Osnove trga z električno energijo
Dr. Dejan Paravan
januar 2010
Pregled
Uvod
1. Električna energija kot trţno blago
2. Proces liberalizacije trga električne energije
Trgovanje
3. Osnove trgovanja in pojem bilančne skupine
4. Produkti na trgu električne energije
5. OTC in Organizirano trgovanje
6. Finančni produkti na trgu električne energije*
7. Elektroenergetski portfelj
Dobava električne energije
9. Odjemalec na trgu električne energije
10. Primer nakupa električne energije
Trgi v EU
11. Trgi električne energije v Evropi
Električna energija kot trţno blago
EES
Vertikalno integrirana
Drţavna lastnina
Monopol
Porabniki plačajo polno ceno brez
moţnosti izbire
Energetski trg –
Tradicionalni model
Proizvodnja
Prenos
Distribucija
Dobava
Zakaj trg električne
energije?
Konkurenca!
Prosta izbira dobavitelja!
Učinkovitost
Cene
Preglednost
?
Enaka
zanesljivost
oskrbe!!!
Odprta vprašanja!
• Kaj se trguje?
• Kdo trguje?
• Kdaj se trguje?
• Kako se trguje?
Proizvodnja in trgovanje sta postali
potencialni konkurenčni dejavnosti
Neskladnost med konkurenčnimi in
monopolističnimi dejavnostmi
Vertikalna in horizontalna ločitev
Energetski trg – Novi model
Prenos
Distribucija
Pogoji za učinkovit trg
1. Homogenost dobrine
2. Racionalno obnašanje udeleţencev trga
3. Vstop na trg in izstop iz trga je prost in nezahteven (stroškovno, časovno)
4. Veliko število majhnih kupcev/prodajalcev
5. Cenovna elastičnost ponudbe in povpraševanja (občutljivost na ceno)
Električna energija
kot trţno blago
• Nezmoţnost shranjevanja v večjih količinahvolatilnost (nihajnost) cen
• Omejitve prenosa
• Oteţen vstop novih igralcev na trg (nizka propustnost trga)
• Oligopolna struktura trga na strani proizvodnje
• Nizka elastičnost na strani porabe
Primerjava z
ostalimi energenti
•Cannot be stored
•Essential
•Grid constraints
•Temperature
•Amount of daylight
•Price of generation fuels
•Imbalances immediate
•Limited storage
•Very Important
•Network constraints
•Temperature
•Imbalances rapidly
•Adequate storage
•Important
•Tankers available
•Fairly constant demand
•Imbalances quite slow
•Storage easy
•Lower importance
•Tankers available
•Constant demand
•Imbalances slow
Trţne in regulirane
dejavnosti
• Trţne dejavnosti:
– Proizvodnja električne energije
– Dobava električne energije
• Regulirane dejavnosti
– Upravljanje prenosnega omreţja
– Upravljanje distribucijskega omreţja
Go
vern
men
t su
pervis
ion
Production
Transmission
Distribution
Consumption
Na
dzo
r (d
rža
va
)
Proizvajalec
Upravljavec prenosnega omreţja
Upravljavec distribucijskega omreţja
Dobavitelj
Gospodinjstva(tarifni odj.)
Upravičeniodjemalec
Proizvajalec
Dobavitelj
...
...
EES
Regulacija - Deregulacija
Reg
ula
tor
Organiziran trg el. energije
Struktura trga in institucije
• Proizvajalci
• Sistemski operater prenosnega omreţja (SOPO)
• Trg na debelo
• Trgovci
• Sistemski operater distribucijskega omreţja (SODO)
• Dobavitelji
• Regulator
• Organizator trga električne energije
• Borza
Zanesljivost oskrbe
• Kompleksnost elektroenergetskega sistema
• V vsakem trenutku: proizvodnja=porabi
• Zgodovinsko izredno visoka zanesljivost
• Pravila delovanja trga električne energije morajo biti
prilagojena fizikalnim zakonitostim delovanja EES
Proces liberalizacije
Glavni koraki za reformo evropskega energetskega trga:
Reorganizacija“Vertikalno ločevanje” proizvodnih, transportnih, distribucijskih in
trgovinskih dejavnosti.
Trg in konkurenca• Konkurenca v energetskem sektorju “prodaje na drobno” in “na debelo”
• Vstop novih proizvajalcev in poslovnih področij.
Regulacija
• Vzpostavitev neodvisnega regulatorja.
• Prost dostop do prenosnega omreţja.
• Regulacija prek sbodbud za distribucijo in prenos.
Lastništvo• Dovoljenje za nove zastopnike.
• Privatizacija.
Liberalizacija
energetskega trga
Reorganizacija
Vertikalno ločevanje proizvodnje, prenosa,
distribucije in trgovine z električno energijo
Horizontalno ločevanje proizvodnje in
trgovine
Trg in konkurenca
Trg na debelo in konkurenca pri trgovanju omogočata vstop
novih konkurentov v proizvodnjo in trgovino.
