POSKUSNO GOJENJE OSTRIGARJA NA EKOLOŠKI KMETIJI Z … · minerali, nazaj v ekosistem v obliki, ki jih lahko izkoristijo rastline, insekti in drugi organizmi. Saprofitske glive lahko

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Anže MLAKAR

POSKUSNO GOJENJE OSTRIGARJA NA EKOLOŠKI

KMETIJI Z OCENO EKONOMIKE

DIPLOMSKO DELO

Maribor 2017

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Anže MLAKAR

POSKUSNO GOJENJE OSTRIGARJA NA EKOLOŠKI

KMETIJI Z OCENO EKONOMIKE

DIPLOMSKO DELO

Maribor 2017

POPRAVKI:

Mlakar A. Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017

III

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: red. prof. dr. Črtomir ROZMAN

Mentor: red. prof. dr. Franc POHLEVEN

Somentorica: red. prof. dr. Karmen PAŽEK

Lektorica: Tatjana Dorman, prof. slov. jezika s knjiž. in soc.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 19. 9. 2017


IV

Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike

UDK: 635.8:631.147:004.414.23:631.1(043.2)=163.6

Ostrigarji spadajo med najbolj masovno gojene gobe na svetu. Odlikujejo jih enostavno gojenje, odlične

kulinarične lastnosti in prebavljivost ter za gojitelja ugodna cena, ki jo dosegajo na trgu. Na zgrajeni

mikrogobarni smo naredili poskus, s katerim smo primerjali produktivnost in biološko učinkovitost dveh

izolatov ostrigarja (H35 in Plo5). Rezultati raziskave kažejo, da v produktivnosti statistično značilnih razlik

med izolatoma ni (povprečni pridelek 1.315 g; biološka učinkovitost 94 %). Rezultate, dobljene v poskusu,

smo kot vhodne podatke uporabili pri različnih kalkulacijskih modelih (modeli 1 – 5). V modele kalkulacij

skupnih stroškov smo vstavljali različne ekonomske parametre s ciljem oceniti ekonomsko upravičenost

proizvodnje ostrigarjev in določiti njeno prelomno točko. Z upoštevanjem postopkov pridelave gob so se

izboljšale tudi ocene analiziranih ekonomskih parametrov. Pri modelu 5 smo dosegli najboljše ocene

ekonomskih parametrov (lastna cena, LC = 3,43 evrov; vrednost proizvodnje, VP = 445,45 evrov; finančni

rezultat, FR = 199,04 evrov; koeficient ekonomičnosti, Ke = 1,81; prelomna točka proizvodnje, PTP = 30,8

kg), in sicer ob upoštevanju polne zasedenosti prostora, z uporabo polovične količine lastnega micelija (glede

na model 1) in s spoštovanjem certificirane ekološke pridelave gob (višja cena). Simulacijski model 5 smo

uporabili za oceno letnega denarnega toka (LTD), s pomočjo katerega smo ocenili tudi obdobje povratka

investicije (PS = 4 mesece in 9 dni).

Ključne besede: gojenje ostrigarjev, ekonomska analiza, simulacijski modeli, biološka

učinkovitost.

OP: VI, 35 s., 4 pregl., 0 graf., 9 slik., 24 ref.

Experimental Cultivation of Pleurotus Mushroom on an Organic farm with an

Economic Assesment

Oyster mushrooms are one of the most cultivated mushrooms in the world, characterized by their easy

cultivation, excellent culinary properties and digestibility, and a good price achieved on the market. An

experiment was performed on a micro-mushroom farm, where we compared the productivity and biological

efficiency of two oyster isolates (H35 and Plo5). The results show that there are no statistically significant

differences in productivity between isolates (average yield 1.315 g; biological efficiency 94 %). The results

obtained in the experiment were used in different simulation models (model 1 - 5). Different technological

parameters were used in the models in order to optimize the production of mushrooms. In model 5, the best

estimates of economic parameters were obtained (LC = 3,43 €, VP = 445,45 €, FR = 199,04 €, Ke = 1,808 and

PTP = 30.8 €/kg), taking into account the full occupancy of the space, the use of own mycelium, use of half of

the quantity of the mycelium (compared to model 1) and certified organic production (higher price of

mushrooms). Simulation model 5 was used for the calculation of annual cash flow (ACF). With the ACF and

the costs of investment in the construction of the micro-mushroom farm, the return period of the investment

(PS = 4 months and 9 days) was calculated.

Key words: oyster mushroom cultivation, economic analysis, simulation models, biological

efficiency.

NO: VI, 35 P., 4 Tab., 0 Graph, 9 Pict., 24 Ref.


V

Kazalo vsebine

1 UVOD .......................................................................................................................... 1

1.1 Namen in cilj diplomskega dela ................................................................................... 2

2 PREGLED OBJAV .................................................................................................... 4

2.1 Razširjenost pridelave gob ........................................................................................... 4

2.2 Opis ostrigarja (Pleurotus spp.) ................................................................................... 5

2.3 Prehranske lastnosti ostrigarja...................................................................................... 6

2.4 Zdravilne lastnosti ostrigarja ........................................................................................ 8

2.5 Gojenje ostrigarja ......................................................................................................... 9

2.5.1 Gojitveni pogoji ......................................................................................................... 10

2.5.1.1 Gojitveni pogoji v prostoru za preraščanje .............................................................. 11

2.5.1.2 Gojitveni pogoji v prostoru za obrod ....................................................................... 11

2.6 Ekonomika pridelave gob .......................................................................................... 12

2.6.1 Simulacijski (kalkulacijski) modeli v kmetijstvu ....................................................... 12

2.7 Kalkulacije po metodi skupnih stroškov .................................................................... 13

3 MATERIALI IN METODE DELA ........................................................................ 14

3.1 Priprava prostora in materiala za pridelavo gob ........................................................ 15

3.2 Poskus z ostrigarji ...................................................................................................... 16

3.3 Statistična analiza dobljenih rezultatov ...................................................................... 18

3.4 Ocena ekonomike pridelave ....................................................................................... 18

3.4.1 Razvoj kalkulacijskih (simulacijskih) modelov poslovanja gobarne ......................... 20

3.5 Kalkulacijski model investicije v gobarno ................................................................. 21

3.5.1 Ocena obdobja povratka kapitalnega vložka v gobarno ............................................ 21

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................. 23

4.1 Primerjava med izolatoma ostrigarja (neokužene vreče) ........................................... 23

4.2 Vpliv okuženosti z zeleno plesnijo na pridelek.......................................................... 27

4.3 Rezultati ekonomske analize pridelave bukovega ostrigarja ..................................... 27

4.3.1 Stroški investicije ....................................................................................................... 27

4.3.2 Kalkulacijski (simulacijski) modeli ........................................................................... 28

4.3.3 Obdobje povratka kapitalnega vložka ........................................................................ 30

5 SKLEPI ..................................................................................................................... 31

6 VIRI ........................................................................................................................... 32


VI

Kazalo slik

Slika 1: Priprava prostora; priprava lesenega ogrodja (1a), zapolnitev ogrodja s stiropornimi

stenami, prevlečenimi s polivinilom (2b). ............................................................. 15

Slika 2: Rezanje slame (2a), namakanje narezane slame v vodi (2b), kuhanje slame (2c),

luknjanje vreč (2d), merjenje temperature v prekuhani slami (2e). ...................... 16

Slika 3: Polnjenje vreč z micelijem in s prekuhano slamo (3a), napolnjene vreče v prostoru

za preraščanje (3b)................................................................................................. 17

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Obseg pridelave gob in tartufov (površine in pridelki) v svetu, EU in ......... 5

Preglednica 2: Doseženi pridelki in variabilnost dveh izolatov ostrigarja (H35 in Plo5) ... 23

Preglednica 3: Razlika med pridelki okuženih in neokuženih vreč obeh izolatov .............. 27

Preglednica 4: Parametri ekonomičnosti pri različnih modelnih kalkulacijah .................... 29


1

1 UVOD

Glive so ključnega pomena pri recikliranju organskega materiala, z njihovo pomočjo se

namreč hranilne snovi vrnejo nazaj v ekosistem. Glive pa niso pomembne samo z okoljskega

vidika in kot hrana, temveč tudi zaradi pozitivnih vplivov na zdravje in evolucijo človeka.

Kljub pomembnosti gliv pa so te še precej neraziskane in njihov potencial je v večji meri še

vedno neizkoriščen (Stamets 1993).

Glive so heterotrofni organizmi, ki jih lahko glede na način oskrbe z energijo razdelimo v tri

skupine: saprofitske, parazitske in mikorizne glive. V večji meri se za prehrano in

medicinske namene gojijo saprofitske glive (Stamets 1993). Reproduktivni del glive, ki se

večinoma komercialno uporablja, bodisi kot zdravilo ali hrana, imenujemo goba. Goba

(trosnjak) je s prostim očesom vidni spolni del organizma, ki izrašča iz substrata oz. medija,

na katerem glive gojimo.

Kot že omenjeno, so saprofitske glive osnovni razkrojevalci na našem planetu. Nitasti

micelijski prepelet ima sposobnost vrivanja med in v stene rastlinskih celic. Encimi in

kisline, ki jih hife izločajo, razgradijo velike kompleksne molekule na enostavnejše spojine.

Vsi ekosistemi so odvisni od sposobnost gliv za razgradnjo organskih snovi, ki s svojo

aktivnostjo omogočajo krogotok življenja in vračanje snovi, kot so ogljik, vodik, dušik in

minerali, nazaj v ekosistem v obliki, ki jih lahko izkoristijo rastline, insekti in drugi

organizmi. Saprofitske glive lahko razdelimo v tri skupine glede na organski material, s

katerim se prehranjujejo. Poznamo primarne, sekundarne in terciarne saprofite. Komercialno

najpomembnejši so primarni in sekundarni. Primarni saprofiti razgrajujejo še nerazgrajen

(surov) organski material, npr. les in slamo. Med te med drugim uvrščamo šiitake (Lentinula

edodes) in ostrigarje (Pleurotus spp.). Pri sekundarnih saprofitih so komercialno

najpomembnejši beli kukmaki (Agaricus brunnescens), ki, kot je za skupino značilno,

uspevajo na delno že razgrajenem organskem materialu – kompostu (Stamets 1993).

