Download pdf - Informacijski sistemi v zdravstvu in nova ureditev sistema ... · 1 Predstavitev novogoriške zdravstvene regije Miran Bizjak Nova Gorica, 18. in 19. 10. 2007 mag. Miran Bizjak 10

10. jesensko srečanje članov Društva ekonomistov v zdravstvu

10. JESENSKO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU, NOVA GORICA, 18. in 19. OKTOBER 2007

Informacijski sistemi v zdravstvu in nova ureditev

sistema plač v javnem sektorju

- prosojnice -

Nova Gorica, 18. in 19. oktober 2007

Vsebina

10. JESENSKO SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU, NOVA GORICA, 18. in 19. OKTOBER 2007

• Predstavitev novogoriške zdravstvene regije

mag. Miran Bizjak • Uvedba sistema on-line zdravstvenega zavarovanja in novih kartic

Tomaž Marčun • Uvajanje sistema on-line kartice zdravstvenega zavarovanja na primarni zdravstveni dejavnosti s

strani izvajalca zdravstvenih storitev Zlatko Čičigoj in Saša Ahlin

• Informacijski sistem za podporo nabavnega procesa in internega naročanja v javnih ustanovah

Miloš Vuga • Ocena stanja na področju notranjega nadzora javnih financ v zdravstvenih zavodih

Alojzija Strle • Poklic računovodje v javnem sektorju

Doroteja Juretič • Izdelava nacionalne stroškovne študije SPP za akutne bolnišnice v Sloveniji

mag. Jana Wahl in mag. Bojan Uran • Sistemi plač v javnem sektorju

mag. Igor Klinar • Uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred po ZSPJS

Bojan Zupančič • Priprave Ministrstva za zdravje na uvedbo novega plačnega sistema

Simona Čas • Vpeljava novega plačnega sistema v javnih zavodih – procesnopravna vprašanja

Vesna Vižintin • Problemi uvrstitve delovnih mest v plačni skupini J

Nada Zajec

1

Predstavitev novogoriške zdravstvene regije

Miran Bizjak

Nova Gorica, 18. in 19. 10. 2007 mag. Miran Bizjak 10. jesensko sre�anje �lanov Društva ekonomistov v zdravstvu

Opredelitev regije


Novogoriška zdravstvena regija


Osnovni podatki

• 1900 km2 oz. 9,37% celotne države

• 102.000 prebivalcev oz. 5,2%

• 99.000 zavarovancev

• Gostota poseljenosti le polovico povpre�ja države. Na Tolminskem le �etrtina!

• Neugodna demografska struktura, najve�ji delež starejših od 65 let v državi.


Izvajalci zdravstvenih storitev

14 JAVNIH ZAVODOV

59 ZASEBNIKOV


Javni zavodi

4 ZDRAVSTVENI DOMOVI

SPLOŠNA BOLNIŠNICA

ZZZV

2 LEKARNI

6 SOCIALNIH ZAVODOV

2


Zasebniki

22 ZOBOZDRAVNIKOV ZA ODRASLE

7 ZDRAVNIKOV SPLOŠNE MEDICINE15 ZDRAVNIKOV SPECIALISTOV

3 ZOBOZDRAVNIKI SPECIALISTI

3 ZOBOZDRAVNIKI ZA MLADINO

FIZIOTERAPEVT

DOM ZA UPOKOJENCE

7 LEKARNARJEV


Delež opravljenih primerov v regiji na ravni specialisti�no ambulantne

dejavnosti

0

10

20

30

40

5060

70

80

90

100

%


Število primerov za specialisti�no bolnišni�no dejavnost SB Šempeter

število primerov za zavarovance

regije; 13619

število primerov za zavarovance iz drugih regij;

2.740

17%

83%


Število primerov na specialisti�no bolnišni�ni dejavnosti za zavarovance

regije

število primerov v SB Šempeter;

13.619; 73%

število primerov v ostalih

bolnišnicah; 5.000

27%

73%


Struktura stroškov zavarovancev regije

Dejavnost socialnih zavodov

Drugi odhodki

Spec. ambul. in boln.

zdravljenje

Osnovno zdravstveno

varstvo

Zdravila in medicinski pripomo�ki

22%

38%

11%

21%

6%


Delež stroškov regije glede na celotno državo

0 1 2 3 4 5 6

1. Osnovno zdravstveno varstvo

2. Spec. ambul. in boln. zdravljenje

3. Zdraviliško zdravljenje

4. Dejavnost socialnih zavodov

5. Odhodki za ostale neprofitne ustanove

6. Zdravila in medicinski pripomo�ki

7. Zdravljenje v tujini - napotitve

8. Mednarodno zavarovanje

9. Drugi odhodki skupaj:

SKUPAJ

%

3


Nekatere posebnosti in težave regije

• Velike razdalje

• �akalne dobe v zobozdravstveni dejavnosti

• Ekološke rane

• Igralništvo

• Droge

• Obmejne migracije

1

ZZZS, 2007Sre�anje Društva ekonomistov v zdravstvu, Nova Gorica, 18.10.2007

��

��

��

�� ! "

��


#��$%%��#&#��$%%��#&��'(&)'(&)

� �� !��"��!��#$ %&�

� '��(��)��!��)�"��(�� !��&

� $�� *�� )��)��"��)��&


*��+�� *��+��

� +��"��)��(��(�"��"��)�� !�)��$ �� )��)��&

� +�)��)��)��!��,��!��"��!��&

� -! ��)��,��,��"��. )��!�� &� /��)��,��"��!�� #�0��)��1%&� �"�� )��!��,�)�� ,�)��)��

��!� ��#��)��%&�� "��)��*��!�� # ��)��!��,�

��)��%&� ��)��)��,��0 �!)��"��

)�� ,��)��&


&��&��

� �!)��0�� )��)��*�� !��!��*�� !��!��' &

� ��)��*��,� �� "��)��&�

� 2�!��,� ��!��"��!�� )��)�� &�

� '�� 0��,�� )��!��,��(��!��* ��0�� 0��&


,�� ,��

�� !��3 ��!��3. +�)��)�� $ ��0��,&. 4��(� )��) ��)��!��. �� (��&. / ��)�)��,�)��)��)��)��)��) ��#)�&�

�� )��"�� !��!��&��%&. ��!�� !�,��&

�� !��!��' 3 �� !��!��' 3. +�)��!� ��!��)�� (��!��,��

��!��"��!��&. ��( ��# ��)��,��%�!��

* ��,�* ��&�. '��)��) �� !��,��&


,�� ,��

�� !��!��,��3 ��!��!��,��3. 4��(� ��)�� )�� !��&�!��. ��

�� !�!��&

. 5��(��)�� !��,��,�!�� ,�!�� !��!��,��&

. '��(��)�� !��. ��)� �)��*� �� !��!��&

. '��"��!��,��)�� ,�� )��"��0��&

. / ��)�)��"��)��)�� )��"��( �"��!��)�� &

2


# # ��

�� $��$�� +� � �- ��+� � �-. 6�)��!��)��

. '��"��

. �� #)��"�,��!)��,��%

. ��)��

. �� !��!��'

Varna povezavaskozi omrežje

Vstopnato�ka

Programskeknjižnice zazdravstvo

Zalednisistem ZZZS

Zalednisistemi

zavarovalnicza PZZ

Informacijskisistem

izvajalcazdr.storitev


.� �� .� ��

�� )��*�!��)��)��*�!��)��,�* ��!�$ ��* ��3�,�* ��!�$ ��* ��3. +��)�� !��&. '�� !��)��,�!��,�!��,&. -!��,�!�� &. �� ,��)��)�� &. ��&. 6��&� 5��(��)�� $ &�

�� "��* ��!��!��!��"��* ��!��!��!��. 7�� #�02��)��08��1%&� ��02��)�� "��

)�� (��&. 6��)��,�)�� &. 6��)�!��,��,�)�� &


# # �� /� 0�� /� 0��%��%��

�� ++00��)��)��

0�� 0�� !��)��!��!��!��)��!��!��((��.. ��"��!��!��"��!��!��%��%��! � ! �

. ��(�� 3� )�� +��

� )�� +��

� )�� +��+��&�

� '��*�� 3. 7�� "��!��"�� 3

� 9�)��

� 4��"��)��1

. :��)��!��!�

. 6�"��(��


&�� &��

� $%%�� )�� )� ��!��,�� *� ��$;:/< !��)��)�� 0��&��"�� $ &

� 8�� )��)��!�� &�

� 8�� "��)��#!�� !��)��0��!��)�!��,�)�� %&

� ��)��)��. )��)��&


&��+��0�� &��+��0��

��

� �� +��0�� !��!��&� 8��'$�� "��

)��3. ��)��0��. �� )��)��0 ��*��"��)��!��

!��

� 2�"�� '$&�� )��)�� &�'�� )��)�� &�

� 8��)��) ��!��!��'$&�� +�"�� !��)�� &


1�� +��1�� +��

�� )�� )�� 00 ��)��!�,��!��&��)��!�,��!��&. 5�*��)��!��!�� !��!��' &. ��,� ��)��)��!��&. �� )�� !�)��"��,�)��&. '��)��$ �)��)��. ��

!��!��$ ��!��&��, ��)��(��"��,�)�� 0��#+'�0-8%&�-!��)��. ��!��)��,�)��

. 8��)��)�� &

. ��!��&��)��)��)��,��,�)�� #+'�0+/�%&

. ��)�� !�,��!� ��&

. �=0��!��&

. +)��)��)��*� ��&�'��(��,�)�� &

. 6�"��,��"��!�� )�� !�!�,��!� ��)�� &

3


,�� 0��+��,�� 0��+��

�� $��)��,��!��,��(��

��!(��,��,��"��,��)��+�� 0��

�+��+��&

� '��!�� . ��!��0��>

� ��)��)�� !��&� �� )��)��!��!��&�

� ?�� ,��,�+ �!��*��!��3. ! 2-� ��324��4"�5

. ! "-� !�6"��4!3�5

. ! �-� 7�!"3�"42�5

. ! 6-� � ��7�!"3�"43�5


8 �� 0��+�� 8 �� 0��+��

�� )��@� ��!��)�� )��

�!��&

*��-

� 1�� !��+��+��&�-!�� )�"��!��)�� (�,��)��!��&

� 1�� 9�� :��+�� 0�� !��(��#��A�,�(��(��!��)��,��(��%&

� �+�� +�� (�� #B@��(� )��!�� ,%&�+��(��(� ��, ��!(�� &C��&��,�!��,��, ��)��,��!�"��)�� )�� C�D�!�� &�'��!�� ,�� (�&�


*�� *��

� "4;�� !�� +�� &�

� 1�� &�

� 1��:�� 0��+�� )��3�@�D�!��,��BED��(��BD�� D�6�+��'� ��D�!��(� ��D��'&

� 1�� !)�� :��&


*�� *��

� ,�� :��,�)��)&�,�� +�� &

� 1�� +�� )��!��!�� #��B�� %&

� &�� +�� +�� #=��!��,��(�� %&

� &�+�� +�� +�� #/'�%� ��)��

+��&


%��+��+��%��+��+��

� #�� : ��%�� !<! "�=��! ">�

�� #�� +�� -#�� +�� -

. �� +�� !��!��)�� !�� &�6��)��)�� 9 ��?��! ��

. �� +�� !��!��!"��)�� &

. '�� :�� "��)��!��)�� )��0��&

. &�� !��!�"��+ �� :�� "��)�� 0��&� �"��)��)��&� �� )��(��&�

. �� +�� +�� +��

�� +�� &


%��+��+��%��+��+�� ,�+��,�+�� +�� -� ��+�� -

. /)�� +�� +�� +��&

. �"�� =�>�� =�>�+�� , ��,��)�� !��+�� *�� )��&

. �"��!��)�"��!��:�� +��+��&

. �"��!��)�"��!��:�� :�&

. ,�� )��!��"��)��&�

. �"�� +�� +�� :�� . )�� "�"��)�� #!��)��)��!�� %&

. � ��'8�+��+� �� +��&

. '��)��"�� 0��@ ��)��)��)��(��)�� &�

4


%�� +��%�� +��

� C��*�� , ,�(&� ��!�"��)��"�� )��!��

��)��)�� &� ��!��!�� )��)��"��!��

)�"��A�,�(��&� �� )��)��!��)�"�� "��)��)��&� 2�!��)�"��)��!��,��*�,�!��)��"��

��)�� !��!��)��,�(��!��)��&�

� ��!�� )��)�� !�"�� )�� &


A�� +�� +��A�� +�� +��

.��.�� *��*��

.8%8��-��+��0�� +��! "

.8%8�!-��*�� ! �

.8%8�7-��A�� +�+�� +��! �

.8%8�4-��+�� =&��B��> ��! �

.8%8�3-��&�� +��! ��@ �+��! 6


A�� +�� A�� +�� @@ �� +�� +��

��

� �,��!��)��*&��)�� 11&&� �,��!��"��)�� 11111111111111&&&� '��"�� )��!��"��)�� 1111111� 6�"��!��,��)�� !��)��0��1&&� '��"��)��"��11111&&� 8��!��)��111111111111111&&� 5��!��,��)��"��111111111� /��)��"��1111111111111111111� 7�� )��11111111111111111&� 8��11111111111111111111

��@��@��@��&F�)��)��)��)��

. �)��


��

��

1

UVAJANJE SISTEMA ONUVAJANJE SISTEMA ON--LINE KZZ NA LINE KZZ NA PRIMARNI ZDRAVSTVENI PRIMARNI ZDRAVSTVENI

DEJAVNOSTI S STRANI IZVAJALCA DEJAVNOSTI S STRANI IZVAJALCA ZDRAVSTVENIH STORITEVZDRAVSTVENIH STORITEV

��

UVAJANJE SISTEMA ONUVAJANJE SISTEMA ON--LINE KZZ NA PRIMARNI LINE KZZ NA PRIMARNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI S STRANI IZVAJALCA ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI S STRANI IZVAJALCA

ZDRAVSTVENIH STORITEVZDRAVSTVENIH STORITEV

��

�� !!�� !��!��

�� " � ��" � �� !��!�� !��!��

�� #�� #�� $�� $�� %� ��&�� &�� %� ��&�� &�� &�&�� %�� %�� %�� '�(%�� &�� %�� '�(%�� &�� &��$�� $''�� &��$�� $''�� '�� '



�� & �� & � �� & �� & � �� & ��)��%��%� �� & ��)��%��%� ��

�� *�� $�� %� ��&�� *�� $�� %� ��&�� &�� &�� &��&��++�� $�& � �� ,�� $�& � �� ,��

�� ++�� %�� %�� %��%�� -- � �%�� %�� %� ��& �� %� ��& �� '�.�� %��%�� '�.�� %��%�� & �� & �� '��'�



"��%��& � "��%��& � ��/��/

00 ��

00 ��

00 ��

00 � �� ++��$�� %��$�� $�� %��$�� ++��++��

00 ��

DELOVNE POSTAJEDELOVNE POSTAJE

�� &�� &�� & �� & �� %��%�� ,�� 1��2333$�4"�� ,�� 1��2333$�4"��.��.�� ++��

�� .�� %��&�.�� %��&�++ ��%� ��&�� %� ��&�� %��$�� %��$�� ++ �� '�(�� & �� '�(�� & ��'��'�

�� "��$��"��$�� %� ��&�� #5�� %� ��&�� #5�� &�� &��%�� %�� %� ��&�� %� ��&�� '�,�� 1��67$�89�$�� '�,�� 1��67$�89�$�� %�� %�� ++��'��'�

�� 5&�� %�� 5&�� %�� & �� & �� & �� & �� %�� %��'��%�� %��'�

APLIKATIVNA PROGRAMSKA OPREMAAPLIKATIVNA PROGRAMSKA OPREMA

�� &�� &��%��%�� &�� &�� '��'

�� %� ��&��%� ��&�� $�� $�� $�� $��#5�� #5�� )%�� ')%�� '

�� .�.�� %�� $�� %�� $�� #5��,�� 1�� $�� #5��,�� 1�� $��%��%�� '�� '�

�� &�� &�� ++��%�� %�� %��:�%&��'��%��:�%&��'�

2


�� "�� %�� $�� "�� %�� $�� %�� ,�� %�� ,�� %�� %�� %�� %�� $��%&��%$�� $��%&��%$�� ++�� 2�� 2 �� %��'�� %��'


�� *�� *�� %�� %�� ++�� %��&�� %��&��2333�� 2333�� )��,��)��,��$��$�� ++�� )�� ,�� )�� ,��'�(�� ,��'�(�� ,�� %�� &�� %�� &�� '�� '

�� *��%�� *��%�� ;';'233<� �� &�� $� �� & � �� ;';'233<� �� &�� $� �� & � �� ) �� ) �� ,�� ,��$� �� $� �� $� ��$� � �� %� & � �� $� ��$� � �� %� & � �� '�� '


�� .�� ,��.�� ,�� $�� &�� &�� $�� &�� &�� & � �� %��%�� & � �� %��%++�� $�� $��& ��%��%� ��&��& ��%��%� ��&��'��'

�� "�� &�� &�� & �� %��"�� &�� &�� & �� %�� %�� ,� �� %�� ,� �� ++�� $�� $� �'�� & � ��$��& � �� '�� & � ��$��& � �� '� �� '


�� " ��& � �� $� �� ,� ��" ��& � �� $� �� ,� �� & � ��& � ��%�� &��%�� &��% �$�� % �$�� ++�� %� �%� $$==�$� �� $� �� %� ��%� ��%�� %�� '��'�

�� " ��& �&�� &�� %�� %�� %" ��& �&�� &�� %�� %�� %++�� & �� )�� ,� ��& �� )�� ,� �� ++�� &�$�� &�$�� $��$�� %� �� & � &�� %� �� & � &�� %� )�� %� )�� '�� '

��ITALNIKI KARTICITALNIKI KARTIC

�� .�� &�� %� � �� %� ��&��.� �� &�� %� � �� %� ��&�� '�'�>933� ��>933� �� $� �� & � �� $� �� & � �� '�� '�

�� 5��%�� $�� & �� 5��%�� $�� & �� >33�>33� �� '� �� '� �++�� &�� &�� ?� @@� ��?� @@� ��ABAB��ABAB��

�� %��%��++��& �� & �� &�� %�� &�� &��$� �� &�� %�� &�� &��$� �� &�� &�� ++��& � ��& � �� '�� '

��ITALNIKI KARTICITALNIKI KARTIC

�� * � �� %�� %�� * � �� %�� %�� &�� &�� ++�� $�� %$�� $�� %$�%��&%�� &�� %'%��&%�� &�� %'

�� *�� & � � C�6� �� *�� & � � C�6� �� %�� %�� A�$��A�$ �� $�� $��%� ��&��$�� %� ��&��$�� %��%�� ++�� C�6� �� C�6� �� C"D�EF6(��C"D�EF6(�� ++��A�'��A�'

�� *�&�� $��*�&�� $�� 6�� '�6�� '

3

LOKALNA OMRELOKALNA OMREŽŽJA, TELEKOMUNIKACIJE, DOSTOP DO JA, TELEKOMUNIKACIJE, DOSTOP DO INTERNETNETNEGA OMREINTERNETNETNEGA OMREŽŽJE IN STREJE IN STREŽŽNINIŠŠKA OPREMAKA OPREMA

�� &�� &�� %$� �� %$� �� $� � � �� $� � � �� ++�� '��'

�� # &�� %# &�� %�� ++�� $� �� $� �� ++�� '��'

�� *�� *�� %�� %�� ++��:�*�� :�*�� ++��'��'

�� .�� %��%�� $�.�� %��%�� $�� ++�� ."*� �� ."*� ��%��%�� 1 ��1 �� $� � � �� $� � � �� %�� %�� ++��'��'�


�� "�� %�� "�� %�� & ��$� �� &�� %�� %�� &�� & ��$� �� &�� %�� %�� &�� $�� $�� ++�� '��'

�� 5�� 5�� &�� &�� ++ �� $��$�� %��%��'� �%��%��'

�� %�� & � �� &�� %�� & � �� &�� ++��%� �� $� �� %� �� $� �� ++�� &� &��'�� &� &��'

�� 5�� 5�� %� ��%� �� '�� '


�� ++�� %�� %�� ++�� $�� $�� '�� '�

�� &��$� � �� &��$� � �� ++�� %��'�� %��'

�� " �� " �� ++�� %�� $� �� %�� $� �� ++�� '��'


�� *��*�� %�� %�� %$�� %$��++��%��%�� ++�� %�� %�� %'� ��%'

�� "��"�� %�� %�� ++�� %�� %�� $��$�� & ��$�� $�� & ��$�� $�� $�� $�� %�� %�� %�� %�� &�� '�� &�� '

�� .�� .�� &%��%�� &�� &%��%�� &�� ) �� $��& �%��$�� ) �� $��& �%��$�� ) �� ) �� %�� %�� ) ��'�) ��'

VARNOST PODATKOVVARNOST PODATKOV

�� .�� .�� %�� %�� %�� %��&��&�� $� �� $� �� $� �� $� �� $� �� $� �� '�� '

�� *�� )�� & � ��*�� )�� & � �� &�� )��'� � �� %�� %�� &�� )��'� � �� %�� %�� %��$�� '��$�� $� �%��$�� '��$�� $==

�� &�� "�� %�� &�� "�� %�� $�� $�� "�'�� & ��%�� "�'�� & ��%��$��$�� &�� )�� &�� )�� $� � �� %�� &�� $� � �� %�� &�� &�&��"G*�� '��"G*�� '

�� "�� "�� %�� %�� %�� %��%�� %�� %� �� %� ��&�� $� �� %�� %� �� %� ��&�� $� �� %�� '��'

VARNOST PODATKOVVARNOST PODATKOV

�� %��%$�� %��%$�� '�� '�

�� 5��%�� 5��%�� /� �/

00 ��)��)�� %�� $ � ��%�� $

00 �� ++��

00 �� ++��$��$

00 �� )�� "G*�� )�� "G* �� )�� )�� '��'�

�� %�� &�� %�� &�� %��.�� %� �%��.�� %

�� %�� &�� %�� &�� %� � � %��&�� %� � � %��&�� %�� %��A��A

4

MOMOŽŽNE OVIRE NA POTI DO USPENE OVIRE NA POTI DO USPEŠŠNO NO IZVEDENEGA PROJEKTAIZVEDENEGA PROJEKTA

�� $�� $�

�� $�� $

�� #5��$�� #5��$

�� )��%��%��$� ��)��%��%��$

�� %�� &��$� ��%�� &��$

�� %��) ��$�%��) ��$

�� %�� &�� %��) �� %�� &�� %��) �� $�� ) �� $�� ) �� H,� ��%� �� H,� ��%� �� ++��

POZITIVNI IN NEGATIVNI UPOZITIVNI IN NEGATIVNI U��INKI NOVEGA INKI NOVEGA SISTEMA ONSISTEMA ON--LINE KZZLINE KZZ

"�� "�� &�� &�� %��%��%��%��

�� ++��

�� /�� /

�� $�� $�� ++��$��$

�� &�� &�� $�� $�

�� &�� &�� &�� &�� &� �� ) �� &� �� ) �� $�� $


�� &�� &�� ++� ��

�� '�"�� $��& �� '�"�� $��& �� $��$�

� ��%��/� ��%��/

�� ++ �� %� �� %� ��&�� &�� %��%�� $��%&�$��$��%&�$�==

�� %�� %$��&�� %�� %$��&�� & �� & �� &�� &��%�� %%�� %


I �� %I �� %��

�� ++��$��& � �� $��& � ��

��%��/��%��/

�� ) �� ) �� ++� � &�� '�G�� &�� '�G�� & �� & ��++��$�$

�� ++ �� $��& � �� $��& � &�� &�� $� �� $

�� $�� $

�� ) �� $� ��) �� $

�� %�� &�� ) �� $��%�� &�� ) �� $

�� &�� &�� '�� '