Liberalizacija
energetskega trga
Regulacija
Neodvisni regulativni subjekt
Dostop tretje osebe do omreţja
Regulacija preko spodbud v prenosu in distribuciji
Lastništvo
Dovoljeni novi zasebni zastopniki
Privatizacija obstoječih javnih podjetij
Liberalizacija
energetskega trga
Vzporedne ravni za oblikovanje “vseevropskega” energetskega trga
Liberalizacija evropskega
trga (2005-2007)
Razvoj regionalnih trgov (2005-2009)
Uskladitev med regijami (2005-2010)
Integracija na evropski ravni (2007-2012)
Vir: Evropska komisija - GD za energetiko
Liberalizacija
energetskega trga
Vir: Poročilo Evropske komisije Odboru za ekonomsko politiko, oktober 2006.
Trgi z električno energijo
v EU
Majhno število (1, 2 podjetji...) konkurentov
Pomanjkanje čezmejne konkurence v večini primerov
Struktura trga
Problematična vprašanja
Ločevanje upravljanja omreţja in uvedba moţnosti
sporazumov o nakupu energije kljub velikemu napredku
še vedno nezadovoljiva
1 povsem neodvisen upravljavec sistema prenosa
Upravljavci distribucijskih sistemov morajo biti ločeni od dobaviteljev, s čimer
se zagotovi, da tarife odraţajo stroške in da se odpravijo vse NAVZKRIŢNE
SUBVENCIJE
Neodvisnost regulativnega subjekta je temeljnega pomena za zagotovitev
poštenega dostopa v smislu strukture in tarifnih stopenj distribucijskim
območjem.
Za dobro delovanje trga je bistveno naslednje:
Problematična vprašanja
Vztrajnost reguliranih cen električne energije
in plina za končnega odjemalca
Ti soobstajajo s
konkurenčnimi trgi in
dolgoročnimi sporazumi o
nakupu energije, ki so
povezani z njimi
Čeprav so ti nadzori veljaven prehodni
ukrep na začetni ravni odpiranja trga,
obstaja tveganje, da bo ta pristop
omejil konkurenco in vlaganja ter
povzročil dvoumne in nasprotujoče si
ločitvene ukrepe
Problematična vprašanja
Stranke, ki so zamenjale
dobavitelja: Veliki porabniki
a. Ni posebnih teţav SE, FI, DK, NO, UK > 50 %
b. Desegregacija /regulacija LU, AT, DE od 10 % (LU) do 35 % (DE)
c. Struktura trga ali pomanjkanje
integracije
FR, BE, GR, IE, ES, NL, LT, IT, SI,
CZ, SK, LVod 0 % (GR) do 35 % (NL)
d. Dolgoročni sporazumi o
nakupu energije \ Cene,
regulirane za končnega
odjemalca
PT, EE, PL, HU od 0 % (EE) do 25 % (HU)
Vir: ES (2005)..
Glavne ovire za konkurenco v
evropskem sektorju električne energije
Vir: ERGEG
Liberalizacija energetskih trgov –
Izzivi in politike
Proces liberalizacije evropskih energetskih trgov poteka od
začetka 90tih let.
Spodaj je navedena ocena nekaterih učinkov liberalizacije na trge
plina in električne energije v Evropi:
Učinkovitost
Liberalizacija energetskih trgov bo ustvarila dobičke iz
učinkovitosti, če se bo spodbujala konkurenca.
Ker je konkurenca energetskih trgov omejena, še vedno ni
mogoče izrabiti vseh koristi liberalizacije.
Konkurenca na energetskih trgih bo podjetja spodbudila, da se
osredotočijo na svoja prizadevanja na področju inovacij in
oblikovanja bolj učinkovite tehnologije
Liberalizacija energetskih trgov –
Izzivi in politike
Varnost dobave
Pred liberalizacijo je bila varnost dobave ustvarjena z visoko
stopnjo preseţne zmogljivosti, pri čemer so odjemalci plačali
ustrezno ceno tega preseţka.
Manjša preseţna zmogljivost bo zmanjšala cene energije, vendar
lahko pripelje tudi do večje nestanovitnosti cen.
Odjemalci se lahko zaščitijo z dolgoročnimi pogodbami o fiksni
ceni.
Notranji energetski trg bo spodbujal zanesljivost omreţij, če bo
zmogljivost medsebojnih povezav dovolj velika.
Liberalizacija energetskih trgov –
Izzivi in politike
Okolje
Vpliv liberalizacije na okolje je dvoumen, saj je njen skupni
učinek lahko pozitiven ali negativen, odvisno od začetnih
pogojev.
Liberalizacija lahko okrepi učinek okoljskih instrumentov, ki
temeljijo na trgu, kot je trgovanje z emisijami v Evropi.
Liberalizacija energetskih trgov –
Izzivi in politike
Oblikovanje regionalnih trgov z električno energijo na
debelo
Učinkovit trg na debelo:
Vertikalna razdelitev integriranih podjetij (ločevanje)
Izguba zagotovljenih prodajnih trgov (proizvajalec)
Moţnost alternativnih virov energije (trţna podjetja)
Povečanje internacionalizacije
Oblikovanje regionalnih trgov z električno energijo na debelo
Liberalizacija trga
električne energije
Osnove trgovanja in pojem bilančne skupine
Trgovanje in mehanizem
za obračun odstopanj
Faza trgovanja
(za dobavo električne energije v dnevu D)
Faza
obratovanja
(izravnave)
Sistemski
operater
Udeleženci trga:
proizvajalci, odjemalci, dobavitelji, trgovci
t
D
Obratovalna
napoved za vsako uro
dneva D
Mehanizem za obračun odstopanj od obratovalnih napovedi.
