Razlogi in razvoj deregulacije elektroenergetskih sistemov · udeleženci: proizvodnja – prenos – borza – razdeljevanje – trgovec - odjemalec tržna konkurenca - orodje za

Razlogi in razvoj deregulacije elektroenergetskih sistemov

UM FERI Laboratorij za energetiko Jože VORŠIČ Energetski trg

DEREGULACIJA je proces institucionalnih sprememb elektrogospodarskih podjetjih ponovih načelih medsebojnega delovanja z vpeljavo prostega trga električne energije. Skladno stem elektrogospodarska podjetja medsebojno konkurirajo pri ponujanju produktov in storitev vdecentraliziranem okolju.

REGULIRAN SISTEMvertikalna ureditev elektroenergetskih sistemov, nacionalna ali regionalnaudeleženci: proizvodnja - prenos – razdeljevanje - odjemalcipotrošnik brez možnosti izbire, cene na osnovi stroškov storitev.

DEREGULIRAN SISTEMhibridna ureditev elektroenergetskih sistemov


hibridna ureditev elektroenergetskih sistemovudeleženci: proizvodnja – prenos – borza – razdeljevanje – trgovec - odjemalectržna konkurenca - orodje za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti procesa.

Tradicionalni elektroenergetski sistem (koncept naravnega monopola)

G

G

PRENOS

D

DUvoz-izvoz

ODJEMALCI

VELEODJEMALCI

G

VELEODJEMALCI

- Economy of scale,

- Delitev profita med vsemi udeleženci verige.


Problemi vertikalnega reguliranega sistema s stališča globalne energetske politike

REGULIRAN SISTEM NI UČINKOVITbrez konkurence ni zadostnih spodbud za boljše upravljanje s podjetji,regulacija je obrnjena nazaj, ne zahteva od podjetij inventivnost, učinkovitost,

KONCEPT NARAVNEGA MONOPOLA ZAVIRA TEHNOLOŠKE SPREMEMBEvpliv geografske širitve trga, novih FACTS tehnol.,

POMANJKANJE INICIATIV po bolj dinamični in fleksibilni strukturi sistema zahteva reforme in novo organizacijo elektroenergetskega sistema.


Ponudbo električne energije v Sloveniji je pred odprtjem trga diktiral operater prenosnega omrežja Elektro Slovenija z določanjem voznega reda elektrarn oziroma proizvodnje električne energije v določenem trenutku. Cene električne energije so bile administrativno določene na podlagi metode dokazovanja upravičenosti povečanja že priznanih stroškov. Glavni cilj elektroenergetskega sistema je bil zagotavljanje zanesljive in kvalitetne oskrbe z električno energijo, pri čemer je bil zanemarjen vidik stroškov, tako na nivoju posameznih proizvajalcev kot na nivoju celotnega sistema.

Razlogi za deregulacijo elektroenergetskega sistema

1. Demonopolizacija elektroenergetskega sektora (zgled: telekomunikacije, plin, železnica…)

2. Spodbujanje učinkovite rabe energije, DSM

3. Spodbujanje razvoja novih tehnologij

4. Vzdržnost razvoja naravnega okolja in energetike

5. Prestrukturiranje in povečanje števila zaposlenih na nivoju države

6. Spodbujanje učinkovite cenovne politike 6. Spodbujanje učinkovite cenovne politike

7. Izboljšanje kakovosti storitev

8. Zmanjšanje stroškov in težav pri regululaciji(država)

9. Velike spodbude za učinkovito vodenje podjetij.


10. Konkurenčne prednosti veleprodajnega trga

Konkurenca znižuje povprečne cene proti njihovem minimumu. Prav tako

lahko spodbuja učinkovitost maloprodajnih cen.

11. Prednosti trgovanja v realnem času

Konkurenca lahko določa cene v realnem času, kar zmanjšuje porabo v času

največjega povpraševanja. To bo zmanjšalo potrebo po instalirani zmogljivosti.

