitve micelija:
kupljen, lastni micelij, način pridelave: konvencionalna, ekološka in polnitev posamezne
vreče s slamo), se je z najboljšimi ocenami ekonomskih parametrov izkazal model 5. V tem
modelu smo kot vhodne podatke upoštevali lastni micelij, polno zaseden prostor, ekološko
pridelavo (33 % višja cena gob), manjšo količino micelija (50 %) in večjo količino slame v
posamezni vreči. Ocenjeni ekonomski parametri v modelu 5 so: lastna cena 4,43 evre/kg,
vrednost proizvodnje 445,45 evrov, finančni rezultat 199,04 evrov, koeficient
ekonomičnosti 1,81 in prelomna točka proizvodnje 30,80 kg/cikel. Letni denarni tok, pri
katerem smo za izračun uporabili model 5, znaša 1.194,24 evrov. Višina investicije v
izgradnjo mikrogobarne je ocenjena na 427,95 evrov, kar pomeni, da je obdobje povratka
investicije 4 mesece in 9 dni. S tem rezultatom domnevo H2 potrdimo.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
32
6 VIRI
1. Bhattacharjya DK, Paul RK, Miah N, Ahmed KU. 2014. Effect of Different Saw Dust
Substrates on the Growth and Yield of Oyster Mushroom (Pleurotus ostreatus). Int. j.
vet. sci., 7, 2: 38–46.
2. Bonatti M, Karnopp P, Soares HM, Furlan SA. 2004. Evaluation of Pleurotus ostreatus
and Pleurotus sajor-caju nutritional characteristics when cultivated in different
lignocellulosic wastes. Food chem., 88, 3: 425–428.
3. Carrasco-Gonzalez J., Sergio O. Carrasco-Gonzalez JA, Serna-Saldivar SO, Gutierrez-
Uribe JA. 2017. Nutritional composition and nutraceutical properties of the Pleurotus
fruiting bodies: Potencial use as food ingredient. J. food compos. anal., 58: 69–81.
4. Cho SB. 2004. What is mushroom. V: MushWorld Mushroom Growers Handbook 1:
Oyster Mushroom Cultivation. Ashburn, ZDA: 1 – 3.
5. Das N, Mukherjee M. 2007. Cultivation of Pleurotus ostreatus on weed plants.
Bioresour. Technol., 98, 14: 2723–2726.
6. Erjavec E. 2002. Skupna kmetijska politika EU. Univerza v Ljubljani, Biotehnična
fakulteta, Katedra za agrarno ekonomiko, politiko in pravo. Kmetijska politika in
sociologija – študijsko gradivo: 53–72.
7. FAO 2013 (elektronski vir)
http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC (15. 4. 2017).
8. Gorjak S. 2001. Poskus gojenja ostrigarja (Pleurotus sp.) na substratih iglavcev za
biološko zatiranje patogenih gliv: diplomsko delo. Ljubljana.
9. Hoa HT, Wang CL, Wang CH. 2015. The Effects of Different Substrates on the Growth,
Yield, and Nutritional Composition of Two Oyster Mushrooms (Pleurotus ostreatus and
Pleurotus cystidiosus). Mycrobiology., 43, 4: 423–434.
10. Kurt S, Buyukalca S. 2010. Yield performances and changes in enzyme activities of
Pleurotus spp. (P. ostreatus and P. sajor-caju) cultivated on different agricultural
wastes. Bioresour. Technol., 101, 9: 3164–3169.
11. Patel Y, Naraian R, Singh VK. 2012. Medical Properties of Pleurotus Species (Oyster
Mushroom): A Review. World Journal of Fungal and Plant Biology., 3, 1: 1–12.
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
33
12. Pažek K, Rozman Č, Borec A. 2007. Aplikacija simulacijskih in večkriterijskih
odločitvenih modelov za podporo odločanju na kmetijah z omejenimi dejavniki za
kmetijsko pridelavo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 93.
13. Pažek K. 2003. Finančna analiza ocenjevanja investicij dopolnilnih dejavnosti na
ekoloških kmetijah: Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, /K.
Pažek/, 139 str.
14. Pažek K. 2006. Aplikacija simulacijskih modelov in večkriterijske odločitvene analize
za podporo pri odločanju na kmetijah z omejeno dejavnostjo, Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede: 1–102.
15. Pohleven F. 1990. Pomen gojenja gob za prehrano in zaščito okolja. Ljubljana, VTOZD
za gozdarstvo BF: 131–137.
16. Pohleven F. 2015. Preprosto gojenje ostrigarja. Kmetovalec: strokovna kmetijska revija.,
83, 1: 11–13.
17. Raspor P, Smole Možina S, Podjavoršek J, Pohleven F, Gogala N, Nekrep FV, Rogelj I,
Hacin J. 1995. ZIM: zbirka industrijskih mikroorganizmov. Ljubljana, Katalog
biokultur, 1. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Katedra za biotehnologijo: 98 str.
18. Roncero-Ramos I, Delgado-Andrade C. 2017. The beneficial role of edible mushrooms
in human health. Current opinion in food science., 14: 122 – 128.
19. Rozman Č, Jakop M, Turk J, Bavec F. 2002. Kmetijsko podjetniška analiza pridelave
oljnih buč. Sodobno kmetijstvo., 35, 2: 91–96.
20. Rozman Č, Turk J, Pažek K. 2009. Management v kmetijstvu. Slovenj Gradec, Univerza
v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 32–35.
21. Sanchez C. 2010. Cultivation of Pleurotus ostreatus and other edible mushrooms. Appl.
microbiol. biotechnol., 85, 5: 1321–1337.
22. Sharma S, Yadav RKP, Sharma CPP. in sod. 2013. Growth and Yield of Oyster
mushroom (Pleurotus ostreatus) on different substrates. Journal on New Biological
Reports., 2, 1: 3–8.
23. Statgraphics ® Centurion XV. 2005. User Manual. Herdon, VA: Statpoint, Inc.: 287
Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017
34
24. Yang WJ, Guo FL, Wan ZJ. 2013. Yield and size of oyster mushroom grown on
rice/wheat straw basal substrate supplemented with cotton seed hull. Saudi. J. Biol. Sci.,
20, 4: 333–338.
ZAHVALA
Iskrena hvala mentorju prof. dr. Francu Pohlevnu za številne praktične in teoretične nasvete,
prijazno podporo, predloge za literaturo, oskrbo z micelijem in usmerjanje moje delovne
vneme.
Hvala somentorici prof. dr. Karmen Pažek za nasvete, strokovno usmerjanje in vodenje pri
ekonomskem vidiku diplomskega dela.
Hvala tudi moji družini, ki me je podpirala v času študija in mi pomagala pri postavitvi
poskusa. Posebna zahvala gre dedku in babici, ki sta mi omogočila izgradnjo mikrogobarne
v kletnih prostorih njune kmetije.