Trg energije, sistemskih storitev
in izravnalni trg 24 ur 24 ur 1 leto
T=0 t
Urni trg
36 ur
Dnevni trg
24 ur
Dvostransko trgovanje
poljubno
Trgovanje s terminskimi pogodbami
Tedenski, mesečni, četrtletni in letni bloki
1 leto
ORGANIZIRAN TRG
ELEKTRIČNE ENERGIJE
(borza)
TRG
ENERGIJE
TRG SISTEMSKIH STORITEV
IZRAVNALNI TRG in
Mehanizem za obračun odstopanj od obratovalnih napovedi
S O P O
Izravnavanje
odstopanj med
porabo in
proizvodnjo
Sigurnost
obratovanja
EES in
zanesljivost
oskrbe e.e.
. . .
Definicija
• “bilančna skupina: je skupina, sestavljena iz
poljubnega števila subjektov izravnave s pripadajočimi
primopredajnimi mesti, ki se zdruţijo zaradi skupnega
obračuna odstopanj;”
Pravila za delovanje trga električne energije
Bilančne skupine
Regulacijsko območje
Bilančna skupina A
Bilančna
skupina
B
Bilančna
skupina
C
Bilančna
skupina
D
Odjemno mesto 1
Odjemno mesto 2
Oddajno mesto 1
Oddajno mesto 2
Vsako primopredajno mesto (odjemno/oddajno mesto) MORA
pripadati NATAKO ENI bilančni skupini.
Obračunski interval
• obračunski interval: je časovno obdobje, v katerem se
ugotavljajo odstopanja.
Slovenija: 1h
Avstrija: 15 min
Obratovalna napoved
• “obratovalna napoved bilančne skupine: je vozni red izmenjav bilančne skupine z ostalimi bilančnimi skupinami, ki ga za vsak obračunski interval izračuna Organizator trga na podlagi poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, ter na podlagi evidentiranih bilateralnih pogodb;”
Osnovna enota je 0,1 MWh
Pravila za delovanje trga električne energije
(“Obratovalna napoved” se je prej imenovala “vozni red”)
Bilančna odgovornost
Bilančno skupino predstavlja odgovorni bilančne skupine, ki je odgovoren za:
• sklenitev bilančne pogodbe s SOPO,
• prijavo primopredajnih mest, ki pripadajo njegovi bilančni skupini, pristojnim SO,
• prijavo bilančnih podskupin, ki pripadajo njegovi bilančni skupini, Organizatorju trga,
• sporočanje obratovalnih napovedi izmenjav električne energije z drugimi bilančnimi skupinami Organizatorju trga v skladu s pravili za delovanje trga električne energije,
• plačilo za ugotovljena odstopanja bilančne skupine.
• Trgovanje energije = izmenjava energije med
bilančnimi skupinami
• Vse izmenjave energije se zabeleţijo v obratovalnih
napovedih.
• Odgovorni bilančne skupine odgovarja za
odstopanja napovedi od realizacije.
Produkti na trgu električne energije
Zaprta pogodba
• zaprta pogodba: je pogodba o dobavi električne energije, ki vsebuje vozni
red po obračunskih intervalih. Pri obračunu odstopanj se količine, zapisane
v pogodbi, upoštevajo nespremenjene, neodvisno od realizacije. Zaprte
pogodbe se lahko sklepajo med vsemi udeleţenci na trgu električne
energije;
Odprta pogodba
• odprta pogodba: je pogodba o dobavi električne energije, ki jo skleneta
odgovorni bilančne skupine oziroma podskupine in subjekt izravnave
odstopanj in definira pripadnost bilančni skupini oziroma podskupini. Na
vsako primopredajno mesto se lahko nanaša največ ena odprta pogodba;
SOPO
Odgovorni
bilančne
skupine
Odgovorni
bilančne
skupine
Subjekt izravnave
Subjekt izravnaveBilančna
pogodba
Bilančna
pogodba
Pogodba
o izravnavi
Zaprta pogodba
Zaprta pogodba
Zaprta pogodba
Odprta
pogodba
Trg na debelo in trg na
drobno
Porabnik Porabnik Porabnik
Porabnik
Dobavitelj
ProizvajalecProizvajalec Proizvajalec
Dobavitelj
Trg na debelo
Trg na drobno
Trgovec
Borzni
posrednik
Trg na debelo in trg na drobno
– prenos TVEGANJ!
Trg na DEBELO
Trg na
DROBNO
Ena ODPRTA pogodba
Portfelj ZAPRTIH
pogodb
TVEGANJE!
Kdo lahko trguje?
• Proizvajalec
• Porabnik
• Dobavitelj
• Trgovec
• Borzni posrednik
Produkti
1. Energija
• Osnovna enota = 1 MWh
• Oblika (profil) produktov
• Obdobje dobave
• Cena: fiksna ali indeksirana
2. Moč
3. Sistemske storitve
Oblika (profil) produktov
• Standardizirani
– Pasovna energija: PO-NE, 0-24
– Trapezna energija: PO-PE, brez P, 6-22
– EU-peak: PO-PE, 8-20
– Nočna energija in EU-offpeak
• Nestandardizirani produkti
– Poljubna oblika, profili
Obdobje dobave
• Dnevni produkti (dan v naprej)
• Tedenski produkti
• Mesečni produkti
• Četrtletni produkti
• Letni produkti
• Poljubno obdobje dobave
Dnevni trg in terminski trg
• Dnevni/promptni trg (spot market):
Spot trg = dnevni trg (day-ahead market)
• Terminski trg (forward market):
Čas
ČasPogodbeni stranki se dogovorita
(sedaj) za količino in ceno
električne energij, ki bo dobavljena
na dogovorjenem mestu v
prihodnosti.