12. Težave z deregulacijo trga z električno energijo

a. Ustrezna merjenja a. Ustrezna merjenja

b. Obremenitev se ne odziva na nihanja cen

c. Sklepanje dvostranskih pogodb v realnem času (izravnalni trg).

d. Povpraševanje včasih presega ponudbo (nemogoče določiti konkurenčne cene

v ključnem obdobju)

e. Ta pomanjkljivost lahko privede do velikih cen (potrebno jih je omejiti) in

zagotavlja idealne razmere za uresničevanje tržne moči.

f. Problemi z lokalnimi tržnimi močmi zaradi pomanjkanja prenosnega omrežja.


INVESTICIJE Pay-back gap

Perspektive gledanja problematike Elektrogospodarska podjetja Končni porabniki Država, energetski politiki, regulatorji Investicije na proizvodni in porabniški strani

DISKONTNA STOPNJA

Zaupanje odjemalca (DSM)

Deregulacija EES

25%8 %


Razlogi za deregulacijo elektroenergetskega sistema

Razvoj novih tehnologij

običajna velikost [MW]

investicijski stroški

[SIT/W]

proizvodni stroški [SIT/kWh]

Kogeneracija – biomasa 0,7 1,3 - 1,4 0,05 - 0,06

Vetrnice 1,5 0,8 - 1,2 0,035 - 0,085

Male vodne elektrarne 5 0,8 - 0,9 0,016 - 0,029 Male vodne elektrarne 5 0,8 - 0,9 0,016 - 0,029

Foto napetostne naprave 5 5,5 - 8,5 0,35 - 0,9

Mikromotorji 0,05 0,6 - 1,4 0,064 - 0,134

Mikroturbine 0,05 0,25 - 0,35 0,025 - 0,045

Gorivne celice 0,05 0,8 0,08 - 0,135


Načrtovanje v decentraliziranem okolju • spodbude razvoja so vprašljive • dolgoročna sigurnost dobave goriv je nezanesljiva • ali se lahko doseže ekonomski optimum? • energetska odvisnost o ZDA (21 % prim. en., 12 % el. energija) o Irska (68 % prim. en.,40 % el.energija) o Japonska (82 % prim.en.,62 % el.energija) o Italija (78 % prim.en.) o Slovenija ( 70 % prim. en., 30 % el: en.)

Centralizirano načrtovanje je bolj potrebno pri manjših

in energetsko bolj odvisnih sistemih.


Zakaj trg električne energije ?

Konkurenca

Učinkovitost ↑ Enaka zanesljivost ? Preglednost ? Enaka zanesljivost ? Preglednost ?

↑ Cene

↓ Prosta izbira dobavitelja


Načrtovanje proizvodnega sistema • dva nasprotujoča elementa

– konkurenca nudi možnost večje učinovitosti – centralno planiranje pa nudi optimalni razvoj virov in dolgoročnost

izbora investicij • spodbude razvoja virov so tržne cene in regulatorna pravila

Načrtovanje prenosa

– negotovost lokacij in velikosti virov, celo 2-3 leta vnaprej – krajše horizontno obdobje dolgoročnega načrtovanja – povečanje izkoriščenosti prenosa, – povečanje izkoriščenosti prenosa, – povečanje fleksibilnosti, – iskanje novih modelov za spodbujanje investicij in razvoja

Ključni elementi deregulacije

1. ločitev dejavnosti (unbundling) 2. dajanje pravic odjemalcem do proste izbire dobavitelja 3. oblikovanje tržnih mehanizmov in nadzora 4. zagotovitev sigurnosti napajanja, ekoloških in socialnih ciljev


Zaradi kriterija zanesljivosti obratovanja so elementi obremenjeni manj kot 50 %. Novi investitorji želijo obremenitev dvigniti nad 90 %, kar vodi do razpadov.


G G

Model edinega kupca

EDINI KUPECUVOZ

IZVOZ

DIS DIS G

LL L L L

SO


Anglija in Wales nova organizacijska struktura

Nuclear

Electric

National

PowerPowerGen

NationalGRID

Škotska

Francija

12 Regionalnih distribucij

Neodvisni

generatorji

OdjemalciNeodvisni

generatorji


G G G

ponudbe

SO

Bilateralne pogodbe

G G G G GG

GG

Struktura trga

PX- BORZA

SO- obratovalno načrtovanje- sistemske storitve- dostop na omrežje- energetske izravnave -poravnave in obračuni

Distrib. Distrib.

