Gorenjski Glas TOREK, 4. D E C E M B R A 2 O O 7 K ^ F

Leto LX, št. 97 , cena 1 , 20 E U R , 1 9 H R K ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKIADA: 22 .000 IZVODOV WWW.GORENISKIGIAS.SI

Brdo do konca junija srce Evrope v soboto so odprli sodoben Kongresni center Brdo, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta gostil skoraj vse dogodke predsedovanja Slovenije EU.

BOŠTJAN BOGATAJ

Brdo - Zunanj i minister Di-mitri j Rupe l je v nagovoru poudaril tudi prioritete slo-venskega predsedovanja Ev-ropski uniji: "Naša prioriteta bo, da dobro nada l ju jemo delo, ki ga je uspešno oprav-ljala Portugalska, in da dol-goročne projekte ob koncu predsedovanja pus t imo Franci j i v č im bol j šem sta-nju, da se bo njihovo izvaja-nje lahko uspešno nadaljeva-lo." Tako si bo Slovenija pri-zadevala, da EU zagotovi rati-fikacijo nove pogodbe še pred volitvami evropskega par lamenta 2 0 0 9 , v ospre-

PREDDVOR

Prodali zdravstveni dom

Občina Preddvor je 28. no-vembra na licitaciji prodala stavbo zdravstvenega doma. Postavila je izklicno c e n o 420 .800 evrov, prodan pa je bil za 4 3 2 tisočakov, j e pove-dal župan Miran Z a d n i k a r . Kupec je kranjsko podjet je IC D o m , kjer zagotavl ja jo , da bodo na mestu sedanje-ga zdravstvenega doma gra-dili v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji občine. Predvidena je gradnja stano-vanjskih dvojčkov. Nekaj več kot polovico kupnine bo ob-čina nameni la lastnikom zemlj išča, denacionalizacij-skim uprav ičencem, pre-ostalo pa za gradnjo novega zdravstvenega doma. Če bo ta v prostorih sedanje trgovi-ne nasproti občine, bo de-narja dovolj, če pa v prosto-rih novega Mercator ja , pa bo treba dodati še iz občin-skega proračuna. D . Ž .

dju f)ozomosti bo tudi sveto-vna politika, predvsem tista, ki je Sloveniji tako zgodovin-sko kot geogra f sko blizu, predvsem pa vprašanje sta-tusa Kosova.

" M e d prednostnimi nalo-g a m i že l im izpostaviti tudi medkulturni dialog; tej temi je Evropska unija nameni la leto 2 0 0 8 . Zavedamo se, da g r e v s o d o b n e m svetu za ključno vprašanje pri gradnji odnosov m i r u in sodelova-nja v Evropi in po svetu," je še povedal zunanji minister in se na koncu zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji.

^ 2. Stran Velika d/orana novega kongresnega centra na Brdu / fom; Oorazd k « «

^^ Gorenjska G SSCdoo.c SlaVHAŽaoaip37 K/itni

remo gor.

' O O o o

^'advfadite posl(mtiyi: s prihrankom.'~ - l^fc

G o r e n j s k a PREVETRfTE B a n i « B A N Č N C g ^

^ POSLOVANJE

ercator

Panudba velja od 04.12 do 03.122007

•BI Je 1

3731/07

Mercator center Kranj - Primskovo Mercator center Kranj - Savski otok

OBVEŠČATA SVOJE CENJENE KUPCE O ODPIRALNEM ČASU

^ V MESECU DECEMBRU 2007

* Od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure Ob nedeljah: od 8.00 do 15.00 ure

OIIBS Samo za imetnike kartice DD'5^>BBlHiaUI : l l i rVSE1ZDttKE

. 1 » «

I B j g . Vlaiilec zraka - meglilnik v beli. modi. zeleni sil oranžni barvi. LED barvno preklapljanje, viilna86 cm. premer 43 cm. •rr.iHi4tr,št.art.: 78718GB 011 dJU.

mttm coa 22S. laoo UuHlau

A K T U A L N O

Policija na seji v Gorjah Ker svetnik Alojz Poklukar kljub opo-zorilu župana Petra Torkarja ni pre-nehal motiti seje občinskega sveta, jo je župan prekinil In poklical policijo. Svetniki so Poklukarjeve predloge o umiku treh točk z dnevnega reda za-vrnili.

A K T U A L N O

Projekt za čistejše okolje Prihodnjo pomlad bodo začeli uresni-čevati največji tržiSki komunalni pro-jekt, gradnjo kanalizacije In vodovo-da, vreden i8,8 milijona evrov. Prete-kli teden so občina, SCT iz Ljubljane In Projekt iz Nove Gorice podpisali ustrezno pogodbo.

K R O N I K A

Streljal sredi Kranja v četrtek dopoldne so na Tavčarjevi ulici v Kranju odjeknili streli. Policija 5e vedno ne ve, kdo je bil strelec. V StražiSču pa so lovcu iz avtomobila, parkiranega pred enim od gostinskih lokalov, ukradli opremo, vredno okrog 2500 evrov.

8

K M E T I j S T V O

Avtocesta okrnila nasad Resje Tudi nasad Resje v Mošnjah, ki ob-sega trideset hektarov, bo prizadela gradnja nove avtoceste, saj bodo zgubili dva hektara zemljišča. Lani so v nasadu posadili hektar orehov, prihodnje leto pa nameravajo k skla-dišču zgraditi prizidek. ^

V R E M E

Ddno jasno ho, danes in v sredo so še možne manjše padavine, deloma plohe. Še bo razmeroma topio za ta čas.

jutri: delnojasno

1 o : >£> :VD

-CS lin

-m

POLITIKA danica.zaurl@g-glas.si

B O H I N )

Odbor SDS v Bohinju vodijo predvsem ženske

V petek, 30. novembra, j e občinski odbor SDS imel redno letno konferenco, na kateri je bil gost poslanec in predsed-nik regijske koordinacije S D S B o j a n H o m a n . Predsednica odbora M a t i l d a A r h je poročala o delu odbora. Ta je zelo ak-tiven: SDS ima v Bohinju dve svetnici v občinskem svetu, Mati ldo A r h in Mi jo O g r i n , ki sta v koaliciji z županom in ak-tivno soustvarjata politiko v Bohinju. Letos se odbor lahko pohvali z veliko aktivnostmi tako na občinski kot državni ravni, ustanovili pa so tudi ženski odbor SDS. D . Ž .

KRANJ

Bojan Šrot na Gorenjskem

Jutri bo G o r e n j s k o obiskal novi prvak S lovenske l judske stranke in župan občine Celje Bojan Šrot Oglasil s e bo tudi pri svojem kranjskem kolegu Damijanu Pernetu, pričakuje-m o pa ga tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. Pogovor z njim b o m o objavili v petkovi številki časopisa . D. Ž .

LJUBLJANA

Poslanka o prodaji Iskraemeca

Poslanka SD D a r j a L a v t i ž a r Bebler je prvega dne novembr-skega zasedanja državnega zbora na ministra za gospodar-stvo A n d r e j u V I z j a k u naslovila vprašanje o prodaji kranjske-ga podjetja Iskraemeco Egipčanom. Zanima jo, zakaj je vla-da sklenila prodati državni delež ravno egiptovski družbi, v čem je ta kupec boljši od denimo Engrotuša, ki se j e pred ča-s o m zanimal za nakup, a ni bil mogoč, in kakšna s o zagoto-vila, da novi lastnik družbe ne bo prodal , izčrpal, odtujil "know-how" in 1 2 0 0 delavcev spravil na cesto. Poslanka je o b tem omenila pismi uprave Iskraemeca, v katerih pišejo, da je bilo poslovanje v preteklem oktobru celo eno boljših v zadnjih letih in da rezultati ob koncu leta kažejo na soliden poslovni rezultat. D . Ž .

urilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas Knjigo prejme FRANC HLEBANJA iz Gozd Martuljka.

VSAK PRVI TOREK V MESECU

Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugod-nost velja s a m o naročnikom č a s o p i s a Gorenjski glas. Veljavni s o kuponi tekočega m e s e c a v tekočem letu (ta mesec december/07) in imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v og lasnem oddelku. B r e z p l a č n e g a m a l e g a o g l a s a ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Bleiv/eisova cesta 4 , 4 0 0 0 Kranj ali po telefonu 04/201 4 2 47 neprekinje-no 24 ur dnevno; za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 14. ure in za petkovo številko d o srede do 13.30. V malo-oglasnem oddelku na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka do petka od 8. do ig. ure.

MALI OGLAS december/07 Naročam objavo ntialega oglasa z naslednjim besedilom: • prodam Q kupim • oddam • najamem • podarim • iSčem • nudim • zamenjam

- S - c -Nefitljivih Iniponov ne objavljamo.

Brdo do konca junija srce Evrope 4 1. stran

Zunanj i minister Dimitrij Rupel je dodal, da se sedaj 2:ačenja vel ika s lovensko-evropska predstava.

Odprtje edinega ali enega redkih takšnih objektov v Sloveniji, ki v treh nadstrop-j ih in na devet tisoč kvadrat-n i h metr ih ponuja vel iko dvoran in prostora za sreča-nja, se je udeležilo tudi veli-k o članov v isoke politike, m e d n j imi s o prevladovali predvsem poslanci in župa-ni z desne strani političnega pola, opazili s m o tudi nekaj gospodarstvenikov. Poleg novega Kongresnega centra B r d o je J avno gospodarski zavod Brdo prenovil tudi Oranžerijo (prostori za tele-vizije), Vrtnarijo (prostori za skrben pregled obiskovalcev) in bazen (novinarsko središ-če). "Celoten projekt gradnje in obnove objektov je trajal pičl ih 1 8 mesecev , porabil i

s m o 15,5 milijona evrov. Me-nim, ^ s m o dobili sodoben objekt, ki upravičuje davko-plačevalski denar," je pove-dal Iztok Purič, direktor za-voda, za katerega se sedaj za-čenja prav tako zahteven del, to je priprava in izpeljava 130 dogodkov, od tega 1 1 na mi-nistrski ravni.

V soboto je A n ž e Logar, di-rektor urada vlade za komu-

niciranje, predstavil tudi simbol slovenskega predsed-stva: "Za pol leta postajamo srce Evropske unije. Logotip, ki nas bo spremljal, združu-je simboliko petih osnovnih elementov, ki tvorijo svet -ogenj, zemljo, vodo, zrak in eter ter obsega prepoznavne narodne s imbole - Tr ig lav , rumeno evropsko zvezdo in slovensko trobojnico." Poleg

tega bo od 1. januarja začela delovati tudi intemetna stran vvww.eu2008 . s i , kjer bodo predstavljene vse infor-maci je v zvezi s predsedova-n j e m Slovenije EU.

V soboto s o predstavil i tudi sodobno nov inarsko središče na Brdu, ki je zras-lo n a mestu nekdanjega ba-zena, kjer bo 1 9 6 delovnih pultov za novinar je z vseh koncev sveta (na sliki). Poleg velikih LCD-zaslonov, oseb-nih računalnikov z intemet-no povezavo (morda preveč skupaj), telefonov, kopirnih strojev, telefaksov in tiskal-nikov je tu tudi prostor s pi-jačo in prigrizki - imenovali so ga Kafeterija. Radijsko in televizi jsko s red išče bo le nekaj metrov stran v nekda-nji Oranžerij i . V ladni urad za k o m u n i c i r a n j e je pred-stavil tudi Prvo p o m o č za novinarje s koristnimi napo-tki in predstavitvami Brda in Slovenije.