Pogodbeni stranki se dogovorita
(sedaj) za količino in ceno
električne energij, ki bo dobavljena
na dogovorjenem mestu sedaj.
Časovna razporeditev na trgu
na dan 28. oktobra 2003
EEX, Platts: German assessment - base
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
jun.03 avg.03 okt.03 dec.03 feb.04 apr.04 jun.04
EUR/MWh
promptni pretekl
terminski
Grafični prikaz cen posameznih terminskih pogodb ob upoštevanju
datuma, ko so bile dogovorjene
Udeleţenca na trgu obvešča o današnji ceni električne energije za
dobavo v prihodnosti
Zatorej ne prikazuje cen električne energije v prihodnosti
Na terminske cene vplivajo pričakovanja, pretekle izkušnje, modeli
izračunov ali (za krajše dobe) razvoj promptnih cen
Njihova analiza je osnova za vse odločitve v okviru obvladovanja
cenovnega tveganja
Odločilni standard za vrednotenje portfeljev pri trgovanju z električno
energijo (proizvodna zmogljivost, dobava, pogodbe itd.)
Kaj je terminska krivulja?
Primer gibanja terminske cene
“EEX base, front year”
Cena pasovne energije Y+1(EEX)
20,00
25,00
30,00
35,00
40,00
45,00
50,00
55,00
60,00
65,00
70,00
10
.9.2
00
1
10
.12
.20
01
10
.3.2
00
2
10
.6.2
00
2
10
.9.2
00
2
10
.12
.20
02
10
.3.2
00
3
10
.6.2
00
3
10
.9.2
00
3
10
.12
.20
03
10
.3.2
00
4
10
.6.2
00
4
10
.9.2
00
4
10
.12
.20
04
10
.3.2
00
5
10
.6.2
00
5
10
.9.2
00
5
10
.12
.20
05
10
.3.2
00
6
10
.6.2
00
6
10
.9.2
00
6
10
.12
.20
06
10
.3.2
00
7
10
.6.2
00
7
10
.9.2
00
7
10
.12
.20
07
10
.3.2
00
8
Dan trgovanja
Ce
na
(E
UR
/MW
h)
Vir: www.eex.com
OTC trgovanje in
trgovanje na borzi
Način trgovanja
• OTC trg (dvostransko trgovanje)
• Organizirani trg (borza)
OTC: produkti dvostranskega
trgovanja
• Lahko standardizirani ali nestandardizirani produkti
• Partnerja se “vidita”
• Plačilno tveganje nosi vsak partner posebej
Primer nestandardiziranih produktov:
• Poljuben fiksen profil v naslednjem letu
• Pogodbe z vključeno opcijo (definira ceno, časovno dinamiko, energijo, maksimalen odjem, …)
Zakaj dvostransko trgovanje
ni dovolj?
• Cena in drugi pogoji pogodbe ostalim udeleţencem trga
niso znani
• Oteţeno trgovanje
• Oteţena primerjava posameznih pogodb
• Ni podatka o referenčni ceni
• “Counterparty risk”
Organizirani trg
• Standardizirani produkti
• Transparentnost
• Nepristranskost
• Enostavnost
• Varnost
• Likvidnost
__________________________________
Dnevni, urni trg
(spot market)Terminski trg
Ponudbe
• Ponudbe se podajo v obliki “Cena / Količina”
• Ponudbe prodaje: • ponudbe o prodaji električne energije
• naraščajoče ali konstantne
• Ponudbe nakupa:
• ponudbe o prodaji električne energije
• naraščajoče ali konstantne
Q
P
Q
P
Avkcija / Sprotno trgovanje
čas
Agregiranje
ponudb
Izračun
dosežene
cene
Oddajanje ponudb Konec
čas
Oddajanje ponudb Konec
Začetek
Začetek
ujemanje
ponudb
ujemanje
ponudb
ujemanje
ponudb
Določitev cen na trgu
z električno energijo
Prodajne borze so pregledni trgi
Redna objava cen in prodanih količin
Prosti trgi imajo samo omejeno preglednost
Borzni posrednik (Spectron, GFI, Prebon,...)
Poročevalec cen, kazalniki (Platts, Heren,...)
Finančni produkti na trgu
električne energije
Kaj so “finančni derivativi”
ali “izvedeni finančni inštrumenti”?
• “finančni” => fizična izmenjava električne energije se NE izvede
• “derivativi” => vezani so na določen indeks
Osnovna razlika med fizičnimi pogodbami
in izvedenimi finančnimi inštrumenti
• Fizične pogodbe so upoštevane pri določanju voznih redov in izračunavanju
odstopanj
• Finančni instrumenti niso vključene pri določanju voznih redov in
izračunavanju odstopanj (povezane so le s finančnimi tokovi med
pogodbenimi stranmi)
Namen trgovanja z derivativi
• Ščitenje
• Arbitraţe
• Špekulacija
Ščitenje (hedging)
Proizvodnja električne energije
Poraba električne energije
t
Nakup terminskih pogodb
Prodaja terminskih pogodb
tTerminske pogodbe
pasovne energije
Terminske pogodbe
trapezne energije
Arbitraţe (arbitrage)
• Arbitraţa pomeni skleniti takšen posel med dvema ali več inštrumenti, da se ustvari
dobiček brez tveganja in brez začetnega vloţka.