G


Ključno vprašanje deregulacije

V ČIGAVIH ROKAH JE SKRB ZA V ČIGAVIH ROKAH JE SKRB ZA RAZVOJ ENERGETSKEGA SISTEMA ?


elektrarna prenosno podjetje

distribucijsko podjetjeur

ni

prodajasistemski operater

Kompleksnost trga električne energije

denarlastništvo energija storitevprodukt

odjemalec

Vele-prodaja

Finančni trg

izvajalecenergetskihstoritev združenje

nitrg

Upravljanje dostopa na omrežje

meritve

Organizator trga


Kronologija odpiranja trga

1. Južna Amerike (Čile, Argentina) 2. Anglija in Wales 3. Skandinavija 4. ZDA 5. EU 6. Kanada, Vzhodna Evropa, Azija

• glavni cilj deregulacije je povečanje ekonomske učinkovitosti sistema • glavni cilj deregulacije je povečanje ekonomske učinkovitosti sistema • vsak proces deregulacije je potrebno prilagoditi lastnim potrebam in

značilnostim sistema • posebno pozornost je treba posvetiti razvoju sistema


Trg z električno energijo lahko deluje le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. na trgu je stalno na voljo in naprodaj dovolj električne energije, 2. na trgu je dovolj ponudnikov energije in povpraševalcev po energiji, 3. omrežja za prenos in distribucijo električne energije so zgrajena, da je

zagotovljena zadostna pokritost, in varno in zanesljivo delujejo; 4. operaterji omrežij omogočajo vsem uporabnikom omrežij dostop do

omrežij brez diskriminacije pod enakimi in preglednimi pogoji 5. cene za uporabo omrežij določa institucija, ki ni podvržena vplivom in

interesom nobene od strani, ki je udeležena na trgu; 6. spore, ki bi nastali na trgu zaradi morebitne diskriminacije, povezane 6. spore, ki bi nastali na trgu zaradi morebitne diskriminacije, povezane

z uporabo omrežja ali priključevanjem na omrežje, rešuje institucija, ki ni podvržena vplivom in interesom nobene od strani, ki je udeležena na trgu;

7. dobavitelji zagotavljajo dobavo pod vnaprej znanimi preglednimi pogoji;

8. varstvo potrošnikov in konkurence je zagotovljeno.


Posebnosti (slabosti) trga so zlasti:

a. na trgu je malo ponudnikov; b. elastičnost povpraševanja je izredno nizka; c. za električno energijo ni nadomestila (substituta); d. na raven cen zelo vpliva zmogljivost čezmejnih prenosnih poti, ki

omejujejo prepustnost meja med območji v pristojnosti posameznih operaterjev prenosnih sistemov, kar so praviloma tudi meje med državami;

e. lastniška in organizacijska struktura udeležencev trga, ki so praviloma pod državnim nadzorom;

f. razlike med pristojnostmi posameznih organov v državah, med f. razlike med pristojnostmi posameznih organov v državah, med modeli trga in druge razlike med državami članicami, povezane z nadzorom trga in vplivi na udeležence.


Proizvodnja električne energije Proizvajalci električne energije proizvajajo električno energijo zato, da jo

prodajo na trgu. Proizvodnja električne energije je tržna dejavnost, za katero velja zakonodaja, ki ureja gospodarske družbe. Proizvodnja električne energije mora biti prilagojena trenutni porabi električne energije, saj te energije ni mogoče neposredno hraniti v večjih količinah, akumulatorji in prečrpovalne elektrarne pomenijo le komaj zaznaven delež energije na trgu. Proizvodnja električne energije v fizičnem pomenu se prilagaja fizičnemu odjemu sicer vsak trenutek, vendar se vozni red obratovanja proizvodnih objektov določa za vsako uro, in sicer dan vnaprej. Dejanski odjem približno sledi napovedim, vendar vedno prihaja do razlik med njima, ki jih izravnava sledi napovedim, vendar vedno prihaja do razlik med njima, ki jih izravnava sistemski operater prenosnega omrežja.