Enoletni obračun županovanja MATEJA RANT

Kranj - Pri svetniški skupini S D so razočarani nad de lom ž u p a n a v m i n u l e m letu . "Mesto vodi župan, ki to ni hotel zares postati," so na-slovil i svojo iz javo za jav-nost. V njej županu Damija-n u Pemetu očitajo velik raz-korak m e d "tni lozvočnimi" ob l jubami , k i j ih je dal ob začetku mandata, in resnič-nostjo.

"Od obljubljene strategije razvoja občine s m o konec n o v e m b r a svetniki dobili prvi papir , na katerem so n a m poleg zamišl jene orga-nizaci jske strukture skupin za pripravo strategije razdeli-li le še dokaj nepopolna izho-dišča. To je vse, k ^ lahko žu-pan pokaže od velikega načr-tovanja razvoja občine," je bil kritičen vodja svetniške sku-pine A leksander Ravnikar. Zato s e sprašuje jo , k a m je

skupaj s tremi podžupani vr-gel leto. Med glavnimi očitki v S D navajajo tudi z a m u d o pri spre jemanju proračuna, o b e n e m pa m u pr ip isu je jo velik del krivde za povišanje cen odvoza smeti , saj naj bi z nespretnimi političnimi ma-nevri prišel v spor z ministr-s tvom za okol je in prostor. Kritični so še do načrtovanja naložb na področju preskrbe vodo in komunalnih storitev. "Čeprav v e m o , da je infra-

struktura potrebna obnove, pa se postavlja vprašanje, ko-liko lahko ob sedanji inflaciji občane še obremenimo, " razmišlja Ravnikar. Beno Fe-konja pa je i2u'ačunal, da se bodo zato posameznim dru-ž inam zneski na položnicah povišali za tristo do štiristo evrov na leto. " Ž u p a n a si b o m o glede na dosedanje delo zapomnili predvsem po tem, da je vplival na našo bla-ginjo," je še dodal Fekonja.

VeČina za traso južne obvoznice MATEVŽ PINTAR

V občini B led se že dl je časa spopadajo s prometno preobremenjenostjo. Zaradi tega je že nekaj let zelo aktu-alen predlog trase južne ob-voznice. Zanimalo nas je, ko-l ikšen delež občanov s e s predlagano traso strinja. An-keta je pokazala, da g lede tega p r e d o g a vlada kar pre-cejšnje soglasje v občini, saj

se kar tri četrtine vprašanih s p r e d l o g o m strinjajo. Le 1 2 odstotkov sodelujočih pred-lagane trase ne odobrava in 13 odstotkov jih o predlogu n i m a izoblikovanega mne-nja.

V drugem vprašanju nas je zanimalo mnenje občanov o dostopnosti občinske uprave za njihove potrebe. Četrtina sodelujočih z dostopnost jo storitev občinske uprave ni

zadovoljna, 4 7 odstotkov jih je mnenja, da je njihova do-stopnost v redu, 1 6 odstotkov pa jih je 2 občinsko upravo zelo zadovoljnih.

Spraševali s m o tudi o za-dovoljstvu z odvozom odpad-kov, kjer s e večini sodelujo-čih zdi to področje dobro urejeno. Le pet odstotkov vprašanih je namreč izjavilo, da s to storitvijo niso zado-voljni.

V s e m sodelujočim se lepo zahvaljujemo. V tokratni raz-iskavi je sodelovalo šestdeset odstotkov poklicanih. V za-hvalo s m o 1 6 6 anketirancev nagradili z brezplačnimi iz-v o ^ časopisa. Vse, ki se radi redno seznanjate z novicami v našem časopisu, vabimo k naročilu, O ugodnih naročni-ških pogojih se lahko pozani-mate v Klicnem centru slepih na telefonu 04/517-00-00.

Ali se strinjate s predlagano traso južne obvoznice?

Da 75%

K C S S

N.41S

AKTUALNO info@g-^as.si

Policija na seji v Gorjah Ker svetnik Alojz Poklukar ob opozorilih župana Petra Torkarja ni prenehal motiti normalnega poteka seje gorjanskega občinskega sveta, jo je ta prekinil in na pomoč poklical policijo.

V I L M A S T A K O V N I K

Zgornje Gorje - Četrtkova 7. redna seja gorjanskega ob-činskega sveta se je končala, še preden se je dobro začela. Že na dnevni red so imeli namreč svetniki nekaj pri-pomb, kot običajno pa je bil najbolj glasen svetnik Alojz Poklukar (SDS), ki je zahte-val, da kot posebno točko do-datno uvrstijo poročilo s seje nadzornega odbora, ki naj bi po njegovem mnenju govo-rilo o nepravilnostih dela ob-činskega vodstva. Prav tako je očital, da je gradivo pred prvo obravnavo odloka o pro-računu občine Gorje za leto 2008 dobil prepozno in naj bi zato to točko umaknili z dnevnega reda. Ker - kljub večkratnem opozorilu župa-na Petra Torkarja in njegove-ga svetovalca Roberta Plavča-ka, da se je treba držati po-slovnika in naj ne vpada več v besedo, Alojz Poklukar (na volitvah je kandidiral tudi za župana Gorij, a je izpadel že v prvem krogu) ni prenehal s komentarji in očitki, je žu-pan Torkar prekinil sejo za deset minut. V tem času je

Na četrtkovo sejo v Gorje sta prišla policista, vendar se svetnik Alojz Poklukar (drugi z leve) 2 njima ni hotel pogovarjati.

poklical policijo, ki naj bi po-sredovala, če bi na seji še pri-hajalo do (pre)glasnih besed in razgrajanja.

Sejo je župan nato nada-ljeval, svetniki pa Alojza Po-klukarja pri glasovanju o umiku treh točk dnevnega reda (predlagal je, da se po-leg odloka o proračunu za leto 2008 umakneta tudi re-balans in polletno poročilo o izvrševanju letošnjega prora-čuna) niso podprli. So se pa strinjali, da se na sejo med

pobude in vprašanja dodat-no uvrsti predlog svetnikov Stanka Laha in Tomaža Ber-ganta ter prebivalcev Krnice, da se čim prej realizira pro-jekt za javno razsvedjavo v Spodnjih Gorjah. Ko je vse kazalo, da se bo seja vendar-le nemoteno nadaljevala, sta na vrata potrkala policista ter najprej od župana, nato pa Še od svetnika Alojza Poklu-karja, želela izjavo. Župan je z njima stopil na hodnik, svetnik Poklukar pa tega ni

želel, pač pa je župana, svet-nike in policiste poučil, da ima kot izvoljeni svetnik pra-vico govoriti (tudi naglas) ka-darkoli in karkoli. Svetniki so nato županu predlagali, naj sejo zaključi oziroma preloži, saj v takšnih razme-rah pač ni mogoče sprejema-ti pomembnih sklepov za bodočnost mlade občine Gorje, ki jo med drugim še vedno žiili tudi nerešena de-litvena bilanca z do lani skupno občino Bled.

Projekt za čistejše okolje Občina Tržič in družbi SCT iz Ljubljane ter Projekt iz Nove Gorice so podpisali pogodbi za gradnjo kanalizacije in vodovoda ter za nadzor. Začetek del prihodnjo pomlad.

S T O J A N S A J E

Bistrica pri Tržiču - Za obči-no Tržič je bil 29. november 2007 zgodovinski dan. Na-povedal je uresničitev projek-ta Odvajanje in čiščenje od-padnih voda ter oskrba s pit-no vodo, ki so ga zasnovali že leta 2004. Do jeseni 2 0 1 0 bodo dogradili kanalizacijo s čistilno napravo in obnovili vodovod. Celoten projekt je ocenjen na 18,8 milijona ev-rov, za kar bo 60 odstotkov prispeval Kohezijski sklad EU, 30 odstotkov država in deset odstotkov oi>čina. Že pred začetkom del pa ugotav-ljajo, da bodo verjetno do pet milijonov evrov dražja.

"Med občinami z več kot 15 tisoč prebivalcev, ki še ni-majo centralne čistilne na-prave, je tudi Tržič. Veseli me, da je Evropa ekološki projekt, za katerega bo prišel prvi denar iz Kohezijskega sklada na Gorenjsko," je de-jala pred podpisom pogodb v Vili Bistrica Bernarda Pod-lipnik iz ministrstva za oko-lje in prostor RS. Tržiški žu-pan Borut Sajovic je ugoto-vil, da bo občina prihodnja

tri leta veliko gradbišče. Zgradili bodo 12.400 metrov kanalizacijskih napeljav, se-dem zadrževalnih bazenov deževnih vod, štiri razbre-menilnike visokih vod, 34 ti-soč metrov vodovoda, šest vodnih zbiralnikov in tri ob-jekte za dezinfekcijo vode. Kot je povedala Jasna Kavčič iz tržiškega urada za ureja-nje prostora, jih bodo stala gradbena dela v dveh etapah

blizu 14,6 milijona evrov brez davka. Za nadzor bodo odšteli 235 tisoč evrov. Pod-pis pogodb se nanaša na oboje, za čistilno napravo pa bodo izvajalca šele izbrali.

Ob tržiškem županu Sajo-vicu je podpisal pogodbo za gradnjo kanalizacije in vodo-voda predsednik upravnega odbora družbe SCT Ivan Zi-dar, pogodbo za nadzor in svetovanje pa direktor druž-

be Projekt Vladimir Durdk. Prvi je izrazil upanje v dobro sodelovanje s Cestnim pod-jetjem Kranj. Direktor tega podjetja Branko Žibema je še kot ribič pohvalil, da bo Tržiška Bistrica po končani gradnji čistejša. Gost iz Nove Gorice je dodal, da je dvajseta pogodba v nizu po-dobnih porok za kvalitetno uresničitev težavnih nalog, ki čakajo vse skupaj.

H KOMENTAR M A T E J A R A N T

Igro domin

S' meti postajajo boleča toč-ka kranjske občine, je ugotavljal eden od svetni-

kov na zadnji seji mestnega sve-ta, ko seje razvila vroča raz-prava §ede povišanja cene od-voza odpadkov. Tudi županje kislo ugotavljal, da ga po vsej Sloveniji blatijo kot smetarja. In globlje ko smo v smeteh, manj nam jejasno, kdoje vse to pravzaprav zakuhal - gorenjski župani, ki so po več kot desetlet-ju iskanja primerne lokacije za regijski center za ravnanje z odpadki dvignili roko za Tene-tiše, ali država, ki je pri pripra-vi operativnega plana ravnanja z odpadki to spregledala.

In tu so še krajani Tenetiš in Mlake, ki že mesec dni taborijo pred omenjeno deponijo, da bi preprečili odlaganje smeti. Tako pač je v Sloveniji. Vsi bi se vozili po avtocestah, a nihče jih ne bi imel pred vrati. Vsakdo bi za daljše potovanje izkoristil udobje letalskega prevoza, če se-veda letala ne vzletajo in prista-

jajo nad njegovo hišo. In tudi na vlak bi bih vsakomur prijet-no sesti in se izc^iti jutranji gneči na cesti, če bile imel že-lezniško postajo tik pred no-som, hrupno železniško progo pa čim dlje. In celo tiste, ki pre-morejo dovolj empatije, da naj-dejo razumevanje za krajane, jih bo to verjetno minilo, ko bodo začeli dobivati položnice z mastnimi zneski za odvoz smeti. Takrat bodo prošnje kra-janov, naj novinaiji pišemo tako, da jih drugi Kranjčani ne

bodo grdo gledali, najbrž za-man.