Jul_06_base = 55 EUR/MWh Q3_06_base = 59 EUR/MWh
Avg_06_base = 56 EUR/MWh
Sep_06_base = 60 EUR/MWh
arbitraţa = nakup jul, avg, sep (mesečni produkti pas) in
HKRATI prodaja Q3 (kvartalni produkt pas)
Nakup = -744*55-744*56-720*60=-125.784 EUR
Prodaja=2208*59=130.272 EUR
Rezultat = -125.784 EUR + 130.272 EUR = +4.488 EUR
Špekulacije (speculation)
• Trgovec stavi na prihodnje gibanje trţne cene.
• Ali se na trgu električne energije lahko izognemo
špekulacijam?
Terminski trg električne energije
(futures market)
• Vsak izvedeni finančni inštrument je vedno cenovno vezan na enega od “spot” trgov
• Namenjen predvsem zavarovanju pred tveganji
• Trgovanje s pogodbami za fizično dobavo energije v prihodnosti (npr. do 3 leta vnaprej)
• Produkti: teden-, mesec-, sezonske pogodbe
• Terminske pogodbe: cilj je zagotoviti stabilne cene nakupa/prodaje električne energije v prihodnosti.
Vrste izvedenih finančnih
inštrumentov
• Futurs (finančne terminske pogodbe)
• Options (opcije)
• Spreads (razlike v ceni med dvema produktoma)
Elektroenergetski portfelj
Obratovanje – Trgovanje – Prodaja
Sales
Trading
Operations
Elektroenergetski portfelj
• Lastni proizvodni viri
• Upravičeni odjemalci (odprte pogodbe)
• Vse vrste terminskih pogodb
• Pravice za koriščenje prenosnih kapacitet
• Finančni inštrumenti (futures, options, swaps)
Portfelj pogodb
• Udeleţenci trga naj bi trgovali z različnimi pogodbami in
načini: dnevni trg, terminski trg, dvostranske pogodbe,
lastna proizvodnja, opcije, itd.
• Skupek različnih pogodb uravnoteţi razmerje med
tveganjem in pričakovanim donosom
Pozicija portfelja na trgu
Odprta pozicija Zaprta pozicija
Dolga
pozicija
Kratka
pozicija
Predvidena proizvodnja iz lastnih
proizvodnih virov
Predvideni odjem odjemalcev
Nakup energije preko dvostranske
pogodbe
Prodaja energije preko dvostranske
pogodbe
Odjemalec na trgu električne energije
Produkt trgovanja
na trgu na drobno
• Celovita oskrba električne energije
– Celoten ali delen prenos količinskih tveganj
– Celoten ali delen prenos cenovnih tveganj
– Prevzem bilančne odgovornosti
– Storitev financiranja
– Storitev svetovanja (energetski management)
– Storitev informiranja
– Drugo…
Kako kupujemo in plačujemo
električno energijo?
Fizični prenos
elektrike
Cena
energije
Račun za
uporabo omreţja
Račun
za energijo
Borza
Omreţje
Dobavitelj
električne energije
Sistemski operater
distribucijskega omreţja
Merilno
mesto
Osnovni koncepti - pogodbe
Pogodba o priključitvi
Pogodba o dostopu
Pogodba o dobavi
SODO
Lastnik
objekta
Imetnik soglasja
o priključitvi
Odjemalec
Pogodba o obračunu uporabe
omreţij s strani dobavitelja
Samo s soglasjem imetnika soglasja o priključitvi
Odjemalec je “PLAČNIK” stroškov uporabe omreţja
Dobavitelj
Prevzemno-
predajno
mesto 2
Prevzemno-
predajno
mesto 1
Osnovni koncepti – priključek, prevzemno-
predajno mesto, merilno mesto
Priključek
Merilno
mesto 2
Merilno
mesto 1
Vsako prevzemno-
predajno mesto ima
natanko eno:
- Soglasje o priključitvi
- Enoumno oznako =
ŠMM + DO
- Pogodbo o priključitvi
Lahko ima največ eno:
- Pogodbo o dostopu
- Odjemalca e.e.
- Dobavitelja e.e
- (Odprto) pogodbo o
dobavi
Tveganja na trgu na drobno
(vidik dobavitelja)
• Cenovno tveganje
• Količinsko tveganje
• Kreditno tveganje
• Likvidnostno tveganje
• Regulatorno tveganje
Cena EEX futures base Y+1
30,00
35,00
40,00
45,00
50,00
55,00
60,00
65,00
2.1.
2004
2.2.
2004
2.3.
2004
2.4.
2004
2.5.
2004
2.6.
2004
2.7.
2004
2.8.
2004
2.9.
2004
2.10
.200
4
2.11
.200
4
2.12
.200
4
2.1.
2005
2.2.
2005
2.3.
2005
2.4.
2005
2.5.
2005
2.6.
2005
2.7.
2005
2.8.
2005
2.9.
2005
2.10
.200
5
2.11
.200
5
2.12
.200
5
2.1.