Proizvodnja električne energije je v različnih okoljih, različnih elektroenergetskih sistemih in zaradi različnih primarnih virov obremenjena z zelo različnimi stroški. Lastna cena električne energije se zaradi tega med proizvodnimi objekti zelo razlikuje. Za proizvajalce je ključno:

• kdo odloča o tem, kdaj kateri objekt bo v posameznem časovnem intervalu obratoval in kateri ne in na podlagi katerih meril;

• način obračunavanja energije na trgu, ki je odvisen od modela trga; • cena najdražjega objekta, ki obratuje; • čezmejna prenosna zmogljivost in cena energije, ki pride v sistem čez

meje; • cena in potrebe po posebnih oblikah proizvodnje. • cena in potrebe po posebnih oblikah proizvodnje.


Posebne oblike proizvodnje električne energije

Poleg proizvodnje električne energije, ki je namenjena prodaji na trgu, so v vsakem sistemu prisotne še naslednje oblike proizvodnje energije, ki imajo posebne značilnosti:

i. izravnava odstopanj od voznih redov; ii. proizvodnja za potrebe sistemskih storitev; iii. proizvodnja, ki jo država podpira zaradi splošne koristi, predvsem

okoljske, in ima prednost pred proizvodnjo za trg; t. i. prednostna proizvodnja.

Pri izravnavi odstopanj je pomembno predvsem:

- ali je po določitvi dnevnih voznih redov, ki se določijo za dan vnaprej, znotraj dneva še mogoče trgovati in morebitno presežno ali manjkajočo energijo prodati oziroma kupiti na trgu, s čimer so količine, potrebne za izravnavo odstopanj, bistveno zmanjšajo. Slovenski model trga ne omogoča, npr. španski pa trgovanje znotraj dneva omogoča.


Prenos električne energije Sistemski operater prenosnega omrežja določi vozne rede, ki praviloma za

dan vnaprej v za vsako uro določajo, kateri proizvodni objekti bodo obratovali in s kolikšno močjo. Pomembno je, da pri vrstnem redu upošteva:

• prednostno dispečiranje energije prednostnih proizvajalcev, • vrstni red ostalih proizvajalcev glede na sklenjene pogodbe, • količinsko izravnavo proizvodnje s predvidenim odjemom za vsak časovni interval,

• uporabo sistemskih storitev, kolikor jih je mogoče predvideti.


Distribucija električne energije Distribucija električne energije je definirana kot prenos električne energije po distribucijskih omrežjih od prenosnega do odjemalcev, nanj pa so lahko priključeni tudi manjši proizvajalci. Je dejavnost, ki je vezana na distribucijsko omrežje in je zaradi tega naravno monopolna. Vsebuje tri bistvene elemente: obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja. Zaradi naravno monopolne značilnosti distribucija električne energije ni tržna, temveč regulirana dejavnost.

Obratovanje vključuje vodenje sistema, če ima na voljo center vodenja, sicer pa tiste funkcije in ukrepe, ki jih opravlja v realnem času. Če so na omrežje pa tiste funkcije in ukrepe, ki jih opravlja v realnem času. Če so na omrežje priključeni tudi proizvajalci, obratovanje vključuje tudi delno izravnavo proizvodnje in odjema. Obratovanje vključuje posege v distribucijsko omrežje, da se odpravlja motnje in vzpostavlja ponovno obratovanje. Z ustreznim vzdrževanjem operater distribucijskega omrežja zagotavlja trajno in nemoteno obratovanje omrežja, z razvojem pa gradnjo in širitev omrežja tako, da to tudi v prihodnjih letih, v npr. desetletnem načrtovalnem obdobju, opravljalo svoje funkcije brez preobremenitev. Razvoj distribucijskega omrežja mora zagotoviti ustrezno pokritost, da omogoča priključevanje novim odjemalcem, in kakovost oskrbe. Ta je ključnega pomena, saj je od nje odvisno, kakšne vrste dejavnosti je mogoče opravljati na katerem območju.

Dobava električne energije Dobava električne energije je tržna storitev, ki jo lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Storitev obsega nakup električne energije od proizvajalcev, trgovcev ali do borze, organiziranje prenosa in distribucije in prodajo odjemalcu ter meritev porabljene energije pri odjemalcu. Poleg tega v večini modelov trga vsebuje tudi bilanciranje na ravni bilančne skupine in napovedovanje odjema za svoje odjemalce v bilančni skupini. Dobavitelj, ki je tudi odgovorni bilančne skupine, napoveduje odjem celotne bilančne skupine, meri ali ugotavlja odstopanja odjemalcev v bilančni skupini in jih obračunava odjemalcem ali njihovim odjemalcev v bilančni skupini in jih obračunava odjemalcem ali njihovim dobaviteljem. Dobava lahko vsebuje tudi morebitne druge storitve, potrebne za nemoteno dobavo energije odjemalcu, kot so obveščanje o porabi, svetovanje ipd.