In koga torej lahko okrivimo, da bodo kranjske smeti vozili morebiti celo v Logatec ali Ce-lje? Zadnji so seveda krajani oziroma civilna iniciativa, ki so jo oblikovali, saj so zgolj iz-koristili nedorečene razmere, ki ta čas vladajo, in jih poskušajo obrniti IJ svoj prid. Ali je to "za-jitrana" mestna politika, kot so prepričani nekateri svetniki, ki omenjajo ceh mafijo? Mi mo-goče država, ki že nerazumno dolgo vleče postopek za podalj-šanje okoljevarstvenega dovolje-nja deponiji Tenetiše in s tem ustvarja negotovost, da nihče ne ve, ali bo v Tenetišah sploh še možno odlagati smeti, kaj šele, ali bo tam tudi re^jski center.

Kdo je torej kriv? Ne vem. Vem pa, da bomo breme tre-nutnih razmer nosili vsi Kranj-čani, ki bomo po novem mora-li seči precej globoko v žep, če bomo želeli, da se nam smeti ne bodo nakopičile čez giavo. Prav zato me vse skupaj spominja na igro domin. Za zdaj so vsi še lahko vztrajali vsak pri svoji razlagi. Prej ali slej pa bo mo-ral nekdo priti na dan z jasno besedo, kaj bo s kranjskimi smetmi. Že z začasnim poviša-njem cen se bodo Kranjčani težko sprijaznili, kaj bi še bilo, če bodo ugotovili, da bo tako ostalo. In vsi vemo, kaj se zgo-di, ko ena domina pade. Kdo ve, mogoče se bo to zgodilo že na današnjem sestanku župa-na z okoljskim ministrom.

Ivan Zidar, Borut Sajovic in Vladimir Durcik (od leve) ob podpisu pogodb

Gorenjski Glas O t X ; O V O R N A UREDNICA

Marija Vol(5ak

N A M E S T N I K A O C K I O V O R N E U R E D N I C E

Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik

UREDNIŠTVO

NOVINARJI - UREDNIKI:

Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Jože Kožnjek, Suzana P. KovaSč ,

Urša Petemet, Mate ja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaptotnik,

Danica Zavrf Žlebir, Štefen Žaigl;

stalni sodelavci:

Maja Bertoncetj, Matjaž CregoriC, Ana Hartman, Milena Miklavčič,

Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, S i m o n Šubic, Ana Volčjak

O B U K O V N A Z A S N O V A

Jernej Stritar, Tricikel

T E H N I Č N I UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA Tina Doki, C o r a z d Kavfič, Corazd Šinik

LEKTORICA

Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod St. 9771961 pn Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.0.0., Kranj / Direktorica: Marija Votfjak / Naslov: Blciv^isova cesta 4. 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, 1ax: 04/201 42 13, e-mail: info^g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (spre-jem na avtomatskem odzivniku 24 uf dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od S. do 19. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov f Redne priloge; Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Sn". d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/301 42 41 / Cena izvoda: 1.20 EUR. letna naročni-na: 127.05 EUR: Redni pSafniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 popu-sta: v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %\ naročnina se upoiteva od tekoče itevilke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Ojlasne storitve: po ceniku; oglasno Irienje: lel.: 04/ zoi 42 i|is.

GORENJSKA

Čakajo na dovoljenje Lokacijo za čistilno napravo v Bohinju imajo, za kanalizacijo pričakujejo denar od države in Evrope.

PETRA LOTRIČ

Bohinjska Bistrica - Na no-vembrsk i seji občinskega sveta so se svetniki seznanili z operativnim p r o g r a m o m odvajanja in čiščenja komu-nalnih voda v oljčini Bohinj, ki ga je v letu 2 0 0 6 pripravi-lo podjetje Verbundplan iz Beljaka. Program je predsta-vil Johann Ogris in povedal, da je dolgoročno gledano naj-primernejša rešitev gradnja centralne čistilne naprave. Ž u p a n Franc K r a m a r pa je povedal, da so tudi lokadjo za čistilno napravo že našli, saj je bilo največ zapletov prav okrog tega. Čistilna naprava bo stala med Logom in No-m e n j e m in ne na Logu, kot je bilo prvotno načrtovano.

"Bernarda Podlipnik z mi-nistrstva za okolje in prostor pa nam je obljubila, da nas, ko bomo imeli vse pripravlje-no, čakajo kohezijska sred-stva," je dejal Kramar. Sedaj čakajo le še na gradbeno do-voljenje za primarni kanal po

spodnji bohinjski doUni, ki naj bi bil sof inanciran iz omenjen ih sredstev v raz-mer ju šestdeset odstotkov kohezijska sredstva, štiride-set odstotkov občina. Ravno tako je z okoljskim ministr-stvom dogovorjeno, da se bo postopek pridobivanja zem-ljišč za čistilno napravo in po-vezovalni kanal od Bohinjske Bistrice do nje vodil prek dr-žavnega lokacijskega načrta. Skupna investicija v celoten kanalizacijski s i s tem pa bo predvidoma stala dobrih 1 6 milijonov evrov, kar je velik zalogaj in v Bohinju računajo na participacijo tako države kot Evrope.

Svetnik D u š a n V u č k o pa je bil najbol j skeptičen do razmerja pri f inanciranju, ki se kaj kmalu lahko obrne, kot so Bohinjci pri sredstvih iz lokalnih razvojnih poten-cialov že izkusili, zato je po-zval, da morajo biti pri tem načelni in konkretni ter za-htevati p i smo o nameri za iz-peljavo tega projekta.

STRAHINJ

Praznično za jubilej šole

V Biotehniškem centru Naklo - Srednja šola je do 9. decem-bra na ogled 6. mednarodna božično-novoletna razstava. Minuli petek s o jo odprli s koncertom cerkvenega zbora dečkov iz Poljske. Kot je povedala S a b i n a Š e g u l a , delavnice potekajo deset dni. Vsak dan simbolizira desetletje šolske dejavnosti. Sklepna prireditev ob stoletnici šole bo danes , 4. decembra, ob 17. uri. Po kulturnem sporedu bo sprejem za goste. Danes In v četrtek bodo izdelovali vizitke, jutri bodo krasili piškote, v petek bodo vezli božične motive, v soboto dopoldne bo slaščičarska delavnica, popoldne pa bo državni prvak v floristiki Mat jaž B e g u š prikazal izdelavo novoletnih aranžmajev. Slednje bodo delali s Sabino Šegula v nedeljo dopoldne. V nedel jo popoldne bo Lončarski atel je B a r b a Š t e m b e r g a r Z u p a n ponovil ustvarjanje v glini. S . S .

( r e T n S ) catering,

celo\'ite gostinske storitve, prehrana na delovnem mestu,

najem dvoran (ilo2fiO(wl)) za poroke in prireditve

www.rcina.ai Rmi. gouifttltc Uuru^ in irgOMni dJ.,

Sivilu bU I. 'tOOO Knoi. SI»Tniia !d.<W)23?SM6.jnm03IMI9(»

t-mail; rana^rtinoji

KRANJSKA G O R A

Začetek sezone

V Kranjski Gori s o minuli konec tedna prvič pognal i ž ičniške naprave, in s icer vlečnico Mojca 2. Okrog sto s m u č a r j e v je brezp lačno smuča lo po 25 centimetrih kompaktnega snega. Kot je povedala K l a v d i j a C o m b o c iz RTC Žičnice bi za zasne-žitev preostalih prog potre-bovali v sa j dva dneva zelo mrzlega vremena. U . P.

Ob jubileju podarili rešilca Podjetje Ažman iz Lesc, ki letos praznuje 40-letnico, je v petek reševalni enoti Zdravstvenega doma Bled podarilo najsodobnejše reševalno vozilo.

VILMA STANOVNIK

L e s c e , B l e d - "Pred štirinni desetletji s e m začenjal sa-mostojno pot z majhnim ka-m i o n o m , v t e m času pa j e zras lo podjetje A ž m a n , k i ima trenutno okoli šestdeset zaposlenih. DoživljaU s m o vzpone in padce, ena najtež-jih preizkušenj pa je bUa, k o m i je za rakom zbolela žena M i m i in s m o se vsi skupaj borili z njeno boleznijo. Kar nekaj poti s m o opravili tudi z rešild in takrat, ko je žena umrla, sem sklenil, da b o m o v podjetju takoj, ko bomo to zmogl i , darovali po svoj ih močeh. S s inom Klemenom in hčerko Mojco pa tudi z d r u g i m i zapos len imi s m o sklenili, da ob jubileju poda-r i m o nekaj, kar bo s luži lo mnog im. Odločili s m o se, da Zdravstvenemu domu Bled, ki s svojo reševalno postajo pokriva tako občine Radovlji-ca, Bled, Bohinj in Gorje, po-darimo najsodobnejše reani-mac i j sko reševalno vozi lo Mercedez Benz 315 Sprinter z nadgradnjo delphis, ki je namenjeno za oživljanje, re-ševanje in transport najteže

Franc in Klemen Ažman sta si v družbi direktorja zdravstvenega doma Bled Leopolda Zonika ogledala najsodobnejše reševalno vozilo.

poškodovanih in bolnih ter ima dodatno opremo tudi za na jmla j še , " je ob s lovesni predaji vozila m i n u l i petek povedal F r a n d Ažman.

" D a r i l o d r u ž i n e A ž m a n s m o dobil i r avno ob pra-vem času, saj je čas , da za-m e n j a m o dvanajst let staro

vozilo, prav tako pa bo za-m e n j a v e k m a l u pot rebno drugo, deset let staro vozi-lo. Ker i m a m o zadnje čase v n a š e m z d r a v s t v e n e m d o m u vel iko prepotrebnih investicij , bi menjava reše-va lnega vozi la mora la še počakati, tako pa bo to res

najsodobnejše vozilo pripo-moglo , da b o m o kar najbo-lje poskrbeli za m e d i d n s k o pomoč in prevoze v bolniš-nico," je ob zahvali družini A ž m a n poudari l direktor Z d r a v s t v e n e g a d o m a Bled Leopold Zonik .

Voda najprej za Podljubelj STOJAN SAJE

Podljubelj - Vaščani Podlju-belja so prvi decembrski ve-čer napolnili dvorano krajev-nega doma do zadnjega ko-tička. Predsednik kra jevne skupnosti Dragan Njegovan je poročal o letošnjem delu. Kaj je za kraj naredila od lani Občina Tržič , je naštel žu-pan Bomt Sajovic. Dejal je, da je sedaj na vrsti uresniči-tev v e l i k e p projekta. Obno-vili bodo tižiške vodovode in dogradili kanalizadjo.