Za prehrano je v svetu najbolj razširjena pridelava dvotrosnega kukmaka (Agaricus

bisporus), sledijo mu ostrigarji (Pleurotus spp.) in šiitake (Lentinula edodes). Navedenih

gob ni zahtevno gojiti, odlikujejo pa jih tudi visoka prehranska vrednost in kulinarične


2

lastnosti (Roncero-Ramos in Delgado-Andrade 2017). S prehranskega vidika so gobe, še

posebej v modernem času, zanimivo živilo, saj vsebujejo visoke vrednosti vlaknin in

beljakovin, hkrati pa imajo nizko kalorično vrednost in malo maščob. Gojene gobe se lahko

po prehranski vrednosti primerjajo s samoniklimi gobami (Pohleven 1990). Delež beljakovin

je pri večini vrst gob visok (20 – 30 % v suhi snovi), beljakovine pa vsebujejo večino

esencialnih aminokislin ter tudi vitamine in minerale. V zadnjem času gobe zaradi svojih

potencialnih pozitivnih učinkov na človekovo zdravje pridobivajo vrednost tudi kot

funkcionalna hrana. Vsebujejo namreč bioaktivne spojine, ki imajo velik zdravstveni pomen.

Takšne spojine so lektini, polisaharidi, fenoli, polifenoli, terpeni, ergosteroli in hlapne

organske spojine. Slednje med drugim delujejo antitumorno, antioksidativno, protivirusno,

protibakterijsko, znižujejo holesterol in vežejo proste radikale. Številne raziskave so

pokazale, da imajo različne vrste gob pozitiven vpliv na preprečevanje in zdravljenje

številnih kroničnih bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in težave z

živčevjem (Roncero-Ramos in Delgado-Andrade 2017).

Zaradi vsega navedenega, relativno enostavne pridelave ostrigarja na slami, njegove

kulinarične in prehranske vrednosti, razmeroma dobre seznanjenosti potrošnikov z ostrigarji

ter s stališča pridelovalca ugodne cene, je gojenje ostrigarja zanimivo tudi na manjših

kmetijah. Za uspešno pridelavo ostrigarja je potrebno izbrati primeren izolat, zagotoviti

ustrezne pogoje in poiskati tržne poti. Za uspešno doseganje zastavljenih ciljev je smotrno

pričeti z gojenjem v manjšem obsegu. Pred samim procesom pridelave je potrebno oceniti

nekatere pomembnejše ekonomske parametre z namenom poslovnega načrtovanja v

prihodnosti.

1.1 Namen in cilj diplomskega dela

V diplomskem delu želimo ekonomsko in finančno ovrednotiti izgradnjo mikrogobarne na

ekološki kmetiji ter tudi samo pridelavo gob. V ta namen bomo izvedli poskus, v katerem

bomo primerjali produktivnost in biološko učinkovitost dveh izolatov ostrigarja (H35 in

Plo5). Dobljeni rezultati bodo uporabljeni kot vhodni podatki v predhodno razvitih

tehnološko-simulacijskih modelih. Simulacijski model z najboljšimi ocenami ekonomskih

parametrov bo uporabljen za oceno letnega denarnega toka. S pomočjo letnega denarnega


3

toka in višine investicije bo ocenjeno obdobje povratka investicije. Pri tem domnevamo

naslednje:

H1: Pridelek in biološka učinkovitost bosta višja pri komercialnem izolatu H35 v primerjavi

s Plo5, izoliranim iz narave.

H2: Investicija v izgradnjo mikrogobarne, ocenjena po statični metodi, bo povrnjena v manj

kot šestih mesecih.


4

2 PREGLED OBJAV

Pridelava gob postaja v svetu in Evropi vse bolj razširjena. Gobe so v današnjem času

prehransko zanimive, saj imajo nizko vsebnost maščob in relativno visoko vsebnost

kakovostnih beljakovin, imajo pa še številne dokazane zdravilne lastnosti. Med gojenimi

gobami ima pomembno mesto rod ostrigarjev (Pleurotus), ki je primarni saprofit in ga ob

ustreznih pogojih lahko gojimo na široki paleti lignoceluloznih materialov.

2.1 Razširjenost pridelave gob

Obseg pridelave saprofitskih gob in tartufov (v nadaljevanju gob) v svetu in Evropi med

letoma 2010 in 2014 je prikazan v preglednici 1. Po podatkih FAO so se v svetu površine,

namenjene pridelavi gob, od leta 2010 do leta 2014 enakomerno in konstantno povečevale,

povprečna rast je bila 1.836 ha/leto. Povprečna velikost površin, namenjenih gojenju gob, je

med temi leti znašala 24.052 ha. Tudi pridelek z leti narašča. V letu 2010 je bilo pridelanih

slabih 7,4 milijone ton in leta 2014 slabih 10,4 milijonov. Tudi na ravni Evrope sta se

parametra površin, namenjenih gojenju gob, in pridelek teh konstantno povečevala, razen v

letu 2012, ko so se površine v primerjavi s predhodnim letom zmanjšale za 8,6 %. Zanimivo

pa je, da je bil ptav v letu 2012 zabeležen najvišji pridelek (skupno 2.157.907 t). Primerjava

povprečnih podatkov pridelave gliv kaže, da Evropa predstavlja 4,6 % svetovnih površin,

namenjenih pridelavi gob, in da na teh pridelamo 20,6 % delež skupnega svetovnega

pridelka. Vse to lahko pripišemo učinkoviti pridelavi gob v Evropi.

Novejših podatkov o pridelavi gob v Sloveniji ni. Na voljo so podatki za leto 2000, ko se je

na površini 1 ha z gojenjem gob ukvarjalo 72 kmetijskih gospodarstev. Leta 2010 je to

število upadlo na 40 kmetijskih gospodarstev, ki so gobe pridelovala na 1 ha površine

(SURS).


5

Preglednica 1: Obseg pridelave saprofitskih gob in tartufov (površine in pridelki) v svetu in

EU od leta 2010 do leta 2014.

Svet (FAO) Evropa (FAO)

Površina (ha) Pridelek (t) Površina (ha) Pridelek (t)

2010 20.769 7.398.664 1.088 1.744.817

2011 21.308 8.406.245 1.106 1.883.874

2012 23.975 9.592.291 1.011 2.157.907

2013 26.099 9.762.375 1.116 1.792.159

2014 28.111 10.378.163 1.214 1.801.355

2.2 Opis ostrigarja (Pleurotus spp.)

Takoj za šampinjoni so ostrigarji druge najbolj masovno gojene gobe na svetu. Uspešno jih

lahko gojimo na široki paleti lignoceluloznega materiala. Substrata pred inokulacijo ni

potrebno sterilizirati, ampak ga samo pasteriziramo, kar zahteva manj energije in časa.

Prednost gojenja ostrigarjev so tudi visoka produktivnost in malo težav z boleznimi in s

škodljivci (Sanchez 2010). Ostrigarji s pomočjo encimov razgradijo celulozo in lignin, ki jo

uporabijo kot vir ogljika. Pri razgradnji v prebitku ostane celuloza (bela barva), zato

ostrigarje uvrščamo med gobe bele trohnobe. Za substrat lahko zato uporabimo vsako

organsko snov, ki vsebuje celulozo in lignin. Nekateri primerni materiali za substrat so

luščine sončnic, različne vrste slame, ostanki sladkornega trsa, žaganje kavčukovca, lupine

podzemnega oreščka, ostanki pri predelavi bombaža, koruzni storži, vodna lilija, lupine

kakavovca in kokosova vlakna. Optimalne mešanice substrata ni, saj je ta odvisna od

dosegljivosti in cene specifičnega materiala v določeni regiji. Izbira materialov za substrat

pa je odvisna tudi od klime, kjer bomo gobe gojili. Izbran material lahko namreč v zmerno

toplem pasu pridelek poveča, medtem ko lahko enak substrat v tropskem pasu poveča

možnost okužb (Kong 2004).

Ostrigarji spadajo v družino Pleurotaceae, red lističarjev (Agaricales) in deblo prostotrosnic

(Basidiomycota). Večina vrst ostrigarjev spada med primarne saprofite listavcev in jih je


6

možno najti po vsem svetu. Do sedaj je bilo zabeleženih okoli 70 vrst ostrigarjev, ta številka

pa se konstantno povečuje. Determinacija nove vrste je pogosto težavna zaradi morfoloških

podobnosti in okoljskih vplivov (Kong 2004).

Ostrigarji spadajo med prostotrosnice, kar med drugim pomeni, da spore, ki nastanejo v

skupinah, niso v ovojnici kot pri zaprtotrosnicah (Ascomycota), ampak so proste in se iz

trosovnice lahko sprostijo posamično. Vsaka spora ima eno jedro in ob primernih pogojih

kali ter tvori primarni micelij. Združitev dveh kompatibilnih primarnih micelijev in s tem

tvorjenje sekundarnega micelija imenujemo plazmogamija. Sekundarni micelij pri

prostotrosnicah za razliko od zaprtotrosnic tvori večino podgobja. Prav sekundarni micelij

ima ob ugodnih pogojih zmožnost tvorjenja trosnjakov (Cho 2004).

Klobuk trosnjaka ostrigarja po obliki spominja na školjko. Izraščajo v šopih in so stransko

nameščeni na bete. Trosišče, ki je na spodnji strani klobuka, je lamelasto, lamele pa se

nadaljujejo tudi po betu. Barva trosnjakov je lahko pri različnih vrstah ostrigarja zelo

različna. Pri zimskem ostrigarju je sivo-modre barve, pri hibridih z zimskim ostrigarjem pa

sivo-rjave barve. Meso zimskega ostrigarja je bele barve in zelo okusno ter ima prijeten vonj.

Ostrigarji v prehrani imajo pozitiven vpliv na prebavo, saj jo pospešujejo, ugodno pa delujejo

tudi na imunski sistem in vnetne procese (Pohleven 2015).

2.3 Prehranske lastnosti ostrigarja

Večina gojenih gob se ponaša z visoko vsebnostjo kakovostnih beljakovin in nizko količino

maščob, kar postaja v razvitem svetu čedalje pomembnejša lastnost hrane (Pohleven 1990).