FINANFINAN��NI VPLIVI UVEDBE ONNI VPLIVI UVEDBE ON--LINE KZZLINE KZZ

�� %��& �� %��& �� >33�� >33��%� ��%� � �� %�233<'��%�233<'�

�� " ��&��&�� )�� %�� " ��&��&�� )�� %�� %��) ��'�%��) ��'

�� $��& ��)�� $��& ��)�� ,�� ,�� '� ��'

�� .��.��%�� %�� %�� %�� #�� $��#�� $�� $�� $��& �� $�� $��& �� %��'��%��'


�� :�� :�� ) �� %� 233>� �� ) �� %� 233>� �� 93'33393'333JJ$� �� @$;K� �� $� �� @$;K� �� %� 233>�� %� 233>� �� & ��%� �� & ��%� �� 2L� � � �� 2LJJ �� '� (�� '� (�� $�� $��

�� :�� :�� & � � � �� & � � � �� @;;'333�� @;;'333JJ$� �� 2$LK� �$� �� 2$LK� �� 233<�� 233<

�� ) �� @$@K�� ) �� @$@K��

�� # �� )��# �� )��3$;K�� $�� 3$;K�� $�� )�� )�� 3$<K��3$<K

5


�� :�� :�� ) �� %� 233>� �� ) �� %� 233>� �� 93'33393'333JJ$� �� @$;K� �� $� �� @$;K� �� %� 233>�� %� 233>� �� & ��%� �� & ��%� �� 2L� � � �� 2LJJ �� '� (�� '� (�� $�� $��

�� :�� :�� & � � � �� & � � � �� @;;'333�� @;;'333JJ$� �� 2$LK� �$� �� 2$LK� �� 233<�� 233<

�� ) �� @$@K�� ) �� @$@K��

�� # �� )��# �� )��3$;K�� $�� 3$;K�� $�� )�� )�� 3$<K��3$<K


�� # �� ) �� &�� %��# �� ) �� &�� %�� )�� )�� $� �� $� �� %��&�� %��&�� '��'� .� � �� & � ��.� � �� & � ��++�� &�$� �� &�$� �� ++�� &�� &�� &�� &��%��'%��'

�� D�� &�� D�� &�� ) �� %�� ) �� %�� %� ��%��%� ��%�� $� %�&�� $� %�&�� --�)��%��%��$�� )��%��%��$�� ++�� &��$�� &��$�=='�'�'�'�

�� )�� )�� ) �� & � �� ) �� & � �� & � �� & � �� 2$LK� �� M$LK� �� 2$LK� �� M$LK� �� $��&�� %��%� � �� $��&�� %��%� � �� ) �� %�) �� %++��%�� '��%�� '�

POGLED NEPOSREDNEGA IZVAJALCA ZDRAVSTVENIH POGLED NEPOSREDNEGA IZVAJALCA ZDRAVSTVENIH STORITEV NA UVEDBO KZZ ON LINESTORITEV NA UVEDBO KZZ ON LINE

�� " �� " �� $� �� $� ��& ��$��$� �� $� ��& ��$==�� %��%�� ) ��$� �� ) ��$� �� & �� & ��$�� '��$�� '�

�� "�� %��&�� %��"�� %��&�� %��%%�� %��$� �� & � ��%��$� �� & � �� & � �� & � �� '��'�

�� F� ��&�� & �%��&�� F� ��&�� & �%��&�� &�� &� &�� &�� &� &�� %�� %�� &��&��++�� '� ( � �� '� ( � �� &��%� ��&��B�� &��%� ��&��B�


�� %��&��A�� %��&��A��

�� # �� $�� %& $�%� ��&�� # �� $�� %& $�%� ��&�� $��& ��$�� '$��$��& ��$�� '$�

�� %� �� %� �� %� ��&�� %� ��%�� %� ��&�� %� ��%�� %�� %�� %� %� ��&�� %� %� ��&�� $�� $��&�� %�� B�'��&�� %�� B�'

�� (�� $� �� %� %� ��&�� (�� $� �� %� %� ��&�� %��%�� %�� $�� %�� $�� %�� %�� &�'�� &�'�


�� " ��$� �� $� ��'� � �� " ��$� �� $� ��'� � �� $� �� $� �� $��$� �� $� �� $�� ++��

�� $�� $��%�� B��%�� B�

�� "�� %��"�� %�� &�� $� �� &� � �� &�� $� �� &� � ++ ��$� �� $� �� $�� $��'��'�

�� (�� (�� &� &�� &� &��


�� F��&�� & � �� &�� F��&�� & � �� &�� $�� $��& ��$�� $��& ��

�� *�� *�� & � �� & � �� $� � �� $� � �� & �� & ��

�� %� %��&�� %� %��&�� %� �� & � ��%� �� & � ��&�� &�� &�� &��

�� "��"��%��$� �� & � �� %��$� �� & � �� )�� & �� )�� & �� $� �� $� ��

6


�� %��&�� & �� %��&�� & �� %�� $�� %�� $�� A/�� A/00 ��-- ��A��A00 ��-- �� A�� A00 �� AA00 � �� $�� &�� $�� &��'��'��

��++%��%��A%��%��A00 ==== AA

�� *�*�� B�"�� B�"�� &�� &�� B�.�B�.�� &�� A�� &�� A�

�� &��&��$�� $�� )%�� )%��B�( �� )%�� )%�� )%��B�( �� )%��


�� (��&�� $�� &�� (��&�� $�� &�� )�� )�� -- "�� "�� )�� )�� %� ��&�� %� ��&�� %$�� %��%$�� %�� '�� '

�� %��%�� /�� "��& � �� /�� "��& � ��)��%� ��&��N��)��& � ��N��)��%� ��&��N��)��& � ��N�� & � �� & � �� $��& �� $��& �� %��%� ��&��'�� %��%� ��&��'�� & �� & �� & �� & �� & �� & �� %�� %'��%�� %'


�� 7�� 7�� -- �� ++�� '�� %�� '�� %��"�'��"�'�(%�� "��& ��B�(%�� "��& ��B�

�� (��(�� '� �� '� �� ++�� ++�� '� (%�� "�� '� (%�� "�� & ��'�& ��'�

�� " � & � �� %�� )%��$� �� &�� " � & � �� %�� )%��$� �� &�� '�� '�� A�� A�

�� C�� $�� &�� $�C�� $�� &�� $��&�� $�%�� &�� $�%�� '�� '�

�� * �� "�� & �� * �� "�� & �� %� ��&�� %� ��&�� '�� '


�� #��%#��%��B��%��&�� &�� B��%��&�� &�� "�� & � �� "�� & � �� &�� &�� &��'�� &��'�

�� *��)��'�� '�*��)��'�� '�

�� 6��$��& �%��&��6��$��& �%��&��--�� $��& �� $��& �� "��& �� "��& �� %'� "�� %'� "�� $� ��$� ��& � �� & � �� )%�� '��)%�� '

1

Celovit poslovni informacijski sistemCelovit poslovni informacijski sistem

IS za podporo nabavnega procesa in internega naro�anja v javnih ustanovah

MILOŠ VUGA

� celovit informacijski sistem� osnovni podatki� javni razpisi� interno naro�anje in poraba� nabava� upravljanje zalog� likvidacija� proizvodnja pripravkov

VsebinaVsebina

Glavne znaGlavne zna��ilnosti ilnosti

� celovitost - vse poslovne funkcije– materialno poslovanje (interno naro�anje, nabava, upravljanje zalog, poraba)

– javni razpisi

– proizvodnja pripravkov (sestavnice – recepture, tehnološki proces, analizni postopki)– finan�no ra�unovodstvo (glavna knjiga, dav�na knjiga)– blagajniško poslovanje– knjigovodstvo osnovnih sredstev– materialno knjigovodstvo– knjigovodstvo potnih nalogov

� povezava z internetom (posebne aplikacije)– interno naro�anje– javna naro�ila

Osnovni Osnovni podatkipodatki

� temelj za vse funkcije PIS – artikli– cene– poslovni partnerji– osebe– SM, KS– skladiš�a

� enkraten vnos z u�inki na vse funkcije

� u�inkoviti pregledi podatkov

Baza artiklovBaza artiklov

� osnova za materialno poslovanje – identifikacijska številka – osnovni, dodatni opis, kataloška številka– klasifikacija artikla (sklopi za JR, ATC klasifikacija)– LPO– dobavitelj– vodenje cen po dobaviteljih in zgodovini– �rtna koda

� sledljivost podatkov skozi celoten proces

� zbiranje ponudnikov (I. faza)� obdelava ponujenih artiklov

– vzor�enje enakovrednih artiklov– izbor ustreznih kandidatov

� vnos cen (II. faza)– vnos cen samo za artikle za katere ima

kandidat priznano sposobnost

� izbor najugodnejšega dobavitelja

Javna naroJavna naro��ilaila

2

� vnosi, popravki, pregledi podatkovpreko spleta (internet)

Javna naroJavna naro��ilaila

�� zza a vsakvsak artikelartikel dobitidobiti najugodnejnajugodnejššegaegadobaviteljadobavitelja

NABAVA

Naro�ilnica

DOBAVITELJI

Prejemnica

ZALOGA

Izdajnica

LIKVIDACIJA

Ra�un

ODDELKIPoraba

Interno naro�ilo

Proizvodnja pripravkovProizvodnja pripravkov

� potrebne sestavine - recepture� analizni postopki

� planiranje potreb – integracija v celovit IS

� avtomatsko razknjiževanje planiranih potreb

� potrebna dokumentacija

ZakljuZaklju��ekek

� Gosoft v zdravstvu– SB "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica – SB Jesenice– Bolnišnica Golnik

� Vprašanja ?

1

OCENA STANJA NA PODRO�JU NNJF V JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH

Alojzija Strle, univ. dipl. ekon., DNR

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Nova Gorica, 18. oktober 2007

VSEBINA

1. NNJF in izjava – splošno

2. Rezultati ocenitve NNJF + (izboljšave, tveganja)

– BOL (26)

– ZD (58)

SPLOŠNO

� Kaj je notranji nadzor javnih financ (NNJF)– finan�no poslovodenje– notranje kontroliranje– notranje revidiranje

� Cilj NNJF– zagotavljanje

� zakonitosti� preglednosti� u�inkovitosti� uspešnosti� gospodarnosti

SPLOŠNO

LETNO PORO�ILO 2006

1. ra�unovodsko poro�ilo (BS, IPO in pojasnila k izkazu)

2. poslovno poro�ilo – poro�ilo o doseženih ciljih in rezultatih PO

NOVO: Izjava o oceni NNJF

SPLOŠNO

IZJAVA1. Kaj je Izjava?

– Izjava predstojnika (direktorja) o prevzemanju odgovornosti za podro�je NNJF

– samoocenitev predstojnika na podro�ju NNJF

2. namen– pove�anje zavedanja odgovornosti predstojnikov in s tem

izboljšanje NNJF– primerljivost ocen med leti

3. vsebina– odgovornost predstojnika, opredelitev predmeta Izjave,

podlage za oceno, ocena, izboljšave, tveganja

SPLOŠNO

PODLAGE ZA OCENO

� ugotovitve RS ali drugih nadzornih organov

� ugotovitve notranje revizije

� samoocenitev

2

SPLOŠNO

PODLAGE ZA SAMOOCENITEV

� razne:– zakoni in drugi podzakonski akti

– kodeksi

– statut, notranji akti in drugi dokumenti zavoda (pravilniki, zapisniki, poro�ila, sklepi, pogodbe, navodila, programi: kratkoro�ni - dolgoro�ni,priro�niki)

– ankete

– standardi

SPLOŠNO

KAJ OCENJUJEMO:1. Kontrolno okolje: odnos, zavest in ciljno delovanje predvsem

vodstva zavoda do notranjih kontrol in moralnih, eti�nih vrednotUpravljanje s tveganji:2.1. cilji: cilji so realni in merljivi2.2. tveganja: tveganja, da se cilji ne bodo uresni�ili so opredeljena in

ovrednotena, dolo�en je na�in ravnanja z njimi3. Kontrolne aktivnosti: obstoj sistema notranjega kontroliranja in

aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven4. Komuniciranje in informiranje: obstoj sistema, ki omogo�a prenos

informacij, potrebnih za vodenje, izvajanje nalog in nadziranje5. Nadziranje: obstoj ustreznega sistema nadziranja za ocenjevanje

kakovosti delovanja sistema notranjega kontroliranja (NRS)Ostalo v Izjavi: - izboljšave, - tveganja

SPLOŠNO

OCENE POSAMEZNIH KOMPONENT

� za vsako komponento od 5 (6) elementov:– na celotnem poslovanju

– na pretežnem delu poslovanja

– na posameznih podro�jih poslovanja

– prve aktivnosti

– v naslednjem letu

REZULTATI OCENITVE NNJF V BOL IN ZD - 2006

Uporabljene podlage za izdelavo Izjave v letu 2006 (bolnišnice in zdravstveni domovi)

BOLNIŠNICE (� 26)

ZDRAVSTVENI DOMOVI (� 58)Izvedene aktivnosti /podlaga za Izjavo/

Število % Število %

1. ugotovitve NRS 19 73,1 32 55,2

2. samoocenitev vodij OE za podro�ja 23 88,5 48 82,8

3. ugotovitve Ra�unskega sodiš�a in dr.organov 3 11,5 2 3,4

Kombinacije uporabljenih podlag za Izjavo:

- ugotovitve NRS in samoocenitev 17 65,4 22 37,9

- ali ugotovitve NRS ali samoocenitev 8 30,8 36 62,1

- le ugotovitve zunanjega organa 1 3,8 - -


Zbirni rezultati ocenitve NNJF v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih v letu 2006

Komponente:

1. 2.1. 2.2. 3. 4. 5.Možnost

BOL ZD BOL ZD BOL ZD BOL ZD BOL ZD BOL ZD

a. Št. bol./ZD

%1

3,8%2

3,4%

13,8%

5

8,6%

00,0%

3

5,2%

13,8%

3

5,2%

415,4%

4

6,9%

311,6%

-

0,0%

b. Št. bol./ZD

%12

46,2%18

31,0%

830,8%

17

29,3%

27,7%

5

8,6%

623,1%

13

22,4%

1142,3%

25

43,1%

934,6%

19

32,8%

c. Št. bol./ZD

%9

34,6%30

51,7%

1246,2%

27

46,6%

1142,3 %

16

27,6%

1461,5%

26

44,8%

1038,5%

25

43,1%

830,8%

22

37,9%

d. Št. bol./ZD

%3

11,6 %8

13,8%4

15,4%8

13,8%12

46,2%25

43,1%4

15,4%13

22,4%1

3,8%3

5,2%5

19,2%15

25,9%

e. Št. bol./ZD

%1

3,8%-

0,0%

13,8%

1

1,7%

13,8%

9

15,5%

13,8%

3

5,2%

-0,0%

1

1,7%

13,8%

2

3,4%

a. DA, na celotnem poslovanju

b. DA, na pretežnem delu poslovanja

c. DA, na posameznih podro�jihposlovanja

d. NE, še ni vzpostavljen/opredeljen, pri�eli smo s prvimi aktivnostmi

e. NE, še ni vzpostavljen/opredeljen, v naslednjem letu bomo pri�eli z ustreznimi aktivnostmi


Zbirni rezultati ocenitve NNJF v slovenskih bolnišnicah v letu 2006

3


Zbirni rezultati ocenitve NNJF v zdravstvenih domovih v letu 2006

PRIMERJAVE POSAMEZNIH ELEMENTOV MED BOL IN ZD

� Kontrolno okolje

1. Komponenta

0

10

20

30

40

50

60

BOL ZD

Ods

totk

i

a. na celotnem poslovanju

b. na pretežnem delu poslovanja

c. na posameznih podro�jih poslovanja

d. še ni vzpostavljen/opredeljen pri�eli smo s

prvimi aktivnostmi

e. še ni vzpostavljen/opredeljen, v naslednjem

letu bomo pri�eli z ustreznimiaktivnostmi


� Cilji

2.1. Komponenta

0

10

20

30

40

50

BOL ZD

Odsto

tki





prvimi aktivnostmi




� Tveganja

2.2. Komponenta

0

10

20

30

40

50

BOL ZD

Odsto

tki





prvimi aktivnostmi




� Kontrolne aktivnosti

3. Komponenta

0

10

20

30

40

50

60

70

BOL ZD

Ods

totk

i





prvimi aktivnostmi




� Komuniciranje in informiranje

4. Komponenta

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

BOL ZD

Ods

totk

i





prvimi aktivnostmi



4


� Nadziranje

5. Komponenta

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

BOL ZD

Ods

totk

i





prvimi aktivnostmi



POMEMBNE IZBOLJŠAVE

Bolnišnice1. Postopno uvajanje sistema

zagotavljanja kakovosti na posameznih podro�jih

2. Nadgradnja sistema informiranja in komuniciranja – nadgradnja informacijskega sistema

3. Dolo�itev postopkov nabave blaga in storitev

4. Vzpostavitev evidence delovnega �asa

5. Uvedba dodatnega nadzora nad porabo sredstev zavoda (predvsem zdravil, zdravstvenega materiala)

Druge izboljšave: uvedba notranje revizije, dodatnega nadzora nad stroški, posodobitev sistemizacije delovnih mest, obvladovanje bolnišni�nih okužb...

Zdravstveni domovi1. Vzpostavitev notranjih kontrol –

ra�unovodski sistem2. Uvajanje notranje revizije3. Dolo�itev postopkov nabave blaga in

storitev4. Uvajanje internega strokovnega

nadzora5. Nadgradnja sistema informiranja in

komuniciranja – nadgradnja informacijskega sistema

Druge izboljšave: izobraževanje delavcev, vzpostavitev sistema evidentiranja delovnega �asa, uvajanje sistema kakovosti, izboljšanje sistema komuniciranja, skrajšanje �asa �akanja pacientov...

POMEMBNA TVEGANJA

Bolnišnice1. Nedograjen (zastarel) informacijski

sistem2. Klini�ne poti3. Interni strokovni nadzor 4. Pomanjkanje kadrov 5. Odsotnost registra tveganj6. Nepravo�asno dolo�anje izhodiš� za

financiranje in sklepanje pogodb z ZZZS

7. Odškodninske tožbe8. Neenakomerna obremenjenost

zdravnikov

Druga tveganja: premalo izobraževanja, pomanjkljivi postopki dela oziroma opisi poslovnih procesov, neopravljen program dela, nezadovoljiva kakovost…

Zdravstveni domovi1. Pomanjkanje kadrov 2. Privatizacija javnega zdravstva

(koncesije)3. Neopravljen program dela4. Nedograjen (zastarel) info. sistem5. Pomanjkljiv notranji nadzor6. Nepravo�asno dolo�anje izhodiš� za

financiranje in sklepanje pogodb z ZZZS7. Neobvladovanje stroškov8. Nedograjen sistem javnega naro�anja

Druga tveganja: nedograjen sistem komuniciranja, nepopoln sistem evidentiranja del. �asa, neustrezna politika invest., odsotnost registra tveganj, odsotnost evidentiranja postopkov dela, nedoslednost in nejasnost zdr. politike in zakonodaje, preobremenjenost zdravnikov in ostalih zdr. delavcev, možnost strokovnih napak, neizdelana mreža zdr. varstva, pomanjkljiva zaš�ita osebnih podatkov…

ZAKLJU�EK

1. Zahteva ustanovitelja (države, ob�ine…)– vzpostavljanje sistemov v PU, ki obvladujejo

tveganje� uspešno doseganje zastavljenih ciljev

– poro�anje vodstva PU o vzpostavljanju sistemov� dokazovanje spoštovanja na�el

– zakonitosti, preglednosti, u�inkovitosti in gospodarnosti pri ravnanju s sredstvi

2. Samoocenitev – najbolj pogosto uporabljena podlaga za Izjavo

– samoocenitveni vprašalnik – možna prilagoditev okolju posameznega PU (JZZ)

ZAKLJU�EK

3. rezultati ocenitve NNJF v BOL in ZD:� DOBRO OCENJENI ELEMENTI

� kontrolno okolje� upravljanje s tveganji; z vidika realnosti in merljivosti ciljev� sistem informiranja in komuniciranja

� SLABŠE OCENJENI ELEMENTI� upravljanje s tveganji – register tveganj� sistem notranjega kontroliranja za obvladovanje tveganj

� NAJSLABŠE OCENJENI ELEMENTI� nadziranje – še ni zadovoljivih rešitev

� SUBJEKTIVNOST – OBJEKTIVNOST

ZAKLJU�EK

Kakovost Izjave o oceni NNJF je odraz našega poslovanja in dobrega sodelovanja zaposlenih na vseh ravneh zavoda pri njeni pripravi.

5

Hvala za pozornost!

1

POKLIC RA�UNOVODJE V JAVNEM SEKTORJU

10. Jesensko sre�anje �lanov društva ekonomistov v zdravstvuNova Gorica, 18.-19.oktober 2007

Doroteja Jureti�univ.dipl.ekon, diplomirani preizkušeni ra�unovodja javnega sektorja

2

POKLIC RA�UNOVODJE

� Predstavitev oziroma identifikacija poklica pod šifro 2411.09 na Zavodu za zaposlovanje

� Dodatno izobraževanje za poklic ra�unovodje v javnem sektorju

� Pestrost vsebine dela poklica ra�unovodje

� Zakonske podlage

3

PREDSTAVITEV POKLICA

KAJ RA�UNOVODJA DELA?� Spremlja in izstavlja knjig. Listine� Spremlja nabavo nepremi�nin, opreme in drugih osnovnih

sredstev� Spremlja vpla�ila in izpla�ila na “žiro ra�un”, nabavo in

prodajo blaga in storitev� Sestavlja bilance stanja, uspeha in denarnih tokov ter

ra�unovodska poro�ila� Kontrolira ra�unovodske podatke� Preverja usklajenost podatkov med poslovnimi knjigami� Preverja in ocenjuje u�inkovitost ra�unalniških programov.

4


DELOVNA PODRO�JA

� Ra�unovodska primerjava in analiza finan�nih in statisti�nih informacij

� Na�rtuje nove poslovne korake

� Spremlja varovanje sredstev pred krajo, izgubami, neu�inkovito uporabo

� Shranjuje celotno dokumentacijo v arhivu.

5


� Potrebna znanja, spretnosti in veš�ine

� Psihofizi�ne sposobnosti: delo ni telesno zahtevno, saj ga opravlja sede, za pisarniško mizo oz. ra�unalnikom. Stoji in hodi le pri prenašanju raznih dokumentov ali, ko odide po službenih opravkih.