Gost je domačinom pojas-nil, da je projekt pomemben tudi za Podljubel j . V vas i

imajo vodovod z azbestnimi cevmi, i z katerih se izgublja voda. Tudi zato ob suši pri-manjkuje vode v delih nase-lja. Edino v Podljubelju bodo ob novem pr imarnem vodo-vodu obnovil i s ekundarno omrež je , kar bo izboljšalo preskrbo s pitno vodo. Župa-novo pojasnilo ni naletelo na odobravanje vseh. Jože Hladnik je opozoril na teža-ve lastnikov hiš, kjer morajo zaradi m a j h n i h pritiskov v vodovodu uporabljati črpal-ke. Vprašal je, kje bodo zgra-dili novo zajetje za vas. Tudi Franci Jane, mlajši, se je za-nimal , kako bodo rešili ta

problem. S p o m n i l je, da je občina že prej obl jubila predstavitev projekta, kar pa s e ni zgodilo. Sajovic je od-govoril, da je idejno zasnovo projekta posla lo v Bruse l j pre j šn je obč insko vodstvo. Sedaj bodo predstavitve pov-sod, kjer bodo gradnje pote-kale. Šele nato bo izdelan končni projekt, ki bo določil točen potek trase vodovoda. Janez Rotar iz Komunalnega podjetja Tržič je povedal, da se z lastnikom zemljišča že dogovarjajo za dodatne zaje-m e vode v Č r n e m gozdu . T a m bodo zgradili dodatno a k u m u l a d j o in objekt za de-

zinfekdjo vode. Ker bo zajet-je na isti višini, to n e bo reši-lo težav s pritiski v vodovod-ni napeljavi.

Slednja ugotovitev je spro-žila proteste vaščanov, ki so siti pomanjkanja vode. Fran-d Jane, mlajši, je postavil za-htevo, da mora občina naj-prej zagotoviti vodo za Pod-ljubelj. Šele nato bodo dovo-lili obnovo vodovoda proti Tržiču. Župan Sajovic je po-jasnil, da ta projekt omogoča le obnovo sedanjega vodovo-da. K o bo to končano, se bodo lahko pogovarjali tudi o novem zajetju za vas Podlju-belj.

T R Ž I Č

Priznanja za Tržičane

Tržiški občinski svetniki s o potrdili predloge za podelitev letošnjih priznanj Občine Tržič. Naziv častnega občana si je prislužil J a n k o T i š ler za dolgoletno zbiranje gradiva o podru-žnicah koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju. T o priznanje bodo podelili posmrtno. Plaketo za dolgoletno uspešno delo v kulturi in športu bo dobil Janez Kikel , plake-to za dolgoletno nesebično delo na humanitarnem področju pa bo prejela R o z a Pavl in K ih ler . Z diplomami Občine Tržič bodo nagradili D r u š t v o d iabet ikov T r ž i č za pomoč obolelim občanom, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije T r ž i č za 30-letno delo, M i r o K r a m a r i č za uspehe v kulturi in izobraževanju ter Z o r o K o n i č za uspehe v športu. Nagrajen-cem bodo podelili priznanja na slavnostni akademiji, v petek, 7. decembra, ob 19 . uri v Dvorani tržiških olimpijcev. S . S .

B O H I N J S K A BISTRICA

Nadomestilo za stavbno zemljišče ostaja enako

ž u p a n Franc K r a m a r j e na novembrski seji občinskim svet-n ikom pred laga l p o v i š a n j e v rednost i točke z a o d m e r o nadomest i la za uporabo stavbnega zemlj išča za leto 2 0 0 8 za 4,7 odstotka , kolikor z a n a š a letošnja inflacija. Vrednost te točke mora občina določiti vsako leto pred koncem leta za prihodnje leto. V razpravi je svetnik Dušan Vučko pred-lagal, da bi povišali vrednost točke le za tri odstotke, rtato je župan Kramar predlagal kompromis 3,7 odstotka , nakar j e podžupan Anton Urh podal predlog, da vrednosti sploh ne bi spreminjal i . Svetniki so najprej glasovali o podžupa-novem predlogu in večina ga je podprla, tako d a se cena nadomest i l a v pr ihodnjem letu ne bo poviša la . V občin-skem proračunu pa to pomeni petnajst t isoč evrov manj prihodka. P . L .

Kranjčani so praznovali Na predvečer občinskega praznika so v Prešernovem gledališču pripravili slavnostno akademijo.

MATEJA RANT

Kranj - "Prišel je čas, da po-zabimo na stare zamere in prevzamemo vsak svoj del odgovornosti za prihodnji razvoj mesta," je zbrane v Prešernovem gledališču na-govoril župan Damijan Per-ne. Ob pregledu opravljene-ga dela v minulem letu pa je posebej omenil pripravo strategije razvoja mesta. "Pred letom dni smo to izpo-stavili kot prednostno nalo-go. A to ni majhen zalogaj, saj so tudi drugje za njeno pripravo porabili več let."

V najbolj slovesnem delu večera so podelili nagrade in priznanja . Mestne občine Kranj. "S svojim delom ste zgled in vsak na svojem po-dročju prispevate za boljši ju-tri skupnosti," je poudaril žu-pan. Naslov častni občan so posthumno podelili Nacetu Šumiju, potomcu stare in ugledne kranjske družine, intelektualcu, raziskovalcu, konzervatorju in ustanovite-lju znanstvenega inštituta pri

H'.

Nagrado častni občan je v imenu pokojnega moža Načeta Šumija sprejela jadranka Šumi.

Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Nagrado Mestne občine Kranj je prejela Kle-mentina Golja za uspehe na likovnem področju. Listini o priznanju sta šli v roke Emilu Heriecu za pionirsko delo na področju gorskega reševanja in Stanetu Kalanu za nesebič-no pomoč pri krvodajalstvu.

Veliki plaketi so podelili PCD Mavčiče ob stoletnici delova-nja in razvojnemu oddelku vrtca Mojca za požrtvpvalnost pri delji z otroki s posebnimi potirebami- Plaketi sta prejela Matevž Kleč za organizacijo kulturnih prireditev in Cveto Lebar za zasluge pri razvoju gasilstva in reševanja. Veliko

Prešernovo plaketo so podeli-li mešanemu pevskemu zbo-ru Musica Viva ob 60-letnid delovanja. Prešernove plakete pa so prejeli Alojz Štim za delo na likovnem področju, Brane Šmid za uspehe pri AFS Ozara Kranj in Kranjski kvintet za uspešno pevsko de-lovanje.

KRANJ

Podobo Kranja približali slepim Na Slovenskem trgu so v soboto slovesno odkrili bronasti relief mesta Kranja. S postavitvijo bronastega reliefa je Lions klub Kranj ob svoji desetletnici predvsem slepim in slabo-vidnim omogočil boljše spoznavanja mesta, obenem pa so z njim želeli obogatiti mestno jedro. Relief v velikosti 280-krat 170 centimetrov je izdelal akademski kipar Stane Kol-man s pomočjo livarja umetnin Romana Kamška. Relief bo tudi energijska točka Kranja, saj je podenj zdravilec Martin Borišek vgradil energetske kroge. Za izdelavo bronastega re-liefa so odšteli 50 tisoč evrov, pri čemer so del sredstev pri-spevali tudi donatorji in kranjska občina. M. R.

KOMENDA

Ohranjajo kulturno dediščino Komendski svetniki so potrdili finančno podporo za spod-bujanje obnove in ohranjanje kulturne dediščine. Na javni razpis sta se prijavila dva občana. Stanislava Gantar bo z občinsko pomočjo lahko obnovila star in precej dotrajan Gavšakarjev kozolec na Križu. Polovico investicije pa bo občina pokrila tudi Rajku Globočniku, ki je že obnovil Marijino kapelico na trgu v Suhadolah. j. P.

A p a r a t xa k c n r e * z vrčem Iz legironega jeklo, ki ohronjo

Icovo toplo do i ure • Odstranijtv nosilec filtra • Somodejni izklop, indikator nivoje vode in zouslovitev kopljonja • Moč 1000 W • Prostornina: do10skodelic|l,25lkove)

Iridd »iU«9vi SOM v oHinA kotUL V ptiMn lil v kolM^ oU^A 10 9et|io(HtvaL SBtt le sMiobM. VM <M v^e^

UPOKOJENCI info@g-glas.si

Višja pokojnina, nižji dodatek Skupni prejemek pokojnine in varstvenega

dodatka se je po novembrski uskladitvi pokojnin

zvišal, sam dodatek pa se je znižal.

CVCTO ZAPLOTNIK

Kranj - Pokojnine so se no-vembra po sklepu sveta zavo-da za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje zvišale za dva odstotka, upokojenci pa so ob izplačilu pokojnine prejeli poračun še za obdobje od januarja do oktobra, torej skupno dvajset odstotkov po-kojnine. Najnižja pokojnin-ska osnova znaša po uskla-ditvi 476,54 evra (114.198 to-larjev) in najvišja 1 .906 , 16 evra (456.792 tolarjev), kmečka borčevska pokojnina 405,07 evra (97.071 tolarjev), kmečka pokojnina 203,53 evra (48.534 tolarjev) in i - -žavna pokojnina 158,69 evra (38.028 tolarjev). Varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine, let-ni dodatek, preživnine ter še nekatera nadomestila in do-datki, ki jih tudi izplačuje za-vod, se ob novembrski uskla-ditvi pokojnin niso zvišali,

saj se z uveljavitvijo novega zakona od letos dalje uskla-jujejo z rastjo infladje enkrat na leto in se bodo predvido-ma uskladili januarja prihod-nje leto. Upravičenci so zato tudi novembra prejeli enake zneske tovrstnih prejemkov, izjema je le varstveni doda-tek, Id se je znižal oz. so ga nekateri celo izgubili. Višina varstvenega dodatka namreč ni za vse enotna, ampak se odmeri v določenem odstot-ku od razlike med osnovo za odmero dodatnih pravic (369,49 evra) in zneskom pripadajoče pokojnine. Ob novembrskem zvišanju po-kojnine se je skupni znesek pokojnine in varstvenega do-datka zvišal, sam dodatek pa se je v primerjavi z oktobr-skim celo znižal. V primeru, da je pokojnina po uskladitvi presegla osnovo za odmero dodatnih pravic, je upraviče-nec ostal brez varstvenega dodatka.

KRANJ

Obiskali bodo bolne in najstarejše člane V Društvu upokojencev Elektro Gorenjska bodo decembra obiskali bolne in nad osemdeset let stare člane, jih obdarili in jim voščili ob praznikih. Oktobra so bili člani društva na turističnem izletu po slovenski obali, kjer so si pod vod-stvom predstavnikov upokojencev Elektra Primorske med drugim ogledali znamenitosti Pirana, sečoveljske soline in znano oljarno v Kopru, ob dobri hrani in istrskem refošku pa so uživali na turistični kmetiji v Dragonji. In kje so bili no-vembra? Kot pravi predsednik društva Matija Kenda, so se podali na turistični izlet in na njartinovanje v neznano, pri tem pa jih je pot zanesla tudi v slikoviti Štanjel. Izlet so skle-nili na znani turistični kmetiji v Hruševicl na Krasu, kjer ima-jo lastno vinsko klet in pršutarno. C. Z.

' . - V'v J "S-'

člani Društva upokojencev Elektro Gorenjska v Štanjelu / Foto; Matija Kcnda

KRAN)

Upokojenci vabijo na pohode in izlete Društvo upokojencev Kranj bo jutri, v sredo, pripravilo "kopalni izlet" v neznano, dan kasneje pa še pohod v ne-znano. Planinci vabijo 13. decembra na izlet od Slavkovega doma do Petelinca, 20. decembra bo pohod od Možjance do Štefanje Gore, 27. decembra pa še skupni prednovoletni sprehod planincev in pohodnikov. Šahovska sekcija prireja 13. decembra ob 16. uri v društvenih prostorih turnir, 27. de-cembra pa še novoletni turnir. C. 2.