Trgovanje z električno energijo, zastopanje in posredovanje Trgovanje z električno energijo vsebuje nakup in prodajo električne energije za nadaljnjo prodajo. Po razumevanju, ki sicer ni eksplicitno zapisano v zakonu, vsebuje trgovanje za razliko od dobave samo prodajo energije za nadaljnjo prodajo in torej ne obstaja neposredni stik ali pogodbeno razmerje s končnim odjemalcem.

Posebna oblika trgovanja je trgovanje na borzi, na kateri prodajalec in kupec električne energije sklepata pogodbi z borzo, ki je hkrati kupec prodane energije in prodajalec kupljene energije.

Za razliko od borze vrednostnih papirjev je na borzi električne energije Za razliko od borze vrednostnih papirjev je na borzi električne energije praviloma mogoč neposreden dostop. To omogoča udeležencu trga neposredno sklepanje poslov brez posrednika. Posrednik, v slovenski zakonodaji imenovan tržni posrednik, posreduje pri sklepanju poslov, vendar ni pogodbena stranka. Zastopnik, v slovenski zakonodaji imenovan tržni zastopnik, zastopa eno od pogodbenih strank v poslu in sklepa posle v njenem imenu in za njen račun.


Cena za moč, energijo in zmogljivosti

o Stalni - fiksni stroški Stroški, neodvisni od obratovanja ali obsega poslovanja, kot so amortizacija, davki, najemnine, obresti, plače

o Spremenljivi - variabilni stroški Stroški, ki se spreminjajo s spremembo količine proizvoda ali storitve

• Merjenje proizvodnih zmogljivosti • Cena proizvodnih zmogljivosti

zahtevani letni prihodek = stalni stroški + k · spremenljivi stroški ARR = FC + cf · VC


Ponudba in povpraševanje

o Električne energije ni mogoče skladiščiti, proizvodnja mora v vsakem trenutku slediti porabi (vključujoč izgube kot del porabe)

o Povpraševanje • Krivulja trajanja obremenitve • Oblikovanje cen v realnem času • Določitev optimalne uporabe različnih tehnologij


Kaj je konkurenca? o Načrt deregulacije je doseči učinkovitost s konkurenco

o Konkurenca je najmanj priljubljena med konkurenti. Vsak ponudnik želi povečati tržne cene, prav tako kot jih vsak kupec želi znižati. Popolna konkurenca onemogoča obe nameri.

o Ekonomisti menijo, da bi bila konkurenca popolna, če je vsak konkurent dovolj majhen (razdrobljenost) in nima opaznega vpliva na trgu.

o Konkurenca pomeni več kot le boj (boj z drugimi za zmago ali prevlado)

• Ekonomska konkurenca zahteva veliko konkurentov na obeh straneh trga in ima za posledico zmanjšanje tržne moči in prilagajanje cene.

• Pojem konkurence se nanaša na konkurenco med dobavitelji • Pojem konkurence se nanaša na konkurenco med dobavitelji ali med kupci, ne pa tudi med dobavitelji in kupci.

• Konkurenca je boj med tistimi, ki želijo višjo ceno in tistimi, ki želijo nižje cene.

• Proces gospodarske konkurence med ponudniki deluje tako, da številni mali ponudniki drug drugemu nižajo cene z namenom, da odvzamejo drugemu ponudniku stranke. To znižuje cene do mejnih stroškov proizvodnje, vendar ne nižje, ker bi imeli ponudniki pri nižjih cenah izgubo. Če je ponudbena stran konkurence dovolj trdna, bodo tržne cene pritisnjene do nivoja mejnih stroškov. To je pomen popolne konkurence.


Učinkovitost popolne konkurence

o Kratkoročna konkurenca • Kratkoročno konkurenčno ravnovesje je učinkovito, kadar omogoča

najboljše izkoriščanje trenutno razpoložljivih proizvodnih virov • Rezultat učinkovitosti in konkurence je omejitev. To ne pomeni, da

je vsak prost trg učinkovit, ali celo, da je vsak prosti trg učinkovit, v katerem ponudniki določajo cene.