Prav gobe iz rodu Pleurotus imajo eno izmed višjih vsebnosti beljakovin. Tako ima najvišjo

vsebnost beljakovin P. sapidus (38,5 %), kar je primerljivo celo s sojo (25 – 40 %). Tudi pri

drugih vrstah ostrigarja je vsebnost beljakovin visoka. Pri P. geesteranusu doseže 30,3 %,

pri P. citrinopileausu 29,4 %, pri P. sajorcaju 26,0 %, pri P. ostreatusu 23,0 % in pri P.

pulmonariusu 22,9 %. Kot v svojem članku povzemajo Carrasco-Gonzalez in sodelavci

(2017), vsebnost beljakovin v trosnjakih variira in je neposredno odvisna od deleža

beljakovin v substratu, na katerem gobe rastejo. Pomembno je omeniti izredno kakovost

beljakovin P. ostreatusa, ki ji lahko pripišemo vsebnosti vseh esencialnih aminokislin in s


7

tem odlično beljakovinsko prebavljivosti. Ocena kakovosti beljakovin glede na vsebnost

aminokislin (angl.: »Amino acid score«) kaže, da P. ostreatus zadovoljuje vse potrebe

odrasle osebe po esencialnih aminokislinah. Po vsebnosti posameznih aminokislin pa je ta

vrednost, glede na potrebe odrasle osebe, dvakrat (za Lys, Leu, Val, Phe + Tyr) ali celo

trikrat (Thr) presežena. Po oceni beljakovinske prebavljivosti (angl.: »The Protein

Digestability Corrected Amino Acid Score«, PDCAAS) dosega P. ostreatus vrednost 95,3

% (glede na potrebe otrok) in vrednost 103,1 % za odraslo osebo. Za primerjavo jajca in

kazein dosegajo vrednost 100 (standard za odrasle).

Vsebnost ogljikovih hidratov (OH) med vrstami ostrigarja močno variira (Carrasco-

Gonzalez in sodelavci 2017). Najvišji delež OH – primerljiv z deležem, ki ga vsebujejo

ovseni otrobi (66 %) in pšenično zrnje (73 %), imata vrsti P. eryngii (75,4 %) in P. giganteum

(65,9 %). Najnižjo vsebnost OH pa ima P. pulmonarius (9,4 %). Vse vrste ostrigarjev imajo

nizek delež maščob, najnižjega ima P. tuber-regium (0,9 %) in P. nebrodensis (1,6 %),

najvišjo vsebnost maščob pa imata P. eryngii (3,5 %) in P. geesteranus (3,5 %).

Prav tako vsebuje P. ostreatus visok delež mineralnih snovi (Carrasco-Gonzalez in sod.

2017), kar lahko pripišemo sposobnosti akumulacije mineralov v sam trosnjak gobe. Najbolj

zastopan mineral v P. ostreatus je kalij (2222 mg/100 g), sledijo mu fosfor (795 mg/100 g),

magnezij (166 mg/100 g), natrij (54 mg/100 g), kalcij (47 mg/100 g), železo (13 mg/100 g),

cink (5 mg/100 g), mangan (1,3 mg/100 g) in baker (1,2 mg/100 g). Najvišja vsebnost železa

(83,3 mg/100 g) pri P. ostreatus je bila izmerjena v trosnjaku samonikle gobe. Kot

povzemajo Carrasco-Gonzalez in sod. (2017) je bila vsebnost železa v omenjenem trosnjaku

kar 4,62-krat večja, kot znaša priporočljiv dnevni vnos (18 mg/100 g). Kot zanimivost je

potrebno omeniti še, da je delež železa pri P. ostreatusu znatno višji kot delež železa v

svinjskih in govejih jetrih (Carrasco-Gonzalez in sod. 2017).


8

2.4 Zdravilne lastnosti ostrigarja

Že iz starodavnih zapisov je razvidno, da se gobe v prehrani niso uporabljale le za okus,

aromo in prehranske lastnosti, temveč tudi zaradi njihovih zdravilnih učinkov (Patel in sod.

2012).

V današnjem času so gobe poznane predvsem po svoji kulinarični vrednosti. Zaradi

vsebnosti kakovostnih beljakovin, vitaminov, vlaknin in številnih zdravilnih lastnosti pa

lahko številne gobe uvrščamo med prehranska dopolnila. Kot kažejo raziskave zadnjih dveh

desetletij, se gobe iz rodu ostrigarjev (Pleurotus) vse bolj uveljavljajo kot promotor zdravja

in bioremediator narave. Sicer se rod Pleurotus po zdravilnih lastnostih ne more primerjati

s svetlikavo pološčenko (Ganoderma lucidum), ki velja za kraljico zdravilnih gob. Vendar

pa tako micelij kot trosnjak ostrigarjev vsebujeta številne snovi s terapevtskimi lastnostmi,

kot so protivnetno delovanje, stimulativno delovanje na imunski sistem in zaviranje razvoja

raka. Izvlečki ostrigarja so do različnih stopenj pokazali zaviralni učinek na rast in razvoj

bakterij Bacillus megaterium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli, Klebsiella

pneumoniae, Candida albicans in Candida glabrata (Patel in sod. 2012).

Ostrigarji imajo neposredne in posredne negativne učinke na razvoj virusov (Patel in sod.

2012). V trosnjaku ostrigarja so odkrili protivirusni protein, imenovan ubiquitin. V vodi

netopni β-glukani, izolirani iz P. tuber-regium in z njimi povezani vodotopni derivati

sulfatov, imajo aktivno vlogo pri zaviranju herpes simpleks virusa tipa 1 in tipa 2.

Protivirusni učinek lahko pripišemo vezavi sulfatnih β-glukanov na virusne delce, s čimer je

preprečena okužba zdravih celic. Izvlečki, pridobljeni v vroči vodi in etanolu, so pokazali

pozitivne lastnosti pri zaviranju pljučnega karcinoma (A549) in dveh karcinomov

materničnega vratu (SiHa in HeLa) (Patel in sod. 2012). Lecitin, izoliran iz P.

citrinopileatusa, je pokazal močni antitumorni učinek na miših, okuženih s sarkomom S-

180. Izvlečki številnih vrst ostrigarjev, tudi P. florida in P. pulmonariousa, zmanjšujejo

akutno kot tudi kronično vnetje. Odkrili pa so tudi polisaharidni izvleček iz P. pulmonariusa,

ki je imel močan protivnetni učinek in je pozitivno deloval na vnetje šap pri podganah.

Izvleček P. abalonusa je pri ostarelih podganah povečal raven vitamina C in E ter aktivnost

katalaze, superoksid dismutaze in glutationske peroksidaze. Podobni rezultati so bili


9

doseženi tudi z izvlečkom P. ostreatusa. Omenjeni encimi so znani kot močni

antioksidativni encimi, kar posredno pomeni, da učinkujejo proti staranju. Zaradi velike

vsebnosti omenjenih antioksidantov nekateri izvlečki iz gob rodu Pleurotus zmanjšujejo

pojavljanje težav, povezanih z ostarelostjo, kot so kap, Parkinsonova bolezen, diabetes,

ateroskleroza in ciroza. Poleg omenjenih pozitivnih zdravilnih lastnosti ostrigarji oz. njihovi

izvlečki pozitivno vplivajo še na jetra, uravnavajo imunski sistem, zmanjšujejo raven

holesterola v krvi, uravnavajo krvni tlak in sladkor, povečujejo pa tudi izločanje maščob in

holesterola preko blata in upočasnjujejo delovanje virusa HIV z degradacijo virusnega

genetskega materiala (Patel in sod. 2012) .

2.5 Gojenje ostrigarja

Pohleven (2015) navaja, da so ostrigarji tipični razkrojevalci lesa (predvsem listavcev), ki

rastejo na podrtem ali poškodovanem drevju in so razširjeni po vsem svetu. V našem okolju

je najbolj pogost zimski ali bukov ostrigar (P. ostreatus), pri katerem trosnjaki izraščajo

pozno jeseni in zgodaj pozimi, ko so temperature ponoči še nad lediščem.

Kot navaja Cho (2004), je gojenje ostrigarja odvisno od treh, med seboj povezanih

dejavnikov; micelija, substrata in gojitvenih razmer. Vlogo micelija pri gobah lahko enačimo

z vlogo potaknjencev pri rastlinah. Za razliko od spor je namreč micelij že splet hif,

razraščenih po določenem substratu. Kot medij za rast micelija se lahko uporabljajo zrna

različnih žit, žagovina, leseni mozniki in celo tekoči medij. Kakovost micelija je eden izmed

najodločilnejših dejavnikov uspešnega gojenja. Zato je ključnega pomena, da gojitelji

uporabljajo preverjen micelij, ki ohranja lastnosti določenega izolata ostrigarja.

Naslednji dejavnik uspešnega gojenja ostrigarja in gob nasploh je substrat. Substrat lahko

razumemo kot zemljo pri rastlini. Goba s podgobjem razkraja substrat in iz njega črpa

hranljive snovi. Ker spadajo ostrigarji med lesne glive, jim hrano kot hranilo služijo celuloza,

hemiceluloza in lignin. Za optimalni substrat je potrebno upoštevati sestavo substrata, pH,

velikost substratnih delcev, delež vode in zraka ter ustrezno razmerje ogljika in dušika. V

primerjavi s šampinjoni (Agarucus bisporus) potrebujejo ostrigarji več ogljika in manj

dušika. Pri gojenju ostrigarjev je mogoče kot substrat uporabiti zelo široko paleto različnih


10

organskih materialov. Praktično vsak organski material, ki vsebuje celulozo in lignin, se

potencialno lahko uporabi kot substrat, seveda z različnimi stopnjami uspešnosti gojenja

glede na količino pridelanih gob. Nekateri primerni materiali oz. kmetijski ostanki, ki jih

lahko uporabimo kot substrat za gojenje ostrigarja, so: sončnične luščine, različne vrste

slame, vlakna sladkornega trsa, različne vrste žagovine, lupine arašidov, odpadki bombažne

industrije, luščine semena bombaževca, ostanki kave, koruzni klasinci, papir, kokosova

vlakna in še mnogi drugi. Nekateri materiali so seveda bolj primerni in dajejo boljše rezultate

kot drugi. Optimalna pretvorba iz mase substrata v maso svežih gob (biološka učinkovitost)

je poleg substratne mešanice odvisna tudi od vrste in celo izolata ostrigarja (Cho 2004).

Ostrigarje pa je možno gojiti tudi na lesenih polenih ali štorih, vendar pa preraščanje traja

precej dlje. Čas preraščanja je odvisen od vrste lesa, količine inokuluma (micelija), debeline

polen in časa v letu, ko inokulacijo opravimo (letne temperature in vlažnost). Preraščanje na

lesu traja pol leta do leto, podaljša pa se tudi čas obroda (Pohleven 2015).

Sestava substrata pa ne vpliva le na biološko učinkovitost, temveč tudi na prehranske

lastnosti ostrigarjev. Bonetti in sod. (2004) so proučevali vpliv različnih substratov na

nekatere prehranske lastnosti dveh vrst ostrigarjev (P. ostreatus in P. sajor-caju). Kot

primerjana substrata sta se uporabila riževa slama in odmrli nadzemni del bananovca (angl.