� Interesi in osebne lastnosti: sposobnost logi�no-analiti�nega mišljenja, smisel za ra�unanje, potrebna je pozornost na podrobnostih (npr. pri iskanju napak v tabelarnih gradivih)

� Razmere za delo� Nevarnosti, poškodbe pri delu, zaš�ita� Sorodni poklici: knjigovodja, revizor, dav�ni svetovalec,

uradnik v ra�unovodstvu

6

RAZVOJ RA�UNOVODSTVA NA PODRO�JU JAVNEGA SEKTORJA

“Dolžnost sodobne, odgovorne državne uprave je transparentno in u�inkovito upravljanje z javnimi sredstvi. Proces reforme javnih financ, v smeri ve�je transparentnosti porabe javnih sredstev bo ogrožen, �e ne bo podprt tudi s kvalitetnim sistemom ra�unovodstva. Funkcija ra�unovodstva sektorja države ne more biti ve� zgolj natan�no knjiženje poslovnih dogodkov ampak predvsem odgovorno poro�anje javnosti, kar pa bo mogo�e dose�i le z dodatnim usposabljanjem vseh zaposlenih v tem tako pomembnem segmentu javnih financ.”(dr. Andrej Bajuk, minister za finance, junij 2005)

2

7

STROKOVNI NAZIV DIPLOMIRANI PREIZKUŠENI RA�UNOVODJA JAVNEGA SEKTORJA

Dvostopenjski program izobraževanja ra�unovodij javnega sektorja, ki je organizirano na Centru za razvoj financ

Zahteve pri prvem vpisu v ta program leta 2005:�Univerzitetna izobrazba �Delovne izkušnje minimalno 5 let�Vsa razpoložljiva literatura je bila v angleškem jeziku.

Izobraževanje traja dve leti in vsebuje naslednje izpite: 1.letnik: finan�no poro�anje, stroškovno ra�unovodstvo, upravljanje, zakonodaja s podro�ja javnih financ in ra�unovodstva2.letnik: revizija, finan�no upravljanje, upravljanje informacijskih sistemov, slovenski dav�ni sistem, davki in prispevki.

8

STROKOVNI NAZIV DIPLOMIRANI PREIZKUŠENI RA�UNOVODJA JAVNEGA SEKTORJA

Na koncu je rezultat mednarodno priznani dokument:

� na prvi stopnji pridobiš naziv preizkušeni ra�unovodja javnega sektorja,

� na drugi stopnji pridobiš naziv diplomirani preizkušeni ra�unovodja javnega sektorja.

9

POKLIC sodobnega ra�unovodje danes

KREATOR IN MODERATOR:� Bilan�ne politike

� Dav�ne politike

� Finan�ne politike

� Informacijske politike

10


BILAN�NA POLITIKA:� Izbira najoptimalnejših razli�ic vrednotenj ekonomskih kategorij glede

na Zakon o ra�unovodstvu

� Upoštevanje ra�unovodskih predpostavk in kakovostnih zna�ilnosti ra�unovodenja

� Opredelitev narave in stopnje bistvenosti

11


DAV�NA POLITIKA: � Lo�itev dav�nih bilanc (Javne in tržne)

� Razli�no tolma�enje dav�nih zakonov

12


FINAN�NA POLITIKA:� Ra�unovodski podatki najpomembnejši za finan�nika (financiranje

javnega zavoda, zadolževanje, deponiranje sredstev..)

� Odkrivanje in prepre�evanje pranja denarja

3

13


INFORMACIJSKA POLITIKA� (+) ve�ji poudarek analiziranju, na�rtovanju in nadziranju

� (+) svetovalci managerjem

� (-) ra�unovodja kot skrbnik podatkov

14

“Presojevalci kvalitete” dela ra�unovodje v javnem sektorju

� Interes zavoda: svet zavoda, vodstvo, ministrstva

� Javni interes: Ra�unsko sodiš�e, notranji in zunanji revizorji, prora�unska inšpekcija

� Interes države: dav�na inšpekcija

15

Vsebina dela ra�unovodje

Obseg in vsebina dela ra�unovodje odvisna od velikosti javnega zavoda oziroma posrednega prora�unskega uporabnika in od njene organizacije:� ra�unovodja kot ra�unovodja v polnem pomenu te besede,� ra�unovodja kot knjigovodja,� ra�unovodja kot poro�evalec,� ra�unovodja tudi v vlogi finan�nika.

16

Zaklju�ek

� Poklic ra�unovodje sodi med najbolj izpostavljene in družbeno odgovorne poklice.

� Za ve�jo uveljavitev poklica ra�unovodje bomo naredili najve�ra�unovodje v javnem sektorju sami:

– s svojim strokovno podkovanim delom,

– z neprestanim izobraževanjem,

– s spoštovanjem kodeksa poklicne etike,

– s sledenjem vseh sprememb, ki jih prinaša doma�a in tuja stroka na tem podro�ju.

1

��

��

��

��

��

��

��

��

�� !"

�� # �� !"

�� $ �� !"

�� % �� !"

��

�� !"

�� # �� !"

�� $ �� !"

�� % �� !"

��

��&

'(�!) �!(*+)

��,�-��(�� (�.��/��,

��

��

�0�)1 �� !"

#23342$322%4%33�5%%%6374

$�$253

8 �0�)1

46�426�4%#�$52�#%#�63

�33�33

)�� 9� �� ,�� &

!��

��*�/��*�� )�� ,��

��

��

�0�)1 �� !"

$4546$7�$3%33244$2#3

#%2423#�%633#5

646#642

��

$276�%342%5%%5$�6553$542

�%%35

��

�32$#�#

�#2%35

573

�� !

� ��

� "��

� ��

� �� #�� $

� ��

��

1� :��

�� 9

�� ;�,��

�� +��

<� ��9

)� =��

:� >��

%�� !

��,�

$%3

#52

236

%35

#$$

#%5

4#4

�34

$#4

#54

%%2

$%4

�37

233

-��

$7

$7

5%

$7

�3%

%6

$7

��

�652

#4%%

$3�$

#�22

#523

#�44

%###

2

��

1� :��

�� 9

�� ;�,��

�� +��

<� ��9

)� =��

:� >��

&�� '��

� ! #%56#

� ! $3�54

� ! #43%�

<��

<��

'��

��

�652�

#4%%$

$3�$5

#�22#

#5232

#�44$

%###2

� ��

� %��

� ( ��)

%��

�

��

%��

�

)��

�� 543 �� "

)��

%��

� >�� ? �� @ ��A �� 9��

� -� ��9�� ? ��

�� @�� 9�,��@ �� @��

� �� ? ��,� � ��

��

��

�� B� �� B#�� B$�� B%�� B2�� B�

��9��

$2%5�3

�32�2$C42

�� .

��33��$�3�#6$�33%�$4

C#��%

��

�� B� �� B#�� B$�� B%�� B2�� B�

�� .��33��$�3�#6$�33%�$4

C#��%

� �� @� �� ? ��

� (��

� (�� 9��@ ��

3

��*�� !

*�� 9�� &

� �� 9�� )= D�� 9�� )= �� )= ��? �� ,� ��@�

��9��

+��

,�� -�� .��#��/

��

0�� #

��)�+��.� ��/��#

��!

�� !" #$%�� #"%

��9�� @ ��9��@ ��

�& ' �& ( �& ) "�' "��( "��)

"��'* "��(* "��)*

�� # �$ �% �2 �5

�& �� @ ��

#& �� .�� @ ��9��@ ��

$& ��

1��

2��

� ��

� %��

� ��

� +��.�� /

��

<��

B�B#B$B%B2CB�

!�� )

3��$�C3

!�� <

33#33C�

!�� E

33�3�C3

!�� /

33333C�

!�� -

�333�C3

�� 9��@ ��

��

�� . �� , ��

��

�� B� �� B#�� B$�� B%�� B2�� B�

��9�� ,�

$23%5267

�3%2�2$3

C42�

�� . �� , ��

��

��33��$#3�#7#�67%�$4

C#��%

�� .� �� @ ��

4

>�� 9

>� :��

!/

-��

��

��

��

*��

��,��

��,�

��

��

��

-��

+ ��

� �� , �� -�� . �� ,�/�

��

��

*��

��,��

��,�

�� ,� � ��@ ��F� ��

��

�� #

�� 666

!� �� 0�� 0��

��0

��

1� �� ,�� ? ---�"

1� �� 9�� 0�� "

1� �� D��

1� �� 9��@ �� .� �� "

��

�� @ �� ,�� ?

GH� �� ? �� -�� ? �� .��

�� ? ��

�� 9��

>�� ? �� ? 9� �� ? �� 9�� 9��

+��.��/

�� ,�� GH �� ? �� @

��

*��

�� 9�� ,�� @ �,��

'�� ? �� 9��

>�� ? �� 9� �� ? �� 9��

��

��

�� 9��

'��

!��

��9��

��

'�� ? �� @ ��@? ��

�� ,� ��? �� ? ��

'�� ? ��

/�� 9�� ? �� 9��

IFJ �38� !�� ,9��

/�9�� ? ��,�� 9��

5

��.��/

� 3��

� 3��

� %��#

�� $

��9�� F��

��,��9� ��.�� *��,��(!>-�� (�.��/��,

��

��

423233�43%#36352�#342

%23#33

K#723

/��,� ��

223%#3�73$%37323��363

$73#33

K#%33

%� � ��

�� ,� � ��

�� EE0

��9�� .� � ��

0�� ,� ��

$��

6 ��

5 ��

��

��

1��

5 0(

��9

/�

/�

$ ��4��5 ��6&�� +(2� .&+(2�/

B70A Kap s katastrofalnimi zapletiB70B Kap z zapletiB70C Kap brez zapletovB70D Kap premeš�en/umrl<5 Dni

Primer ADRG je B70 Kap Ta SPP je razdeljen v štiri povezane SPP (Relational DRGs (ARDRG)

Dolo�iti je potrebno primerne razlike v stroških povezanih SPP in kakšna je primerna zasedenost posameznega povezanega SPP.

3��

� ��7��

� (�8��9��9��9��&��

� (�8��+�:��9��+�:��&��

� ��,��;��9��+��"��

� " ��

��

�� 4��5

��

�� .&(+(2/#

(� ��

� ��

� .�� <��/

6

=#>1#?@AB=#CB1#A>1D=#D@1#AD11=#BD1#@>1BB

��+��60��<��ED�+8�

3>=+

=#CF#FDAF1#?=A#F?111#??11#>

1

1F=1#>>

1D#?BF@?��G H��I�

3>=I

1#@?1A#D

>CCB#?=1=#=

@FAB#B?1D#?

>1BB#=B

B=#DAB@>��J�H��I�

3>=3

B#>11C#A

1CCD#C>B1#=

CF>B#=C1>#F

FFF#B?BF#D

=1=1

��J��6I��+K6��

3>=&

I��L��&7H�

��

I��L��&7H�

��

I��L��&7H�

��

I��L��

&7H�

��

9��I9��33�� &��

7��

�� .&+(2/

� ��' � �� '�� #

� �� 3>=&��'�� 3>=3� �

� �� 1?1M� 3�� & �� 3�� 3 BBDM� 3�� I 1FCM

N .3��&�� /

��

(� ��.��/

� 0��

��

� ��

�� I��

��

��

��#

� ��

��

�� '��.��

��

��/

�� !

� ��

� ��

� " ��

� " ��

��

��

� �� < ��

��

� ��

��

� ��

� (� ��

�� <��

��. ��/��

��

��B

� +��

��

� %�� '��

��O��.��/

� O��

��

��

1

SISTEM PLA� V JAVNEM SEKTORJU

(Kolektivna pogodba v javnem sektorju, KPJS, parafirana julija 2007


(Kolektivna pogodba v javnem sektorju, KPJS, parafirana julija 2007

MAG. IGOR KLINARoktober 2007


��

1. SPLOŠNE DOLO�BE 2. OBLIGACIJSKI DEL 3. TARIFNI DEL

OSNOVNA PLA�AREDNA DELOVNA USPEŠNOST DODATKI

4. PREHODNE IN KON�NE DOLO�BE

1. SPLOŠNE DOLO�BE 2. OBLIGACIJSKI DEL 3. TARIFNI DEL

OSNOVNA PLA�AREDNA DELOVNA USPEŠNOST DODATKI

4. PREHODNE IN KON�NE DOLO�BE

VSEBINA KPJS VSEBINA KPJS VSEBINA KPJS

1

I. SPLOŠNE DOLO�BE

1. �len (veljavnost kolektivne pogodbe)

a) Krajevna: Na obmo�ju Republike Slovenije.

b) Stvarna: Za prora�unske uporabnike iz 1. in 2. to�ke 2. �lena ZSPJS, ki so: - državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne

skupnosti), - javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter - druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega prora�una ali prora�una

lokalne skupnosti.

Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima ve�inski delež oziroma prevladujo�vpliv država ali lokalna skupnost, ta kolektivna pogodba ne velja.

c) Osebna: Za javne uslužbence.

d) �asovna: Kolektivna pogodba se sklepa za nedolo�en �as.

1

II. OBLIGACIJSKI DEL

2. �len (pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih dolo�b.

3. �len (negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju kolektivne pogodbe.

4. �len (spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe lahko na strani javnih uslužbencev predlagajo najmanj štirje reprezentativni sindikati razli�nih dejavnosti javnega sektorja.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in ve�ina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri razli�ne dejavnosti javnega sektorja.

5. �len (predlog za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Pogodbena stranka, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svoj obrazložen predlog s priporo�enim pismom.

Nasprotna stranka se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ne sprejme oz. se do predloga ne opredeli v 60 dneh, predlagateljica lahko uvede postopek posredovanja.

6. �len (pobuda za sklenitev nove pogodbe)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se za�ne na pobudo katere koli od strank.

Na pisno pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe se mora druga stranka opredeliti v 60 dneh od prejema pobude.

2

7. �len (pogajanja)

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oz. za spremembe in dopolnitve obstoje�e kolektivne pogodbe se za�nejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoje�e kolektivne pogodbe.

8. �len (reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogo�e rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z dolo�ili te kolektivne pogodbe.

9. �len (postopek posredovanja)

Postopek posredovanja je uveden, ko ena stranka vloži predlog.

Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka - posrednika. Druga stranka odgovori na predlog. V primeru, da druga stranka v roku 45 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi v primeru, da med strankama v roku 60 dni od uvedbe postopka ne pride do uskladitve stališ� o vprašanju, ki je predmet posredovanja.

Postopek posredovanja se zaklju�i s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. �len (arbitražni postopek)

V primeru, da postopek posredovanja, o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odlo�a arbitraža. Postopek pred arbitražo sproži katerakoli stranka.

Katerakoli stranka kolektivne pogodbe lahko sproži postopek pred arbitražo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali strank kolektivne pogodbe. Postopek reševanja sporov pred arbitražo v takem primeru ni obvezen.

O vprašanjih, za katera predpisi ne dolo�ajo, da jih je obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko stranka kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s kolektivno pogodbo ali arbitražno odlo�bo, le s soglasjem druge stranke kolektivne pogodbe.

Za odlo�anje o posamezni zadevi vsaka stranka imenuje enega �lana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa dolo�ita stranki sporazumno.

V primeru, da arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma, da arbitraža ne odlo�i v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiš�em.

3

V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo Dolo�be zakona o delovnih in socialnih sodiš�ih, ki veljajo za kolektivne delovne spore.

Arbitražna odlo�ba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. �len (komisija za razlago kolektivne pogodbe)

Pogodbeni stranki sporazumno imenujeta sedem�lansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri �emer vsaka stranka imenuje tri �lane komisije, s soglasjem pa imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v 60 dneh po za�etku veljavnosti kolektivne pogodbe.

Komisija sprejema razlage kolektivne pogodbe, ki pomenijo obvezen na�in uporabe njenih dolo�b za obe stranki ter obvezno podlago za odlo�anje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

Razlage komisije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razlage komisije pomenijo obvezen na�in uporabe dolo�b tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, ko gre za razlago dolo�b, ki so v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev enake, kot dolo�be v tej kolektivni pogodbi.

Stroški dela komisije bremenijo ministrstvo, pristojno za sistem pla� v javnem sektorju.

Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja njeno delo Pogajalska komisija za pogajanja o kolektivni pogodbi za skupno metodologijo in kolektivni pogodbi za javni sektor.

12. �len (prenehanje kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strank ali z odpovedjo.

Šteje se, da je pogodba prenehala veljati na podlagi sporazuma obeh strank, �e ga na sindikalni strani podpiše ve�ina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri razli�ne dejavnosti javnega sektorja.

Sporazum o prenehanju kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. �len (odpoved kolektivne pogodbe)

Kolektivno pogodbo lahko vsaka stranka odpove s priporo�enim pismom z najmanj šestmese�nim odpovednim rokom.

Kolektivno pogodbo lahko na strani javnih uslužbencev odpovejo le vsi podpisniki skupaj.

Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

��

1

III. TARIFNI DEL

1. OSNOVNA PLA�A

14. �len (definicija osnovne pla�e)

Osnovna pla�a javnega uslužbenca je dolo�ena s pla�nim razredom na pla�ni lestvici.

15. �len (najnižji pla�ni razred za posamezen tarifni razred)

Najnižji pla�ni razredi za posamezen tarifni razred so naslednji:

Tarifni razred Najnižji pla�ni razred brez napredovanja

I 1 II 3 III 7 IV 10 V 12 VI 19

VII/1 25 VII/2 29 VIII 31 IX 36

1.1. Orientacijska delovna mesta

16. �len (dolo�itev pla�nega razreda orientacijskih delovnih mest )

V skladu s to pogodbo se dolo�ajo orientacijska delovna mesta pla�nih skupin C do J in sicer:

Pla�na skupina C:

Šifra ODMN

Tarifni razred

Ime orientacijskega delovnega mesta/naziva Pla�ni razred

C025 V Referent 18 C026 VI Višji referent 21 C027 VII/1 Svetovalec 28 C027 VII/2 Višji svetovalec 33 C027 VII/2 Podsekretar 41 C035 V Policist 21 C035 V Kriminalist 21

2

C045 V Vojak 21 C055 V Carinik 21 C065 V Paznik 21 C065 V Izterjevalec 21 C066 VI Dav�ni kontrolor 22 C067 VII/2 Inšpektor 36 C067 VII/2 Inšpektor svetnik 40 C067 VII/1 Notranji revizor svetovalec 28 C067 VII/2 Notranji revizor višji svetovalec 34 C067 VII/2 Notranji revizor podsekretar 41

Pla�na skupina D:

Šifra ODMN

Tarifni razred


D019 IX Asistent z doktoratom 36 D019 IX Visokošolski u�itelj docent 41 D019 IX Visokošolski u�itelj izredni profesor 44 D027 VII/2 Predavatelj višje strokovne šole 31 D027 VII/2 U�itelj 30 D035 V Pomo�nik vzgojitelja 19 D037 VII/1 Vzgojitelj 30

Pla�na skupina E:

Šifra ODMN

Tarifni razred


E017 VII/2 Zdravnik sekundarij 31 E017 VII/2 Zobozdravnik 35 E017 VII/2 Zdravnik po opravljenem sekundariatu 35 E018 VIII Zdravnik specialist 41 E025 V Farmacevtski tehnik II 19 E027 VII/2 Farmacevt receptar 32 E028 VIII Farmacevt specialist 39 E035 V Tehnik zdravstvene nege – ambulanta 19 E037 VII/1 Diplomirana babica – dispanzerska dejavnost 29 E037 VII/1 Diplomirana medicinska sestra – dispanzerska dejavnost 29 E037 VII/2 Profesor zdravstvene vzgoje 30 E045 V Laboratorijski tehnik II 19 E047 VII/1 Diplomirani fizioterapevt - ambulanta 29 E047 VII/1 Diplomirani radiološki inženir 31 E048 VIII Klini�ni psiholog specialist 39 E048 VIII Medicinski biokemik specialist 39

Pla�na skupina F:

Šifra Tarifni Ime orientacijskega delovnega mesta/naziva Pla�ni razred

3

ODMN razred F017 VII/2 Strokovni delavec - storitve 30 F017 VII/2 Skupinski habilitator I 31 F024 IV Bolni�ar negovalec 15 F024 IV Socialna oskrbovalka II 16 F025 V Varuhinja II 19 F025 V Tehnik zdravstvene nege II 21 F027 VII/1 Medicinska sestra – vodja tima II 31 F027 VII/1 Delovni terapevt 29

Pla�na skupina G:

Šifra ODMN

Tarifni razred


G026 VI Tajnica režije skript 24 G016 VI Zborist 24 G027 VII/2 Bibliotekar 30 G027 VII/2 Snemalec 29 G027 VII/2 Napovedovalec 30 G027 VII/2 Montažer 29 G027 VII/2 Kamerman 29 G027 VII/2 Mojster zvoka 32 G027 VII/2 Novinar specialist 34 G017 VII/2 Dramski igralec 30 G017 VII/2 Scenarist 34 G027 VII/2 Novinar urednik 36 G017 VII/2 Dramaturg 33 G017 VII/2 Solist v simfoni�nem ali operno simfoni�nem orkestru 37 G027 VII/2 Mojster mešalec slike 32 G027 VII/2 Producent 33 G027 VII/2 Glasbeni urednik 35 G027 VII/2 Režiser 41 G027 VII/2 Mojster osvetljave 32 G017 VII/2 Koncertni mojster 43 G025 V Šepetalec v dramskem gledališ�u 18 G025 V Arhivski tehnik 18 G026 VI Inspicient 23 G027 VII/2 Novinar poro�evalec 31 G027 VII/2 Kustos 30 G027 VII/2 Novinar komentator 41 G028 VIII Kustos z magisterijem 33 G029 IX Kustos z doktoratom 39

Pla�na skupina H:

Šifra ODMN

Tarifni razred


H018 VIII Asistent z magisterijem 31 H019 IX Asistent z doktoratom 36

4

H019 IX Znanstveni sodelavec 41 H019 IX Višji znanstveni sodelavec 44

Pla�na skupina I:

Šifra ODMN

Tarifni razred


I015 V Revirni lovec 18 I015 V Gasilec 21 I016 VI Revirni gozdar 22 I016 VI Namestnik vodje gasilske izmene 25 I017 VII/2 Gozdar na�rtovalec 30 I017 VII/1 Vodja gasilske izmene 31

Pla�na skupina J:

Šifra ODMN

Tarifni razred


J015 V Knjigovodja 16 J015 V Analitik 16 J015 V Finan�nik 16 J016 VI Analitik 19 J016 VI Ra�unovodja 21 J016 VI Finan�nik 20 J017 VII/1 Strokovni sodelavec za upravno pravne zadeve 28 J017 VII/1 Finan�nik 28 J017 VII/1 Informatik 28 J017 VII/1 Kadrovik 28 J017 VII/2 Ra�unovodja 29 J017 VII/2 Informatik 30 J025 V Tajnica 14 J025 V Sodni zapisnikar 17 J026 VI Poslovni sekretar 20 J027 VII/1 Poslovni sekretar 25 J032 II Perica 6 J032 II �istilka 5 J033 III Vratar 7 J033 III Telefonist 7 J034 IV Kuhar 12 J034 IV Voznik 10 J035 V Hišnik 12 J035 V Kuhar 15 J035 V Delovni inštruktor UIKS (JGZ) 20

17. �len (priloga 1)

5

Prevedba nominalnih zneskov osnovnih pla� orientacijskih delovnih mest in njihova uvrstitev v najbližji pla�ni razred v skladu z ZSPJS je priloga 1 te kolektivne pogodbe.

18. �len

(katalog funkcij, delovnih mest in nazivov)

Orientacijska delovna mesta pla�nih skupin od C do J iz 16. �lena te kolektivne pogodbe, so sestavni del Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

1.2. Višina in na�in uskladitve osnovnih pla� in višini sredstev za odpravo pla�nih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009

1.2.1. Višina in na�in splošne uskladitve osnovnih pla� za obdobje 2007 do 2009

19. �len (splošna uskladitev osnovnih pla� za leto 2007)

V letu 2007 se osnova za uskladitev osnovnih pla� dolo�i v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebš�in (inflacije) za leto 2007 v Republiki Sloveniji, ki znaša 2,10 %.