Trideset let radovljiškega doma Dom dr. janka Benedika Radovljica je prejšnji teden praznoval tridesetletnico.

CvEio ZAPLOTNIK

Radovljica - Konec novem-bra je minilo trideset let, od-kar so v Radovljici odprli dom za starejše občane. Dom dr. Janka Benedika, ki so ga kas-neje še prizidaU. V domu so ju-bilej proslaviL minuli teden. V

Stanovalci doma, ki se iz zdravstvenih in drugih razlogov niso mogii ude-ležiti osrednje proslave in blagoslovitve kapele, so dogajanje s pomočjo letos vgrajene sodobne multimedijske tehnike lahko spremljali v jedilni-ci, v recepciji in v sobah.

ponedeljek so pripravili dan odprtih vrat in predstavili de-javnost doma, v sredo so odpr-li prodajno razstavo izdelkov -d d stanovalcev doma in gostili dramsko skupino Pekre pri Maribom z ^edališko komedi-jo Čaj za dve, v četrtek je bila osrednja slovesnost, v petek pa je ljubljanski nadškof Alojz Uran blagoslovil domsko ka-pelo, ki so jo v domu urejali skoraj tri leta.

Na četrflcovi osrednji sloves-nosti so se stanovalcem doma, njihovim svojcem ter zaposle-nim v domu pridružili številni gostje, med njimi so bili tudi generalni direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in sodalne zade-ve Cveto Uršič, predsednik upravnega odbora Skupnosti

Na osrednji slovesnosti je nastopil tudi domski pevski zbor. Na začetku je štel 12 pevcev, zdaj jih ima od 25 do 30.

sodalnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar in predstav-niki občin. Kot je v pozdrav-nem nagovom dejala direkto-rica doma Sonja Resman, dom zagotavlja različne pro-grame in storitve za starejše iz občin Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj, trenutno ima 206 stanovalcev, pri tem pa se pri-zadevajo. da bi se čim bolj pri-bližali željam in potrebam sta-novalcev ter njihovih svojcev. "V številnih starih ljudeh

dremljejo zakladi, le znati jih moramo odkriti. Zato si mora-mo vzeti čas zanje. Preseneče-ni bomo nad njihovo življenj-sko modrostjo, humorjem, fi-lozofijo, spokojnostjo in goto-vostjo, nad mirom njihovega srca. Za našo čustveno obubo-žano družbo so lahko kažipot k resničnim življenjskim vred-notam. Pogosto nas z veliko humorja opozarjajo, kako obrobnega pomena je marsi-kaj, za kar se tako pehamo." je

V domu izvajajo že dobri dve leti tudi socialno var-stveno storitev pomoč na domu za občane iz občin Radovljica, Bohinj, Bled in Gorje. Do storitve so upra-vičeni stari nad 65 let, invalidi, kronično bolni in hudo bolni otroci.

dejala Resmanova in poudari-la, da v domu negujejo vredno-te, kot so spoštovanje, zaupa-nje, razumevanje, osebni pri-stop in zavzetost. Ksenija Lumpert in Nada Trošt sta v sliki in besedi predstavili zgo-dovino doma in med drugim povedali, da so lani v parku pred domom postavili novo vrtno uto, letos so obnovili je-dilnico, streho in do konca ure-dili domsko kapelo, v prihod-nje naj bi na podstrešju uredili oddelek za dementne in nekaj nadstandardnih sob, razmiš-ljajo pa tudi o izkoriščanju sončne energije. Na slovesno-sti so izkazali pozomost tudi trem delavkam, Id so v domu že od vsega začetka: Zdenki Tomše, Mariji Fik&k in Mariji Rebek.

Bliža se društveni jubilej Predsednik Društva upokojencev Tržič Karel Štucin vabi v društvo še več mlajših članov. Prihodnjo

jesen bo praznovanje 6o-letnice.

STOFAN SAJE

Tržič - Nekdanji komercialist v tovarni Tiko se je po upokojitvi včlanil v Društvo upokojencev Tržič. V sedemnajstih letih je bil aktiven predvsem v stano-vanjski komisiji. Decembra lani so mu zaupali vodenje društva z okrog 1700 člani, med katerimi je prek tisoč žensk.

"V društvo je včlanjena pri-bližno polovica vseh upokojen-cev v ttžiški občini. Z raznimi ugodnostmi privabljamo nove člane. Poskušamo pridobiti zlasti mlajše upokojence, ki bi bili pripravljeni voditi delo na raznih področjih. Odprti smo za vse, ne glede na starost, izo-brazbo in prepričanje. Starejši najbolj pogrešamo druženje. Zato je pozitivno, da se upoko-

jena povezujemo ob različnih dejavnostih," je ocenil Karel Študn.

Mnogi dani so se šele po upokojitvi začeli ukvarjati s športom V Tržiču imajo enajst sekdj, ki organizirajo rekreativ-ne dejavnosti v dvoranah in na-ravi Ponosni so na svoje šport-nike. Še posebej uspešna je ekipa k^jačev, ki je bila letos peta na državnem prvenstvu, Rudi Nunar iz Pristave pa je postal državni prvak med posa-mezniku Veliko se jih udeleži izletov po domovini in tujini. Na martinovanje so upokojen ce peljali kar trije avtobusi Tudi za kopalne izlete in leto-vanja na morju je poleti veliko zanimanja. Starejše člane obis-kujejo doma, kjer obdarujejo 90-letiiike. Dobro sodelujejo z Domom starejših občanov,

Karel Štucin, predsednik Društva upokojencev Tržič

kjer večkrat nastopa moški pevski zbor.

"Kaj smo delali letos in kak-šen je program za prihodnje leto, bomo decembra objavili v prvem društvenem biltenu. 26. decembra ob 18. uri bo v

restavradji Raj v Tržiču dru-žabno srečanje članov, začele pa so že tudi priprave na praz-novanje 60-Ietniee društva, kar načrtujemo septembra 2008," je povedal predsednik ttžiških upokojencev Karel Študn.

UPOKOJENCI info@g-glas.si

Jelka je spet urednica Škofjeloško društvo upokojencev od jeseni izdaja časopis Mi o vas, ki ga ureja jelka Mlakar, nekdanja urednica Radia Sora.

BOŽRJAN BOGATA)

Žiri - Jelka Mlakar, žirovska novinarska legenda, nekda-nja odgovorna urednica Ra-dia Sora, se je pred tremi leti zapisala med ljudi, ki nikoli nimajo časa - med upokojen-ce. Kot urednico in novinar-ko 2 18-letnimi izkušnjami so jo lani na Univerzi za tret-je življenjsko obdobje Škofja Loka, ki deluje v sklopu Dru-štva upokojencev Škofja Loka, povabili k vodenju no-vinarslcega krožka. "Do upo-kojitve nisem bila v nobe-nem društvu, potem pa so mi prigovarjali, naj pokažem izkušnje, svoje dotedanje delo. Oklevala sem, nato pa je bOo iz tedna v teden bolj lepo," je pred dnevi povedala Jelka, ki z ekipo že snuje novo številko časopisa.

"Izziva sem se lotila pred-vsem zaradi dobre druščine, sicer pa delo niti ni enostav-no," pojasnjuje Jelka Mlakar. V časopisu se lotevajo različ-nih tem v katerih predstavlja-

Jeika Mlakar

jo funkcionarje, različne sek-cije društva (pevski zbor, športnike, rekreativce in delo univerze za tretje življenjsko obdobje), v novoletni številki

bo tudi program dela v pri-hodnjem letu. Za prihodnje leto načrtujejo izid štirih do petih številk. Časopis prej-mejo vsi člani društva brez-

plačno, tudi novinarji upoko-jenci, lektorica, oblikovalka in fotografi delajo povsem prostovoljno.

Morda bi sodelovala tudi z žirovskimi upokojenci, a kaj ko nimajo niti želje po časo-pisu niti po obiskovanju uni-verze oziroma krožkov, teča-jev. "Zanimivo je, da v službi nisem marala delati z raču-nalnikom in sem se ga ote-pala, sedaj pa ga nujno potre-bujem," o novosti v življenju pravi novinarka, ki je skozi krožek in izkušnje sedem kolegic naučila novinarskih veščin. V družbi je padla ide-ja o časopisu, oktobra je izšla prva, v teh dneh pa že druga številka časopisa Mi o vas. "Radijsko delo je povsem drugačno od časopisnega, zato je bil to zame zahteven preskok. Seveda je tudi to resno delo, nikakor pa ne tako stresno kot v redni služ-bi," še pravi Jelka, ki je zado-voljna v družbi prijateljev, ki ustvarjajo prostovoljno in tudi zato brez konfliktov.

KRAN}

Zavajajoče informacije o pokojninah Na nedavnem protestu delavcev, upokojencev in študentov v Ljubljani je bilo pogosto slišati, da je v Sloveniji osemdeset ti-soč upokojencev, ki prejemajo manj kot tristo evrov pol<ojni-ne. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve potrju-jejo, da je septembra 80.687 upokojencev res prejelo manj kot tristo evrov pokojnine, vendar pa ob tem poudarjajo, da je med njimi 34.496 takih, ki v Sloveniji prejemajo le del pokoj-nine, pretežni del pa iz druge države. V skupino upokojencev z manj kot tristo evri pokojnine sodijo tudi upravičeni do in-validske, družinske in vdovske pokojnine ter 17 tisoč prejem-nikov državne pokojnine. Vsi, ki prejemajo manj kot 369 ev-rov pokojnine, so upravičeni do varstvenega dodatka. C. Z.

DOMŽALE

Deset let Društva Lipa Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Dom-žale je v novembru zabeležilo prvo desetletnico delovanja. Ob jubileju so pripravili slovesno akademijo, na kateri je so-delovala tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, preselili so se v nove prostore v domžalski SPB, Izdali pa so tudi poseben bilten. Kot je povedala pred-sednica društva Metka Zupanek, Lipa združuje blizu 1500 slušateljev, večinoma z območja upravne enote Domžale in tudi drugod, zanje pa organizirajo kar 68 različnih dejavno-sti. Najbolj obiskani so različni jezikovni tečaji, najrazličnej-ša predavanja, namenjena splošnemu izobraževanju, pevski zbor, rekreacijske dejavnosti, literarni krožek in drugo. J . P.

ZGORNJE BRRNJE

Občni zbor DU Bitnje-Stražišče Društvo upokojencev Bitnje-Stražišče vabi na prvi letni ob-čni zbor, ki bo 14. decembra ob 15. uri v gasilskem domu v Zgornjih Bitnjah. Na dnevnem redu bodo volitve organov društva, finančni načrt in načrt dela za leto 2008 ter krajev-na problematika. S. Š.

Od pmeMika, 12. 2007

Vrednostni bon je unov^ljiv v vseh poslovainkah Udi v Sloveniji ob nakupu nad 10 € in ni izpia^ljiv v gotovini. Bon je veljaven do 31. 12. 2009.

SI siinvn.subic@g-glas.si

Streljal sredi Kranja Policija še vedno ne ve, kdo je v četrtek dopoldne streljal sredi Kranja.

SIMON ŠUBIC

Kranj - V četrtek dopoldne so sredi Kranja odjeknili streli. Kot poroča policija, ki so jo O streljanju na Tavčar-jevi ulici obvestili ob n. 15 , identitete strelca še niso od-krili. Za zdaj vedo, da je ne-znani storilec na Tavčarjevi ulici dejansko streljal z orožjem, saj so na kraju na-šli tulec naboja.