»banana straw«). Obe vrsti ostrigarja sta dosegli višji delež pepela na riževi slami (v

povprečju 5,86 %) v primerjavi s povprečjem 5,36 %, doseženim na ostankih bananovca. P.

sajor-caju je dosegel višji delež vlage in vlaken, ko je bil gojen na riževi slami (88,08 %

vlage in 9,60 % vlaken) v primerjavi z deležem, ki je bil dosežen na ostankih bananovca

(83,17 % vlage in 7,60 % vlaken). Na ostale proučevane parametre (delež maščob, ogljikovih

hidratov, dušika in beljakovin) sestava substrata ni imela statistično značilnega vpliva.

2.5.1 Gojitveni pogoji

Gojitveni pogoji, kot so temperatura, vlaga in zračnost prostora, imajo neposredni vpliv na

velikost klobuka ter dolžino in obseg beta gobe. Gojenje gob lahko razdelimo na dve fazi:

fazo preraščanja micelija in fazo obroda gob. Vsaka od faz ima specifične pogoje (Bugarski

2004, Pohleven 2015).


11

2.5.1.1 Gojitveni pogoji za preraščanje

Pri gojenju v vrečah relativna vlažnost zraka v fazi preraščanja ni ključnega pomena,

medtem ko je pri gojenju, kjer trosnajkov ne obdaja zaščitna plast (vreča), potrebno

vzdrževati relativno zračno vlago okoli 70 %. Optimalna temperatura za kalitev spor je okoli

28 °C, za razvoj micelija pa okoli 25 °C. Temperature pod 20 °C znatno znižajo hitrost

preraščanja in povečajo možnost okužbe s patogeni. Na začetku preraščanja micelija je

potrebno pozorno spremljati temperaturo v sami vreči, saj zaradi intenzivnega metabolizma

prihaja do samoogrevanja (Bugarski 2004). Zaradi tega moramo temperaturo v prostoru po

dveh do treh dneh s 25 °C znižati na okoli 22 °C. Prekomerno povišanje temperature v vreči

namreč lahko ustavi rast micelija ali pa ga celo uniči (37 °C). Najboljše je, da spremljamo

poleg temperature prostora tudi temperaturo neposredno znotraj vreč, za katero želimo, da

je med 25 in 27 °C (Pohleven 2015). Osvetlitev v fazi preraščanja (inkubacija) ni zaželena.

Odvajanje ogljikovega dioksida, nastalega pri preraščanju micelija, ni potrebno. Plin CO2

celo pozitivno vpliva na hitrost preraščanja micelija in hkrati zavira razvoj številnih

škodljivih aerobnih mikroorganizmov. Ti pozitivni vplivi ogljikovega dioksida pa ne

pomenijo, da izmenjava zraka v dobi preraščanja ni potrebna. Ko koncentracija CO2 doseže

0,06 %, je potrebno rahlo prezračiti prostor, kar bi v praksi pomenilo, da je prostor ob polni

zasedenosti potrebno prezračiti vsak drugi dan (Bugarski 2004). Pohleven (2015) navaja,

da micelij slamo kompaktno preraste že pol dveh do treh tednih, kar pomeni, da površina

substrata pod vrečo postane bele barve. Takšne vreče so primerne za naslednjo fazo - obrod.

2.5.1.2 Gojitveni pogoji za obrod

V prostoru za obrod je potrebno vzdrževati relativno zračno vlago med 85 – 95 %.

Natančnejša vrednost je odvisna od vrste in izol ostrigarja. Relativna zračna vlažnost nad 95

% negativno vpliva na kakovost gob in poveča možnost bakterijskih okužb. Pri vzdrževanju

primerne vlage je potrebno paziti, da vode na škropimo po substratu, temveč se ustrezna

vlaga doseže s pršenjem ali z zalivanjem tal v gojitvenem prostoru. Osvetlitev naj traja 8 –

12 ur, ob intenziteti med 80 do 200 lux. Intenziteta, ki ni v tem območju, lahko poškoduje

trosnjake in jim s tem zmanjšuje tržno vrednost. V fazi obroda je intenzivno prezračevanje


12

ključnega pomena. Toleranca na koncentracijo CO2 v prostoru ni enaka pri vseh vrstah

ostrigarjev, temveč se razlikuje od vrste do vrste, znotraj iste vrste pa je odvisna od izolata.

Previsoke koncentracije CO2 privedejo do deformacije trosnjakov, zato je odvajanje

ogljikovega dioksida ključno za uspešno pridelavo gob. Splošno velja, da naj se celoten

volumen zraka v prostoru v eni uri zamenja vsaj 8-krat. Obstajajo pa specializirani izolati,

pri katerih lahko prezračevanje prepolovimo brez negativnih posledic (Bugarski 2004). Po

približno tednu dni v prostoru za obrod poženejo zasnove prvih gobic (primordij), ki se že v

dnevu ali dveh razprejo v razvite klobuke gob. Po prvem obrodu, v presledkih 14 dni, sledijo

naslednji, ki pa so vse manj obilni. Priporoča se obiranje le treh obrodov, saj je možnost

pojava bolezni in škodljivcev (plesni in mušice) z vsakim naslednjim obrodom višja

(Pohleven 2015).

2.6 Ekonomika pridelave gob

V razpoložljivi literaturi nismo zasledili virov, ki bi obravnavali ekonomske parametre

gojenja gob, zato se je pregled dosedanjih raziskav osredotočil na uporabo metodoloških

pristopov, ki so namenjeni podpori odločanju v kmetijstvu.

2.6.1 Simulacijsko-kalkulacijski modeli v kmetijstvu

Prvotni namen modelnih kalkulacij je bil zagotoviti ažurne informacije o gibanju stroškov.

Erjavec (2002) navaja, da so modelne kalkulacije kot orodje za načrtovanje razvoja na

kmetijah razvili že v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Preučevali so

tehnološke in obratoslovne značilnosti posameznih kmetijskih pridelkov in njihov vpliv na

ekonomiko pridelovanja. S pomočjo teh podatkov so razvili simulacijske modele, s katerimi

so lahko ocenili pomen in vpliv ključnih obratoslovnih dejavnikov na ekonomski rezultat

(Erjavec 2002).

V kmetijsko-podjetniški analizi je simulacijsko modeliranje splošno sprejeta metoda, ki se

večinoma uporablja za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje (Rozman in sod. 2002).

Ta metoda je ustrezna za ugotavljanje ekonomičnosti proizvodnje. Z uporabo tehnološko-


13

matematičnih formul ponazorimo odnose med »inputi« in »outputi« ter se na ta način čim

bolj približamo razmeram v realnem času (Pažek in sod. 2007).

Temeljno načelo simulacijskih modelov je preučevanje objekta ali pojava kot celote. To

pomeni, da je potrebno za uspešno in kakovostno uporabo simulacijske metode v model čim

bolj kompleksno vključiti vse parametre (Csaki 1985 cit. po Pažek 2003). Zaradi svoje

uporabnosti je simulacijsko modeliranje ena od vodilnih metod računalniškega modeliranja.

Uporaba metode simulacijskega modeliranja nam pokaže dinamiko proizvodnje glede na

različne organizacijske variante, izkoriščanje delavnih kapacitet in drugih virov ter

učinkovitost proizvodnje in njenega vodenja (Pažek 2006).

Model je poenostavljena abstraktna slika realnega stanja nekega sistema, kjer se razmerja

med posameznimi elementi modela (»inputi« in »outputi«) poskušajo ponazoriti s

tehnološkimi formulami. Pri kmetijko-podjetniškem raziskovalnem delu se za izračun

tehnoloških parametrov uporabljajo simulacijski proizvodni modeli. Tudi ko nimamo

relevantnih podatkov za pripravo kalkulacije, se lahko poslužujemo te metode. Osnovni

rezultat modela je kalkulacija skupnih stroškov (Turk in sod. 2002).

2.7 Kalkulacije po metodi skupnih stroškov

Rozman in sod. (2009) navajajo, da so kalkulacije osnovno orodje, ki se uporablja v

kmetijskem menedžmentu. Kalkulacija skupnih stroškov proizvodnje obračunava variabilne

stroške in pripadajoči delež fiksnih stroškov. S kalkulacijo skupnih stroškov posamezne

proizvodnje lahko določimo njeno rentabilnost oz. upravičenost. S pomočjo kalkulacij

ocenimo skupne stroške proizvodnje in izračunamo indikatorje ekonomske uspešnosti.

Skupni stroški in indikatorji ekonomske uspešnost pa so osnova za nadaljnje načrtovanje

proizvodnje na kmetiji. V primeru ugotovitve, da proizvodnja ni rentabilna, jo bodisi

izključimo iz proizvodnega načrta ali pa jo poskušamo narediti dobičkonosno s tehnološkimi

spremembami. Kalkulacije stroškov so po navadi izdelane na enoto proizvoda oziroma na

hektar površine ali glavo živine.


14

3 MATERIALI IN METODE DELA

Z namenom, da ekonomsko in finančno ovrednotimo pridelavo gob, smo na domači kmetiji

v Lovrencu na Pohorju ustrezno prilagodili manjši del kletnega prostora in v njem postavili

mikrogobarno. Pri oceni ekonomike smo uporabili metodo kalkulacij skupnih stroškov in

oceno obdobja povratka investicije po statični metodi.

V prirejenem kletnem prostoru smo izvedli poskus, s katerim smo primerjali produktivnost

dveh izolatov ostrigarja. Prvi izolat se imenuje H35 in je hibrid zimskega ter poletnega

ostrigarja, pridobili smo ga pri prof. dr. Francu Pohlevnu. Drugi izolat smo pridobili v

podjetju MycoMedica. Izolat se imenuje Plo5, pridobljen je iz trosnjakov, ki so izraščali iz

hlodov smreke v skladišču lesa pri Škofljici, izoliral ga je dr. Franc Pohleven. Po besedah

direktorja MycoMedica, Andreja Gregorija, je ta izolat najverjetneje nastal s križanjem med

gojenimi izolati, katerih spore izvirajo iz pridelovalnih obratov in prostoživečih ostrigarjev.

Druga možnost pa je, da je slednji izolat celo nova vrsta ostrigarja. Gorjak (2001) namreč

ugotavlja, da daje izolat Plo5 najboljše rezultate na lesu iglavcev v primerjavi z lesom

listavcev. To bi bilo za križanca nenavadno, saj zimski, letni in drugi pogosto gojeni

ostrigarji na lesu iglavcev ne uspevajo.