2006
2.2.
2006
2.3.
2006
2.4.
2006
2.5.
2006
2.6.
2006
Dan trgovanja
Cen
a v
EUR
/MW
h
Tveganja pri nakupu
električne energije - cena
Običajen postopek nakupa električne energije:
čas
Obdobje dobave
1.1.20081.1.2006
Obdobje nakupa
Kdaj kupiti?Cenovno tveganje nosi dobavitelj…Cenovno tveganje
nosi kupec…
Priloţnosti za
industrijske odjemalce
Izbira med dvema skrajnostima Sklenitev odprte pogodbe o celoviti po fiksni ceni ali lastno upravljanje
portfelja
Industrijski komglomerat, ţeleznice,... lastno strokovno znanje, lastno trţenje, storitve za tretje stranke
Območje TWh
Veliki industrijski odjemalci Upravljanje portfelja in strukturirani produkti
Dnevni stik z dobavitelji
Nekaj 100 GWh
Srednje veliki industrijski odjemalci Standardne rešitve, lahko tudi strukturirani produkti
Pod 100 GWh
Produkti
1. Produkt celovite oskrbe po fiksni ceni
2. Produkt celovite oskrbe – zapiranje po korakih
3. Produkt celovite oskrbe po indeksirani ceni
4. Produkt namenjen odjemalcem z velikim št. odjemnih mest
5. Strukturirani produkti – upravljanje portfelja
6. Energija iz 100 % obnovljivih virov energije
DobaviteljPrenos tveganja na dobaviteljaKupec
1. Produkt celovite oskrbe po fiksni ceni
• Stranka si zagotovi fiksno ceno za nabavljeno količino.
• Fiksna cena temelji na tekoči trţni ceni, ki je veljavna ob sprejemu ponudbe.
• Datum dobave je določen glede na naročilo kupca.
• Po ţelji kupca se lahko definirajo mejne cene nakupa.
trenutek nakupa - T
€/M
Wh
Celovita oskrba (full supply) v
obdobju dobave po fiksni ceni
Pro
fil k
up
ca
v M
W
fiksna cena - FC
Kupljena količina el. energije - Q
4,4
4,6
4,8
5,0
5,2
5,4
5,6
50
51
52
53
54
55
56
Obdobje nakupa(npr. 2006)
Obdobje dobave(npr. 2007)
Gibanje cene v obdobju nakupa
DobaviteljKupec
2. Produkt celovite oskrbe –
zapiranje po korakih
• Stranka si zagotovi fiksno ceno za nabavljeno količino v več korakih.
• Končna cena je obteţeno povprečje cen v posameznih korakih.
• Cena posameznega koraka temelji na tekoči trţni ceni, ki je veljavna ob izvršitvi naročila za posamezni
korak.
• Število in količine posameznega koraka definirata kupec in dobavitelj v naprej.
• Datum dobave je fiksiran glede na naročilo kupca.
• Po ţelji kupca se lahko definirajo mejne cene nakupa.
trenutek nakupa – T1
€/M
Wh
Celovita oskrba (full supply) v
obdobju dobave po fiksni ceni
Pro
fil k
up
ca
v M
W
cena – FCt1
Kupljena količina el. energije - Q
4,4
4,6
4,8
5,0
5,2
5,4
5,6
50
51
52
53
54
55
56
Obdobje nakupa(npr. 2006)
Obdobje dobave(npr. 2007)
Gibanje cene v obdobju nakupa
DobaviteljKupec
Končna cena = (FCt1 x Qt1 + FCt2 x Q t2 + FCt3 x Q t3) / (Q t1 + Q t2 + Q t3)
• Leta 2006 je GEN-I prvi ponudil nakup električne energije vezan na ceno indeksov
borze EEX v Nemčiji
• Zaradi drastičnega povečanja nihajnosti cene prenosnih kapacitet to ţal ni več moţno
• Indeks, vezan na ceno prenosnih kapacitit:
• CENA = indeks_borze_EEX + cena_prenosnih_kapacitet + pribitek_dobavitelja
3. Produkt celovite oskrbe
po indeksirani ceni
DobaviteljKupec
4. Produkt namenjen odjemalcem
z velikim številom merilnih mest
• Produkt je primeren za odjemalce, ki imajo v lasti nekaj 10 merilnih mest in več
• Prednosti:
1. Prilagodljiv sistem fakturiranja
2. Enoten račun
3. Različni zbirniki
4. Izvoz / uvoz fakture v e-obliki
5. Spremljanje porabe in stroškov na preko web portala (Terminal)
• Obveščanje in poročanje:
1. Identifikacija moţnih odstopanj od napovedanih
2. Planiranje stroškov
• e-faktura
• Primer: Poslovni sistemi Mercator d.d. - 1200 OM)
DobaviteljKupec
5. Strukturirani produkti – upravljanje
portfelja
• Upravljanje portfelja obsega vse storitve in svetovalne dejavnosti, ki so potrebne
za optimizacijo strukturiranega nakupa električne energije
• Z odločitvijo za produkt upravljanje portfelja stranka diverzificira tveganja in
sprejme vse poriloţnosti (in tveganja!), ki jih takšen strukturiran nakup prinaša.