Na podlagi najdenega tul-a so policisti ugotovili, da je neznanec streljal s pištolo, in sicer je izstrelil tri naboje. Domnevajo, da je streljal v zrak, ker krogel niso našli, prav tako pa nihče ni prijavil.

da bi bil kdo zaradi streljanja ogrožen ali ranjen. Policisti nadaljujejo iskanje neznane-ga strelca, saj bi radi ukrepa-li zoper njega, zato prosijo vse, ki bi kar koli vedeli o streljanju, da to sporočijo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon (številka 080/1200).

Povsem drugačne skrbi ima lovec, ki je v soboto zve-čer parkiral pred gostinskim lokalom v Stražišču. Čez noč je namreč nekdo iz prtljažni-ka njegovega avtomobila vzel lovsko puško, nahrbtnik z oblačili in drugo lovsko opremo. Tat je lovca oškodo-val za okoli 2.500 evrov.

NESREČE

STARA FUŽINA

Planincu spodrsnilo

V soboto ob 13.25 so Operativno komunii<acijski center Poli-cijske uprave Kranj obvestiti, da se je na planini Voje poškodoval 54-letni planinec iz Ljubljane. Na poti s skupino pohodnikov od planine Uskovnica proti planini Voje mu je ob prihodu iz gozda po klancu navzdol spodrsnilo. Pri pad-cu si je zlomil levo nogo. Prvo pomoč so mu na kraju dali gorski reševalci iz Bohinja, ki so ranjenega planinca na nosilih odnesli do svojega terenskega vozila, s katerim so ga nato odpeljali na zdravljenje v bolnišnico na jesenicah. S. Š.

KRIMINAL

KRANJ

Ul<radli kombi Neznani storilec je v noči na petek s Savske ceste v Kranju odpeljal tovorni avtomobil Renault Master Furgon 2.5, bele barve, letnik 2005, z registrsko številko KR Z2-805.

KRANJ

Najraje ima gotovino V noči na soboto je nekdo z uporabo fizične sile vlomil v stanovanje v Kranju, ga preiskal in si protipravno prilastil 850 evrov gotovine.

KRANJ

Pripravil se je na smučarsko sezono Neznani storilec je pred dnevi vlomil v klet stanovanja v Kranju in iz nje vzel smučarski deski, dolgi 163 in 155 cen-timetrov, dva para čevljev, več oblačil in štiri pare ženskih čevljev. Lastnika je oškodoval za približno 1.500 evrov. S. S.

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj GosposvetsKa ul, 12, Kranj zaposli sodelavca(ko) za delovno mesto

ANALITIKA v lat>oratoriJu za sanitarno kemijo

Od kandidatov pričakujemo, da i^lnjujejo naslednje pogoje: - univerzitetni diplomirani kemik z Izkušnjami v analitski kemiji - znanja s področja akreditacijskih zahtev in zahtev ISO 9001 - znanja s področja programskih orodij - komunikativnost in sposobnost dela v timu

Zaposlitev je za določen čas s polnim detovnlm časom z možnostjo podaljšanja.

O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku objave.

Kandidati naj svoje vtoge z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ul. 12. 4000 Kranj.

Donacija vodnikom reševalnih psov

Klub vodnikov reševalnih psov Kranj se veseli prejete donacije: vadbenega stolpa za vrvno tehniko. Na njihovem poligonu v Struževem se je predstavila tudi državna intervencijska enota. Opozorili so na pomanjkljiv sistem financiranja.

SIMON ŠUBIC

Struževo - V soboto so v kranjskem centru za zaščito in usposabljanje v Struže-vem predstavili usposoblje-nost državne intervencijske enote, ki deluje v okviru Zve-ze društev in klubov vodni-kov reševalnih psov Sloveni-je. Ob tej priložnosti je Klub vodnikov reševalnih psov Kranj svojemu namenu v uporabo simbolično predal stolp za učenje in trening vrvne tehnike, ki ga je doni-ralo podjetje Elektroservisi iz Trzina. Bilo je torej več kot dovolj razlogov za veselje, če ne bi ob tej priložnosti opo-zorili tudi na pomanjkljiv si-stem financiranja v okviru Uprave RS za zaščito (URSZR) in reševanje in Ci-vilne zaščite.

"Državna intervencijska enota nima urejenega finan-ciranja s strani republiške URSZR, tako da vse nastale stroške krije s pomočjo dru-štev in klubov vodnikov reše-valnih psov. Želimo si bolj stimulativno okolje in trajno rešitev financiranja. Naši čla-ni so prostovoljci, vseeno pa si v primeru sodelovanja pri reševalnih ali iskalnih akci-jah Mslužijo vsaj kritje po-tnih stroškov in povračilo za službeno odsotnost pri delo-dajalcu," je tako opozorila Darinka Lečnik-Urband, na-

mestnica vodje Državne in-tervencije enote pri Zvezi društev in klubov vodnikov reševalnih psov Slovenije (ZRPS).

Po besedah poveljnika Ci-vilne zaščite Mestne občine Kranj Saša Govdcarja želijo v Struževem urediti vadbeni poligon za vse reševalne enote Kranju in tudi širše. Pojasnil je, da si prizadevajo tudi za čimprejšnjo razširi-tev gasilskega doma na Zla-tem polju, kjer naj bi nastal logistični center Civilne za-ščite, in opozoril, da kar se-demdeset odstotkov regij-skih reševalnih enot sestav-ljajo kranjske enote, večino le-teh pa financira Mestna občina Kranj. Prav zato si že dolgo neuspešno prizadeva-jo, da bi kranjska izpostava URSZR financirala vsaj po-sebno opremo in vozni park regijskih intervencijskih enot.

Miloš Kovač iz U R S Z R je odvrnil, da financirajo vse prostovoljne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem in zaščito, zato je obljubil, "da bodo glede na izkazano ak-tivnost in prizadevanja sku-šali stopiti nasproti še s kakš-nim korakom". Vodja kranj-ske izpostave URSZR Jemej Hudohmet pa je izrazil na-mero, da tudi vodnike reše-valnih psov kmalu opremijo s prejemniki osebnih klicev.

Novi vadbeni stolp so vodniki reševalnih psov takoj preizkusili z vajo reževanja ponesrečencev iz porušenih objektov.

Zaradi večnih finančnih tegob so v kranjskem klubu vodnikov reševalnih psov še toliko bolj veseli, da jim je podjetje Elektroservisi poda-rilo štiri tisoč evrov vreden vadbeni stolp iz jeklene kon-strukcije. "Ta stolp je pred-vsem pomemben zaradi ob-navljanja našega znanja vrv-ne tehnike. Do sedaj smo se morali v tem usposabljati pri kranjskih gasilcih," je povedal predsednik kluba in

tudi zveze Z R P S Matjaž Bolka. Direktor Elektroservi-sov Ivan Hozjan je razložil, da so se prošnji po donadji odzvali, ker v podjetju skozi politiko donatorstva posred-no pomagajo tudi prizade-tim v naravnih in drugih ne-srečah, po drugi strani pa želijo sodelovati tudi z lokal-no skupnostjo, saj v Kranju pripravljajo nepremičninski projekt na območju hotela Jelen.

Izravnalni ukrepi za večjo varnost Policijske enote za izvajanje izravnalnih ukrepov bodo po uvedbi šengenskega režima preprečevale čezmejno kriminaliteto in ilegalne migracije.

SIMON ŠUBIC

Ljubljana - Po vstopu v "šen-gen", ko bodo (predvidoma 21. decembra) odpravljene mejne kontrole na severni, vzhodni in zahodni meji, bo slovenska policija z enotami za izvajanje izravnalnih ukre-pov zagotavljala enako raven varnosti kot doslej, je glavno sporočilo novinarske konfe-rence, ki so jo prejšnji teden pripravili v prostorih Specia-lizirane enote za nadzor dr-žavne meje. Policijska posta-ja za izvajanje izravnalnih ukrepov bo delovala tudi na območju Policijske uprave Kranj, odgovorna pa bo pred-

vsem za preprečevanje čez-mejne kriminalitete in ilegal-nih migracij, vanje pa bodo premeščeni tudi policisti iz enot, ki bodo z vstopom v šengenski prostor ukinjene.

Izravnalni ukrepi naj bi iz-ravnavali vamostni primanj-kljaj, ki bo nastal ob ukinitvi mejne kontrole na notranjih mejah, te ukrepe pa izvajajo tudi druge šengenske drža-ve. Ukrepi se izvajajo tako na notranjih mejah kot v notra-njosti države, vodja Sektorja mejne policije v Upravi uni-formirane policije pri Gene-ralni policijski upravi Dani-jel Lorbek pa pravi, da je ve-lika večina predvidenih iz-

ravnalnih ukrepov že obliko-vana in se izvaja v okviru skupnih standardov varova-nja zunanje meje, skupne vi-zumske politike, harmoniza-cije zakonodaje in prakse, uporabe skupnega šengen-skega informacijskega siste-ma. Oblikovani so bili tudi skupni ukrepi za izboljšanje sodelovanja na področju pra-vosodja. Bilateralne pogodbe o čezmejnem sodelovanju omogočajo tudi delovanje polidj na ozemlju druge dr-žave članice, a le pod določe-nimi pogoji in v primeru sto-ritve hujših oblik kriminala. Pojasnil je, da bo v teh eno-tah delovalo 252 polidstov.

ki bodo del skupne številke 3092 polidstov, kolikor jih bo sodelovalo pri varovanju šengenskih meja.

Za izravnalne ukrepe bo skrbela tudi Specializirana enota za nadzor državne meje (SENDM), ki so jo ustanovili že leta 2002. Na-loga SENDM je odkrivanje ilegalnih migrantov in njiho-vih prevoznikov v notranjo-sti države, preprečevanje čezmejne kriminalitete, od-krivanje ponarejenih listin, tihotapstva prepovedanih drog, orožja, eksploziva in ukradenih vozil ter ugotav-ljanje nezakonitega bivanja na območju Slovenije.

: « : : : : : • • : : : : « : :

— • • • • • • • ji. •••••• •• H vilma.stanovnik(g)g-glas.si

Največ zmag za Radovljičane Plavalci Žita Corenjke Radovljice so na absolutnem državnem prvenstvu v Kranju pobrali največ naslovov državnih prvakov, kar sedem posamičnih zmag pa je osvojila Sara Isakovič.

VILMA STANOVNIK

Kranj - S štafetnima preiz-kušnjama se je v nedeljo zve-čer v kranjskem olimpij-skem bazenu končalo odprto državno prvenstvo v 25-metrskih bazenih. Med 230 tekmovalci so bili gostje zgolj štirje tujci, kljub temu pa smo videli vrsto lepih obra-čunov in tudi nekaj izboljša-nih državnih rekordov. "Mis-lim, da smo prvenstvo izpe-ljali korektno, čeprav je bila organizacija štiridnevnega

tekmovanja kar naporna. Tudi rezultati so bili prese-netljivo dobri, kar je dober obet za naslednja velika tek-movanja," je po prvenstvu povedal Borut Petrič, pred-sednik KPD Zvezda, ki je bilo organizator prvega abso-lutnega odprtega državnega prvenstva v plavanju.