Primerjali smo pridelek svežih gob v kilogramih in biološko učinkovitost posameznega

izolata. Biološka učinkovitost je parameter pridelka, izražen v procentih. 100 % biološka

učinkovitost bi pomenila, da smo iz enega kilograma suhega substrata (slame) dobili en

kilogram svežih gob. Da smo lahko določili maso suhega substrata, smo določili razmerje

med maso suhega in maso vlažnega substrata. To smo naredili tako, da smo 500 g suhe slame

kuhali 1 uro, pustili, da se odcedi (enak postopek kot pri pripravi vreč), nato pa slamo

stehtali. Masa mokrega substrata je znašala 2525 g. Pri izračunu biološke učinkovitosti je

bila stehtana masa pripravljenega substrata v vrečah. Masa mokrega substrata v vrečah je

variirala med 6, 89 kg in 8,66 kg.


15

3.1 Priprava prostora in opreme za pridelavo gob

V kletni prostor smo postavili leseno ogrodje, na katerega smo pritrdili 10 cm debele plošče

stiropora. Plošče so bile predhodno zlepljene med sabo tako, da smo dobili večjo ploščo, ki

smo jo vgradili med leseno ogrodje kot steno, ki bi ločevala gojitveni prostor od preostalega

dela kleti. Prostor za gojenje gob smo razdelil na dva predela. Manjši del prostora smo

namenili preraščanju micelija, večji pa fazi obroda gob. Na površino stiroporne stene, strop

in tla smo na notranji strani pritrdili PVC-folijo (slika 1), da bi lažje vzdrževali čistočo in

vlago v prostoru mikrogobarne. V manjšem prostoru, namenjenem preraščanju micelija, smo

postavili plastične regale. V večji prostor smo v lesene nosilce, nameščene na tleh in

oblečene v PVC-folijo, pokončno postavili kovinske cevi, ki so služile podpori vrečam z že

preraščenim substratom. Dodatno smo v prostor, namenjen obrodu, vgradili cevni ventilator.

Ventilator bo v prostoru 8-krat na uro izmenjal volumen zraka in s tem iz prostora odstranil

nastali CO2. Za ohranjanje primerne relativne zračne vlažnosti (85 – 95%) v prostoru smo

namestili še vlažilnik zraka.

Slika 1: Priprava prostora; priprava lesenega ogrodja (1a), zapolnitev ogrodja s

stiropornimi stenami, prevlečenimi s polivinilom (2b).


16

3.2 Poskus z ostrigarji

Namen poskusa je primerjati produktivnost (maso gob) dveh izolatov ostrigarja. Prvi od

izolatov se komercialno imenuje H35 in je medvrstni hibrid zimskega in poletnega ostrigarja.

Drugi izolat pa je izoliran iz narave in še nima komercialnega imena. Ta izolat je v zbirki

industrijskih mikroorganizmov (ZIM) naveden pod imenom Plo5 (Raspor in sod. 1995).

Za poskus je bilo potrebno ustrezno pripraviti substrat, ki je v našem primeru ekološka

pšenična slama. Slamo smo s slamoreznico narezali na primerno dolžino (3 – 5 cm), nato

smo z njo napolnili pletene vreče za shranjevanje krompirja. Da se je slama dobro prepojila,

smo vreče za dan in pol potopili v vodo in jih obtežili. V kovinskem sodu smo vodo segreli

do vrelišča, nato pa vreče s slamo pri tej temperaturi kuhali eno uro. Čas toplotne obdelave

vreč je pomemben, saj mora biti substrat za uspešno preraščanje micelija ravno prav

navlažen, hkrati pa substrat na ta način razkužimo. Po toplotni obdelavi smo slamo stresli iz

vreč na čisto površino, kjer smo jo pustili, da se ohladi na okoli 30 °C (slika 2).

Slika 2: Rezanje slame (2a), namakanje narezane slame v vodi (2b), kuhanje slame (2c),

luknjanje vreč (2d), merjenje temperature v prekuhani slami (2e).


17

Z ustrezno ohlajeno slamo (substrat) smo napolnili prozorne PVC-vreče (debelina 0,04 mm),

ki smo jih predhodno naluknjali (premer luknje 10 mm). Posamezno vrečo smo napolnili s

povprečno 7,1 kg (od 6,39 kg do 8,16 kg) vlažnega substrata, ki smo mu po plasteh dodali

micelij (0,5 kg micelija na vrečo). Skupno smo napolnili 10 vreč, 5 z micelijem H35 in 5 z

micelijem Plo5. Material v vreči smo potlačili tako, da med substratom in steno vreče ni bilo

prostora. Vreče smo na zgornjem delu zavezali z vrvico iz sintetičnega materiala, na

spodnjem delu pa odrezali vogale vreč, kar omogoča odtekanje odvečne vode. Tako

pripravljene vreče smo namestili na police v prostoru, namenjenem preraščanju substrata

(slika 3).

Slika 3: Polnjenje vreč z micelijem in s prekuhano slamo (3a), napolnjene vreče v prostoru

za preraščanje (3b).

V prostoru, namenjenem preraščanju substrata, smo vzdrževali temperaturo 22 °C (± 2 °C)

in 50 % relativno zračno vlažnost. Temperaturo v prostoru smo regulirali glede na dnevno


18

zabeležene temperature znotraj vreč (25 – 27 °C). Za grelno telo smo uporabili električni

radiator.

Po 18 dneh smo vreče, preraščene z micelijem, premestili v prostor, namenjen obrodu. V

tem prostoru smo vzdrževali 13 °C (± 1°C) in relativno zračno vlago med 90 % in 95 %,

hkrati smo zrak v prostoru 8-krat na uro izmenjali s svežim zunanjim zrakom. Vlago smo

regulirali z električnim vlažilcem zraka, za izmenjevanje zraka pa smo uporabili cevni

ventilator.

3.3 Statistična analiza dobljenih rezultatov

Podatke smo statistično analizirali s programom Statgraphics Centurion (Statgraphics®

2005). Vpliv izolata ostrigarja smo ovrednotili z analizo variance (ANOVA, P<0,05).

Razlike med obravnavanji smo primerjali z Duncanovim testom (=0,05). Rezultati so

prikazani kot povprečja petih ponovitev ± standardna napaka srednje vrednost (SEM).

3.4 Ocena ekonomike pridelave

Za oceno ekonomike pridelave gob smo ocenili nekatere pomembnejše parametre oziroma

indikatorje, kot so skupni prihodek (vrednost proizvodnje), finančni rezultat, lastna cena,

koeficient ekonomičnosti in prelomna točka proizvodnje.

Skupni prihodek (SP v evrih) ali vrednost proizvodnje (VP) je izračunana kot produkt med

količino pridelka (KP v kg) in njegovo prodajno ceno (CP, evri).

SP (VP) = KP × CP (1)

Skupni stroški (SS v evrih) predstavljajo vsoto fiksnih (FS v evrih) in variabilnih (VS v

evrih) stroškov.

𝑆𝑆 = 𝑉𝑆 + 𝐹𝑆 (2)


19

Finančni rezultat (FR v evrih) izračunamo kot razliko med skupnim prihodkom (SP v evrih)

in skupnimi stroški (SS v evrih) proizvodnje.

FR = SP − SS (3)

Finančni rezultat (FR) predstavlja razliko med skupnim prihodkom proizvodnje (SP) in

skupnimi stroški proizvodnje (SS).

FR = SP – SS (vse v evrih) (4)

Lastna cena (LC v evrih) pove višino stroškov, potrebnih za proizvodnjo ene enote

proizvoda. Izračunana je kot kvocient med skupnimi stroški in količino pridelka. Lastna cena

je enaka prelomni ceni proizvodnje (PCP).

LC (PCP) =SS

KP (5)

Koeficient ekonomičnosti (Ke) predstavlja razmerje med skupnimi prihodki in skupnimi

stroški. S tem parametrom ovrednotimo gospodarnost poslovanja. V primeru, da je

koeficient večji od 1, to pomeni, da je poslovanje ekonomično in obratno.

Ke =SP

SS (6)

Prelomna točka proizvodnje (PTP v kg) je pokazatelj, ki nam pove, od katere količine naprej

je proizvodnja upravičena (pozitivna). Izračuna se kot količnik med skupnimi stroški

proizvodnje in prodajno ceno pridelka.

PTP =SS

CP (7)


20

3.4.1 Razvoj kalkulacijsko-simulacijskih modelov poslovanja gobarne

V kmetijskopodjetniški analizi je simulacijsko modeliranje splošno sprejeta metoda, ki se

večinoma uporablja za ocenjevanje stroškov kmetijske proizvodnje (Rozman in sod. 2002).

Ta metoda je ustrezna za ugotavljanje ekonomičnosti proizvodnje. Z uporabo tehnološko-

matematičnih formul ponazorimo odnose med »inputi« in »outputi« ter se na ta način čim

bolj približamo razmeram v realnem času (Pažek in sod. 2007).

Modelne kalkulacije smo razvijali postopoma. Najprej smo razvili model, ki je sovpadal z

vsemi »inputi« ter »outputi«, zabeleženimi med poskusom (model 1). Na podlagi tega

osnovnega modela, ki temelji na poskusu, smo razvili še nekaj dodatnih modelnih kalkulacij

z namenom ocene najustreznejše pridelave. Pridelavo lahko izboljšamo z zmanjšanjem

»inputov« ob enakih »outputih«, povečanjem »outputov« ob enakih »inputih« ter z

zmanjšanjem »inputov« in povečanjem »outputov« hkrati. Največji strošek materiala

(»input«) je predstavljal micelij, zato smo v drugem kalkulacijskem modelu (model 2)

uporabili pol manj micelija za enako količino slame kot pri ovrednotenem poskusu. Pri

naslednjem gojitvenem ciklu smo namreč ugotovili, da je preraščanje slame praktično

nespremenjeno ob polovico manjši količini micelija. Pri naslednjem kalkulacijskem modelu

(model 3) smo uporabili enako količino micelija na enoto slame kot pri drugem modelu.

Povečali pa smo število vreč s slamo in s tem zapolnili prostor, namenjenem obrodu gob. Na

ta način smo povečali pridelavo ob nespremenjenih fiksnih stroških, potrebnih za

obratovanje gobarne. Pri poskusu gojitveni prostor namreč ni bil zapolnjen, fiksni stroški

(elektrika) pa so enaki, ne glede na zapolnitev prostora z vrečami. Pri naslednjem

kalkulacijskem modelu (model 4) smo upoštevali polno zapolnitev prostora in uporabo

lastnega micelija. Upoštevali smo stroške materiala in dela, potrebnega za enoto (kg)

micelija. Pri zadnjem modelu (model 5) pa smo razvili kalkulacijo za ekološko gojenje

ostrigarja pri polni zasedenosti in ob upoštevanju cene lastnega micelija. Pri tem modelu

smo upoštevali višjo ceno končnega pridelka. Pri vseh modelnih kalkulacijah se je pri

izračunu količine gob upoštevala povprečna biološka učinkovitost obeh izolatov na

neokuženih vrečah, ki smo jo dosegli v izvedenem poskusu.