Na podlagi 50. �lena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2007 izvede splošna uskladitev osnovnih pla� iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 62% osnove iz prvega odstavka tega �lena, in sicer v višini 1,30%.

V primeru, da bo dejanska rast cen življenjskih potrebš�in v Republiki Sloveniji od decembra 2006 do decembra 2007 presegla rast iz prvega odstavka tega �lena, se osnovne pla�e v mesecu januarju 2008 dodatno uskladijo za nastalo razliko.

V primeru, da bo dejanska rast cen življenjskih potrebš�in v Republiki Sloveniji od decembra 2005 do decembra 2006 presegla 2,35%, se osnovne pla�e v mesecu januarju 2007 dodatno uskladijo za nastalo razliko.

Podpisniki se strinjamo, da bomo v letu 2007 v primeru morebitne uvedbe enotne stopnje davka na dodano vrednost v roku 6 mesecev po morebitni uvedbi prou�ili vpliv na cene življenjskih potrebš�in in potrebo po dodatni uskladitvi osnove za uskladitev pla�.


V letu 2008 se osnova za uskladitev osnovnih pla� dolo�i v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebš�in (inflacije) za leto 2008 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. �lena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2008 izvede splošna uskladitev osnovnih pla� iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega �lena.

6

V primeru, da bo dejanska rast cen življenjskih potrebš�in v Republiki Sloveniji od decembra 2007 do decembra 2008 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega �lena, se osnovne pla�e v mesecu januarju 2009 zvišajo za nastalo razliko.


V letu 2009 se osnova za uskladitev osnovnih pla� dolo�i v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebš�in (inflacije) za leto 2009 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. �lena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2009 izvede splošna uskladitev osnovnih pla� iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega �lena.

V primeru, da dejanska rast cen življenjskih potrebš�in v Republiki Sloveniji od decembra 2008 do decembra 2009 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega �lena, se osnovne pla�e v mesecu januarju 2010 zvišajo za nastalo razliko.

1.2.2. Višina sredstev za odpravo pla�nih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009

22. �len (odprava pla�nih nesorazmerij za leto 2007)

V letu 2007 se za odpravo pla�nih nesorazmerij nameni 38% osnove za uskladitev osnovnih pla� iz 19. �lena te pogodbe.

Na podlagi 50. �lena ZSPJS in skladno s prvim odstavkom tega �lena se s 1. julijem 2007 za odpravo pla�nih nesorazmerij namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih pla� v višini 0,80%.

V letu 2007 se za odpravo pla�nih nesorazmerij dodatno nameni tudi 14% realne rasti produktivnosti dela.

23. �len (odprava pla�nih nesorazmerij za leto 2008)

V letu 2008 se za odpravo pla�nih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih pla� iz 20. �lena te pogodbe.

Na podlagi 50. �lena ZSPJS se s 1. julijem 2008 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih pla� iz prvega odstavka tega �lena za odpravo pla�nih nesorazmerij.

V letu 2008 se za odpravo pla�nih nesorazmerij dodatno nameni tudi 30% realne rasti produktivnosti dela.

24. �len

7

(odpra

va p

la�n

ih n

eso

razmerij za

leto 2

009)

V

letu

2009

se

za

od

pra

vo

pla�n

ih

neso

razm

erij

nam

eni

50%

osnove

za

uskla

dite

v osn

ovn

ih p

la� 2

1. �le

na te

pog

odbe.

Na

podla

gi

50. �le

na

ZS

PJS

se

s

1.

julije

m

2009

nam

enijo

sredstva

dela

osn

ove

za

uskla

dite

v osn

ovn

ih p

la� iz p

rveg

a o

dsta

vka teg

a �le

na za

odpra

vo p

la�n

ih n

eso

razm

erij.

V le

tu 2

009 se

za o

dpra

vo p

la�n

ih n

eso

razm

erij d

odatno

nam

eni tu

di 5

0%

realn

e ra

sti pro

duktivn

osti d

ela

.

25. �le

n

(pora

ba sre

dste

v za o

dpra

vo p

la�n

ih n

eso

razm

erij)

Vla

da R

epublike

Slo

venije

se za

vezu

je, d

a b

o d

o ko

nca

leta

2009 p

odpisn

ike te

kolektivn

e

pog

odbe vsa

k konec le

ta p

isno se

znanja

la o

deja

nskem

obseg

u sre

dste

v na n

am

enskih

posta

vkah za

odpra

vo p

la�n

ih n

eso

razm

erij v ja

vnem

sektorju.

1.3. Višin

a regresa za letn

i do

pu

st v javnem

sektorju

za leti 2008 in 2009

26. �le

n

(regres za

letn

i dopust za

leto

2008)

Reg

res za letni d

op

ust iz leta 2007 se u

skladi za višin

o o

sno

ve za usklad

itev osn

ovn

ih

pla� za leto

2008 in se izp

la�a p

ri pla�i za ap

ril 2008.

27. �le

n

(regres za

letn

i dopust za

leto

2009)

Reg

res za

letn

i dopust iz le

ta 2

008 se

uskla

di za

višino o

sno

ve za

uskla

dite

v osn

ovn

ih p

la�

za le

to 2

009 in

se izpla�a

pri p

la�i za

april 2

009.

8

PRILOGA 1

PREVEDBA NOMINALNIH ZNESKOV OSNOVNIH PLA� ORIENTACIJSKIH DELOVNIH MEST IN NJIHOVA UVRSTITEV V NAJBLIŽJI PLA�NI RAZRED V SKLADU Z ZSPJS

Obrazložitev pojmov v legendi tabele: ŠODM Šifra orientacijskega delovnega mesta ODM Orientacijsko delovno mesto TR Tarifni razred (zahtevnost orientacijskega delovnega mesta) OK Osnovni koli�nik orientacijskega delovnega mesta D% Dodatki orientacijskega delovnega mesta dolo�eni v procentu DK Dodatki orientacijskega delovnega mesta dolo�eni v koli�niku POD Pravna osnova dodatka orientacijskega delovnega mesta SD% Skupaj dodatki orientacijskega delovnega mesta dolo�eni v procentu SD%K Skupaj orientacijskega delovnega mesta dolo�eni v procentu, izraženi v koli�niku SDK Skupaj dodatki orientacijskega delovnega mesta dolo�eni v koli�niku SK Skupni koli�nik orientacijskega delovnega mesta NZOP Nominalni zneski osnovnih pla� (Izhodiš�na pla�a za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred je 231,75 € ) PR Uvrstitev v najbližji pla�ni razred iz pla�ne lestvice

ŠODM ODMN TR OK D% DK POD SD% SD%K SDK SK NZOP PR

C025 Referent V 2,20 0,750,75 (dodatek za UD za naloge povezane s posebnimi napori in psihofizi�nimi obremenitvami - Uredba 14.�len)

0 0 0,9 3,10 718,43 14

0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla� - Uredba 16a �len)

9


C026 Višji referent VI 2,65 0,850,85 (dodatek za UD za naloge povezane s posebnimi napori in psihofizi�nimi obremenitvami - Uredba 14.�len)

0 0 1 3,65 845,89 18


C027 Svetovalec VII/1 3,30 1,051,05 (dodatek za UD za naloge povezane s posebnimi napori in psihofizi�nimi obremenitvami - Uredba 14.�len)

0 0 1,2 4,50 1.042,88 23


C027 Višji svetovalec VII/2 4,40 15% 15% (dodatek za VUD za vrednotenje omejitev ter zaradi posebnih obremenitev - Uredba 8.�len)

0,35 1,54 0,15 6,09 1.411,36 31

20% 20% (dodatek za VUD za vrednotenje omejitev ter zaradi posebnih obremenitev od 01.05.02 - Uredba 8.�len)


C027 Podsekretar VII/2 6,00 15% 15% (dodatek za VUD za vrednotenje omejitev ter zaradi posebnih obremenitev - Uredba 8.�len)

0,35 2,1 0,15 8,25 1.911,94 38


10



C035 Policist V 2,30 15% 15% (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi - Uredba 9.�len)

0,35 0,81 0,8 3,91 904,98 19

20% 20% (dodatek za policiste - ZPol 130.�len)

0,100,10 (dodatek za omejitev pravice do stavke - Uredba 10a �len)

0,450,45 (dodatek za delo v upravi - Uredba 16.�len)


0,100,10 (dodatek za nevarnost in ogroženost - Uredba 20.�len)

C035 Kriminalist V 2,40 15% 15% (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi - Uredba 9.�len)

0,35 0,84 0,8 4,04 936,27 20

20% 20% (dodatek za policiste - ZPol 130.�len)




11


0,100,10 (dodatek za nevarnost in ogroženost - Uredba 20.�len)

C045 Vojak V 2,10 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla� - Uredba 16a �len)

0,35 0,74 0,7 3,54 819,24 17

20% 20% (dodatek za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti - Zakon o obrambi 107.�len)

15% 15% (dodatek za vrednotenje posebnih obremenitev in prepovedi - Uredba 9.�len)


0,45 0,45 (dodatek - Uredba 16.�len)

C055 Carinik V 2,30 20% 20% (dodatek za ovrednotenje posebnih pogojev dela in za pooblaš�enost - Zakon o carinski službi 62.�len)

0,35 0,81 0,7 3,81 881,81 19



15% 15% (dodatek za prepovedi in omejitve za VUD in UD - ZCS 53. �len - Uredba 9. �len)


C065 Paznik V 2,30 15% 15%(dod. za prep in omej. za VUD in UD -ZCS 53.�l. - Uredba 9.�l.)

0,35 0,81 0,7 3,81 881,81 19

0,45 0,45 (dodatek za delo v upravi - Uredba

12


16.�len)



20% 20% (dodatek za delavce UIKS-a; Zakon o izvr. Kaz. sankcij 259.�l.)

C065 Izterjevalec V 2,30 15% 15%( dodatek za omejitve, ki izhajajo iz dela, Uredba 10.�len )

0,27 0,62 1 3,92 908,69 19

0,750,75 ( dodatek za upravne delavce za posebne napore 14.�len)



12% 12%(dod. za vred. posebnih pog. dela in pos. Odg. Uredba 6.�l.)

C066 Dav�ni kontrolor VI 2,65 15% 15% (dodatek za omejitve,ki izhajajo iz dela; Uredba 10. �len)

0,15 0,4 1,15 4,20 972,77 21

0,850,85 (dodatek za upravne delavce za posebne napore; Uredba 14.�l.)



13


C067 Inšpektor VII/2 4,40 15% 15% (dodatek za omejitve,ki izhajajo iz dela; Uredba 10. �len)

0,35 1,54 0,7 6,64 1.538,82 33

15% 15% (dodatek za vrednotenje posebnih pogojev dela in posebne odgovornosti; Uredba 6.�len)

5% 5% (dodatek za VUD; Uredba 9.�len)



C067 Inšpektor svetnik VII/2 6,00 15% 15% (dodatek za omejitve,ki izhajajo iz dela; Uredba 10. �len)

0,35 2,1 0,7 8,80 2.039,40 40

15% 15% (dodatek za vrednotenje posebnih pogojev dela in posebne odgovornosti; Uredba 6.�len)

5% 5% (dodatek za VUD; Uredba 9.�len)



14


C067 Notranji revizor svetovalec

VII/1 4,00 1,051,05 (dodatek za UD za naloge povezane s posebnimi napori in psihofizi�nimi obremenitvami - Uredba 14.�len)

0 0 1,2 5,20 1.205,10 27


C067 Notranji revizor višji svetovalec

VII/2 4,80 15% 15% (dodatek za VUD za vrednotenje omejitev ter zaradi posebnih obremenitev - Uredba 8.�len)

0,35 1,68 0,15 6,63 1.536,50 33



C067 Notranji revizor podsekretar

VII/2 6,00 15% 15% (dodatek za VUD za vrednotenje omejitev ter zaradi posebnih obremenitev - Uredba 8.�len)

0,35 2,1 0,15 8,25 1.911,94 38



15


D019 Asistent z doktoratom

IX 4,00 2,002,00 (dodatek za obveznost izvolitve v naziv; Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja - 80e.�len)

0 0 3,41 7,41 1.717,27 36

1,26

1,26 za izhodiš�ni pl. razred, 1,30 za 1. pl. razred, 1,36 za 2. pl. razred, 1,43 za 3. pl. razred, 1,52 za 4. pl. razred, 1,58 za 5. pl. razred ( dodatek za pove�anje dodatka iz 80e. �l.,ki se financ. iz prora�. sredstev; KP za dejavnost vzgoje in izobra

0,150,15 (dodatek za uskladitev pla�; 3. �len aneksa)

D019 Visokošolski u�itelj docent


0 0 3,58 8,28 1.918,89 39

16


1,33



D019 Visokošolski u�itelj izredni profesor


0 0 3,77 9,37 2.171,50 42

1,42



17


D027 Predavatelj višje strokovne šole

VII/2 3,60 1,481,48 (dodatek za posebne psihofizi�ne obremenitve in odgovornosti;KP za dejavnost Vz in Iz; 80f. �l.)

0 0 2,67 6,27 1.453,07 31


1,041,04 (dodatek po aneksu za povišanje dodatka iz 80f �l. do leta 2006)

D027 U�itelj VII/2 3,25 1,481,48 (dodatek za posebne psihofizi�ne obremenitve in odgovornosti;KP za dejavnost Vz in Iz; 80f. �l.)

0 0 2,67 5,92 1.371,96 30



D035 Pomo�nik vzgojitelja

V 2,20 0,900,90 (dodatek za posebne psihofizi�ne obremenitve in odgovornosti;KP za dejavnost Vz in Iz; 80f. �l.)

0 0 1,69 3,89 901,51 19



D037 Vzgojitelj VII/1 3,25 1,481,48 (dodatek za posebne psihofizi�ne obremenitve in odgovornosti;KP za dejavnost Vz in Iz; 80f. �l.)

0 0 2,67 5,92 1.371,96 30


18



E017 Zdravnik sekundarij VII/2 3,40 1,843,28 (zdravniški dodatek - Aneks h KP za zdravnike in zobozdravnike)

0 0 2,01 5,41 1.253,77 28

0,170,17 (dodatek za ob�asne težje delovne pogoje - KP za zdravnike in zobozdravnike 70. �len)

E017 Zobozdravnik VII/2 3,60 3,153,28 (zdravniški dodatek - Aneks h KP za zdravnike in zobozdravnike)

0 0 3,33 6,93 1.606,03 34


E017 Zdravnik po opravljenem sekundariatu

VII/2 3,80 3,283,28 (zdravniški dodatek - Aneks h KP za zdravnike in zobozdravnike)

0 0 3,47 7,27 1.684,82 35


E018 Zdravnik specialist VIII 4,40 4,044,04 (zdravniški dodatek - Aneks h KP za zdravnike in zobozdravnike)

0 0 4,26 8,66 2.006,96 40


E025 Farmacevtski tehnik II

V 2,20 0,120,12 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 0,97 3,17 734,65 14

19


0,150,15 (dodatek za pove�an vpliv delovnega okolja - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 76. �len)

0,600,60 (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89b.�len)

0,100,10 (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89c.�len)

E027 Farmacevt receptar VII/2 3,60 0,350,35 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 1,65 5,25 1.216,69 27




E028 Farmacevt specialist

VIII 4,40 0,470,47 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 1,93 6,33 1.466,98 32


1,061,06 (dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89b. �len)

20


0,250,25 (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89c. �len)

E035 Tehnik zdravstvene nege - ambulanta


0 0 0,97 3,17 734,65 14

0,150,15 (dodatek za pove�an vpliv delovnega okolja - KP za zaposlene v zdravstveni negi 87. �len)

0,600,60 (dodatek za zdravstveno nego - KP za zaposlene v zdravstveni negi 104.a in 104.b.�len)

0,100,10 (dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti - KP za zaposlene v zdravstveni negi 103. �len)

E037 Diplomirana babica - dispanzerska dejavnost

VII/1 3,25 0,200,20 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 1,49 4,74 1.098,50 24


0,990,99 (dodatek za zdravstveno nego - KP za zaposlene v zdravstveni negi 104.a in 104.b �len)


21


E037

Diplomirana medicinska sestra – dispanzerska dejavnost


0 0 1,49 4,74 1.098,50 24




E037 Profesor zdravstvene vzgoje


0 0 1,63 5,03 1.165,70 26




22


E045 Laboratorijski tehnik II


0 0 0,97 3,17 734,65 14




E047 Diplomirani fizioterapevt - ambulanta


0 0 1,36 4,61 1.068,37 24




23


E047 Diplomirani radiološki inženir


0 0 2,31 5,56 1.288,53 28




0,900,90 (dodatek za ionizirajo�e sevanje - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 79. �len)

E048 Klini�ni psiholog specialist


0 0 1,86 5,86 1.358,06 30



24



E048 Medicinski biokemik specialist


0 0 2,13 6,53 1.513,33 33

0,150,15(dodatek za pove�an vpliv delovnega okolja - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 76. �len)

1,160,16(dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89b. �len)

0,350,35(dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 89c .�len)

F017 Strokovni delavec - storitve


0 0 1,56 4,81 1.114,72 25


0,260,26 (dodatek za delo s psihi�no motenimi osebami - KP za dejavnost zdravstva in soc. varstva 78. �len)

25




F017 Skupinski habilitator I


0 0 1,35 4,75 1.100,81 24




F024 Bolni�ar negovalec IV 1,90 0,090,09 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 0,98 2,88 667,44 12

0,150,15 (dodatek za pove�an vpliv del.okolja - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 76. �len)

0,150,15 (dodatek za delo s psihi�no motenimi osebami - KP za dejavnost zdravstva in soc. varstva 78. �len)


26



0,070,07 (2. �len Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti - Dodatek na TS)

F024 Socialna oskrbovalka II

IV 1,90 0,090,09 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 0,98 2,88 667,44 12

0,150,15 (dodatek za pove�an vpliv del.okolja - KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva 76. �len)

0,150,15 (dodatek za delo s psihi�no motenimi osebami - KP za dejavnost zdravstva in soc. varstva 78.�len)



0,070,07 (2. �len Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti - Dodatek na TS)

27


F025 Varuhinja II V 2,40 0,100,10 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 0,99 3,39 785,63 16




F025 Tehnik zdravstvene nege II


0 0 1,29 3,69 855,16 18





28


F027 Medicinska sestra - vodja tima II


0 0 1,75 5,00 1.158,75 26





F027 Delovni terapevt VII/1 3,25 0,200,20 (korekcijski dodatek, aneks h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva)

0 0 1,75 5,00 1.158,75 26





29


G026 Tajnica režije skript VI 3,73 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 0 3,73 864,43 18

G016 Zborist VI 2,65 1,30

1,30 (dodatek zaposlenim v nosilnih poklicih za posebne obremenitve in odgovornosti - KP za kulturne dejavnosti 65a. �len)

0,15 0,4 1,45 4,50 1.042,30 23

0,150,15 (dodatek zaradi rasti cen življenjskih potrebš�in - KP za kulturne dejavnosti, 78d. �len)

15% 15% ( dodatek za stalno delo v neenakom.del.�asu, KP za kulturne dejavnosti 76. a �len)

G027 Bibliotekar VII/2 3,25 1,50

1,50 (65.a �len Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti - dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti - za nosilne poklice)

0 0 2,05 5,30 1.228,28 27

0,400,40 (66. �len Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti - dodatek za vodenje organizacijskih ali delovnih enot)

0,15

0,15 (78.d �len Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti - dodatek v zvezi dogovorom zaradi rasti cen življenjskih potrebš�in)

30


G027 Snemalec VII/2 4,99 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,99 1.156,43 26

G027 Napovedovalec VII/2 4,99 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,99 1.156,43 26

G027 Montažer VII/2 4,99 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,99 1.156,43 26

G027 Kamerman VII/2 4,99 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,99 1.156,43 26

G027 Mojster zvoka VII/2 4,99 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,99 1.156,43 26

G027 Novinar specialist VII/2 5,33 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 5,33 1.235,23 27

31


G017 Dramski igralec VII/2 3,25 1,50


0,15 0,49 1,6 5,34 1.236,97 27


15% 15% ( dodatek za stalno delo v nenakom.del.�asu, KP za kulturne dejavnosti 76. a �len)

G017 Scenarist VII/2 5,49 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 5,49 1.272,31 28

G027 Novinar urednik VII/2 5,49 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 5,49 1.272,31 28

G017 Dramaturg VII/2 5,49 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 5,49 1.272,31 28

G017

Solist v simfoni�nem ali operno-simfoni�nem orkestru

VII/2 3,60 1,50


0,15 0,54 1,65 5,79 1.341,83 29


15% 15% ( dodatek za stalno delo v nenakom.del.�asu, KP za kulturne dejavnosti 76. a �len)

32


G027 Mojster mešalec slike

VII/2 4,49 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,49 1.040,56 23

G027 Producent VII/2 6,32 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 6,32 1.464,66 32

G027 Glasbeni urednik VII/2 6,32 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 6,32 1.464,66 32

G027 Režiser VII/2 6,32 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 6,32 1.464,66 32

G027 Mojster osvetljave VII/2 4,99 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,99 1.156,43 26

33


G017 Koncertni mojster VII/2 4,40 1,60


0,15 0,66 1,75 6,81 1.578,22 34



G025 Šepetalec v dramskem gledališ�u

V 2,20 1,001,00 (dodatek v nosilnih poklicih za posebne obremenitve in odgovornosti - KP za kulturne dejavnosti 65a. �len)

0,15 0,33 1,15 3,68 852,84 18



G025 Arhivski tehnik V 2,30 1,00


0 0 1,55 3,85 892,24 19


0,400,40( dodatek za obremenitve pri delu z gradivom, KP za kulturne dejavnosti 78. c

34


�len)

G026 Inspicient VI 2,65 1,30


0,15 0,4 1,45 4,50 1.042,30 23



G027 Novinar poro�evalec

VII/2 4,83 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 4,83 1.119,35 25

G027 Kustos VII/2 3,25 1,50


0 0 2,1 5,35 1.239,86 27


0,450,45( dodatek za obremenitve pri delu z gradivom, KP za kulturne dejavnosti 78. c �len)

35


G027 Novinar komentator VII/2 6,66 18. �len ZSPJS (Uradni list RS, št. 57/07) 0 0 6,66 1.543,46 33

G028 Kustos z magisterijem

VIII 3,80 1,60


0 0 2,2 6,00 1.390,50 30



G029 Kustos z doktoratom

IX 4,40 1,70


0 0 2,3 6,70 1.552,73 33



H018 Asistent z magisterijem

VIII 3,60 0,150,15 (dodatek za uskladitev - 3. �len Aneksa)

0 0 2,63 6,23 1.443,80 31

1,351,35 (dodatek zaradi izvolitve v naziv - KP za raziskovalno dejavnost 54c. �len)

36


1,13

1,13 za izhodiš�ni pl. razred, 1,19 za 1. pl. razred, 1,24 za 2. pl. razred, 1,30 za 3. pl. razred, 1,34 za 4. pl. razred, 1,43 za 5. pl. razred (dodatek za pove�anje dodatka iz 54c.�lena - KP za raziskovalno dejavnost; 54d �len)

H019 Asistent z doktoratom

IX 4,00 0,150,15 (dodatek za uskladitev - 3. �len Aneksa)

0 0 3,41 7,41 1.717,27 36

2,002,00 (dodatek zaradi izvolitve v naziv - KP za raziskovalno dejavnost 54c. �len)

1,26


H019 Znanstveni sodelavec


0 0 3,58 8,28 1.918,89 39

2,102,10 (dodatek za izvolitev v naziv - KP za raziskovalno dejavnost; 54c �len)

1,33

1,33 za izhodiš�ni pl. razred, 1,41 za 1. pl. razred, 1,47 za 2. pl. razred, 1,54 za 3. pl. razred, 1,63 za 4. pl. razred, 1,73 za 5. pl. razred (dodatek za pove�anje dodatka iz 54c.�lena - KP za raziskovalno dejavnost;

37


54d �len)

H019 Višji znanstveni sodelavec


0 0 3,77 9,37 2.171,50 42

2,202,20 (dodatek za izvolitev v naziv - KP za raziskovalno dejavnost; 54c �len)

1,42


I015 Revirni lovec V 2,20 0,70 0,70 (dodatek - Uredba 15. �len) 0 0 0,85 3,05 706,84 13


38


I015 Gasilec V 2,40 30% 30% (64.� KP za pokl. gas. v JZ GBL - dodatek za delo v del. �asu, ki je za delavca manj ugoden)

0,55 1,32 0,15 3,87 896,87 19

15% 15% (isti �. KP, podlaga 9.�. Uredbe o koli�nikih za dolo�itev osn. pla�e…(Ur.l.RS 35/96) - dodatek…*)

10% 10% (isti �. KP, podlaga106. �. Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre�ami, ki…*)

0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba 16a.�l.)