Konkurenca

→ Učinkovitost

Trg določa cene Dobro obvladovanje stroškov Dobre informacije

Povečanje dobička Prihranek odjemalcev

Dobre informacije

o Dolgoročna konkurenca • Dolgoročno konkurenčno ravnovesje zagotavlja, da so bile naložbe v

proizvodne zmogljivosti upravičene, vendar zahteva, da so izpolnjeni trije kratkoročni pogoji ter dodaja dva nova:

� Stroški proizvodnje ne smejo imeti pogojev za naravni monopol � Konkurentom mora biti omogočen prost vstop na trg

• Normalna raven dobička je ključna značilnost dolgoročnega konkurenčnega ravnovesja.


Povpraševalna krivulja (demand curve) potrošnika kaže, koliko bi potrošnik plačal za porabljeno energijo. porabljeno energijo.

Razlika med največjo ceno, po kateri je potrošnik pripravljen plačati in ceno po kateri je potrošnik dejansko plača je prihranek potrošnika (consumer surplus V - CC), to je skupna vrednost za potrošnika V minus skupni strošek potrošnika CC (imenujejo tudi bruto potrošnikov prihranek in je površina pod krivuljo povpraševanja vseh odjemalcev).

Dobiček je analogen potrošnikovem prihranku in se pogosto imenuje presežek proizvajalca (producer surplus R - C), to je skupni prihodek minus skupni strošek.

Če je vsota dobička in prihranka potrošnikov maksimalna je trg učinkovit.

Skupni presežek (V-C) predstavlja vrednost potrošnika minus stroški proizvajalcev. Učinkovitost maksimizira tudi skupni presežek.

Če so stroški proizvodnje dobro obvladovani tako, da obstajajo konkurenčne cene, povzročijo te cene kratkoročno (razdeljevalno) učinkovitost in dolgoročno (investicijsko) učinkovitost.


Mejni stroški na energetskem trgu o Mejna (marginalna) cena

• Cena dosežena za dodatno proizvedeno ali prodano enoto električne energije o Mejni (marginalni) stroški

• Potencialno zvišanje ali znižanje skupnih stroškov podjetja, če se proizvodnja poveča ali zmanjša za enoto

o Vloga mejnih stroškov • Mejni stroški igrajo ključno vlogo pri stroških energije saj so pomoč pri

ugotavljanju konkurenčnih cen. Prav tako igrajo ključno vlogo pri analizi tržne moči in pridobitvi njenega pomena, ki ga opredeljuje konkurenčna krivulja ponudbe za posamezne generatorje.


Opredelitev mejnih stroškov

Slika kaže skupne stroške in mejne stroške preprostega trga. Ko je krivulja mejnih stroškov nezvezna (nenaden skok), je mejni strošek treba opredeliti le v razponu točk diskontinuitete. Ta razpon sega od leve strani na desno stran mejnih stroškov v točki obravnave. Mejni stroški so odvod skupnih stroškov, tako so (po matematični definiciji) levi in desni mejni stroški. Za vse točke, kjer je krivulja zvezna je območje ene točke enako standardnim mejnim stroškom.

Razprava o levih in desnih mejnih stroških je nepotrebna. Če nadomestimo vsak del navpične krivulje mejnih stroškov z nenavpičnim, vendar zelo strmim delom, je nova krivulja zvezna. Takšna sprememba ne vpliva na napoved ekonomičnosti.


Ponudbe

o Ponudbe se podajo v obliki“Cena/ Količina”

o Ponudbe prodaje:

• ponudbe o prodaji električne energije

• naraščajoče ali konstantne

o Ponudbe nakupa:

• ponudbe o prodaji električne energije

• naraščajoče ali konstantne


POVPRAŠEVANJE > PONUDBE PONUDBA > POVPRAŠEVANJA

CenaCena

Količina Količina

Mejna cena je tista cena, pri kateri se izenačita ponudba in povpraševanje ter jedoločena po načelu, da je pri njej možen največji količinski obseg trgovanja.