Že prvi dan je za nov re-kord na 4 0 0 metrov prosto s časom 3:36:37 poskrbel Luka Turk, plavalec Žita Gorenjke Radovljica pa je poleg tega zmagal še na 2 0 0 metrov

delfin. Luka je za še en re-kord poskrbel drugi dan pr-venstva, ko je na 800 metrov prosto plaval 7:47:24. Prav tako so se izkazale Lukove klubske kolegice, saj so Sara Isakovič, Maja in Nina Cesar ter Anja KUnar z rezultatom 8 :09 :96 postavile nov slo-venski rekord v štafeti 4-krat 200 metrov prosto. Sara Isa-kovič je nato rekordno plava-la še v nedeljo, ko je s časom 59:80 preplavala 100 metrov delfin, njena klubska kolegi-ca Nina Cesar pa je na 1500

PLAVALNA ZVEZA SLOVENIJE

Sara Isakovič je v Kranju osvojila kar sedem posamičnih zmag, najboljša pa je bila tudi na 50 metrov delfin, kjer sta ji družbo na zmagovalnem odru delali Kaja Perkovič (BM) In uspešna mlada klubska prijateljica Nina Cesar. / f««: c6rj»d Kjv<>i

metrov prosto plavala re-kordnih 16:25:85 ter za sko-raj 14 sekund popravila re-kord Anje Čarman iz leta 2001 .

Rekorde so dosegali tudi tekmovalci v nižjih kategori-jah, največ naslovov državne prvakinje, kar sedem v ppsa-mični konkurenci, poleg tega pa še v štafetah, pa si je priplavala Sara Isakovič. "Res sem lahko zadovoljna, posebno dobro mi je šlo da-nes, zadnji dan prvenstva, ko sem se res dobro počutila. Vendar pa se trenutno še ne počutim dovolj pripravljeno za evropsko prvenstvo v De-brecenu, če pa nisem vrhun-sko pripravljena, pa nima smisla, da odidem na tekmo-vanje, saj vem, da bodo kon-kurentke res dobro priprav-ljene. Jaz pa se bom raje iz-kazala ob drugi priložnosti," je po prvenstvu v Kranju po-vedala Sara Isakovič. Se je pa zato odplavane norme na 8 0 0 metrov prosto in bliž-njega nastopa na evropskem prvenstvu v Debrecenu raz-veselila Sarina mlajša klub-ska kolegica Nina Cesar, ki si v Debrecenu želi predvsem nabrati novih izkušenj, če ji bo uspelo, pa si želi odplava-ti tudi svoja najboljša Časa, saj bo nastopila v disciplinah 4 0 0 in 800 metrov prosto.

Po zmagi v Linzu Acroni spet na vrhu Kljub petkovemu porazu na domačem ledu so se jeseniški hokejisti z nedeljsko zmago v Linzu spet povzpeli na vrh lige EBEL, saj je Z M Olimpija ugnala Dunajčane.

VILMA STANOVNIK

Jesenice - Zadnji petek je bil črn dan za obe slovenski ekipi, ki nastopata v ligi EBEL. V dvorani Podmeža-kla je namreč domače moštvo Acroni Jesenice gostilo eki-po Red Buli Salzburg, po štirih golih v prvi tretjini pa je rezultat 2 : 2 ostal do kon-ca tekme. Tako je sledil po-daljšek, pri izvajanju kazen-skih strelov pa so bili sreč-nejši gosti in zmage so se veselili gostje. V boju za vrh letvice lige EBEL pa so Jese-ničani kljub temu dobili po-membno točko, saj je ekipa Vienna Capitals doma izgu-bila z Innsbmckom. Je pa v petek doma brez točk ostala ZM Olimpija, ki jo je z 1 : 3 premagalo moštvo VSV iz Beljaka.

Zato pa je velik podvig na gostovanju uspel slovenski-ma ekipama v nedeljo, ko je Z M Olimpija na Dunaju kar 5 2 : 5 ugnala ekipo Vi-enna Capitals, ekipa Acroni

Jesenice pa je bila po kazen-skih strelih z 2 : 3 uspešnej-ša od domače ekipe Linza. Tako so, tudi s pomočjo Z M Olimpije, Jeseničani z 41 toč-kami prevzeli vodstvo na lestvici lige EBEL pred Vien-no Capitals, Id ima 39 točk, 36 točk pa je na tretjem me-stu zbrala ekipa Black Wing Linz. Z M Olimpija je s 24 točkami še vedno na deve-tem, predzadnjem mestu. Naslednji krog v ligi EBEL bo na sporedu v petek, 7. de-cembra, ko ekipa Acroni Je-senice v derbiju kroga gosti Livvest BW Linz, ZM Olim-pija pa se bo še doma pome-rila z Vienno Capitals.

Minuli teden se je nadalje-valo tudi državno hokejsko prvenstvo. V 1 2 . krogu je eki-pa Triglava izgubila z Jeseni-cami mladi z 2 : 5, Medveš-čak je s 5 : 4 premagal Alfo, MK Bled so bili s 7 : 3 boljši od HS Olimpije, Slavija pa je slavila proti Stavbarju Maribor z 8 : 3 . V sobotnem 13. krogu je nato ekipa M H

Jeseničani so na petkovi tekmi v domači dvorani zamudili preveč priložnosti, po kazenskih strelih pa je zmaga odšla z gosti v Salzburg. / Foto: Ti« ooki

Bleda z 1 : 3 izgubila z Med-veščakom, moštvo Jesenice mladi pa je v Mariboru s 3 : 10 premagalo domačo eki-po Stavbarja. Tekmi med

H S Olimpijo in Slavijo ter med Triglavom in Alfo so preložili. Državno prven-stvo se bo nadaljevalo 22 . decembra.

TEKI

KRANJ

Majdičeva na vrhu, točke za Fabjanovo in Višnatjevo

Svetovni pokal v teku na smučeh se je nadaljeval v Kuusamu na Finskem. Prvo zmago v novi sezoni si je v sprinterski preizkušnji v klasični tehniki suvereno pritekla Petra Majdič (na sliki na zmagovalnem odru). Do točk sta prišli tudi Gorenj-ki: Katja Višnar je bila 28., Vesna Fabjan pa 30. Na nedeljski tekmi na i o km, prav tako v klasiki, je Majdičeva s 5. mestom le še potrdila dobro pripravljenost. V Kuusamu ni bilo Škof-jeločana Nejca Brodarja, ki je na treningu v Ramsauu. M. B.

BIATLON

KRANJ

Cregorinova odlično v sezono Pretekli teden se je začela nova sezona svetovnega pokala v bi-atlonu. Prvo prizorjščeje bil Kontiolahti na Finskem. Izmed Slo-venk je najboljšo pripravljenost pokazala Teja Cregorin. Na po-samični tekmi je bila šesta in izenačila svoj tretji najboljši rezul-tat kariere, v šprintu je bila 14., v zasledovalni tekmi pa 10., zno-va z odličnim tekom v zadnjem krogu. "Na koncu mi vedno ostane dovolj moči. Kaže, da jo ohranim podzavestno," je po-jasnila biatlonka iz Ihana. Prve točke v sezoni sta osvojili tudi Dijana Ravnikar (23. na zasledovalni tekmi) in Andreja Mali (29. na posamični preizkušnji), medtem ko je Tadeja Brankovič U-kozar tokrat za njimi precej zaostala. Pri moških je na Finskem kot edini Slovenec točke osvojil najmlajši v reprezentanci Kle-men Bauer. V šprintu je bil 26., potem ko je po prvem streljanju celo vodil. Omeniti je treba tudi Petra Dokla, tako kot Bauer in Cregorinova je iz Ihana, ki je na posamični tekmi s 34. mestom dosegel svoj daleč najboljši rezultat kariere. Naslednja postaja biatlonskega svetovnega pokala bo konec tedna Hochfilzen, nato pa sledijo že tekme na Pokljuki. M. B.

SMART-

COM Odbojka - Tekma četrtfinala Pokala Slovenije V sredo, 5, decembra 2007, bo v Športni dvorani Planina v Kranju ob 20. uri tekma četrtinala Pokala Slovenije v odbojki. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo ACH Volley z Bleda. Vabimo čim vei navijačev na Je eno tek-mo kranjskih odbojkarjev.

.0.0. PE Jesenice, Savska cesta 1/B, 4270 JESENICE

1 . VZDRZEVALEC (m/ž) v obratu tekstilne proizvodnje - 1 mesto Vaše delo bo: - vzdrževanje strojev in naprav, - izdelovanje pripomočkov za proizvodnjo, - sodelovanje pri vzdrževanju objekta. Pogoji: - srednja izobrazt)a tehnične smeri - strojna, elektro ali druga, - ročna spretnost in izkušnje pri uporabi različnih strojev, - vestnost in odgovornost pri delu, - izpit za osebni avto, - poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel), - delovne izkušnje so zaželene.

2 . Š I V i U A (m/ž) - 1 0 delavcev - IV. stopnja tekstilne izobrazbe, smer konfekcionar oz. šivilja, - 2 leti delovnih izkušenj.

Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas z možnostjo po-daljšanja pogodbe oziroma sklenitve pogodbe za nedoločen čas.

Pisne ponudbe prosim pošljite na: Sandy, d.0.0., PE Jesenice, Savska cesta V b , 4270 Jesenice, tel. 0 4 / 5 8 3 44 50, fax. 0 4 / 5 8 3 44 60, e-pošta: monlka.aznian@sandy.sl.

l O ::..:::: :: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

nlma.stanoi'nik@g-glas.si

GORENJSKI SEMAFOR

KOŠARKA Liga UPC Telemach, 8. krog: T C C Mercator: Helios 76 :80. N a lestvici vodi Zlatorog Laško, Helios je na 2. mestu, T C C Mercator pa na 7. mestu. Helios že jutri, v sredo, ob 19. uri gosti Zlatorog Laško, T C C Mercator pa v soboto gostuje pri Krki. 1. SKL za ženske, 6. krog: HIT Kranjska Cora : Odeja KED 65 : 55, Merkur Celje : Triglav 123 : 31, ŽKK Domžale : City center 63 : 61. Na lestvici vodi HIT Kranjska Gora, tretja je Odeja KED, devete Triglavanke in deseta ekipa Domžal. Odeja KED že jutri, v sredo, ob 19.30 v dvorani na Podnu go-sti Merkur Celje, Triglavanke in Domžalčanke se bodo pome-rila v soboto ob i8. uri, Kranjskogorčanke pa v soboto gostu-jejo v Črnomlju. V 1 . B SKL, 8. krogu za moške je bil gorenj-ski derbi v Kranju, ekipa Triglava pa je s 84 :74 premagala Ti-nex Medvode. Triglav je na lestvici na 9. mestu, Tinex Med-vode pa na zadnjem, 14. mestu. V soboto Triglav gostuje pri Konjicah, Tinex pa v nedeljo ob 19. uri gosti Gradišče. V. S.