21

3.5 Finančna analiza investicije v gobarno

Za izdelavo ocene investicije v izgradnjo mikrogobarne smo beležili vse stroške dela in

materiala, potrebnega za zagon proizvodnje. Prav tako smo ovrednotili tudi stroške materiala

in dela, potrebnega za eno z micelijem preraščeno vrečo. Zaradi razlik v masi posameznih

vreč smo skupne stroške preračunali na 1 kg navlaženega, z micelijem preraščenega

substrata. Stroške dela in materiala, potrebna za pripravo kilograma preraščene slame, smo

nato uporabili za oceno stroškov, ki so potrebni za zapolnitev celotnega prostora za

preraščanje.

Polno zaseden prostor z vrečami smo označili kot eno serijo vreč (turnus). Določili smo čas

trajanja enega turnusa, nato smo iz tega podatka določili maksimalno možno število turnusov

v obdobju enega leta. Na ta način smo iz skupnih stroškov, potrebnih za en turnus, izračunali

skupne letne stroške, potrebne za obratovanje gobarne pri polni zasedenosti.

Naslednji korak je bil izračun letnih prihodkov pri polni zasedenosti prostora. Za ta izračun

smo upoštevali povprečno biološko učinkovitost iz poskusa z gobami. Dobljeno maso gob

(kg) ob upoštevanju biološke učinkovitosti in polno zasedenega prostora v obdobju leta dni

smo pomnožili z ustrezno ceno za en kg gob.

Z izračunom razlike med letnimi prihodki in letnimi stroški smo ocenili letni denarni tok.

Vsoto dobljenega letnega denarnega toka smo delili z višino investicije za izgradnjo gobarne.

S tem smo po statični metodi dobili oceno obdobja povratka kapitalnega vložka (PS).

3.5.1 Ocena obdobja povratka kapitalnega vložka v gobarno (statična metoda)

Za določitev obdobja, v katerem se bo vložek v izgradnjo gobarne povrnil, smo uporabili

parameter, imenovan obdobje povratka kapitalnega vložka (PS). Ta parameter se izračuna

tako, da se letni denarni tok (LDT v evrih) deli z vrednostjo investicije (I v evrih).

PS =LDT

I (8)


22

Letni denarni tok se izračuna tako, da se finančni rezultat enega turnusa pomnoži s številom

turnusov v obdobju enega leta. Izračunan finančni rezultat tako predstavlja dobiček enega

leta. Vrednost investicije se določi tako, da seštejemo vrednost materiala in dela, potrebna

za izgradnjo gobarne.

Vrednost dela smo izračunali glede na trenutno minimalno plačo, ki jo ureja Zakon o

minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10 in 92/2015). Aktualna minimalna plača za delo s

polnim delovnim časom (od 1. 1. 2017) znaša 804,96 evrov (bruto). Torej znaša minimalna

bruto urna postavka 5,031 evro/h. Za enostavnejše računanje smo v modelnih kalkulacijah

upoštevali postavko 5,00 evrov/h.


23

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V poglavju so prikazani rezultati poskusnega gojenja hibrida zimskega in letnega ostrigarja

(H35) in iz narave pridobljenega izolata (Plo5), za katerega domnevamo, da je prav tako

hibrid s P. ostreatus, na vrečah z okuženo in neokuženo slamo. V nadaljevanju naloge so

prikazani tudi kalkulacijski modeli (modeli 1 – 5).

4.1 Primerjava med izolatoma ostrigarja (neokužene vreče)

Primerjali smo količino pridelka dveh različnih izolatov ostrigarja, H35 in Plo5. V obdobju

obroda, ki je trajal dober mesec (od 10. maja do 18. junija), smo vrednotili pridelek v gramih

svežih gob in parameter biološke učinkovitosti. V poskusu smo uporabili 10 vreč (po 5 vreč

z vsakim izolatom), napolnjenih s slamo za gojitev gob, pri čemer so se z zeleno plesnijo

okužile tri vreče z micelijem H35 in ena z micelijem Plo5. Okužene vreče smo odstranili iz

gojitvenega prostora in jih prestavili na drugo lokacijo v kleti. Za okužene vreče smo še

naprej skrbeli in prav tako vrednotili pridelek. Ker je bila okuženost, sploh pri izolatu H35

zelo velika (60 %), smo pridelek in biološko učinkovitost analizirali ločeno za okužene in

neokužene vreče.

Kot je pokazala analiza variance neokuženih vreč, izolat na pridelek (P=0,94) in biološko

učinkovitost (P=0,97) nima statistično značilnega vpliva. Pridelek izolata H35 je v

povprečju 1.370 g, izolata Plo5 pa 1.259 g. Biološka učinkovitost H35 znaša v povprečju 97

% in Plo5 91 %. Kot je razvidno iz preglednice 2, je variabilnost precej velika. Tako smo

pri H35 na eni neokuženi vreči pridelali 1.079 g in na drugi 1.660 g. Pridelek Plo5 je variiral

med 1.067 g in 1.486 g na vrečo. Variabilnost lahko pripišemo tudi naši neizkušenosti na

področju gojenja gob in s tem povezanimi morebitnimi napakami (preglednica 2).

Preglednica 2: Doseženi pridelki in variabilnost dveh izolatov ostrigarja (H35 in Plo5)

Pridelek (g/vrečo) Biološka učinkovitost (%)

Srednja vrednost ± SEM Minimum Maksimum Srednja vrednost ± SEM Minimum Maksimum

H35 (N=2) 1.370 ± 290,5a 1.079 1.660 97 ± 15,6a 82 113

Plo5 (N=4) 1.259 ± 90,2a 1.067 1.486 91 ± 9,6a 73 117


24

V razpoložljivi znanstveni literaturi smo zasledili nekaj informacij o vplivu vrste ostrigarja

in različnih substratov na pridelek gob in biološko učinkovitost. Podatki so različni, odvisni

predvsem od uporabljenih substratov in njihovih lastnosti, manj pa od gojene vrste ostrigarja.

Tako sta Kurt in Buyukalaca (2010) proučevala vpliv vrste ostrigarja (P. ostreatus in P.

sajor-caju) in sestave substrata na encimske spremembe ter pridelek in biološko

učinkovitost. Avtorja poročata, da ima vrsta statistično značilen vpliv na biološko

učinkovitost in pridelek, prav tako pa ima statistično značilen vpliv tudi sestava substrata.

Ne glede na sestavo substrata sta bila pridelek in biološka učinkovitost višja pri P. ostreatusu

v primerjavi s P. sajor-caju. Največja biološka učinkovitost, in sicer 112 %, je dosežena pri

P. ostreatusu na substratu, sestavljenim iz pšenične slame in otrobov (v razmerju 2:1).

Najmanjša biološka učinkovitost (48 %) pa pri P. sajor-caju, gojenem na pšenični slami

(Kurt in Buyukalaca 2010).

V literaturi smo zasledili velike razlike v biološki učinkovitost. Bhattacharjya in sodelavci

(2014) navajajo od 213,2 % do 187 % biološko činkovistost za P. ostreatus gojenem na

šestih različnih vrstah žagovine. Te visoke vrednosti lahko morda pripišemo dejstvu, da

avtorji za formulo izračuna biološke učinkovitosti substarata ne definirajo kot maso suhega

substrata, ampak samo kot maso substrata. To bi lahko pomenilo, da je za maso substarata

vzeta masa že namočenega substarata, kar pa zelo spremeni končne rezultate.

Das in Mukharjee (2007) sta raziskovala vpliv uporabe nekaterih plevelov v substratni

mešanici na biološko učinkovitost. Rezultati kažejo največjo biološko učinkovitost (139 %)

pri substratu, sestavljenem iz riževe slame in ostankov plevela Lenotis sp. v razmerju 1:1.

Pri substatih, ki so ob plevelih vsebovali še riževo slamo (razmerje 1:1), je najnižjo biološko

učinkovitost (101 %) dosegel substat, v katerem je bila rastlina Parthenium argentatum.

Najvišja biološka učinkovitost (90,6 %) pri substaratu brez dodane riževe slame je dosežena

z rastlino Sida acuta, najnižja pa z rastlino Tephrosia purpurea, in sicer 22,9 %. Nekoliko

nižje pridelke in biološko učinkovitost navajajo v raziskavi Yang in sod. (2013). Analizirali

so vpliv različnih mešanic substratov in načina njihove obdelave (sterilizirani in

nesterilizirani) na pridelek in biološko učinkovitost ostrigarja. Pri vseh obravnavah so bili

pridelki in biološka učinkovitost večji pri steriliziranih substratih v primerjavi z

nesteriliziranimi. Kot najuspešnejša substratna mešanica se je izkazala mešanica iz luščin


25

semen bombaževca (80 %) in pšeničnih otrobov (20 %). Na steriliziranem substratu so

dosegli 125,6 % biološko učinkovitost, na nesteriliziranem pa 121,5 %. Najslabše se je

izkazala substartana mešanica, sestavlejna iz 80 % pšenične slame in 20 % pšeničnih

otrobov. Na tem substratu so ob sterilizaciji dosegli 51,3 % biološko učinkovitost, brez

sterilizacije pa 44,3 %.

Sharma in sod. (2013) so raziskovali rast in obrod ostrigarja (P. osteratus), gojenega na

različnih lignoceluloznih materialih. Uporabili so pet različnih substratnih mešanic: riževo

slamo, riževo in pšenično slamo, riževo slamo in papir, riževo slamo in vlakna sladkornega

trsa ter žagovino iz jelše. V vse substratne mešanice, razen čiste riževe slame (kontrola), so

dodali 10 % riževih otrobov. Polek pridelka gob in biološke učinkovitosti so vrednotili še

čas preraščanja micelija ter vsebnost vlaknin, mineralov, maščob, beljakovin, ogljikovih

hidratov in energijsko vrednost. Rezultati kažejo, da sta statistično najvišji pridelek in

biološka učinkovitost (95,46 %) dosežena na kontrolnem obravnavanju (riževa slama).