Zanesljivost, konične cene in investicije


Elektroenergetski trg ne more sam po sebi zadovoljivo delovati. Potreben je regulacijski organ za usklajevanje trenutne energije, obratovalnih rezerv in zgrajenih zmogljivosti

Organizirani trg z električno energijo

Organiziranje trga z električno energijo je dejavnost, ki je zelo odvisna od modela trga, posebnosti države in njene ureditve. Vsebuje vsaj eno tržno dejavnost, to je borza, ki vsebuje organiziranje tržnih srečanj, na katerih se srečujejo ponudbe za prodajo, ki tvorijo ponudbeno stran, in ponudbe za nakup električne energije, ki tvorijo povpraševalsko stran. Tržna srečanja so namenjena prodaji in nakupu energije v standardnih produktih, npr. pasovna energija, trapezna ali urna, ob vnaprej znanem obdobju in z določeno količino, npr. 1MWh. Organizator trga, pravna oseba, ki opravlja to dejavnost, ob koncu vsakega tržnega srečanja objavi doseženo ceno za dejavnost, ob koncu vsakega tržnega srečanja objavi doseženo ceno za trgovane produkte in sklene posle. Finančno poravnavo lahko opravi organizator trga, kot npr. v Sloveniji, ali pa druga pravna oseba, posebna poravnalna banka.


Vloga sistemskega operaterja prenosnega omrežja SOPO

Vloga SOPO je poleg obratovanja, vzdrževanja in razvoja prenosnega omrežja tudi zagotavljanje medobratovanja, to je interoperabilnosti, s sosednjimi prenosnimi sistemi. Obratovanje v evropski interkonekciji UCTE ureja večstranska pogodba, katere podpisniki so vsi SOPO v kontinentalni Evropi, med njimi slovenski SOPO. Če se v omrežju pojavljajo ozka grla in prihaja do prezasedenosti, mora dodeljevati zmogljivosti prezasedenega dela omrežja na nepristranski in pregleden način. Najpogosteje se prezasedenost pojavlja na čezmejnih prenosnih poteh, katerih zmogljivosti se določajo v dogovoru s sosednjimi SOPO. V večini držav je vloga SOPO tudi ta, da dodeljujejo ČPZ, od začetka 2007 pa veljajo smernice za obvladovanje prezasedenosti, ki podrobneje začetka 2007 pa veljajo smernice za obvladovanje prezasedenosti, ki podrobneje določajo zahteve iz uredbe ES 1228 o dostopu do prenosnih omrežij in so njen aneks. Uredba in smernice zahtevajo, da se ČPZ dodeljujejo na tržni način, usklajeno (koordinirano) v regiji. Slovenski SOPO do 30. junija 2007 lahko dodeljuje še na netržni način ali ohrani že dodeljene pravice do uporabe ČPZ, pridobljene za čas do tega datuma, zaradi derogacije (delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev), ki to dovoljuje v prehodnem triletnem obdobju in se izteče 30. junija 2007. Dražbe za dodeljevanje ČPZ bi lahko opravljal tudi organizator trga oziroma borza, in sicer v državah ali regijah, kjer obstaja, saj ima praviloma vso potrebno infrastrukturo in znanje za to.


Vloga sistemskega operaterja distribucijskega omrežja SODO Vloga SODO je obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega (razdeljevalnega) omrežja.

Za odjemalce in za delovanje trga je zelo pomembno, da SODO ne diskriminira območja niti potencialnih novih udeležencev trga, ko sprejema odločitve o razvoju omrežij in v pripravi dolgoročnih razvojnih načrtov omrežja. Prav tako pri vzdrževanju mora omogočiti trajno pokritost, ne da bi pri tem katero od območij pri količinah ali po kakovosti.

SODO igra v več državah še eno pomembno vlogo, in sicer s tem, da odkupuje vso električno energijo, ki jo proizvedejo prednostni proizvajalci, ki so

UM FERI laboratorij za energetiko jože voršič črpalne hidroelektrarne

vso električno energijo, ki jo proizvedejo prednostni proizvajalci, ki so priključeni na njegovo omrežje, kar so največkrat mali proizvajalci električne energije iz OVE ali v soproizvodnji električne energije in toplote. V Sloveniji SODO odkupuje prednostno energijo ali plačuje premije prednostnim proizvajalcem, če se ti odločijo prodajati energijo na trgu.