I016 Revirni gozdar VI 2,80 0,80 0,80 (dodatek - Uredba 15. �len) 0 0 0,95 3,75 869,06 18


I016 Namestnik vodje gasilske izmene

VI 2,95 30% 30% (64.� KP za pokl. gas. v JZ GBL - dodatek za delo v del. �asu, ki je za delavca manj ugoden)

0,55 1,62 0,15 4,72 1.094,44 24

39





I017 Gozdar na�rtovalec VII/2 3,60 1,00 1,00 (dodatek - Uredba 15. �len) 0 0 1,15 4,75 1.100,81 24


I017 Vodja gasilske izmene

VII/1 3,90 30% 30% (64.� KP za pokl. gas. v JZ GBL - dodatek za delo v del. �asu, ki je za delavca manj ugoden)

0,55 2,15 0,15 6,20 1.435,69 31



40



J015 Knjigovodja V 2,20 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 0,9 3,10 718,43 14

0,750,75 (dodatek za upravne delavce, Uredba, 14.�l.)

J015 Analitik V 2,30 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 0,9 3,20 741,60 14


J015 Finan�nik V 2,30 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 0,9 3,20 741,60 14


J016 Analitik VI 2,65 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1 3,65 845,89 18

41



J016 Ra�unovodja VI 2,75 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1 3,75 869,06 18


J016 Finan�nik VI 2,75 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1 3,75 869,06 18


J017

Strokovni sodelavec za upravno pravne zadeve

VII/1 3,25 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1,2 4,45 1.031,29 23


J017 Finan�nik VII/1 3,25 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1,2 4,45 1.031,29 23


42


J017 Informatik VII/1 3,25 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1,2 4,45 1.031,29 23


J017 Kadrovik VII/1 3,25 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1,2 4,45 1.031,29 23


J017 Ra�unovodja VII/2 4,40 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1,2 5,60 1.297,80 29


J017 Informatik VII/2 4,40 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1,2 5,60 1.297,80 29


J025 Tajnica V 2,10 0,700,70 (dodatek za STD, ki opravljajo naloge povezane s posebnimi napori; Uredba; 15.�l.)

0 0 0,85 2,95 683,66 12

43


0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba; 16.a �l.)

J025 Sodni zapisnikar V 2,20 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1 3,20 741,60 14

0,750,75 (Uredba o dolo�itvi dodatkov za delavce na sodiš�ih; 2.�l.)

0,100,10 (dodatek za omejitev pravice do stavek; Uredba; 8a �l.)

J026 Poslovni sekretar VI 2,65 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 0,95 3,60 834,30 17

0,800,80 (dodatek za STD, ki opravljajo naloge povezane s posebnimi napori; Uredba; 15.�l.)

J027 Poslovni sekretar VII/1 3,25 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 1,15 4,40 1.019,70 22

1,001,00 (dodatek za STD, ki opravljajo naloge povezane s posebnimi napori; Uredba; 15.�l.)

J032 Perica II 1,30 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 0,73 2,03 470,45 3

44


0,13 0,13 (dodatek po Aneksu)

0,450,45 (dodatek zaposlenih v vladnih službah in upravnih organih; Uredba; 16. �l.)

J032 �istilka II 1,30 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 0,73 2,03 470,45 3



J033 Vratar III 1,50 0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)

0 0 0,71 2,21 512,17 5



J033 Telefonist III 1,50 0,450,45 (dodatek zaposlenih v vladnih službah in upravnih organih; Uredba; 16. �l.)

0 0 0,71 2,21 512,17 5

0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)


J034 Kuhar IV 1,80 0,450,45 (dodatek zaposlenih v vladnih službah in upravnih organih; Uredba; 16. �l.)

0 0 0,67 2,47 572,42 8

0,150,15 (dodatek za usklajevanje pla�; Uredba, 16.a �l.)


J034 Voznik IV 1,80 0,450,45 (dodatek zaposlenih v vladnih službah in upravnih organih; Uredba; 16. �l.)

0 0 0,67 2,47 572,42 8

45

ŠO

DM

OD

MN

T

R

OK

D

%D

K

PO

D

SD

%

SD

%K

SD

KS

K

NZ

OP

P

R

0,1

50,1

5 (

dodate

k za

usk

laje

vanje

pla�;

Ure

dba,

16.

a �

l.)

0,0

70,0

7 (

dodate

k po A

nek

su)

J035

Hiš

nik

V

2,1

0

0,1

50,1

5 (

dodate

k za

usk

laje

vanje

pla�;

Ure

dba,

16.

a �

l.)

0

0

0,6

2,7

0625,7

310

0,4

50,4

5 (

dodate

k za

posl

enih

v v

ladnih

slu

žbah

in u

pra

vnih

org

anih

; U

redba;

16.

�l.)

J035

Kuhar

V

2,1

0

0,1

50,1

5 (

dodate

k za

usk

laje

vanje

pla�;

Ure

dba,

16.

a �

l.)

0

0

0,6

2,7

0625,7

310

0,4

50,4

5 (

dodate

k za

posl

enih

v v

ladnih

slu

žbah

in u

pra

vnih

org

anih

; U

redba;

16.

�l.)

J035

Delo

vni i

nšt

rukt

or

UIK

S

V

2,3

015%

dodate

k pose

b. pog

. in

pre

pove

di (

Ure

dba

9.�

l.)

0,3

50,8

1

0,7

3,8

1881,8

119

20%

dodate

k za

dela

vce U

IKS

- (

ZIK

S 2

59.

�le

n)

0,1

0dodate

k st

avk

a (U

redba 1

0.a

�le

n)

0,4

5dodate

k za

posl

enih

(U

redba 1

6. �

len)

0,1

5dodate

k usk

laje

vanje

pla� (

Ure

dba

16.

a

�le

n)

1

2. REDNA DELOVNA USPEŠNOST

28. �len (obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti)

Skupen obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne pla�e.

Skupen obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti se za vsako naslednje leto dolo�i z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor najkasneje do 1. septembra. V primeru, da skupen obseg sredstev do tega roka ni dolo�en, se v teko�em letu uporablja enak odstotek kot v preteklem letu.

Letni obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev pri posameznem uporabniku prora�una, se mora zagotoviti v enakem odstotku, kot je dogovorjeno v skladu s prejšnjim odstavkom tega �lena.

V ta obseg sredstev se ne všteva obsega sredstev za izpla�ilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna pla�a dolo�a v skladu z uredbo vlade.

Letni obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti uporabnika prora�una mora biti izpla�an v celoti, ne glede na poslovni rezultat uporabnika prora�una.

29. �len (osnove za dolo�itev obsega sredstev in za izpla�ilo redne delovne uspešnosti)

Pri posameznem prora�unskem uporabniku se obseg sredstev za izpla�ilo redne delovne uspešnosti, v skladu z 28. �lenom te kolektivne pogodbe, dolo�i na podlagi osnovnih pla� javnih uslužbencev, dolo�enih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih pla�ah za posamezne mesece. Na tej podlagi uporabnik prora�una dolo�i obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja. �e se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se dolo�i obseg sredstev za izpla�ilo redne delovne uspešnosti na enak na�in tudi za posamezno organizacijsko enoto.

Osnova za dolo�itev najvišjega možnega letnega zneska za izpla�ilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a �lena ZSPJS, je osnovna pla�a javnega uslužbenca, ki mu je pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec december preteklega leta. �e javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v teko�em letu, se dolo�i sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka na podlagi osnovne pla�e, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.

Osnova za obra�un redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca je njegova osnovna pla�a za �as rednega dela v ocenjevalnem obdobju.

30. �len (delitev sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti )

Delitev sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti se izvede na ravni uporabnika prora�una oziroma organizacijske enote.

2

31. �len (postopek)

Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za dolo�itev dela pla�e za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mese�no, trimese�no ali dvakrat letno.

Postopek iz prejšnjega odstavka se izvede pred vsakokratnim izpla�ilom dela pla�e za delovno uspešnost in se opravi na obrazcih, ki so v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

Pri izpla�ilu januarske pla�e javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število to�k je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovpre�ne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.

32. �len (kriteriji za dolo�itev dela pla�e za delovno uspešnost)

Del pla�e za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu dolo�i na podlagi naslednjih kriterijev:

• znanje in strokovnost, • kakovost in natan�nost, • odnos do dela in delovnih sredstev, • obseg in u�inkovitost dela in • inovativnost.

33. �len (merila za vrednotenje kriterijev in izra�un višine dela pla�e za redno delovno uspešnost)

Vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti iz prejšnjega �lena te kolektivne pogodbe je ovrednoten z 1 to�ko, ki pomeni doseganje nadpovpre�nih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju.

Seštevek števila to�k, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za dolo�itev višine dela pla�e za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Pri dolo�itvi dela pla�e za redno delovno uspešnost posameznega javnega uslužbenca se poleg seštevka števila to�k posameznega javnega uslužbenca upošteva tudi obseg sredstev iz prvega odstavka 29. �lena te kolektivne pogodbe. Navodilo za izra�un redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca je v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

34. �len (objava)

Vsota to�k posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za dolo�itev dela pla�e za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovpre�ne delovne rezultate, se objavi znotraj uporabnika prora�una oziroma organizacijske enote.

3

35. �len (varstvo pravic)

Javni uslužbenec lahko uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na na�in, ki je predpisan z delovno pravno zakonodajo.

4

Priloga 2: Navodilo za izra�un redne delovne uspešnosti javne/ga uslužbenke/ca

V Prilogi 2, ki vsebuje izpla�ilo redne delovne uspešnosti, se vpiše:

• v stolpcu 1 priimek in ime posameznega javne/ga uslužbenke/ca, • v stolpcu 2 tarifni razred njegovega delovnega mesta, • v stolpcu 3 pla�ni razred, dolo�en v pogodbi o zaposlitvi, • v stolpcu 4 seštevek osnovnih pla� v ocenjevalnem obdobju v €, • v stolpcih 5 – 9 se vpišejo ocene nadpovpre�nih delovnih rezultatov, • v stolpcu 10 je izra�unan seštevek ocen nadpovpre�nih delovnih rezultatov, • v stolpcu 11 je izra�unan delež doseženega seštevka ocen nadpovpre�nih delovnih

rezultatov, ki je deljen z najvišjim možnim seštevkom ocen nadpovpre�nih delovnih rezultatov,

• v stolpcu 12 je izra�unana korigirana vrednost redne delovne uspešnosti, ki se izra�una tako, da se koeficient iz stolpca 11 pomnoži s korigiranim koeficientom, izra�unanim in prikazanim v zadnji vrstici tega stolpca (ozna�en s kor. faktor KF),

• v stolpcu 13 je seštevek osnovnih pla� v ocenjevalnem obdobju v €, pomnožen s korigirano vrednostjo redne delovne uspešnosti, izra�unane v stolpcu 12,

• v stolpcu 14 je izra�unana vrednost iz stolpca 13; �e je ta vrednost ve�ja od vrednosti iz stolpca 15, je izpla�ilo redne delovne uspešnosti enako najvišjemu možnemu izpla�ilu redne delovne uspešnosti iz stolpca 15,

• v stolpcu 15 je dolo�eno najvišje možno izpla�ilo redne delovne uspešnosti, ki lahko znaša najve� dve osnovni mese�ni pla�i decembra preteklega leta.

5

Formule za izra�un redne delovne uspešnosti javne/ga uslužbenke/ca:

maksmaks OCNDR ⋅= 5

pr

j

j SOSRDUOPSOSRDU ⋅=�

maks

i

i

kNDR

NDR

RDU�

=

mmm OPKFNDRKRDU ⋅⋅=

�� ⋅⋅>

=m

mmm

mKRDU

OPOPKRDUIRDU

2:2

kjer je:

- OCmaks: najve�ja ocena

- NDRmaks: maksimalni nadpovpre�ni delovni rezultati javne/ga uslužbenke/ca

- SOSRDUpr: 2%

- SOSRDU: skupen obseg sredstev redne delovne uspešnost

- OPj, OPk, OPm: osnovna pla�a javne/ga uslužbenke/ca

- NDRi, NDRm: nadpovpre�ni delovni rezultati javne/ga uslužbenke/ca

- RDUk: redna delovna uspešnost javne/ga uslužbenke/ca

- KF: korigirani faktor

- KRDUm: korigirana redna delovna uspešnost javne/ga uslužbenke/ca

- IRDUm: izpla�ana redna delovna uspešnost javne/ga uslužbenke/ca

( )� ⋅=

k

kk OPRDU

SOSRDUKF

6

Priloga 2: izpla�ilo redne delovne uspešnosti

Leto:

Tarifni razred

Pla�ni razred

Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00SKUPAJ

Šifra prora�unskega uporabnika:

Organizacijska enota:

OSNOVNI PODATKI O JAVNIH USLUŽBENCIH

Priimek in ime

1

OSNOVNA PLA�A (1. odst. 29. �lena KPJS)OSNOVNA PLA�A

december preteklega leta

(2. odst. 29. �lena KPJS)

2007

7

Priloga 2: izpla�ilo redne delovne uspešnosti

Tarifni razred

Pla�ni razred

Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 151

Priimek in ime

OSNOVNI PODATKI O JAVNIH USLUŽBENCIH OSNOVNA PLA�A ZA �AS REDNEGA DELA V OCENJEVALNEM OBDOBJU (3. odst. 29. �lena KPJS)

Šifra prora�unskega uporabnika:

Organizacijska enota:

2007Leto:

8

Priloga 2: izpla�ilo redne delovne uspešnosti za obdobje ……...

Leto:

IZPLA�ILO REDNE

DELOVNE USPEŠNOSTI

NAJVIŠJE MOŽNO

IZPLA�ILO REDNE LETNE

DELOVNE USPEŠNOSTI

A B C D E2 3 4 5 6 7 8 9 10=SUM(5..9) 11=10 / IV 12=11 x KF 13=4 x 12 14=MIN(13,15) 15

0,00 1 1 2 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,000,00 0 - - - 0,00 0,00

I 0,00Izra�unana

masa0,00

Izpla�ana masa

0,00

II=I x % 2% 0,00Kor. faktor

(KF)0,000 Ostanek 0,00

OCENEA - znanje in strokovnost 0

III letno izpla�ilo 2,00 B - kakovost in natan�nost 1 IV 5 x OCENE 5,00C - odnos do dela in delovnih sredstevD - obseg in u�inkovitostE - inovativnost

Šifra prora�unskega uporabnika:Organizacijska enota:

Datum ocenjevanja:

2007

Ocenjevalec:

Pla�ni razred

Obr. osnovna pla�a (obdobje)

VREDNOTENJE KRITERIJEV

OSNOVNI PODATKI O JAVNIH USLUŽBENCIH KRITERIJ

Nadpovpre�ni delovni rezultati *Priimek in ime

Tarifni razred

NAJVIŠJI DELEŽOSNOVNE PLA�E

SKUPEN OBSEG SREDSTEVDELOVNE USPEŠNOSTI

SREDSTVA ZAOSNOVNE PLA�E

koeficient €VSOTA

1

delež maks. ocene

IZRA�UN REDNEDELOVNE USPEŠNOSTI

* LEGENDA:MAKSIMALNA OCENA

€ €

IZRA�UN SREDSTEV

9

OS

NO

VN

A

PL

A�

A

decem

ber

pretekleg

a leta (2. o

dst. 29.

�lena K

PJS

)

Sku

pn

o izp

la�ilo

red

ne d

elov

ne

usp

ešno

sti zaleto

……

…..

€€

Priim

ek in im

e:

€

12345678910

11

12

Javna

/i uslužb

enka/e

c ……

….. je v le

tu …

……

….. d

osegla/e

l na

dpo

vpre�n

e d

elovn

e rezu

ltate

……

.. (krat) in

sicer v n

asled

njih

ocen

jeva

lnih

ob

dob

jih: …

……

…....

Javna

/i uslužb

enka/e

c je v posa

me

zne

m oce

njevaln

em

obd

obju, v katere

m je

dose

gla/e

l na

dpo

vpre�n

e d

elo

vne rezu

ltate

:- za

obd

ob

je ................... je skup

aj d

ose

gla

/el ............. to

�k.

Pod

pis o

dgo

vorn

e ose

be:

Kriteriji za d

olo�itev

dela p

la�e za red

no

delo

vn

o u

pešn

ost

ob

seg in

u�in

kovito

stin

ovativn

ost

LE

TN

O O

BV

ES

TIL

OO

OC

EN

JEV

AN

JU JA

VN

E/G

A U

SL

UŽ

BE

KE

/CA

ZA

DO

LO�

ITE

V D

EL

A P

LA�

E Z

A R

ED

NO

DE

LO

VN

O U

SP

EŠ

NO

ST

ZA

LE

TO

……

……

...

Ocen

jevaln

o

ob

do

bje

Pla�n

i razred

Vso

ta to�k p

o

po

samezn

em

ocen

jevaln

em

ob

do

bju

Višin

a izpla�ila

redn

e delo

vn

e u

spešn

osti p

o

ocen

jevaln

em

ob

do

bju

Tarifn

i razred

Priim

ek in im

e

znan

je in

stroko

vno

stkako

vost in

n

atan�n

ost

od

no

s do

d

ela in

delo

vnih

sred

stev

1

3. DODATKI

36. �len (dodatek za delovno dobo)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne pla�e za vsako zaklju�eno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbenkam pove�a za 0,10% za vsako zaklju�eno leto delovne dobe nad 25 let. V primeru, da v skladu z zakonodajo, pride do izena�itve dolžine pokojninske dobe za ženske in moške, se javnim uslužbenkam preneha izpla�evati pove�ani dodatek iz tega odstavka.

37. �len (dodatek za mentorstvo)

Javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem �asu dolo�en za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom dolo�eno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

Dodatek za mentorstvo znaša 20% urne postavke osnovne pla�e mentorja.

Dodatek se obra�unava le za �as, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.

38. �len (dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat)

Dodatek za specializacijo po kon�anem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo dolo�enega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, �e je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem podro�ju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo. Dodatek iz prejšnjega odstavka je dolo�en v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 45,00 € bruto, za znanstveni magisterij 70,00 € bruto in za doktorat 115,00 € bruto.

Dodatki se usklajujejo na enak na�in kot osnovne pla�e.

Dodatki se med seboj izklju�ujejo.

V primeru, da ima javni uslužbenec ve� naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

39. �len (dodatki za manj ugodne delovne pogoje)

Dodatki za manj ugodne delovne pogoje so:

2

Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem obmo�ju ionizirajo�ega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki ob�asno opravlja delo v kontroliranem obmo�ju ionizirajo�ega sevanja. Višina dodatka znaša 1 € za vsako za�eto uro dela v kontroliranem obmo�ja ionizirajo�ega sevanja.

Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki ob�asno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:

• za pripravo, aplikacije citostatikov in nego 1€ za vsako za�eto uro dela v teh pogojih,

• za pripravo citostatikov in za delo s kontaminiranimi odpadki 0,50 € za vsako za�eto uro dela v teh pogojih.

Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajo�emu sevanju ali u�inku citostatikov, dolo�i oseba javnega prava.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za �as, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne pla�e delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, �e je bil pri prevedbi osnovne pla�e delovnega mesta v prevedbo vklju�en dodatek za manj ugodne delovne pogoje.

Dodatki, katerih višina je dolo�ena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih pla�.

40. �len (dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)

Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:

• Dodatek za �as neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za �as neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za �as potapljanja potaplja�a v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za �as potapljanja potaplja�a v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za usposobljenost in pou�evanje treh ali ve� po vsebini razli�nih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca.

• Dodatek za ure razredništva, dolo�ene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 7% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca v:

- oddelkih osnovne šole, ki štejejo do 22 u�encev; - oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo do19 dijakov;

3

- oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki štejejo do 25 dijakov oziroma vajencev.

• Dodatek za ure razredništva, dolo�ene v skladu z normativnimi kriteriji v višini 13% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca v:

- oddelkih osnovne šole, ki štejejo 23 in ve� u�encev; - oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja, ki štejejo 20 in ve� dijakov; - oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja, ki

štejejo 26 in ve� dijakov oziroma vajencev.

• Dodatek za pou�evanje v kombiniranih oddelkih v vrtcih, šolah oziroma zavodih za:

− pou�evanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

− pou�evanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma ve� razredov v višini 10% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za delo v bolnišni�nih oddelkih v višini 7% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za izvajanje prilagojenega programa v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa v šoli oziroma zavodu za:

− delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

− delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s �ustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

− delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

− delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

− delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 18% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno in telesno motnjo v

zdravstvenih zavodih, socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za:

- delo z osebami z lažjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 8% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

- za delo z osebami z zmerno duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo, oviranostjo in z dementnimi osebami v višini 12% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

- za delo z osebami s težjo duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 15% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

- za delo z osebami s težko duševno ali telesno motnjo, okvaro, prizadetostjo in oviranostjo v višini 18% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za delo na višini oziroma v globini za:

4

- delo na višini od 2m do 4m, v višini 20% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

- delo na višini nad 4m do 20m, v višini 30% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

- delo na višini nad 20m, v višini 50% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca;

- delo v alpinisti�ni opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za delo v rizi�nih razmerah (obmo�je vojne nevarnosti, nevarnosti teroristi�nih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesre�, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

• Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za �as, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne pla�e delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, �e je bil pri prevedbi osnovne pla�e delovnega mesta v prevedbo vklju�en dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

41. �len (dodatek za izmensko delo)

Za izmensko delo v popoldanski in no�ni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem �asu pripada javnim uslužbencem dodatek v višini 7% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

Dodatek se obra�unava le za �as, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih.

42. �len (dodatek za delo v deljenem delovnem �asu)

Dodatek za delo v deljenem delovnem �asu pripada javnim uslužbencem v višini 13% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca, �e prekinitev delovnega �asa traja 2 uri ali ve�.

Dodatek se obra�unava le za �as po prekinitvi dela.

43. �len (dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem �asu)

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem �asu se šteje delo, �e je polni delovni �as javnega uslužbenca razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem �asu se šteje tudi delo, �e je polni delovni �as javnega uslužbenca razporejen na ve� kot pet zaporednih dni v tednu.

5

Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca in mu pripada za ure opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu.

�e je delovni �as javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali ve� prekinitev delovnega �asa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne pla�e.