Druga najbolj produktivna, s 77,32 % biološko učinkovitostjo, je mešanica riževe in

pšenične slame z 10 % dodatkom riževih otrobov. Kot substrat z najnižjo produktivnostjo se

je izkazala žagovina, na kateri se je doseglo samo 61, 96 % biološko učinkovitost. Prav tako

je bil v kontrolnem substratu dosežen tudi najvišji delež beljakovin in ogljikovih hidratov

ter najvišja energijska vrednost. Delež vlaknin je bil najvišji (14 %) pri kontroli in

obravnavanju z žagovino, na substatu z žagovino so imele gobe tudi najvišji delež maščob

(1,5 %).

Hoa in sod. (2015) so vrednotili vpliv sestave substrata na čas preraščanja, vizualne lastnosti

gob, hranilno sestavo, biološko učinkovitost in pridelek dveh vrst ostrigaja (Pleurotus

ostreatus in Pleurotus cystidious). Uporabili so sedem različnih substratnih mešanic,

sestavljenih iz različnih deležev treh osnovnih sestavin: žagovine, zdrobljenih koruznih

klasincev in vlaken sladkornega trsa. Tri mešanice so bile izklujčno iz posamezne sestavine,

preostale štiri substartne mešanice pa so bile kombinacija različnih deležev žagovine in

zdrobljenih koruznih klasincev (50 oz. 80 %) ter žagovine in vlaken sladkornega trsa (50 oz.

80 %). Rezultati kažejo statistično značilne razlike v biološki učinkovitosti in pridelku gob

med raziskovanima vrstama ostrigarja. Večjo biološko učinkovitost in pridelek je v šestih

obrodih dosegel P. ostreatus v primerjavi s tremi obrodi pri P. cystidious. P. osteratus je


26

najvišjo biološko učinkovitost (64,08 %) dosegel na substratu iz zdrobljenih koruznih

klasincev, najnižjo (46,44 %) pa na substratu iz žagovine. Tudi P. cystidious je najvišjo in

najnižjo biološko učinkovitost dosegel na substratih z enako sestavo. Kot drugi

najprimernejši substrat se je pri obeh vrstah izkazal substrat s 100 % deležem vlaken

sladkornega trsa. Prav tako so imele gobe, gojene na substratnih mešanicah iz zdrobljenih

klasincev koruze in iz vlaken sladkornega trsa, tudi najvišje vsebnosti mineralov, beljakovin,

pepela in vlaknin. Klobuki so prav tako imeli najvišjo povprečno maso in največji premer

ter debelino beta. Zanimivo pa je, da je prav substratna mešanica, ki je dala najboljše

rezultate (100% koruzni klasinci), potrebovala največ časa do prvega obroda pri obeh vrstah

ostrigarja.

Kot je razvidno iz napisanega, lahko v literaturi zasledimo zelo različne rezultate o biološki

učinkovitosti med različnimi ali pa celo enakimi substratnimi mešanicami. Te razlike lahko

pripišemo tako načinu obdelave substrata, kot tudi uporabi različnih izolatov iste vrste. Na

trgu je namreč veliko število različnih komercialnih izolatov iste vrste, ki se lahko med seboj

razlikujejo po številnih lastnostih.

V naši raziskavi smo primerjali hibrid H35 (križanec med zimskim in letnim ostrigarjem) in

iz narave izoliran izolat, imenovan Plo5. Pohleven (2015) navaja, da je hibrid H35 nastal na

Madžarskem pred več kot 30 leti s križanjem med zimskim in subtropskim (letnim)

ostrigarjem. Micelij tega izolata substrat prerašča pri 25 do 27 °C, trosnjaki izraščajo pri

okoli 15 °C. Zaradi teh pogojev je gojenje omenjenega hibrida pri nas primerno skozi vse

leto z minimalnimi stroški energije (ogrevanje oz. hlajenje). Kot že omenjeno v poglavju

materiali in metode dela, je izolat Plo5 rezultat križanja prostoživečih vrst ostrigarja z eno

od v našem okolju pogosto gojenih vrst ali pa gre za popolnoma novo vrsto ostrigarja.

Obstaja torej možnost, da lahko minimalne razlike v pridelku in biološki učinkovitosti

pripišemo morebitnim genskim podobnosti med izolatoma.


27

4.2 Vpliv okuženosti z zeleno plesnijo na pridelek

Kot je razvidno iz preglednice 3 ima okuženost z zeleno plesnijo močan vpliv na pridelek.

Povprečni pridelek izolata H35 na neokuženih vrečah je kar 2,8-krat večji kot pridelek istega

izolata na okuženih vrečah. Pri izolatu Plo5 ta razlika ni tako velika, kljub vsemu pa je

povprečni pridelek na neokuženih vrečah 1,7-krat večji od pridelka na okuženih vrečah

(preglednica 3).

Preglednica 3: Razlika med pridelkom okuženih in neokuženih vreč obeh izolatov

Povprečni pridelek (g/vrečo)

Neokužene Okužene

H35* 1.370±290,5a (N=2) 489 ± 107,7b (N=3)

Plo5* 1.259 ± 90,2 (N=4) 726 (N=1)

*statistično značilen vpliv izolata (P<0,05)

a-b Srednje vrednosti znotraj posameznega izolata, označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno

razlikujejo (Duncan, α=0,05)

4.3 Rezultati ekonomike pridelave bukovega ostrigarja

4.3.1 Višina investicije

V višini investicije so zajeti stroški materiala, potrebnega za izgradnjo gobarne, in stroški

dela. Stroški materiala (stiropor, folija, regali, ventilator, vlažilec zraka in drugo) so znašali

277,95 evrov. K stroškom materiala nismo prišteli lesa, uporabljenega za izgradnjo ogrodja

gobarne, saj je bil na voljo na sami kmetiji in smo ga ponovno uporabili. Stroški dela (30 ur)

so izračunani s pomočjo minimalne bruto urne postavke, ki za polni delovnik znaša (leto

2017), 5,03 evrov/h. Postavko smo zaokrožili na 5,00 evrov/h, kar pomeni, da so stroški dela

znašali 150 evrov. Skupni stroški investicije v izgradnjo mikrogobarne so tako znašali

427,95 evrov.


28

4.3.2 Kalkulacijski modeli

V okviru diplomskega dela smo razvili pet različnih kalkulacijskih modelov.

Kalkulacijski model 1 temelji na podatkih, dobljenih iz izvedenega poskusa. Pri tem je bilo

uporabljeno 70 g micelija na 1 kg vlažne slame, skupno 10 vreč (71 kg vlažne slame).

Uporabljene PVC-vreče (40×40×100 cm) smo napolnili do polovice. Kot biološko

učinkovitost (BE) smo upoštevali povprečno vrednost, dobljeno na vseh, tudi okuženih,

vrečah (71,57 %).

Pri vseh nadaljnjih modelih (modeli 2 – 5) smo spreminjali nekatere »inpute« in upoštevali

povprečno biološko učinkovitost (93,73 %), doseženo na zgolj neokuženih vrečah obeh

izolatov. V modelu 2 smo za polovico zmanjšali količino micelija (35 g/kg vlažne slame),

količino vlažne slame pa smo pustili nespremenjeno.

V modelu 3 smo uporabili enako količino micelija kot pri modelu 2, povečali pa smo količino

vlažne slame (substrata) v prostoru. Maksimalno količino slame v prostoru smo določili

tako, da smo upoštevali zapolnitev prostora ob uporabi 71 kg substrata in ocenili delež

prostora za obrod, ki je pri tem ostal nezapolnjen. Po oceni lahko prostor zapolnimo s 300

kg substrata, razporejenega v 20 vreč. Z zapolnitvijo celotnega prostora smo optimizirali

proizvodnjo, saj smo ob enakih fiksnih stroških (elektrika) pridelali večjo količino gob (55,8

kg).

V naslednjem modelu (model 4) smo upoštevali polno zaseden prostor in lastni micelij na

ekološki pšenici (35 g/kg vlažne slame). Ceno lastnega micelija smo izračunali kot vsoto

stroškov surovin in dela. Lastna cena micelija je 0,93 evrov/kg.

V primeru kalkulacijskih modelov 1 – 4 stroškov slame nismo upoštevali, saj so nam jo

podarili na ekološki kmetiji.

Pri modelu 5 smo upoštevali polno zaseden prostor in lastni micelij. Upoštevali pa smo tudi

višjo ceno gob (8 evrov/kg). V tem modelu smo namreč predpostavili ekološko gojenje. Pri


29

vseh predhodnih modelih smo upoštevali prodajno ceno 6 evrov/kg. V modelu 5 smo za

razliko od prejšnjih modelov pri stroških upoštevali tudi ceno slame. Model 5 ima najboljši

finančni rezultat, zato smo ga upoštevali pri izračunu letnega denarnega toka.

Iz modela 1 (preglednica 4) je razvidno, da pridelava po tem modelu ni ekonomična. Lastna

cena je v primerjavi s prodajno ceno za 3,28 evra višja (9,28 evrov), koeficient

ekonomičnosti pa je le 0,65. Zato je pri modelu 1 finančni rezultat negativen (-33,04 evrov).

Pri modelu 2, kjer smo upoštevali višjo biološko učinkovitost (93,73 %) in uvedli polovico

manjšo količino micelija, pa je pridelava že ekonomična. Finančni rezultat pri modelu 2 je

1,68 evra, koeficient ekonomičnost 1,02 in lastna cena 5,87 evrov. Pri modelu 3 smo glede

na kapaciteto prostora za obrod maksimalno povečali pridelavo (300 kg vlažne slame).

Upoštevali smo enako biološko učinkovitosti kot pri modelu 2. Dosegli smo finančni rezultat

34,37 evrov in koeficient ekonomičnosti 1,12. Naslednji model (model 4) je po vhodnih

podatkih podoben modelu 3. Razlika je ta, da smo pri modelu 4 uporabili lastni micelij.

Zaradi uporabe lastnega micelija, ki je finančno ugodnejši, se je finančni rezultat povečal na

93,62 evrov, koeficient ekonomičnosti pa na 1,39.

Model, ki smo ga uporabili v nadaljnjih kalkulacijah (model 5), je dosegel finančni rezultat

199,04 evrov, koeficient ekonomičnosti 1,81 in lastno ceno 4,43 evrov (preglednica 4). Pri

tem modelu smo upoštevali enake vhodne podatke kot pri modelu 4. Edina razlika je končna

cena proizvoda, ki je za 2,00 evra višja kot pri prejšnjih modelih. Prav tako je v tem modelu

upoštevan strošek nakupa slame.