V Sloveniji je pokrivanje tehničnih izgub v omrežju določeno za sistemsko storitev, čeprav je financirana iz omrežnine. SODO v Sloveniji nima naprav za proizvodnjo jalove energije, vendar v okviru možnosti vzdržuje napetostne razmere v predpisanih mejah, kar je poleg pokrivanja tehničnih izgub v omrežju tudi edina sistemska storitev, ki jo opravlja.

Javna agencija za energijo Republike Slovenije V vsaki državi članici EU deluje tudi neodvisni regulativni organ –

regulator, ki opravlja številne naloge, z vidika GJS pa so najpomembnejše med njimi:

- določanje metodologij za določanje in obračunavanje omrežnin, - določanje ali odobravanje omrežnin;

- reševanje sporov in odločanje o pritožbah, ki izhajajo iz morebitnih zavrnitev dostopa do omrežij, kršitev splošnih pogojev in sistemskih obratovalnih navodil. Regulatorji v posameznih državah opravljajo tudi druge naloge, pomembne za delovanje GJS, pa tudi sicer se njihove pristojnosti in s naloge, pomembne za delovanje GJS, pa tudi sicer se njihove pristojnosti in s tem tudi vloge v različnih državah nekoliko razlikujejo. Nekateri imajo npr. močnejšo vlogo pri zaščiti odjemalcev in varstvu potrošnikov; razlikujejo se tudi po tem, koliko so samostojni v razmerju do drugih državnih organov, kako so financirani in nenazadnje tudi po tem, ali so njihove odločitve neposredno izvršljive.


Struktura cene električne energije Cena električne energije, ki jo plačuje odjemalec, je sestavljena iz dveh bistveno različnih sestavnih delov, to sta cena energije in cena za uporabo omrežij. Prva se oblikuje na trgu, druga je določena. V nekaterih državah jo v celoti določa regulator, v Sloveniji jo določata delno regulator in delno vlada.


Cene električne energije na trgu Eno od osnovnih vodil pri uvedbi trga z električno energijo v EU je bilo

doseči stabilne in nižje cene energije, ki bi odražale dejanske stroške. To je bilo sicer mogoče pričakovati v državah, v katerih so bile cene relativno visoke. Po širitvi EU leta 2004 pa so vstopile nove članice, v katerih znižanja cen ni bilo pričakovati, temveč se dogaja proces dvigovanja cen na raven, ki bo odražala dejanske stroške. Stroški pa so po državah zelo različni, saj so odvisni od več dejavnikov, med njimi so struktura primarnih virov, struktura proizvodnje električne energije, konfiguracija in razvitost omrežij, pokritost, kakovost. kakovost.

Zaradi navedenega so primerjave cen električne energije zmeraj težavne. Načeloma lahko primerjamo dvoje:

- podatke o povprečni ceni električne energije na določen dan za vnaprej določen tip odjemalca, t. i. značilne odjemalce, ali

- cene ponujene energije, ki jo je na izbranem trgu mogoče kupiti, in se loči glede na izbrane produkte, kot npr. pasovna energija.


Značilni odjemalci Primerjave cen za značilne odjemalce načeloma zajemajo tri tipe značilnih odjemalcev, ki so definirani v skladu z metodologijo, ki jo uporablja tudi evropski statistični urad Eurostat. Izbrani so tako, da so reprezentativni za določeno vrsto odjemalcev.

Cene električne energije za odjemalca s porabo 24 GWh letno


Cene električne energije za odjemalca s porabo 24 MWh letno


Cene omrežnin za odjemalca s porabo 24 MWh letno


Cene električne energije za odjemalca s porabo 50 GWh letno


Cene električne energije za odjemalca s porabo 50 MWh letno


Cene omrežnin za odjemalca s porabo 50 MWh letno


Cene električne energije za odjemalca s porabo 3500 kWh letno


Cene električne energije za odjemalca s porabo 3500 kWh letno


Cene omrežnin za odjemalca s porabo 3500 kWh letno


Cena električne energije na trenutnem trgu na borzah v EU



Documents

Razlogi in razvoj deregulacije elektroenergetskih sistemov · udeleženci: proizvodnja – prenos – borza – razdeljevanje – trgovec - odjemalec tržna konkurenca - orodje za