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni �as, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na obi�ajni delovni �as prora�unskega uporabnika ter ga ni mogo�e opredeliti z delovnim �asom, definiranim iz ostalih �lenov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne pla�e za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.

V primeru, ko javni uslužbenec prejema dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem �asu, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem �asu.

44. �len (dodatek za delo pono�i)

Višina dodatka za delo pono�i znaša 30% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

Dodatek se obra�unava le za �as, ko javni uslužbenec dela pono�i.

45. �len (dodatek za delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom dolo�en kot dela prost dan)

Višina dodatka za delo v nedeljo znaša 75% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

Višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom dolo�en kot dela prost dan znaša 90% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

Dodatki se obra�unavajo le za �as, ko javni uslužbenec dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom dolo�en kot dela prost dan.

Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom dolo�en kot dela prost dan, se med seboj izklju�ujeta.

46. �len (dodatek za delo preko polnega delovnega �asa)

Dodatek za delo preko polnega delovnega �asa znaša 30% urne postavke osnovne pla�e javnega uslužbenca.

Dodatek se obra�unava le za �as, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega �asa.

6

47. �len (dodatek za �as stalne pripravljenosti)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za �as stalne pripravljenosti v višini 20% urne postavke osnovne pla�e.

Javnemu uslužbencu se �as stalne pripravljenosti ne šteje v delovni �as.

48. �len

Komisija za razlago te kolektivne pogodbe lahko upošteva vsebino dolo�b kolektivnih pogodb dejavnosti in njihove obvezne razlage v zvezi z dodatki za manj ugoden delovni �as, z izjemo njihovih višin, �e ugotovi, da niso v nasprotju s KPJS.

Ugotovitve iz prejšnjega odstavka komisija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. DEŽURSTVO

49. �len (delo v dežurstvu)

�as dežurstva se šteje v delovni �as.

Za �as dežurstva, ki presega polni delovni �as, pripada javnemu uslužbencu dodatek za delo preko polnega delovnega �asa.

1

IV. PREHODNE IN KON�NE DOLO�BE

50. �len

V skladu z 49. � �lenom ZSPJS se javnim uslužbencem ob dolo�itvi osnovne pla�e v skladu z ZSPJS upošteva število napredovanj, ki bi jih zaposleni dosegel, �e bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za 1 pla�ni razred, vendar najve� za 5 pla�nih razredov.

51. �len

Nesorazmerje v osnovni pla�i predstavlja razliko med osnovno pla�o pla�nega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrš�en ob prvem obra�unu pla� v skladu ZSPJS in osnovno pla�o pla�nega razreda, v katerega je isto�asno preveden njegov nominalni znesek osnovne pla�e v skladu z 49.b �lenom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih pla�ah, ki so ve�ja od štirih pla�nih razredov, se odpravijo s prvim obra�unom pla� v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi pla�nimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih pla�ah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2010 v skladu z 19. do 25. �lenom te pogodbe v naslednji dinamiki:

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1.1.2008, 1/4 nesorazmerja se odpravi s 1.9.2008, 1/4 nesorazmerja se odpravi s 1.9.2009 in 1/4 nesorazmerja se odpravi s 1.3.2010.

�e se na podlagi statisti�nih podatkov in napovedi UMAR izkaže, da bo realna rast produktivnosti dela v teko�em letu višja od ocenjene rasti ob sklenitvi te kolektivne pogodbe, se del uskladitve za odpravljanje pla�nih nesorazmerij izvrši prej tako, da se razlika med ocenjeno rastjo realne bruto pla�e v javnem sektorju in rastjo realne produktivnosti dela ne poviša nad ocenjeno razliko ob sklenitvi te pogodbe.

�e se na podlagi statisti�nih podatkov za leto 2008 in napovedi UMAR za leto 2009 ugotovi, da bi preseganje realne rasti pla� v javnem sektorju glede na rast realne produktivnosti dela pomenilo resno makroekonomsko neravnovesje, se lahko uskladitev za odpravo pla�nih nesorazmerij v letu 2010 odloži, vendar ne ve� kot za šest mesecev.

Ob sprejemu napovedi Vlada RS oceni ali so izpolnjeni pogoji iz �etrtega oz. petega odstavka tega �lena in o tem obvesti drugo pogodbeno stranko ter jo pozove k takojšnjim pogajanjem.

Ocena UMAR o rasti pla� v javnem sektorju in rasti produktivnosti dela ob sklenitvi te kolektivne pogodbe je prikazana v spodnji tabeli:

Tabela 1: Ocena rasti pla� v javnem sektorju z upoštevanjem dinamike izpla�il sredstev za odpravo pla�nih nesorazmerij (po �etrtinah; januar in september 2008, september 2009 in marec 2010; 9,9% ocenjenih sredstev za pla�e):

2

realne rasti

2007 2008 2009 2010produktivnost 3,8 3,6 3,4 3,4bruto pla�a skupaj 2,6 3,2 2,9 3,4zasebni sektor 2,9 2,8 2,8 3,0javni sektor 1,9 4,2 3,3 4,8rast javni sektor-produktivnost -1,9 0,6 -0,1 1,4

Vir: pomladanska napoved 2007 UMAR in dodatni izra�uni UMAR

52. �len

Osnova za dolo�itev najvišjega možnega letnega zneska za izpla�ilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a �lena ZSPJS za leto 2008, je osnovna pla�a javnega uslužbenca, ki mu bo pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec januar 2008.

53. �len

Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe prenehajo veljati vse dolo�be Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/1991-I, 53/1992, 13/1993-ZNOIP, 34/1993, 12/1994, 18/1994-ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994, 39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996, 37/1996, 56/1996, 1/1997 (2/1997 - popr.), 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997, 79/1997, 87/1997-ZPSDP, 87/1997, 3/1998, 3/1998, 3/1998, 7/1998, 9/1998, 9/1998, 51/1998, 2/1999, 2/1999, 2/1999, 39/1999-ZMPUPR, 39/1999(40/1999 - popr.), 59/1999, 59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 62/2000, 67/2000, 81/2000, 116/2000, 122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 99/2001, 6/2002, 6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002, 19/2002, 19/2002, 73/2003, 115/2005, v nadaljnjem besedilu KPnd), ki urejajo osnovne pla�e, delovno uspešnost in dodatke.

Ostale dolo�be KPnd ostanejo v veljavi.

54. �len

Ta kolektivna pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh strank, veljati za�ne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Parafirana v Ljubljani, 16. julija 2007

Vlada Republike Slovenije: Reprezentativni sindikati javnega sektorja:

3

dr. Gregor Virant minister za javno upravo

GLOSA - SINDIKAT KULTURE SLOVENIJE Doro Hvalica

SINDIKAT DRŽAVNIH IN DRUŽBENIH ORGANOV SLOVENIJE Drago Š�ernjavi�

SINDIKAT DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE Bojan Hribar

POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE Branko Prah

SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE Dušan Pe�nik SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE Nevenka Lekše

SINDIKAT VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE Branimir Štrukelj

FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE Konrad Kuštrin

SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Jelka Mlakar KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE Peter Majcen

SINDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE Bogdan Godni�

NEODVISNI SINDIKAT DELAVCEV

4

LJUBLJANSKE UNIVERZE dr. Tomaž Sajovic

SINDIKAT KULTURNIH IN UMETNIŠKIH USTVARJALCEV RTV Peter Kosma�

SIFARM -SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE Samo Mahovi�

SINDIKAT VETERINARJEV SLOVENIJE NEODVISNOST-KNSS Milan Štimec

SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA SLOVENIJE Darinka Avguštiner

SIDIKATI V ZDRAVSTVU SLOVENIJE - PERGAM Matija Cevc

SVAS-SINDIKAT VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE Jurij POR

SINDIKAT SLOVENSKIH DIPLOMATOV Matjaž KOVA�I�

SINDIKAT DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE Tom Zalaznik

SINDIKAT SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE Nataša Kus

SILMES - SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE Stane Tomši�

SINDIKAT MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Stanislav Konda

5

SINDIKAT NOVINARJEV SLOVENIJE Iztok Juran�i�

SINDIKAT DELAVCEV PRAVOSODJA SLOVENIJE

Tomaž VIRNIK

1


(Zakon o sistemu pla� v javnem sektorju, Uradni list RS, ZSPJS-G št. 57/07)


(Zakon o sistemu pla� v javnem sektorju, Uradni list RS, ZSPJS-G št. 57/07)



��

1. BOLONJSKI PROCES 2. PLA�E FUNKCIONARJEV

UVRSTITVE FUNKCIJ V PLA�NE RAZREDE3. PLA�E JAVNIH USLUŽBENCEV 4. USKLADITEV OSNOVNIIH PLA�,

FUNKCIONARSKE OSNOVE IN IZHODIŠ�NE PLA�E

1. BOLONJSKI PROCES 2. PLA�E FUNKCIONARJEV

UVRSTITVE FUNKCIJ V PLA�NE RAZREDE3. PLA�E JAVNIH USLUŽBENCEV 4. USKLADITEV OSNOVNIIH PLA�,

FUNKCIONARSKE OSNOVE IN IZHODIŠ�NE PLA�E

VSEBINA SPREMEMB ZSPJS VSEBINA SPREMEMB ZSPJS VSEBINA SPREMEMB ZSPJS

1

3. �len

Besedilo 8. �lena se spremeni tako, da se glasi: "8. �len

(Tarifni razredi in ravni potrebne usposobljenosti)

(1) Osnovne pla�e javnih uslužbencev se dolo�ajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.

(2) Najnižji možni pla�ni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se dolo�i s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3) Tarifni razredi so:

Tarifni razred

Uspešno kon�ano izobraževanje oziroma pridobljena usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog

Raven izobrazbe

I. - nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe - popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe - nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe

11001 11002 11003

II. - popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 12001

III. - nižja poklicna izobrazba 13001

IV. - srednja poklicna izobrazba 14001

V. - srednja strokovna izobrazba - srednja splošna izobrazba

15001 15002

VI. - višja strokovna izobrazba - višješolska izobrazba (prejšnja)

16101 16102

VII/1. - specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) - visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) - visokošolska strokovna izobrazba - visokošolska univerzitetna izobrazba

16201 16202 16203 16204

VII/2. - specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) - visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) - magistrska izobrazba

17001 17002 17003

VIII. - specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) - magisterij znanosti (prejšnji) - državni pravniški izpit - specializacija v zdravstvu

18101 18102

IX. - doktorat znanosti (prejšnji) - doktorat znanosti

18201 18202

Izraz "prejšnja" in "raven izobrazbe" iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, dolo�enem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

1

4. �len

Drugi odstavek 10. �lena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Uvrstitev posameznih funkcij v pla�ne razrede je dolo�ena v prilogi 3 tega zakona.".

8. �len

V VI. poglavju z naslovom Delovna uspešnost se 21. do 22.a �leni nadomestijo z novimi 21. do 22.k �leni, ki se glasijo:

"21. �len (Vrste delovne uspešnosti)

(1) Javni uslužbenci so lahko upravi�eni do: - redne delovne uspešnosti,

- delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela in - delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

(2) Funkcionarji, za katere to dolo�a ta zakon, so lahko upravi�eni do delovne uspešnosti iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega �lena.

a) Redna delovna uspešnost

22. �len (Obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti)

(1) Skupen obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne ve� kot 5% letnih sredstev za osnovne pla�e. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za pla�ilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje lo�eno.

(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence dolo�i s kolektivno pogodbo za javni sektor, za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce pa z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega prora�una.

(3) Del pla�e za redno delovno uspešnost ne pripada funkcionarjem, razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem.

22.b �len (Del pla�e za redno delovno uspešnost sodnikov)

(1) Sodniku, ki je v teko�em letu dosegel nadpovpre�ne delovne rezultate, pripada del pla�e za redno delovno uspešnost. Ta del pla�e lahko letno znaša najve� dve osnovni mese�ni pla�i sodnika, pri �emer se kot osnova upošteva višina osnovne

2

pla�e sodnika v mesecu decembru preteklega leta.

(2) O višini in izpla�ilu dela pla�e za redno delovno uspešnost odlo�i predsednik sodiš�a. O višini in izpla�ilu dela pla�e za redno delovno uspešnost predsednika sodiš�a odlo�i predsednik neposredno višjega sodiš�a. Predsedniku Vrhovnega sodiš�a del pla�e za redno delovno uspešnost ne pripada.

(3) Predsednik sodiš�a vrednoti delovne rezultate sodnika ob smiselni uporabi kriterijev iz 29. �lena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 - uradno pre�iš�eno besedilo in 17/06).

(4) Redna delovna uspešnost se sodniku izpla�a enkrat letno.

(5) Sodnik, ki se z višino izpla�ila dela pla�e za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izpla�ila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe predsednik sodiš�a v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vro�i sodniku. Sodnik zoper tako obrazloženo odlo�itev predsednika sodiš�a lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalni svet neposredno višjega sodiš�a, sodnik Vrhovnega sodiš�a pa na personalni svet Vrhovnega sodiš�a Republike Slovenije.

22.c �len (Del pla�e za redno delovno uspešnost državnih tožilcev)

(1) Državnemu tožilcu oziroma pomo�niku državnega tožilca (v nadaljnjem besedilu državni tožilec), ki je v teko�em letu dosegel nadpovpre�ne delovne rezultate, pripada del pla�e za redno delovno uspešnost. Ta del pla�e lahko letno znaša najve� dve osnovni mese�ni pla�i državnega tožilca, pri �emer se kot osnova upošteva višina osnovne pla�e državnega tožilca v mesecu decembru preteklega leta.

(2) O višini in izpla�ilu dela pla�e za redno delovno uspešnost odlo�i vodja državnega tožilstva. O višini in izpla�ilu dela pla�e za redno delovno uspešnost vodje državnega tožilstva odlo�i generalni državni tožilec. Generalnemu državnemu tožilcu del pla�e za redno delovno uspešnost ne pripada.

(3) Vodja državnega tožilstva vrednoti delovne rezultate državnega tožilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 23. �lena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 50/06 -uradno pre�iš�eno besedilo) in 29. �lena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 41/06 - uradno pre�iš�eno besedilo in 17/06).

(4) Redno delovno uspešnost se državnemu tožilcu izpla�a enkrat letno.

(5) Državni tožilec, ki se z višino izpla�ila dela pla�e za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izpla�ila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe vodja državnega tožilstva v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vro�i državnemu tožilcu. Državni tožilec zoper tako obrazloženo odlo�itev vodje državnega tožilstva lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na državnotožilski svet.

22.� �len (Del pla�e za redno delovno uspešnost državnih pravobranilcev)

(1) Državnemu pravobranilcu oziroma pomo�niku državnega pravobranilca (v

3

nadaljnjem besedilu državni pravobranilec), ki je v teko�em letu dosegel nadpovpre�ne delovne rezultate, pripada del pla�e za redno delovno uspešnost. Ta del pla�e lahko letno znaša najve� dve osnovni mese�ni pla�i državnega pravobranilca, pri �emer se kot osnova upošteva višina osnovne pla�e državnega pravobranilca v mesecu decembru preteklega leta.

(2) O višini in izpla�ilu dela pla�e za redno delovno uspešnost odlo�i generalni državni pravobranilec. Generalnemu državnemu pravobranilcu del pla�e za redno delovno uspešnost ne pripada.

(3) Generalni državni pravobranilec vrednoti delovne rezultate državnega pravobranilca ob smiselni uporabi kriterijev iz 51. �lena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 41/06 - uradno pre�iš�eno besedilo).

(4) Redno delovno uspešnost se državnemu pravobranilcu izpla�a enkrat letno.

(5) Državni pravobranilec, ki se z višino izpla�ila dela pla�e za redno delovno uspešnost ne strinja, lahko v osmih dneh od izpla�ila napove pritožbo. V primeru napovedi pritožbe generalni državni pravobranilec v osmih dneh izdela obrazložitev in jo vro�i državnemu pravobranilcu. Državni pravobranilec zoper tako obrazloženo odlo�itev generalnega državnega pravobranilca lahko vloži pritožbo, ki ne zadrži izvršitve, v osmih dneh na personalno komisijo.

b) Delovna uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela

22.d �len (Sredstva za pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova

pove�anega obsega dela)

(1) Uporabniki prora�una lahko v primerih, ko to dolo�a ta zakon, izpla�ujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela nad omejitvijo iz 22. �lena, �e imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za pla�e, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev ali nezasedenih delovnih mest oziroma nezasedenih sodniških mest, mest državnih tožilcev in mest državnih pravobranilcev, za katera so bila predvidena sredstva v finan�nem na�rtu uporabnika prora�una, in sredstev za posebne projekte.

(2) Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izpla�evati del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela, se za javne uslužbence dolo�ijo z aktom vlade. Za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce se posebni projekti in obseg sredstev, namenjen za pla�ilo pove�anega obsega dela iz naslova teh projektov, dolo�ijo z državnim prora�unom.

22.f �len (Pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova

pove�anega obsega dela sodnikov)

4

(1) �e je mogo�e zagotoviti u�inkovito izvajanje pristojnosti sodiš�a tako, da se pove�a obseg dela za posamezne sodnike na istem sodiš�u ali drugem sodiš�u enakega oziroma nižjega položaja, lahko predsednik sodiš�a, na podlagi dogovora s sodnikom, sprejme pisno odlo�itev o pove�anem obsegu dela in o pla�ilu delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela posameznega sodnika.

(2) Predsednik sodiš�a pripravi predlog opravljanja pove�anega obsega dela, ki vsebuje tudi predlog višine pla�ila delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela sodnika, in ga, �e gre za izvajanje posebnih projektov, pošlje v potrditev Vrhovnemu sodiš�u Republike Slovenije. �e Vrhovno sodiš�e Republike Slovenije predlog potrdi, sodiš�u tudi zagotovi ustrezna sredstva za pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela. Vrhovno sodiš�e Republike Slovenije lahko predlog predsednika sodiš�a spremeni oziroma dopolni. Na podlagi potrjenega predloga predsednik sodiš�a sklene s sodnikom pisni dogovor o pove�anem obsegu dela in pla�ilu delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela.

(3) Pisni dogovor se pošlje v vednost predsedniku neposredno višjega sodiš�a in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje ter Vrhovnemu sodiš�u Republike Slovenije, �e mu ni bil že predhodno poslan v potrditev.

(4) Podrobnejše pogoje, merila in obseg pla�ila delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela dolo�i sodni svet, ta pa morajo biti dolo�ena tako, da se poleg števila rešenih zadev lahko upoštevajo tudi narava, starost in vrsta zadev ter stopnja znanja in izkušenj, ki so potrebna za odlo�anje. Del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela lahko znaša najve� 20% osnovne pla�e sodnika. V primeru, da se sodniku izpla�uje del pla�e za pove�an obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del pla�e za pove�an obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) najve� 50% osnovne pla�e.

(5) Akt sodnega sveta iz �etrtega odstavka tega �lena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

22.g �len (pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova

pove�anega obsega dela državnih tožilcev)

(1) Državnemu tožilcu se lahko izpla�a del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela, �e je na ta na�in mogo�e zagotoviti u�inkovito izvajanje pristojnosti državnega tožilstva. Pisno odlo�itev o pove�anem obsegu dela in pla�ilu delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela sprejme pristojni vodja državnega tožilstva, na podlagi pisnega dogovora z državnim tožilcem.

(2) Pogoje, merila in obseg pla�ila delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela predpiše državnotožilski svet. Pogoji in merila za pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj koli�ina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela lahko znaša najve� 20% osnovne pla�e državnega tožilca. V primeru, da se državnemu tožilcu izpla�uje del pla�e za pove�an obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del pla�e za pove�an obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) najve� 50% osnovne pla�e.

5

(3) Akt državnotožilskega sveta iz drugega odstavka tega �lena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

22.h �len (Pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova pove�anega

obsega dela državnih pravobranilcev)

(1) Državnemu pravobranilcu se lahko izpla�a del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela, �e je na ta na�in mogo�e zagotoviti u�inkovito izvajanje pristojnosti državnega pravobranilstva. Pisno odlo�itev o pove�anem obsegu dela in pla�ilu delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela sprejme generalni državni pravobranilec, na podlagi pisnega dogovora z državnim pravobranilcem.

(2) Pogoje, merila in obseg pla�ila delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela dolo�i vlada z uredbo. Pogoji in merila za pla�ilo pove�anega obsega dela morajo biti predpisani tako, da se ne upošteva zgolj koli�ina rešenih zadev oziroma opravljenega dela. Del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela lahko znaša najve� 20% osnovne pla�e državnega pravobranilca. V primeru, da se državnemu pravobranilcu izpla�uje del pla�e za pove�an obseg dela iz naslova posebnih projektov, lahko del pla�e za pove�an obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) najve� 50% osnovne pla�e.

10. �len

V tretjem odstavku 25. �lena se za besedilom "v višini" doda besedilo "0,3% od osnovne pla�e za vsako zaklju�eno leto delovne dobe.", nadaljnje besedilo pa se �rta.

13. �len

Za 32. �lenom se dodata 32.a in 32.b �len, ki se glasita:

"32.a �len (Dodatki za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce)

(1) Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo dodatki v naslednjih višinah:

- za mentorstvo za najve� 40 ur mese�no, pri �emer je dodatek za mentorstvo dolo�en v višini 20% urne postavke osnovne pla�e mentorja in se obra�unava le za �as, ko zaposleni dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;

- za specializacijo, magisterij in doktorat, pri �emer je dodatek dolo�en v nominalnem znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 45,00 eurov, za magisterij 70,00 eurov in za doktorat 115,00 eurov;

- dodatek za delo preko polnega delovnega �asa v višini 30% urne postavke osnovne pla�e, ki se obra�una le za �as, ko zaposleni dela preko polnega delovnega �asa;

6

- za delo pono�i v višini 30% urne postavke osnovne pla�e;

- za delo v nedeljo ali delo na dan, ki je z zakonom dolo�en kot dela prost dan v višini 65% urne postavke osnovne pla�e, ki se obra�una le za �as dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom dolo�en kot dela prost dan;

- za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, za katero se šteje delo preiskovalnega sodnika in državnega tožilca na ogledih krajev kaznivih dejanj, v višini 10% urne postavke osnovne pla�e;

- za ure stalne pripravljenosti zaradi zagotavljanja možnosti prihoda na delovno mesto v višini 20% urne postavke osnovne pla�e, pri �emer se �as stalne pripravljenosti ne šteje v delovni �as.

(2) Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem �asu in v manj ugodnih delovnih pogojih pripadajo le za �as dela v manj ugodnem delovnem �asu ali manj ugodnih delovnih pogojih.

32.b �len (Položajni dodatki za sodnike, državne tožilce

in državne pravobranilce)

(1) Sodniku, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne pla�e, in sicer:

- 13%, �e vodi oddelek z najmanj dvajsetimi razporejenimi sodniki, - 10%, �e vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi sodniki ali oddelke oziroma organizacijske enote na Vrhovnem sodiš�u Republike Slovenije, - 8%, �e vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi sodniki, - 5%, �e vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi sodniki ali službo za informatiko.

Sodniku, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10% njegove osnovne pla�e.

(2) Državnemu tožilcu, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne pla�e, in sicer:

- 10%, �e vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi državnimi tožilci ali oddelek oziroma organizacijsko enoto na Vrhovnem državnem tožilstvu, - 8%, �e vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi državnimi tožilci, - 5%, �e vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi državnimi tožilci ali službo za informatiko.

Državnemu tožilcu, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10% njegove osnovne pla�e.