Preglednica 4: Parametri ekonomičnosti pri različnih modelnih kalkulacijah

Model Lastna cena

(evri/kg)

Vrednost

proizvodnje (evri)

Finančni

rezultat (evri)

Koeficient

ekonomičnosti

Prelomna točka

proizvodnje (kg/cikel)

1 9,28 60,37 -33,04 0,65 15,57

2 5,87 79,07 1,68 1,02 12,90

3 5,38 334,09 34,37 1,12 49,95

4 4,32 334,09 93,62 1,39 40,10

5 4,43 445,45 199,04 1,81 30,80


30

Model 1 in model 2 se razlikujeta le v vhodnem podatku, biološki učinkovitosti. Razvidno

je, da ima ta podatek velik vpliv na ekonomičnost pridelave. Med modeloma 2 in 3 ni velikih

razlik med koeficientom ekonomičnosti (1,02 in 1,12), je pa zaradi povečanja obsega

pridelave višji finančni rezultat (1,68 evra in 34,37 evrov). Pri modelu 4 je ostala vrednost

proizvodnje nespremenjena v primerjavi z modelom 3. Znatno pa se je povišal finančni

rezultat (93,62 evrov) in koeficient ekonomičnosti (1,39). To lahko pripišemo visokemu

deležu, ki ga predstavlja micelij med stroški »inputov«. Z upoštevanjem lastnega micelija

smo ta strošek znatno zmanjšali, kar je imelo neposreden vpliv na ocene ostalih parametrov

ekonomičnosti. Pri modelu 5 je finančni rezultata več kot 2-krat višji kot pri prejšnjem

modelu (model 4), kar lahko pripišemo 33 % višji ceni gob, ki je dosežena ob upoštevanju

certificirane ekološke pridelave.

4.3.3 Obdobje povratka kapitalnega vložka

Obdobje povratka kapitalnega vložka (PS) smo ocenili s pomočjo letnega denarnega toka

(LDT v evrih), izračunanega po modelu 5 in z višino investicije v izgradnjo gobarne.

Posamezni model predstavlja obdobje enega cikla, ki traja 2 meseca. V obdobju enega leta

lahko tako pridelamo 6 ciklov gob.

Finančni rezultat enega cikla po modelu 5 znaša 199,04 evrov. Letni denarni tok smo torej

izračunali kot zmnožek števila ciklov v letu in finančnega rezultata enega cikla in znaša

1.194,24 evrov. Vrednost investicije smo izračunali kot vsoto materiala (277,95 evrov) in

dela, plačanega po postavki 5,00 evrov/h (150 evrov). Ocena vrednosti investicije tako znaša

427,95 evrov.

Izračunano obdobje povratka kapitalnega vložka (enačba 8) je 4 mesece in 9 dni.


31

5 SKLEPI

Leta 2017 smo na manjši ekološki kmetiji prilagodili prostor za gojenje ostrigarja. V

mikrogobarni smo poskusno gojili dva izolata ostrigarja, komercialni izolat H35 in iz narave

izoliran Plo5.

Kljub domnevi (H1), da bo produktivnost (pridelek in biološka učinkovitost) komercialnega

izolata H35 višja kot produktivnost Plo5, rezultati poskusa kažejo, da med izolatoma ni

statistično značilnih razlik (H35: 1.370 g/vrečo, 97 %; Plo5: 1.259 g/vrečo, 91 %). Pri tem

je potrebno omeniti, da smo kar na treh od petih vreč z izolatom H35 zabeležili okuženost z

zeleno plesnijo, pri Plo5 je bila okužena le ena vreča. Okuženih vreč v statističnem

vrednotenju nismo upoštevali.

Med simulacijskimi modeli, ki smo jih razvili, upoštevajoč različne vhodne podatke

(biološka učinkovitost, izkoriščenost prostora, količina micelija, način pridobitve micelija:

kupljen, lastni micelij, način pridelave: konvencionalna, ekološka in polnitev posamezne

vreče s slamo), se je z najboljšimi ocenami ekonomskih parametrov izkazal model 5. V tem

modelu smo kot vhodne podatke upoštevali lastni micelij, polno zaseden prostor, ekološko

pridelavo (33 % višja cena gob), manjšo količino micelija (50 %) in večjo količino slame v

posamezni vreči. Ocenjeni ekonomski parametri v modelu 5 so: lastna cena 4,43 evre/kg,

vrednost proizvodnje 445,45 evrov, finančni rezultat 199,04 evrov, koeficient

ekonomičnosti 1,81 in prelomna točka proizvodnje 30,80 kg/cikel. Letni denarni tok, pri

katerem smo za izračun uporabili model 5, znaša 1.194,24 evrov. Višina investicije v

izgradnjo mikrogobarne je ocenjena na 427,95 evrov, kar pomeni, da je obdobje povratka

investicije 4 mesece in 9 dni. S tem rezultatom domnevo H2 potrdimo.


32

6 VIRI

1. Bhattacharjya DK, Paul RK, Miah N, Ahmed KU. 2014. Effect of Different Saw Dust

Substrates on the Growth and Yield of Oyster Mushroom (Pleurotus ostreatus). Int. j.

vet. sci., 7, 2: 38–46.

2. Bonatti M, Karnopp P, Soares HM, Furlan SA. 2004. Evaluation of Pleurotus ostreatus

and Pleurotus sajor-caju nutritional characteristics when cultivated in different

lignocellulosic wastes. Food chem., 88, 3: 425–428.

3. Carrasco-Gonzalez J., Sergio O. Carrasco-Gonzalez JA, Serna-Saldivar SO, Gutierrez-

Uribe JA. 2017. Nutritional composition and nutraceutical properties of the Pleurotus

fruiting bodies: Potencial use as food ingredient. J. food compos. anal., 58: 69–81.

4. Cho SB. 2004. What is mushroom. V: MushWorld Mushroom Growers Handbook 1:

Oyster Mushroom Cultivation. Ashburn, ZDA: 1 – 3.

5. Das N, Mukherjee M. 2007. Cultivation of Pleurotus ostreatus on weed plants.

Bioresour. Technol., 98, 14: 2723–2726.

6. Erjavec E. 2002. Skupna kmetijska politika EU. Univerza v Ljubljani, Biotehnična

fakulteta, Katedra za agrarno ekonomiko, politiko in pravo. Kmetijska politika in

sociologija – študijsko gradivo: 53–72.

7. FAO 2013 (elektronski vir)

http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC (15. 4. 2017).

8. Gorjak S. 2001. Poskus gojenja ostrigarja (Pleurotus sp.) na substratih iglavcev za

biološko zatiranje patogenih gliv: diplomsko delo. Ljubljana.

9. Hoa HT, Wang CL, Wang CH. 2015. The Effects of Different Substrates on the Growth,

Yield, and Nutritional Composition of Two Oyster Mushrooms (Pleurotus ostreatus and

Pleurotus cystidiosus). Mycrobiology., 43, 4: 423–434.

10. Kurt S, Buyukalca S. 2010. Yield performances and changes in enzyme activities of

Pleurotus spp. (P. ostreatus and P. sajor-caju) cultivated on different agricultural

wastes. Bioresour. Technol., 101, 9: 3164–3169.

11. Patel Y, Naraian R, Singh VK. 2012. Medical Properties of Pleurotus Species (Oyster

Mushroom): A Review. World Journal of Fungal and Plant Biology., 3, 1: 1–12.

http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC (15


33

12. Pažek K, Rozman Č, Borec A. 2007. Aplikacija simulacijskih in večkriterijskih

odločitvenih modelov za podporo odločanju na kmetijah z omejenimi dejavniki za

kmetijsko pridelavo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 93.

13. Pažek K. 2003. Finančna analiza ocenjevanja investicij dopolnilnih dejavnosti na

ekoloških kmetijah: Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, /K.

Pažek/, 139 str.

14. Pažek K. 2006. Aplikacija simulacijskih modelov in večkriterijske odločitvene analize

za podporo pri odločanju na kmetijah z omejeno dejavnostjo, Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede: 1–102.

15. Pohleven F. 1990. Pomen gojenja gob za prehrano in zaščito okolja. Ljubljana, VTOZD

za gozdarstvo BF: 131–137.

16. Pohleven F. 2015. Preprosto gojenje ostrigarja. Kmetovalec: strokovna kmetijska revija.,

83, 1: 11–13.

17. Raspor P, Smole Možina S, Podjavoršek J, Pohleven F, Gogala N, Nekrep FV, Rogelj I,

Hacin J. 1995. ZIM: zbirka industrijskih mikroorganizmov. Ljubljana, Katalog

biokultur, 1. izd. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Katedra za biotehnologijo: 98 str.

18. Roncero-Ramos I, Delgado-Andrade C. 2017. The beneficial role of edible mushrooms

in human health. Current opinion in food science., 14: 122 – 128.

19. Rozman Č, Jakop M, Turk J, Bavec F. 2002. Kmetijsko podjetniška analiza pridelave

oljnih buč. Sodobno kmetijstvo., 35, 2: 91–96.

20. Rozman Č, Turk J, Pažek K. 2009. Management v kmetijstvu. Slovenj Gradec, Univerza

v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 32–35.

21. Sanchez C. 2010. Cultivation of Pleurotus ostreatus and other edible mushrooms. Appl.

microbiol. biotechnol., 85, 5: 1321–1337.

22. Sharma S, Yadav RKP, Sharma CPP. in sod. 2013. Growth and Yield of Oyster

mushroom (Pleurotus ostreatus) on different substrates. Journal on New Biological

Reports., 2, 1: 3–8.

23. Statgraphics ® Centurion XV. 2005. User Manual. Herdon, VA: Statpoint, Inc.: 287


34

24. Yang WJ, Guo FL, Wan ZJ. 2013. Yield and size of oyster mushroom grown on

rice/wheat straw basal substrate supplemented with cotton seed hull. Saudi. J. Biol. Sci.,

20, 4: 333–338.

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorju prof. dr. Francu Pohlevnu za številne praktične in teoretične nasvete,

prijazno podporo, predloge za literaturo, oskrbo z micelijem in usmerjanje moje delovne

vneme.

Hvala somentorici prof. dr. Karmen Pažek za nasvete, strokovno usmerjanje in vodenje pri

ekonomskem vidiku diplomskega dela.

Hvala tudi moji družini, ki me je podpirala v času študija in mi pomagala pri postavitvi

poskusa. Posebna zahvala gre dedku in babici, ki sta mi omogočila izgradnjo mikrogobarne

v kletnih prostorih njune kmetije.

Documents

POSKUSNO GOJENJE OSTRIGARJA NA EKOLOŠKI KMETIJI Z … · minerali, nazaj v ekosistem v obliki, ki jih lahko izkoristijo rastline, insekti in drugi organizmi. Saprofitske glive lahko