• Produkt je primeren za kupce, ki so dobro seznanjeni z delovanjem trga električne
energije in ki ţelijo sami sprejemati vse odločitve glede nakupa
• Naloga GEN-I (dobavitelja):
• Storitev svetovanja
• Storitev posredništva na trgu (dostop do trga)
• Storitev vodenja bilančne skupine, napovedovanja odjema porabe in priprave voznih
redov, storitev obvladovanja tveganj odstopanj
DobaviteljKupec
Proces sodelovanja:
1. Analiza:
Skupina strokovnjakov v sodelovanju s stranko izdela natančno analizo karakteristik
odjema stranke
2. Nakupna strategija in pravila nabave:
Na podlagi analize se definirajo pravila nabave in nakupna strategija. S tem so
postavljene osnove za upravljanje portfelja, pri čeme se veliko pozornosti nameni
upravljanju tveganj
3. Transakcije – nakupi:
Nakupi so izvedeni glede na nakupno strategijo in naročilo kupca
4. Poročanje:
Poročanje in priprava specifičnih informacij s trga
5. Strukturirani produkti –
upravljanje portfelja
DobaviteljKupec
• Kupec lahko kupuje električno energijo tudi med samim obdobjem dobave.
• Za omejen čas lahko kupec kupuje tudi na dnevnem trgu.
• Kupec lahko samostojno išče ponudbe in izbira dobavitelje za posamezne segmente svojega portfelja
(tudi pri drugih trgovcih!).
full supply for the supply period
€/M
Wh
cu
sto
me
r lo
ad
pro
fle in M
W4,4
4,6
4,8
5,0
5,2
5,4
5,6
Tt1 Tt2 Tt3 Tt4 Tt5
Q t1 : Cal-07
SPOT-
Markt
Q t4
8/07
Q t5
12/07
50
51
52
53
54
55
56
Q t2
1/07
Q t3
2/07
Gibanje cene v obdobju nakupa
Obdobje nakupa(npr. 2006)
Obdobje nakupa(npr. 2007)
Obdobje dobave(npr. 2007)
5. Strukturirani produkti –
upravljanje portfelja
DobaviteljKupec
5. Strukturirani produkti –
dejanski primeri
DobaviteljKupec
• Odjemalec A:– Zakup energije na trgu EEX:
• Letni produkti
• Kvartalni produkti
• Mesečni produkti
– Ločen zakup prenosnih kapacitet iz Nemčije v Slovenijo:• Letni zakup
• Mesečni zakup
• Odjemalec B:– Letni zakup dogovorjenega profila– Dnevni postopek:
• GEN-I kupcu sporoči cenovni signal na dnevnem trgu
• Kupec prilagodi odjem trenutnim razmeram na trgu
• GEN-I nagradi kupca v primeru zniţanja odjema, če so cene na trgu visoke, in v primeru zvišanja odjema, če so cene na trgu nizke
– Kupec prevzema tveganja urnih odstopanj (kupec napoveduje profil odjema)
Storitve
• Brezplačna menjava bilančne skupine
• Svetovanje
• Informiranje in obveščanje (Borzno poročilo, izobraţevanja)
• Prilagodljiv sistem fakturiranja
Ena faktura za več merilnih mest, neodvisno od lokacije
Poljubno grupiranje merilnih mest
Faktura na en naslov, zbirnik (kopija) na drugi naslov
• E-faktura (avtomatski vnos v ERP sistem, npr. SAP)
• Mesečna poročila + prognoza (obvladovanje stroškov porabe)
• Dostop do ključnih podatkov preko interneta (aplikacija
Terminal)
Pogodba o nakupu električne
energije
• Produkt:– Cena
– Količina
– Fleksibilnost
• Omejitve:– Letna odstopanja
– Mesečna/dnevna/urna odstopanja
– Dodajanja/odvzemanje merilnih mest
• Druge storitev, drugi (skriti!) stroški
• Obračun in plačilni pogoji
• Zavarovanje
• Prekinitev pogodbe -> posledice
Kako zniţati stroške
električne energije?
1. Natančno poznavanje odjema => niţja negotovost, niţje tveganje, niţji stroški
2. Izbira pravilnega časa nakupaPrimer: kaj je pomembneje: PRI KATERI borznoposredniški družbi kupiti delnice Krke, ali KDAJ kupiti delnice Krke?
3. Znanje in poznavanje produktov in delovanja trga električne energije
4. Prilagodljivost (DSM)
5. Pametna strategija strukturiranega nakupa
6. Pravi partner
Podatkovni tokovi in komunikacija
s strankami pred TerminalomZALEDNI
INFORMACIJSKI SISTEM
Prodaja električne energije končnim
odjemalcem
SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA
OMREŢJA
Podatki o porabi
obračunski podatkitelemetrija
Pogodba o dobavi
matični podatkicene
organizacija fakture…
STRANKE GEN-I
Faktura po pošti
poraba, cene, zneski
ZALEDNI INFORMACIJSKI
SISTEM
Prodaja električne energije končnim
odjemalcem
TERMINAL
SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA
OMREŢJA
Podatki o porabi
obračunski podatkitelemetrija
Pogodba o dobavi
matični podatkicene
organizacija fakture…
STRANKE GEN-I
Faktura po pošti
poraba, cene, zneski
Podatkovni tokovi in komunikacija
s strankami s Terminalom
Funkcionalnosti aplikacije
• Napredni komunikacijski kanal med GEN-
I in njegovimi strankami
• Moţnost analiz in sprotnega spremljanja
porabe
• Pregled nad izdanimi fakturami ter
projekcije stroškov
• Storitev na voljo 24/7
NADZOR NAD PORABO IN STROŠKI
“Česar ne merimo, ne moremo nadzorovati.”