(3) Državnemu pravobranilcu, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne pla�e, in sicer:

- 10%, �e vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi državnimi pravobranilci, - 8%, �e vodi notranji oddelek z najmanj petimi državnimi pravobranilci,

7

- 5%, �e vodi službo z najmanj tremi državnimi pravobranilci ali službo za informatiko.

Državnemu pravobranilcu, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10% njegove osnovne pla�e.".

16. �len

(1) Prvi odstavek 49. �lena se spremeni tako, da se glasi:

"(1) �e bi javni uslužbenec, ustavni sodnik, sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po dolo�itvi pla�e v skladu z 49.f �lenom tega zakona prejel pla�o v nižjem znesku, kot je znesek pla�e, dolo�ene po predpisih, ki se uporabljajo do za�etka obra�una pla� po tem zakonu, se mu do izena�itve obeh zneskov izpla�uje višji znesek pla�e.".

(2) Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) �e bi funkcionar iz pla�ne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavni sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec) in A5 po dolo�itvi pla�e v skladu z 49.f �lenom tega zakona, prejel pla�o v znesku, ki je za ve� kot pet odstotkov nižji od zneska pla�e, dolo�ene po predpisih, ki se uporabljajo do za�etka obra�una pla�po tem zakonu, se mu do izena�itve obeh zneskov izpla�uje znesek, ki je za 5% nižji od zneska pla�e, dolo�ene po predpisih, ki se uporabljajo do za�etka obra�una pla� funkcionarjev po tem zakonu.".

(3) Dosedanji drugi, tretji in �etrti odstavek postanejo tretji, �etrti in peti odstavek.

(4) V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se �rta besedilo "oziroma nadpovpre�na obremenjenost".

(5) V dosedanjem �etrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo "drugega odstavka" nadomesti z besedilom "prvega odstavka".

17. �len

(1) V prvem odstavku 49.a �lena se za besedo "nazive" doda besedilo "ter funkcije".

(2) Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"(6) Nominalni znesek osnovne pla�e funkcije, ki je podlaga za prevedbo, se dolo�i na naslednji na�in:

a) nominalni znesek osnovne pla�e funkcij izvršilne oblasti (pla�na podskupina A1), razen državnih sekretarjev in �lanov državne revizijske komisije, se dolo�i tako, da se koeficient za dolo�itev pla�e pove�a za funkcijski dodatek, tako pove�an koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za dolo�itev pla� funkcionarjev. Nominalni znesek osnovne pla�e državnih sekretarjev in �lanov državne revizijske komisije se dolo�i tako, da se koli�nik za dolo�itev pla�e pomnoži z veljavno osnovo za obra�un pla� javnih uslužbencev, in temu prišteje znesek sredstev za delovno uspešnost;

b) nominalni znesek osnovne pla�e funkcij zakonodajne oblasti (pla�na podskupina A2) se dolo�i tako, da se koeficient za dolo�itev pla�e pove�a za funkcijski dodatek, tako

8

pove�an koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za dolo�itev pla� funkcionarjev;

c) nominalni znesek osnovne pla�e funkcij sodne oblasti (pla�na podskupina A3) se dolo�i tako, da se koeficient za dolo�itev pla�e pove�a za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, tako pove�an koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za dolo�itev pla� funkcionarjev. Pri predsednikih in podpredsednikih sodiš� se koeficient, pove�an za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, pove�a še za dodatek za vodstveno funkcijo;

d) nominalni znesek osnovne pla�e funkcij drugih državnih organov (pla�na podskupina A4) se dolo�i tako, da se koeficient za dolo�itev pla�e pove�a za funkcijski dodatek, tako pove�an koeficient pa se pomnoži z veljavno osnovo za dolo�itev pla�funkcionarjev. Pri vodjih in namestnikih vodij državnih tožilstev, generalnemu državnemu pravobranilcu in namestniku generalnega državnega pravobranilca se koeficient, pove�an za dodatek zaradi nezdružljivosti funkcije, pove�a še za dodatek za vodstveno funkcijo.".

19. �len

V 49.c �lenu se dodata tretji in �etrti odstavek, ki se glasita:

"(3) Nominalni znesek osnovne pla�e funkcije, izra�unan v skladu z 49.a in 49.b �lenom tega zakona se prevede v pla�ni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji pla�ni razred iz priloge 1 tega zakona. Prevedba se dolo�i z aktom organa uporabnika prora�una, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.

(4) Nominalni znesek osnovne pla�e funkcionarja, izra�unan v skladu z 49.a in 49.b �lenom tega zakona, se prevede v pla�ni razred po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji pla�ni razred iz priloge 1 tega zakona, vendar ne nižje kot v pla�ni razred, ki je za toliko razredov višji od pla�nega razreda funkcije, kot jih je funkcionar dosegel do dneva prevedbe. Prevedba se dolo�i z aktom organa uporabnika prora�una, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij.".

20. �len

(1) Sedmi odstavek 49.� �lena se spremeni tako, da se glasi:

"(7) Funkcionarjem pla�ne podskupine A1, A2, A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna pla�a od prevedene osnovne pla�e, dolo�ene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do za�etka obra�una pla� funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji na�in:

a) nesorazmerja v osnovnih pla�ah, ki so ve�ja od štirih pla�nih razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad štirimi pla�nimi razredi,

b) preostala nesorazmerja v osnovnih pla�ah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2009 z naslednjo dinamiko:

- 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.1.2008 - 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.7.2008

9

- 1/3 nesorazmerja se odpravi s 1.7.2009.".

(2) Za sedmim odstavkom se dodajo osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:

"(8) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja osnovna pla�a od prevedene osnovne pla�e, dolo�ene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do za�etka obra�una pla� po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi s 1. januarjem 2008, pri �emer se upošteva dolo�ba 49. �lena tega zakona.

(9) V primerih, ko se osnovne pla�e funkcij v primerjavi s prevedenimi pove�ujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna pla�a v višini osnovne pla�e, ki je bila dolo�ena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c �lena tega zakona, pove�ano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do dneva nastopa funkcije.

(10) V primerih, ko se osnovne pla�e funkcij v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna pla�a funkcije, kot je dolo�ena v prilogi 3 tega zakona.

(11) Na na�in iz devetega odstavka tega �lena se dolo�ijo tudi pla�e javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so premeš�eni ali imenovani v naziv po prvem obra�unu pla� v skladu s tem zakonom.

(12) �e se javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju oziroma izvolitvi, dolo�i višji pla�ni razred od pla�nega razreda delovnega mesta, naziva ali funkcije, se dodani pla�ni razredi prištejejo pla�nemu razredu, dolo�enemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.".

21. �len

Za drugim odstavkom 49.d �lena se doda tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Dolo�bi prejšnjih dveh odstavkov se smiselno uporabljata tudi za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce.".

22. �len

V 49.e �lenu se za besedilom "javni uslužbenec" doda besedilo "oziroma funkcionar".

23. �len

Naslov 3. to�ke XIII. poglavja se dopolni tako, da se glasi:

"3. PRIMERJAVA MED PLA�O JAVNEGA USLUŽBENCA IN FUNKCIONARJA PRED IN PO ZA�ETKU UPORABE TEGA ZAKONA".

24. �len

(1) V drugem in tretjem odstavku 49.f �lena se �rta besedilo "oziroma nadpovpre�na obremenjenost".

10

(2) Dodajo se peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:

"(5) Primerljivi znesek pla�e, dolo�en po predpisih, ki se uporabljajo do za�etka obra�una pla� funkcionarjev po tem zakonu, je pla�a za mesec pred prvim izpla�ilom pla� po tem zakonu, izra�unana za polni delovni �as (174 delovnih ur). Pri izra�unu se upošteva koeficient za dolo�itev pla�e funkcionarja, funkcijski dodatek oziroma dodatek za nezdružljivost oziroma delovna uspešnost za državne sekretarje in �lane državne revizijske komisije in dodatek za delovno dobo.

(6) Primerljivi znesek pla�e, dolo�en po tem zakonu, je pla�a funkcionarja, obra�unana za polni delovni �as (174 delovnih ur). Pri izra�unu se upošteva osnovna pla�a, korigirana za morebitno odpravo nesorazmerja v osnovni pla�i in dodatek za delovno dobo.

(7) V kolikor je primerljivi znesek pla�e ustavnega sodnika, sodnika, državnega tožilca ali državnega pravobranilca, izra�unan v skladu s petim odstavkom tega �lena, višji od primerljivega zneska pla�e, obra�unanega v skladu s šestim odstavkom tega �lena, se mu obra�una pla�a po predpisih, ki so se uporabljali do obra�una pla� po tem zakonu. V kolikor je primerljivi znesek pla�e drugega funkcionarja, izra�unan v skladu s petim odstavkom tega �lena, zmanjšan za 5%, višji od primerljivega zneska pla�e, obra�unanega v skladu s šestim odstavkom tega �lena, se mu obra�una pla�a po predpisih, ki so se uporabljali do obra�una pla� po tem zakonu, zmanjšana za 5%.".

25. �len

V desetem odstavku 52. �lena se v prvem stavku �rta besedilo "funkcionarjev," v zadnjem stavku pa se �rta besedilo "funkcionarjev in".

PREHODNE IN KON�NA DOLO�BA

26. �len

Funkcionarjem pla�ne podskupine A5, ki jim je v skladu z Odlokom o pla�ah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06) pripadla višja osnovna pla�a od prevedene osnovne pla�e, dolo�ene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do za�etka uporabe navedenega odloka, in jim je bila s pri�etkom uporabe navedenega odloka odpravljena ena �etrtina nesorazmerja, se preostalo nesorazmerje odpravi v obdobju od leta 2007 do leta 2009, pri �emer se pri obra�unu pla� za december vsako leto odpravi ena �etrtina nesorazmerja.

27. �len

(1) Del pla�e za redno delovno uspešnost se za�ne sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem izpla�evati za leto 2008.

(2) Pla�ilo za pove�an obseg dela sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev se lahko za�ne izpla�evati že v letu 2007, in sicer v okviru zagotovljenih

11

prora�unskih sredstev. Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem se pla�ilo za pove�an obseg dela v letu 2007 izpla�uje za izvajanje projekta odprave sodnih zaostankov, državnim pravobranilcem pa tudi za projekt povrnitve vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.

(3) Merila za dolo�anje višine pla�ila za pove�an obseg dela sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev dela se dolo�ijo najkasneje do 15. julija 2007.

28. �len

Obseg sredstev za redno delovno uspešnost sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne pla�e.

29. �len

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odlok o pla�ah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06).

1

Priloga 3: Uvrstitev funkcij v pla�ne razrede

a) Pla�ni razredi funkcij predsednika republike in funkcij izvršilne oblasti – A1

Funkcije v pla�ni podskupini A1 so uvrš�ene v pla�ne razrede v razponu od 55. do 65. pla�nega razreda:

Šifra funkcije

Funkcija Pla�ni razred

A010101 predsednik republike 65

A010201 predsednik vlade 65

A010210 minister 62 – 64

A010240 državni sekretar 59 – 61

A010220 generalni sekretar vlade 62

A010105 generalni sekretar predsednika republike 57

A010110 vodja kabineta predsednika republike 56

A010115 namestnik generalnega sekretarja predsednika republike 56

A010120 svetovalec predsednika republike 55

Pla�ni razred ministra dolo�i predsednik vlade v okviru razpona iz prejšnjega odstavka, pla�ni razred državnega sekretarja pa vlada na predlog ministra, pristojnega za javno upravo.

b) Pla�ni razredi funkcij zakonodajne oblasti – A2


Šifra funkcije

Funkcija Pla�ni razred

A020101 predsednik državnega zbora 65

A020105 podpredsednik državnega zbora 62

A020110 poslanec evropskega parlamenta 62

A020120 poslanec 55 – 62

A020107 generalni sekretar državnega zbora 60

A020205 sekretar državnega sveta 54

Pla�ne razrede poslancev dolo�i pristojno delovno telo državnega zbora v okviru razpona iz prejšnjega odstavka.

c) Pla�ni razredi funkcij sodne oblasti – A3


2

Šifra funkcije

Funkcija Število zaposlenih pri uporabniku prora�una

Pla�ni razred

A037101 predsednik vrhovnega sodiš�a 65

A037105 podpredsednik vrhovnega sodiš�a 60

A037301 predsednik višjega sodiš�a I nad 100 zaposlenih 60

A037401 predsednik okrožnega sodiš�a I nad 300 zaposlenih 57

A037302 predsednik višjega sodiš�a II do 100 zaposlenih 59

A037311 podpredsednik višjega sodiš�a I nad 100 zaposlenih 58

A037501 predsednik okrajnega sodiš�a I nad 300 zaposlenih 55

A037110 vrhovni sodnik svetnik 57

A037402 predsednik okrožnega sodiš�a II od 101 do 300 zaposlenih

56

A037411 podpredsednik okrožnega sodiš�a I nad 300 zaposlenih 55

A037312 podpredsednik višjega sodiš�a II do 100 zaposlenih 57

A037403 predsednik okrožnega sodiš�a III do 100 zaposlenih 55

A037502 predsednik okrajnega sodiš�a II od 101 do 300 zaposlenih

54

A037511 podpredsednik okrajnega sodiš�a I nad 300 zaposlenih 53

A037111 vrhovni sodnik 55

A037503 predsednik okrajnega sodiš�a III od 51 do 100 zaposlenih

53

A037412 podpredsednik okrožnega sodiš�a II od 101 do 300 zaposlenih

54

A037107 generalni sekretar vrhovnega sodiš�a 54

A037330 višji sodnik svetnik 55

A037504 predsednik okrajnega sodiš�a IV do 50 zaposlenih 52

A037413 podpredsednik okrožnega sodiš�a III do 100 zaposlenih 53

A037512 podpredsednik okrajnega sodiš�a II od 101 do 300 zaposlenih

52

A037450 okrožni kazenski sodnik svetnik 53

A037513 podpredsednik okrajnega sodiš�a III od 51 do 100 zaposlenih

51

A037460 okrožni sodnik svetnik 52

A037514 podpredsednik okrajnega sodiš�a IV do 50 zaposlenih 50

A037550 okrajni sodnik svetnik 50

A037331 višji sodnik 48

A037451 okrožni kazenski sodnik 43

A037461 okrožni sodnik 42

A037551 okrajni sodnik 40

d) Pla�ni razredi funkcij v drugih državnih organih – A4

3


Šifra funkcije

Funkcija Število zaposlenih pri uporabniku prora�una

Pla�ni razred

A047101 predsednik ustavnega sodiš�a 65

A047201 predsednik ra�unskega sodiš�a 64

A047401 generalni državni tožilec 64

A047301 varuh �lovekovih pravic 63

A047110 sodnik ustavnega sodiš�a 62

A047203 namestnik predsednika ra�unskega sodiš�a

59

A047701 predsednik državne revizijske komisije 59

A047405 namestnik generalnega državnega tožilca

59

A047901 informacijski pooblaš�enec 58

A047451 vodja okrožnega državnega tožilstva I obmo�je okrožnega sodiš�a I

57

A047501 generalni državni pravobranilec 57

A047105 generalni sekretar ustavnega sodiš�a 57

A047452 vodja okrožnega državnega tožilstva II obmo�je okrožnega sodiš�a II

56

A047453 vodja okrožnega državnega tožilstva III

obmo�je okrožnega sodiš�a III

55

A047420 vrhovni državni tožilec svetnik 57

A047220 vrhovni državni revizor 56

A047710 �lan državne revizijske komisije 56

A047425 vrhovni državni tožilec 55

A047305 namestnik varuha �lovekovih pravic 55

A047505 namestnik generalnega državnega pravobranilca

55

A047456 namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva I

obmo�je okrožnega sodiš�a I

55

A047801 predsednik komisije za prepre�evanje korupcije

54

A047205 sekretar ra�unskega sodiš�a 54

A047310 generalni sekretar varuha 54

A047440 višji državni tožilec svetnik 55

A047460 okrožni državni tožilec svetnik 53

A047457 namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva II

obmo�je okrožnega sodiš�a II

54

A047805 namestnik predsednika komisije za prepre�evanje korupcije 51

A047810 �lan komisije za prepre�evanje korupcije

50

4

A047458 namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva III

obmo�je okrožnega sodiš�a III

53

A047445 višji državni tožilec 48

A047520 državni pravobranilec 48

A047465 okrožni državni tožilec 43

A047468 pomo�nik okrožnega državnega tožilca

40

A047535 pomo�nik državnega pravobranilca 40

e) Pla�ni razredi funkcij v lokalnih skupnostih – A5


Šifra funkcije

Funkcija Število prebivalcev lokalne skupnosti Pla�ni razred

A050101 župan I (Ljubljana) nad 200.000 prebivalcev 59

A050201 župan II (Maribor) od 100.001 do 200.000 prebivalcev 57

A050301 župan III od 30.001 do 100.000 prebivalcev 55

A050401 župan IV od 15.001 do 30.000 prebivalcev 53

A050501 župan V od 5001 do 15.000 prebivalcev 51

A050601 župan VI od 2001 do 5000 prebivalcev 49

A050701 župan VII do 2000 prebivalcev 46

A050110 podžupan I (Ljubljana) nad 200.000 prebivalcev 44 - 51

A050210 podžupan II (Maribor) od 100.001 do 200.000 prebivalcev 42 – 49

A050310 podžupan III od 30.001 do 100.000 prebivalcev 40 – 47

A050410 podžupan IV od 15.001 do 30.000 prebivalcev 38 – 45

A050510 podžupan V od 5001 do 15.000 prebivalcev 36 - 43

A050610 podžupan VI od 2001 do 5000 prebivalcev 34 – 41

A050710 podžupan VII do 2000 prebivalcev 32 – 38

Pla�ni razred podžupana dolo�i župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri pred�asnem prenehanju mandata župana lahko podžupanu dolo�i pla�ni razred ob�inski svet.

1

5. �len

Drugi odstavek 13. �lena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Delovna mesta oziroma nazivi v pla�nih skupinah D, E, F, G, H in J ter v pla�nih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrš�ajo v pla�ne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v pla�ni skupini C4 z uredbo in v pla�ni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.".

7. �len

19. �len se spremeni tako, da se glasi: "19. �len

(Dolo�itev pla�nega razreda ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv)

Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v pla�ni razred, v katerega je uvrš�eno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeš�en, oziroma v pla�ni razred, v katerega je uvrš�en naziv, v katerega je imenovan. �e obstajajo za to utemeljeni razlogi, se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv, uvrsti v pla�ni razred, ki je za enega ali dva pla�na razreda višji od pla�nega razreda delovnega mesta oziroma naziva.".

8. �len

V VI. poglavju z naslovom Delovna uspešnost se 21. do 22.a �leni nadomestijo z novimi 21. do 22.k �leni, ki se glasijo:

"21. �len (Vrste delovne uspešnosti)

(1) Javni uslužbenci so lahko upravi�eni do: - redne delovne uspešnosti,

- delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela in - delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

(2) Funkcionarji, za katere to dolo�a ta zakon, so lahko upravi�eni do delovne uspešnosti iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka tega �lena.

a) Redna delovna uspešnost

22. �len (Obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti)

(1) Skupen obseg sredstev za pla�ilo redne delovne uspešnosti znaša najmanj 2% in ne ve� kot 5% letnih sredstev za osnovne pla�e. Skupen obseg sredstev za redno delovno uspešnost za pla�ilo ravnateljev, direktorjev in tajnikov se oblikuje in izkazuje

2

lo�eno.

(2) Skupen obseg sredstev za vsako leto se za javne uslužbence dolo�i s kolektivno pogodbo za javni sektor, za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce pa z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega prora�una.

(3) Del pla�e za redno delovno uspešnost ne pripada funkcionarjem, razen sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem.

22.a �len (Del pla�e za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev)

(1) Del pla�e za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izpla�uje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovpre�ne delovne rezultate. Ta del pla�e lahko letno znaša najve�dve osnovni mese�ni pla�i javnega uslužbenca, pri �emer se kot osnova upošteva višina osnovne pla�e javnega uslužbenca v mesecu decembru preteklega leta. Del pla�e za delovno uspešnost se izpla�a najmanj dvakrat letno, razen �e ni s kolektivno pogodbo ali z aktom, izdanim na podlagi zakona, urejeno druga�e.

(2) Del pla�e za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu dolo�i na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3) Višino dela pla�e za redno delovno uspešnost ravnateljev, direktorjev in tajnikov dolo�i organ, pristojen za njihovo imenovanje, na podlagi meril, ki jih dolo�i pristojni minister.

b) Delovna uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela

22.d �len (Sredstva za pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova

pove�anega obsega dela)

(1) Uporabniki prora�una lahko v primerih, ko to dolo�a ta zakon, izpla�ujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela nad omejitvijo iz 22. �lena, �e imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za pla�e, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev, sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev ali nezasedenih delovnih mest oziroma nezasedenih sodniških mest, mest državnih tožilcev in mest državnih pravobranilcev, za katera so bila predvidena sredstva v finan�nem na�rtu uporabnika prora�una, in sredstev za posebne projekte.

(2) Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izpla�evati del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela, se za javne uslužbence dolo�ijo z aktom vlade. Za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce se posebni projekti in obseg sredstev, namenjen za pla�ilo pove�anega obsega dela

3

iz naslova teh projektov, dolo�ijo z državnim prora�unom.

22.e �len (Pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova

pove�anega obsega dela javnih uslužbencev)

(1) Javnemu uslužbencu se lahko izpla�a del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pri�akovane rezultate dela v posameznem mesecu, �e je na ta na�in mogo�e zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika prora�una. Pisno odlo�itev o pove�anem obsegu dela in pla�ilu delovne uspešnosti iz naslova pove�anega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika prora�una za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaš�enim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.

(2) Javnim uslužbencem v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih se lahko, v okviru pove�anega obsega dela iz prejšnjega odstavka, dolo�i obseg dodatne tedenske u�ne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti le v obsegu in pod pogoji, dolo�enimi z zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja.

(3) Vlada z uredbo dolo�i pogoje, merila in obseg dela pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela za javne uslužbence iz prvega odstavka tega �lena, vklju�no s Slovensko vojsko, razen za javne uslužbence v drugih državnih organih, kot jih dolo�a Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 - uradno pre�iš�eno besedilo), za katere se pogoje in obseg dela pla�e za pla�ilo delovne uspešnosti dolo�i z zakonom oziroma s splošnim aktom, izdanim na podlagi zakona.

(4) Del pla�e za delovno uspešnost iz naslova pove�anega obsega dela iz drugega odstavka tega �lena se obra�una enako kot redna u�na oziroma pedagoška obveznost.

c) Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

22.i �len (Obseg sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)

(1) Uporabniki prora�una, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za pla�ilo delovne uspešnosti iz tega naslova in s tem pove�ajo obseg sredstev nad omejitvijo iz 22. �lena zakona.

(2) Vlada z uredbo dolo�i prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za pla�ilo pove�ane delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka. Z uredbo se lahko dolo�i, da se za pla�ilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu namenijo tudi nekateri nejavni prihodki za javno službo.

22.j �len

4

(Pogoji za izpla�ilo sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu)

(1) Uporabnik prora�una lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za pla�ilo delovne uspešnosti, �e izpolnjuje naslednje pogoje:

1. opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finan�ni na�rt za izvajanje posamezne javne službe, oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju storitev javne službe,

2. v letnem poro�ilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke oziroma presežek prihodkov nad odhodki za izvajanje javne službe,

3. v letnem poro�ilu za preteklo leto izkazuje presežek prihodkov nad odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu,

4. v letnih poro�ilih za pretekla tri leta kumulativno ne izkazuje presežka odhodkov nad prihodki iz izvajanja javne službe in od prodaje blaga in storitev na trgu,

5. ima sprejet celoten program dela in celoten finan�ni na�rt za teko�e leto,

6. ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.

(2) Uporabnik prora�una izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega �lena na podlagi obrazca, ki ga za izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti dolo�i pravilnik, ki ureja sestavljanje letnih poro�il za prora�un, uporabnike prora�una in druge osebe javnega prava.

22.k �len (Odlo�anje o razdelitvi in izpla�ilu sredstev)

(1) Višino sredstev, namenjeno izpla�ilu dela pla�e za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, dolo�i direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati.

(2) Višino sredstev, namenjeno izpla�ilu dela pla�e za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu direktorja, ravnatelja in tajnika, dolo�i organ pristojen za njihovo imenovanje.

(3) Dinamiko izpla�il dela pla�e za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu dolo�i organ upravljanja uporabnika prora�una na predlog direktorja.".

14. �len

Doda se nov 42.a �len, ki se glasi:

"42.a �len (Naknaden pristop h kolektivnim pogodbam)

5

(1) Reprezentativni sindikati lahko naknadno, ne glede na soglasje strank, pristopijo h kolektivni pogodbi, ki ureja pla�e v javnem sektorju, ki jo je sklenil eden ali ve�reprezentativnih sindikatov in Vlada Republike Slovenije ali od nje pooblaš�eno ministrstvo oziroma drug z zakonom pooblaš�en organ. Pristop ima pravne u�inke od dneva, ko so o njem obveš�eni podpisniki kolektivne pogodbe.

(2) Pisni pristop iz prejšnjega odstavka se objavi na enak na�in, kot se objavi kolektivna pogodba, h kateri pristopajo reprezentativni sindikati.".

1

31. �len

(1) Izhodiš�na pla�a za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. januarja 2007 znaša 232,79 eurov. Pri obra�unu pla� za julij 2007 so javni uslužbenci upravi�eni do pora�una pla� za obdobje januar-junij 2007 v višini razlike do izhodiš�ne pla�e oziroma pla�nega razreda, veljavnih do 1. januarja 2007.

(2) Funkcionarska osnova za obra�un pla� funkcionarjev od 1. januarja 2007 znaša 615,74 eurov. Pri obra�unu pla� za julij 2007 so funkcionarji upravi�eni do pora�una pla� za obdobje januar-junij 2007 v višini razlike do pla�nega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.

(3) Izhodiš�na pla�a za negospodarske dejavnosti za I. tarifni razred od 1. julija 2007 znaša 235,82 eurov.

(4) Pla�na lestvica iz priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne pla�e pla�nih razredov od 1. januarja 2007 povišajo za 0,45%.

(5) Pla�na lestvica iz priloge 1 tega zakona se spremeni tako, da se osnovne pla�e pla�nih razredov od 1. julija 2007 povišajo za 1,30%.

(6) Funkcionarji in javni uslužbenci, ki so se jim v obdobju januar-junij 2007 pla�e že obra�unavale v skladu s tem zakonom so za obdobje do junija 2007 upravi�eni do pora�una pla� v višini razlike do pla�nega razreda, veljavnega do 1. januarja 2007.

(7) Usklajeni pla�ni lestvici iz priloge 1 se objavita v prilogi tega zakona.

(8) Za odpravo nesorazmerij v pla�ah se od 1. julija 2007 dalje nameni 1,26% od zneska izhodiš�ne pla�e oziroma osnove za obra�un pla� za mesec junij 2007.

2

Priloga 1: Pla�na lestvica, veljavna od 1. januarja 2007

Pla�ni razred Osnovna pla�a (v €) Pla�ni razred Osnovna pla�a (v €)

1 441,82 34 1611,93

2 459,50 35 1676,41

3 477,87 36 1743,47

4 496,99 37 1813,21

5 516,87 38 1885,74

6 537,55 39 1961,17

7 559,04 40 2039,62

8 581,40 41 2121,20

9 604,67 42 2206,04

10 628,85 43 2294,29

11 654,00 44 2386,06

12 680,17 45 2481,50

13 707,37 46 2580,76

14 735,67 47 2683,99

15 765,10 48 2791,35

16 795,69 49 2903,01

17 827,53 50 3019,13

18 860,63 51 3139,89

19 895,05 52 3265,49

20 930,85 53 3396,10

21 968,09 54 3531,95

22 1006,81 55 3673,23

23 1047,08 56 3820,15

24 1088,97 57 3972,97

25 1132,52 58 4131,88

26 1177,83 59 4297,16

27 1224,94 60 4469,04

28 1273,94 61 4647,80

29 1324,90 62 4833,71

30 1377,89 63 5027,07

31 1433,01 64 5228,15

32 1490,33 65 5437,28

33 1549,93

3

Pla�na lestvica, veljavna od 1. julija 2007

Pla�ni razred Osnovna pla�a (v €) Pla�ni razred Osnovna pla�a (v €)

1 447,56 34 1632,89

2 465,47 35 1698,20

3 484,08 36 1766,14

4 503,45 37 1836,78

5 523,59 38 1910,25

6 544,54 39 1986,67

7 566,31 40 2066,14

8 588,96 41 2148,78

9 612,53 42 2234,72

10 637,03 43 2324,12

11 662,50 44 2417,08

12 689,01 45 2513,76

13 716,57 46 2614,31

14 745,23 47 2718,88

15 775,05 48 2827,64

16 806,03 49 2940,75

17 838,29 50 3058,38

18 871,82 51 3180,71

19 906,69 52 3307,94

20 942,95 53 3440,25

21 980,68 54 3577,87

22 1019,90 55 3720,98

23 1060,69 56 3869,81

24 1103,13 57 4024,62

25 1147,24 58 4185,59

26 1193,14 59 4353,02

27 1240,86 60 4527,14

28 1290,50 61 4708,22

29 1342,12 62 4896,55

30 1395,80 63 5092,42

31 1451,64 64 5296,12

32 1509,70 65 5507,96

33 1570,08

1

Bojan ZupanBojan Zupan��ii�� -- SZSVSZSV 11

Uvrstitev javnega usluUvrstitev javnega uslužžbenca v plabenca v pla��ni razred ni razred po ZSPJSpo ZSPJS

��

��

��

��

��


Prevedba osnovne plaPrevedba osnovne pla��ee

DoloDolo��itev nominalnega itev nominalnega zneska obstojezneska obstoje��e plae pla��e, e, ki se upoki se upoššteva za teva za prevedbo osnovne plaprevedbo osnovne pla��e:e:

oo kolikoli��nik obstojenik obstoje��e osnovne e osnovne plapla��e,e,

oo dodatke, dolododatke, dolo��ene v ZSPJS za ene v ZSPJS za plapla��no skupino,no skupino,

oo osnova za obraosnova za obra��un (izhodiun (izhodišš��na na plapla��a) na dan prevedbea) na dan prevedbe

Izvedba prevedbeIzvedba prevedbe

oo V roku 30 dni po sprejetju vseh V roku 30 dni po sprejetju vseh podzakonskih aktov in podzakonskih aktov in kolektivnih pogodb (zakolektivnih pogodb (za��etek etek izplaizpla��ila plaila pla�� po ZSPJS)po ZSPJS)

oo DoloDolo��i se v pogodbi o i se v pogodbi o zaposlitvizaposlitvi


Prevedba osnovne plaPrevedba osnovne pla��ee

Dodatki, ki se upoDodatki, ki se upošštevajo pri prevedbitevajo pri prevedbi

ZdravstvoZdravstvooo dodatek na TS (po KPdodatek na TS (po KP--neg.)neg.)

oo 76. 76. ��l. KPl. KP--dej. dej. –– vplivi okolja in vplivi okolja in

obremenitveobremenitve

oo 77. 77. ��l. KP dej. l. KP dej. –– citostatikicitostatiki

oo 78. 78. ��l. KPl. KP--dej. dej. –– delo s psih. motenimidelo s psih. motenimi

oo 79. 79. ��l. KPl. KP--dej. dej. –– IO sevanjeIO sevanje

oo 89.b 89.b ��l. KP dej. l. KP dej. –– zahtzaht. in . in izpizp. dela oz. . dela oz.

doddod. za . za zdrzdr. nego. nego

oo 89.c 89.c ��l. KP dej. l. KP dej. –– posebposeb. . obremobrem in in

odgovor.odgovor.

oo korekckorekc. . doddod. po KP dej.. po KP dej.

oo zdravnizdravnišški ki doddod. po KP za . po KP za zdravnzdravn..

oo 70. 70. ��l. KP l. KP zdravnzdravn. . -- tetežžji del. ji del. pogpog. .

Socialno varstvoSocialno varstvooo dodatek na TS (po KPdodatek na TS (po KP--neg.)neg.)

oo 76. 76. ��l. KPl. KP--dej. dej. –– vplivi okolja in vplivi okolja in

obremenitveobremenitve

oo 78. 78. ��l. KPl. KP--dej. dej. –– delo s psih. motenimidelo s psih. motenimi

oo 88.a 88.a ��l. KP dej. l. KP dej. –– doddod. za vod. v delu, . za vod. v delu,

ki velja za raki velja za ra��unovodjeunovodje

oo 89.b 89.b ��l. KP dej. l. KP dej. –– zahtzaht. in . in izpizp. dela oz. . dela oz.

doddod. za . za zdrzdr. nego. nego

oo 89.c 89.c ��l. KP dej. l. KP dej. –– posebposeb. . obremobrem in in

odgovor.odgovor.

oo korekckorekc. . doddod. po KP dej.. po KP dej.


NaNa��in prevedbein prevedbe

Delovno mesto oz. nazivDelovno mesto oz. naziv Javni usluJavni uslužžbenecbenec

��

��

��

��

��

��

��

��

!��"��#��

��#��


Odprava nesorazmerij Odprava nesorazmerij v osnovnih plav osnovnih pla��ahah

Javnemu usluJavnemu uslužžbencu se zaradi odprave nesorazmerij lahko dolobencu se zaradi odprave nesorazmerij lahko dolo�� i i viviššji plaji pla��ni razred, kot je zanj doloni razred, kot je zanj dolo��en na podlagi prevedbe.en na podlagi prevedbe.

Osnovno plaOsnovno pla��o vio viššjega plajega pla��nega razreda, ki izhaja iz odprave nega razreda, ki izhaja iz odprave nesorazmerij, javni uslunesorazmerij, javni uslužžbenec dosebenec dosežže postopoma.e postopoma.

Roki in naRoki in na��in postopne odprave razlike med prevedenim plain postopne odprave razlike med prevedenim pla��nim nim razredom javnega uslurazredom javnega uslužžbenca in plabenca in pla��nim razredom, ki je za javnega nim razredom, ki je za javnega usluuslužžbenca dolobenca dolo��en iz naslova odprave nesorazmerij, se doloen iz naslova odprave nesorazmerij, se dolo��i v i v KPJS. KPJS. KonKon��ni rok je 31.12.2009 (1.3.2010).ni rok je 31.12.2009 (1.3.2010).


NaNa��in doloin dolo��itve PR iz naslova itve PR iz naslova odprave nesorazmerij v osnovnih plaodprave nesorazmerij v osnovnih pla��ahah

Ugotovitev nesorazmerjaUgotovitev nesorazmerja

��e nastopa razlika med:e nastopa razlika med:

DoloDolo��itev PR itev PR ((��e je novi PR del. e je novi PR del. mesta vimesta viššji od prevedenega PR)ji od prevedenega PR)

OmejitevOmejitevJavni usluJavni uslužžbenec zaradi odprave benec zaradi odprave nesorazmerij ne more biti uvrnesorazmerij ne more biti uvršš��en v en v viviššji PR, kot ga je moji PR, kot ga je možžno doseno dose��i z i z napredovanjem na delovnem mestu napredovanjem na delovnem mestu oz. nazivuoz. nazivu

Varovanje prevedenega PRVarovanje prevedenega PRJavni usluJavni uslužžbenec, ki je s prevedbo benec, ki je s prevedbo uvruvršš��en v vien v viššji PR, kot ga je moji PR, kot ga je možžno no dosedose��i z napredovanjem na delovnem i z napredovanjem na delovnem mestu oz. nazivu, obdrmestu oz. nazivu, obdržži PR, v i PR, v katerega je uvrkaterega je uvršš��enen

��

��

��

��

��$��

%��

��

��

��

2


Varovanje plaVarovanje pla��e, doloe, dolo��ene po obstojeene po obstoje��ih predpisihih predpisihdolodolo��itev primerljivih zneskovitev primerljivih zneskov

��

�� ! �� ! ��" �#��"�� ! ��#��

�� !��

�� ! �� ! ��" �#��"�� ! ��#��

$�� %"�� "�� "��

�� !�� "��

1

��

��

��

�� !��"��#�$�%�� !��"��#�$�%��$��&��'��(��)*$��&��'��(��)*

ZAKON o SISTEMU PLAZAKON o SISTEMU PLA�� V JAVNEM V JAVNEM SEKTORJUSEKTORJU

(ZSPJS)(ZSPJS)

�� (&�+�(��(��(&�+�(��(��

�� ,�)�(��(��,�)�(��(�� -��-��-��-��-��-� ��$�� $�� -�� -��

�� .��(��/�.��(��/�� )�(��/��)�(��/�� (��&��(��&

Kolektivna pogodba o skupni Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrmetodologiji za uvršš��anje orientacijskih anje orientacijskih

delovnim mest v pladelovnim mest v pla��ne razredene razrede(KPSM)(KPSM)

�� 0�0��11 � ��(��(��(��(�

�� 2��3�456!��2��3�456!

�� 7�� 7�� #��-��-��#��-��-��

�� ()�,�(��,��()�,�(��,��2��2��

Kolektivna pogodba za javni sektorKolektivna pogodba za javni sektor(KPSJ)(KPSJ)

�� 0�0��88 ��#��#��(��,��#��#��(��,�� 7��-�56!7��-�56!�� 90�:7:��90�:7:��

��$�� -��-� ��$�� -��-��11 ('�'�(��/('�'�(��/

�� (��;��(��;�88 ��-��-��-��-��-��-��

��55<<�:� ��*�:� ��*��==9>9>==:� �� -��:� �� -��*�*

�� +�)�(��)��?��2��+�)�(��)��?��2��

Sodelovanje Ministrstva za zdravjeSodelovanje Ministrstva za zdravje

�� 7��-��2��7��-��2��

�� 7��-��2�� 90�:7@*7��-��2�� 90�:7@*

�� 7��-��-��-�7��-��-��-�� -�� -��-�� -�� -��-��0��0�� .��.��-��-�� .��.�� .�� #�-� ��.�� #�-� ��

�� .��-��.��-�

��AA��#��#�� .�� .�� AA��

�� AA��#��#�

Sodelovanje Ministrstva za zdravjeSodelovanje Ministrstva za zdravje

��

�� 0�� -��0�� -��-��-� ��-� ��-��-��-� ��-� ��-

�� B��B�� #�� #��

�� 5��5��56!��56!�� 5��6!5��6!��

��

�#��#��-��-��AA��#��#��

2

Sodelovanje z reprezentativnimi Sodelovanje z reprezentativnimi sindikati v zdravstvusindikati v zdravstvu

�� >�� >�� B96@�$��60!�$��0�7�$� ��B96@�$��60!�$��0�7�$��0��$��9!692:49�7�06>:7�47.��0��$��9!692:49�7�06>:7�47.�88�@>":$��9B:>��9C@��@>":$��9B:>��9C@�

�� "��"��-��-�� .��56!��-��.��56!��-��

�� 5��2:4:C5":��-��5��2:4:C5":��-��

Orientacijska delovna mesta in nazivi Orientacijska delovna mesta in nazivi (ODMN)(ODMN)

�� 56!�D�� -��56!�D�� -�� -�� -��-��-�� -��-��

�� 5��2��5��2��

�� 56!��56!��(��/��(��/�11 �)�56!��)�56!��@��@

�� (��(�� 56!��56!��+�)�(��)� ��?��2��*��+�)�(��)� ��?��2��*�11

�+�56!��+�56!�� @��(;�56!��@��(;�56!��

KATALOG DELOVNIH MEST IN KATALOG DELOVNIH MEST IN NAZIVOVNAZIVOV

�� 2:4:C5"�6!�D��2:4:C5"�6!�D�� -�� -��-�� -��

�� 7�:��-�-�2�� #��7�:��-�-�2�� #��

�� 2��6!�2��6!�� :24�5��9�4@90:E9�9:24�5��9�4@90:E9�9

�� ==�� (��,�� (��,�� **

�� 3�0*�� 3�0*��(��)��6!��(��)��6!

�� 4�4�AA�� $� ��$��$��-��?��#��$��$��-��?��#��$FF**

PROBLEMIPROBLEMI

�� ?��#��?��#��

�� -��-��#��#��

�� .��.�� ?��#��$�� ?��#��$�� #��*�� #��*

�� 0��0�� -�� -��

�� ==��-��-��

�� 4�4�AA��0��0

�� 5��5�� $��$��*��$��$��*

TRENUTNE AKTIVNOSTITRENUTNE AKTIVNOSTI

�� :��-�� :��-�� #��#�� :��-�2�� :��-�2��

��#��#��

�� :��-�2�� :��-�2��

�� :��-�2�� :��-�2��

�� :��-�2�� #��:��-�2�� #�� !575*�� !575*�

��&��'��(��)��&��'��(��)��

ZAKLJUZAKLJU��EKEK

.��$�� .��$�� AA��-��-��

��$��$��$��$�

�� $��$��

1

Vpeljava novega plaVpeljava novega pla��nega nega sistema v javnih zavodih sistema v javnih zavodih

procesnopravna vpraprocesnopravna vpraššanjaanja

Vesna Vižintin, univ.dipl.prav.

Pravne podlage in razmerja med njimiPravne podlage in razmerja med njimi

• ZDR

• ZJU

• ZSPJS

"lex specialis derogat lex generalis"

ZJUZJUVelja do vklju�no 21. �lena:• 5/I.: Za delovna razmerja javnih uslužbencev ter

za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerjapredpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne dolo�a druga�e.

• 16/II.: Delovno razmerje se sklene ter pravice in obveznosti javnega uslužbenca iz delovnega razmerja dolo�ijo s pogodbo o zaposlitvipogodbo o zaposlitvi, �e zakon ne dolo�a druga�e.

ZDRZDR• 49.:Ne glede na spremembo zakona,

kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje dolo�ene v pogodbi o zaposlitvi.

• 47/I.:Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, velja, ��e na to pristanee na to pristane tudi nasprotna stranka.

• Glede sprememb pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati dolo�be ZDR

• Brez spremembe pogodbe o zaposlitvi se ZSPJS ne sme izvrševati

ZSPJSZSPJSDelodajalec izda … pisno obvestilopisno obvestilo in mu hkrati izro�i pisni predlog ustreznega predlog ustreznega aneksaaneksa k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklepusklepu, v katerem so podatki oziroma dolo�be o pla�nem razredu na osnovi prevedbe… ter datumudatumu, ko se bo pla�a pri�ela izpla�evati v skladu s prvim odstavkom tega �lena.

2

ZJUZJU53/ V.: Ob imenovanju v drug naziv, ob napredovanju v višji pla�ni razred in ob premestitvi na drugo delovno mesto se se sklene aneks k pogodbi o zaposlitvisklene aneks k pogodbi o zaposlitvi. �e javni uslužbenec ne soglane soglaššaa z vsebino aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki je v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo, se mu izda sklepsklep.

SpremembeSpremembe

• Pla�a

• Naziv delovnega mesta

• Opis del in nalog

1. institut: Nova POZ1. institut: Nova POZ47. �len•• naziv delovnega mestanaziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za

katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim s kratkim opisom delaopisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi,

• �as trajanja delovnega razmerja in dolo�ilo o na�inu izrabe letnega dopusta, �e je sklenjena pogodba o zaposlitvi za dolo�en �as,

• dolo�ilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim �asom

• ter v primerih iz 90. �lena zakona, torej ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo sklenitve nove

Soglasje!!

2 Institut: Odpoved pogodbe o 2 Institut: Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo sklenitve novezaposlitvi s ponudbo sklenitve nove

• 90.: Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu isto�asno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 88. �lena tega zakona, se uporabljajose uporabljajo dolodolo��bebe tega zakona, ki seki se nanananaššajo na redno odpovedajo na redno odpovedpogodbe o zaposlitvi.

• Poslovni razlog

Odpoved pogodbe iz poslovnega Odpoved pogodbe iz poslovnega razlogarazloga

• 88/I.:prenehanje potreb po opravljanju dolo�enega dela, pod pogoji iz pogodbe o pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvizaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskihorganizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca

• Pogoji: sprememba naziva, opisa, pla�e

• 88/II.:Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, �e so razlogi razlogi iz prejšnjega odstavka resni in utemeljeniresni in utemeljeni ter onemogoonemogo��ajo nadaljevanjeajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

Kaj je resen in utemeljen razlog?• Pdp 690/2004: Razlog za redno odpoved PZ iz

poslovnega razloga je podan, ��e preneha e preneha potreba po opravljanju delpotreba po opravljanju del, dolo�enih v PZ in ne, �e preneha potreba po opravljanju del pod pogoji iz sistemizacije delovnih mest delodajalca.

3

• Odpoved pogodbe bi bila nezakonita in podlaga za tožbo

• Delavec svobodno odlo�a o podpisu pogodbe

• Brez spremembe pogodbe o zaposlitvi se ZSPJS ne sme izvrševati

Odprta vprašanja

• ZSPJS ali ZDR ?

• globa 1000 EUR za odgovorno osebo / tožba

1

PROBLEMI UVRSTITVE DELOVNIH MEST V PLA�NI

SKUPINI J

Nova Gorica, oktober 2007 Pripravila: Zajec Nada, univ.dipl.ekon.

Priprava kataloga orientacijskih delovnih mest ter usklajevanja pogajalskih skupin potekajo za pla�ne skupine A do I že od sprejetja

ZSPJS, pogajanja in usklajevanja za pla�no skupino J se prakti�no še niso niti za�ela………

V letos parafirani KP za javni sektor so predvideni tudi že razponi posameznih orientacijskih delovnih mest glede na izobrazbeni nivo in

uvrstitev v pla�no skupino.

V. TS 18 PR do 21 PR ( PS C do I)

12 PR do 17 PR (PS J )

VI. TS 21 PR do 23 PR ( PS C do I)

19 PR do 21 PR (PS J )

VII/2 TS 30 PR do 43 PR (PS C do I)

29 PR do 30 PR ( PS J )

Skupine, ki so bile v prvih krogih pogajanj so pojedle najve�je kose prora�unske poga�e namenjene pla�am javnega sektorja!

Zaposleni v J pla�ni skupini se bomo kot zadnji še neusklajeni o�itno pod

pritiskom širšega okolja ponovno sprijaznili z usodo in bili deležni drobtinic!

43

30

KAKO NAPREJ !?

Ali je naš cilj:

DOSE�I ENAKOPRAVEN NIVO VREDNOTENJA DELA

DELAVCEV V PLA�NI SKUPINI J GLEDE NA OSTALE PLA�NE SKUPINE ?

Kako???

ustanovitev sindikata pla�ne skupine J

uslužbencev v zdravstveni dejavnosti !

• Lahko pa - tako kot obi�ajno - �akamo in ne storimo NI�!

2

Le kvalitetni, strokovno usposobljeni, izobraženi in primerno stimulirani ter motivirani kadri pomenijo nadaljnji razvoj ne samo zdravstvenega sistema

temve� celotne države!