Vizitka
Dr. Dejan Paravan
Član uprave
GEN-I, d. o. o.
OE NG, prodaja električne energije
Tumova ulica 5
+386 5 3311988
www.gen-i.si
Primer nakupa električne energije
Primer nakupa električne
energije
Pogodba za dobavo energije se sklene za leto 2004
Ponudba dobavitelja v decembru 2003
– 38 EUR/MWh
Veleprodajna cena v decembru 2003
Pas 2004: 32 EUR/MWh
Trapez: 2004: 52 EUR/MWh
Kupiti sam ali skleniti dobavno pogodbo?
Primer nakupa električne
energije
Base
Peak1,5
1
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
MW
Ur
Trapez
Pas
Primer rešitve
Cena na MWh MWh
Pas 32 24
Trapez 52 8
32
32 x 24 = 768
52 x 8 = 416
1184
Povprečna cena = 1184 / 32 = 37 EUR/MWh
Primer nakupa električne
energije
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
URE
Dejanska krivulja obremenitve Prilagodljivi proizvodi (ure,
nadomestna energija itd.)
Base
Peak1,5
1
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
MW
Trapez
Pas
Trgi električne energije v Evropi
Evropski trg z električno
energijo
Vir: http://www.energy-regulators.eu/
Borze z električno energijo
Primeri
• Borzen
– Dnevni trg
– Avkcije za čezmejne prenosne zmogljivosti
– Obračun odstopanj
• EEX
– Dnevni trg
– Terminski trg (futursi, opcije)
– Kuponi CO2
• APX – krivulje ponudbe in povpraševanja
Finance, 13.7.2008
Finance, 13.10.2008 (tri
mesecev pozneje…)
Finance, 26.11.2008
Gibanje cene nafte ICE Brent
Terminska cena plina Cal09
(borza EEX)
Premog, Cal09 - ARA Futures
(Amsterdam-Rotterdam-Antwerp)
Terminska cena dovolilnic
C02 (borza EEX)
Gibanja cene EEX pas CAL9
pasovne energije
Razmere v Sloveniji in njeni bliţnji okolici
Oskrba RS z energijo v letu 2006 (vir MG, Energija v Sloveniji, 2006)
Rast porabe električne
energije v RS
0,00
2.000,00
4.000,00
6.000,00
8.000,00
10.000,00
12.000,00
14.000,001991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007 -
ocena
2008 -
napoved
Vir: publikacije MR RS
LASTNOSTI
SLOVENSKEGA SISTEMA
Struktura porabe v GWh
2785
6882
3158
Neposredni odjemalci na prenosnem omreţju
Poslovni odjemalci
Gospodinjski odjemalci
AVSTRIJA
ITALIJAHRVAŠKA
SKUPNA PROIZVODNJA: 13.643 GWh
SKUPNA PORABA: 12.825 GWh
POTREBEN NETO UVOZ: 1.823 GWh*
(*IZVZET HRVAŠKI DELEŢ NEK)
350
MW
pa
s.
300 M
W
vrš
na
NTC
za leto 2008
350
MW
pa
s.
300 M
W
vrš
na
Struktura proizvodnje v GWh
3165
4729
5281
468
Hidroelektrarne Termoelektrarne
Jedrska elektrarna Mali proizvajalci
Realizirani prenosi v
letu 2007
3616 G
Wh
188 G
Wh
Cenovni nivoji v okolici
Slovenije
Nemčija, Avstrija(centralna Evropa)
Borza EEX
ItalijaBorza GME
Slovenija Balkan + HUN
Nafta
Premog,
EUA CO2
Odjem
(bilanca
regije)
UVOZ IN IZVOZ* NA
SLOVENSKIH MEJAH
Izvoz v TWh Uvoz v TWh
* Izvozne količine na Hrvaški meji ne vključujejo izvoza proizvodnje ½ NEK
Cena prenosnih zmogljivosti na
meji AVS-SLO in SLO-ITA
AVS-SLO SLO-ITA
2007 7,23 1,12
2008 18,05 3,17
januar 2008 8,4 8
februar 2008 7,51 10,34
marec 2008 5 12,72
april 2008 - - 7,62
maj 2008 - - 12,52
junij 2008 - - 19,33
julij 2008 - - 19,2
avgust 2008 - - - -
september 2008 5,6 - 12,1
oktober 2008 1,2 11,51
27.11.2008 je bila avkcija za AVS-SLO letno kapaciteto => 8,25 EUR/MWh.
Terminske cene električne
energije v Avstriji in Italiji
0
20
40
60
80
100
120
24.1
.2008
7.2
.2008
21.2
.2008
6.3
.2008
20.3
.2008
3.4
.2008
17.4
.2008
1.5
.2008
15.5
.2008
29.5
.2008
12.6
.2008
26.6
.2008
10.7
.2008
24.7
.2008
7.8
.2008
21.8
.2008
4.9
.2008
18.9
.2008
2.1
0.2
008
16.1
0.2
008
30.1
0.2
008
13.1
1.2
008
0
5
10
15
20
25
30
GME 2009 base EEX 2009 base Spread
Recommended