ODBOJKA 1. DOL za moške: Astec Triglav: Salonit Anhovo o : 3 (- 21, -22, - 23), Calcit Kamnik: Svit-Unimetal 3 : o ( 12 , 19 , 12) . Cal-cit Kamnik (30) ohranja točko naskoka pred Salonitom An-hovo. Astec Triglav (19) pa kljub porazu ohranja visoko 3. mesto. 1 . DOL za ženske: LIP Bled : Epic Sloving Vital o : 3 (-22 , -20 , - 19) . V vodstvu ostaja Nova KBM Branik (29), ki ima sedaj že 5 točk naskoka pred Epic Sloving Vitalom. LIP Bled ostaja na 5. mestu z 11 točkami. 2. DOL možki: National Ži-rovnica : Kekooprema Žužemberk 0 : 3 (- 21, - 23, - 21), V C Portorož : Termo Lubnik 1 : 3 (- 20, 31, - 15 , - 22). V vodstvu ostaja s tekmo manj SIP Šempeter (19) pred Framom (i8) in Termom Lubnikom (17). National Žirovnica ostaja z osmimi točkami na 7. mestu. 2. DOL ženske: Ž O K Kočevje : Calcit Kamnik i : 3 (23, - 17 , - 17 , - 23), ŽOK Partizan Šk. Loka : Slo-ving Epicenter 3 : o (n, 23, 14) . Na vrhu se nadaljuje tesen boj, saj je izgubljen niz stal Kamničanke vodstva, Z istim šte-vilom točk sta na vrhu Aliansa in Calcit Kamnik (19). Ž O K Partizan Šk. Loka je na 3. mestu s 15 točkami. 3. DOL moški: U K O Kropa: Calcit Kamnik 11 3 : i , Prigo Brezovica: Astec Tri-glav I I 3 : o. Še vedno ima MOKXočevje (i8) dve-točki nasko-ka pred UKO Kropa. Calcit Kamnik II (10) ostaja na 4. mestu, Astec Triglav II (4) pa na osmem. 3. DOL ženske: Solkan : Bled Adriatica.net i : 3, Pizzeria Morena : M Z G Grosuplje II 3 : 1 , Triglav Kranj: Mladi Jesenice 3 : . V vodstvu je Piran (30) pred Lakolit Ankaranom (2$). Triglav Kranj (19) je na 4., Pizzeria Morena {16) na 7., Mladi Jesenice (15) na 8., in Bled Adriarica.net (n) na i i . mestu. B. M.

ROKOMET 1. MIK l i p • moški: Cimos Koper: Knauf Insulation 2 4 : 23; 1. B liga - ženske: Krka : Sava 30 : 25; Naklo Merkur: Sevni-ca 39 : 22; 2. liga zahod - moški: II. Bistrica : Kranj n : 32; Duplje: Mokerc 31 : 28; Cerklje : AIples 25 : 32; Grča Kočev-je : Radovljica 4 1 : 25. M. D.

BALINANJE Super liga Schurarzmann, končnica - 4. KROG, liga za prvaka: Krim Ljubljana: Luka Koper 9 : 1 3 , Planina Kranj: Zarja Balin-ček 8 : 1 4 , i>rstni red: Zarja Balinček in Luka Koper po 39, Krim Ljubljana in Planina Kranj po 30; liga za obstanek: Jadran Izo-la : Trata Lokateks l o : 12, Hrast: Zabiče 1 2 : n , vrstni red: Lo-kateks Trata 29, Zabiče 26, Hrast 16, Jadran Izola 7. S. Š.

PSIHIATRIČNA B O L N I Š N I C A BEGUNJE Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem

objavlja prosto delovno mesto:

VODjA NABAVE m/ž za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom.

Kandidati/ke morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • končana srednja ekonomska šola, smer

ekonomsko-komercialni tehnik, • računalniška znanja (Window/s, Excel, Office) • opravljen vozniški izpit B-kategorije • 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih

Pričakujemo odgovorno, samostojno in komunikativno osebo, ki ima izkušnje na področju dela s strankami in smisel za skupinsko delo.

Kandidati/ke naj svoje prijave pošljejo v roku 5 dni od objave na naslov: Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje 55,4275 Begunje na Gorenjskem. Kandidati/ke bodo o izboru obveščeni najkasneje v 30 dneh po objavi.

Najboljše Ločanke in Tržičani v dvorani na Podnu je škofjeloški plezalni klub konec tedna pripravil letošnjo predzadnjo tekmo za državno prvenstvo, na kateri so slavile domače plezalke in tržišči plezalci.

VILMA STANOVNIK

Škofja Loka - S podelitvijo priznanj in priložnostnih da-ril se je v soboto zvečer pod plezalno steno v prenovljeni športni dvorani na Podnu končalo letošnja predzadnja tekma najboljših slovenskih plezalk in plezalcev v najmoč-nejšili kategorijah, mladinski in članski. Domači župan Igor Draksler je ponosno se-gel v roke najboljšim trem de-kletom v članski kategoriji. Zasluženo je prav na vrhu zmagovalnega odra stala le-tošnja skupna zmagovalka svetovnega pokala Maja Vid-mar (PK Škofja Loka), ki je ob koncu preplezane smeri po-mahala številnim navijačem, ki so jo spodbujali tudi v do-mači dvorani. Na drugo me-sto se je uvrstila še ena doma-činka, Natalija Gros (AO Kranj), na tretji zmagovalni stopnici pa je stala tretja Škof-jeločanka, Ludja Franko (PK Škofja Loka).

Letošnja zmagovalka sveto-vnega pokala Maja Vidmar si je zaslužila še posebne čestit-ke župana Drakslerja, ki ji je v spomin na odlično sezono podaril sliko, medtem ko je Lučko skušal prepričati, da je vendarle predobra, da bi po koncu letošnje sezone za ved-no zaključila tekmovalno ka-riero. "Ta teden me čaka še nekaj treningov, konec tedna

Župan Igor Draksler je ponosen čestital domačim dekletom: Maji Vidmar, Nataliji Gros in Luciji Franko, ki so bile najboljše tudi na steni v dvorani Poden.

finalna tekma v Tržiču, nato pa do novega leta nikakor ne obujem več plezalk. Trenutno imam tekem čez glavo in od-ločila sem se, da v prihodnji sezoni ne bom več tekmovala. Imam druge načrte, pred-vsem si želim najprej diplo-mirati na arhitekturi, nato pa bo končno nekaj časa za po-čitnice in potovanja. Zagotovo se plezanju ne bom čisto od-povedala, vendar bom več ple-zala v skali, za kar mi je zdaj pogosto zmanjkovalo časa." je povedala 24-letna Lučka Franko, ki se je letos najbolj izkazala s tretjim mestom na

tekmi svetovnega pokala v Kranju. "To je bil zame naj-lepši zaključek kariere, kar sem si ga lahko želela," je smeje dodala simpatična Luč-ka, ki ji bo v vsej dolgi karieri v najlepšem spominu ostala prav zadnja tekma v Kranju.

V lepem spominu zaradi nastopa v finalu pa ima letoš-njo laanjsko tekmo sveto-vnega pokala tudi Tržičan Klemen Bečan, ki pa je na lo-ški tekmi za državno prven-stvo moral priznati premoč klubskega kolega Mateja Sove (PK Tržič), na tretjem mestu zmagovalnega odra

pa je stal Jure BeČan. Vse tri odlične Tržičane, poleg njih pa seveda tudi vse druge naj-boljše slovenske plezalce in plezalke, pa bo mogoče ta ko-nec tedna, v soboto in nede-ljo. opazovati na plezalni ste-ni v dvorani tržiških olimpij-cev. Tekmovanje se bo v sobo-to ob 10 . uri začelo s tekmo starejših deklic in dečkov ter kadetov in kadetinj, ob 14. uri bodo kvalifikacije žensk in moških, veliki finale pa bo ob 19. uri. V nedeljo bodo od 10. ure naprej tekmovali še cici-bani in cicibanke ter mlajši dečki in deklice.

ŠAH

BLED

Gorenjsko osnovnošolsko prvenstvo V prostorih O Š prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu bo to sobo-to, 8. decembra, potekalo posamezno osnovnošolsko ša-hovsko prvenstvo Gorenjske. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30, pravico do nastopa pa imajo vs i učenci gorenjskih osnovnih šol, ki so se prek občinskih in medobčinskih pr-venstev (če so bila organizirana) uvrstili na prvenstvo v na-slednjih skupinah dečki in deklice F / D : 15, letniki 1993 in mlajši, 12, letniki 1996 in mlajši in 9, letniki 1999 in mlajši. Igralo se bo sedem krogov po švicarskem sistemu, tempo dvakrat 15 minut. Najboljši se uvrstijo na državno osnovno-šolsko prvenstvo. Vse rekvizite zagotovi organizator. Zaradi zagotovitve zadostnega števila malic so potrebne predhod-ne prijave s številom udeležencev (in spremljevalcev) do srede, 5. decembra, do 12. ure. Informacije Janez Petrovič, G S M : 041/406 369, tel.: 04/531-46-57. 041/406 369, fax: 04/5300 949 ali elektronski naslov: ga.nota@siol.net. O. O.

KRAN)

Štirinajsti turnir NLB Gorenjska in Kamnik V klubskih prostorih ŠK Stari Mayr Kranj v Kranju bo danes šti-rinajsti letošnji šahovski turnir NLB Gorenjska in Kamnik. Vsak igralec bo imel na voljo deset minut časa za partijo. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elektronske šahovske ure. Zaneslj iv zmagovalec trinajstega turnirja je bil domači MK Milorad Bulatovič (ŠK Stari Mayr Kranj), ki je imel 11,5 točke iz trinajstih srečanj. Na drugo me-sto se je uvrstil tržiški MK Matej Keršič (ŠK Stari Mayr Kranj), tretji je bil kranjski MK Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj). Oba sta osvojila 10,5 točke. Informacije: Matevž Mrak, telefon: 031/346-911, e-naslov: mrak.matevz@gmail.com. O. O.

NOGOMET

DOMŽALE

Domžalčani prepričljivo jesenski prvaki Z dvajsetim krogom se je minuli konec tedna končal jesen-ski del državnega prvenstva v nogometu v Prvi ligi Telekom. Nogometaši Domžal, ki so bili jesenski prvaki že kar nekaj časa, so tokrat gostili ekipo Kopra, ki je vodila z golom pred-nosti vse do sodnikovega podaljška, ko je za izenačenje na 1 : 1 poskrbel Luka Žinko. Tako so Domžalčani v dvajsetih krogih zbrali 43 točk, kar je osem več od drugouvrščene eki-pe H I T Gorice, ki ima pred nadaljevanjem prvenstva 35 točk. Prvi krog pomladanskega dela tekmovanja se bo začel 1. marca, takrat pa bo moštvo državnih prvakov iz Domžal go-stovalo pri Livarju. V. S.

VATERPOLO

KRANJ

Jutri Triglav proti Kvarnerju Prejšnji teden je bila v ligi Alpe Adria v Budimpešti odigrana tekma med predstavnikom Madžarske Uniqa UTE in Slovan Ol impi jo, katero je dobil domačin z n : 9 (2 : 2, 3 : 1 , 3 : 5, 3 : 1). Triglav bi moral v nedeljo igrati srečanje na Reki proti Kvarnerju, a je bila tekma zaradi odsotnosti trenerja Aleša Komelja ter igralcev Elvisa Murgiča in Roka Resnika, ki so bili z reprezentanco letnik 1991 na turnirju Olimpijski upi v Dubrovniku, prestavljena na jutrišnjo sredo. Srečanje bo v Kranju s pričetkom ob 20.45. Pi av tako pa je bilo zaradi zasedenosti kranjskega pokritega ol impi jskega bazena prestavljeno srečanje med Kokro in Mariborom v članskem državnem pn^enstvu - prvi del. To srečanje bo na sporedu v nedeljo, 9. decembra. J. M .

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • « • • • • • * • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • « • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • vilma.stanovnik@g-glas.si 11

Ponosni so na svoje športnike Pri AMD Kranj ohranjajo svojo športno ekipo, letos pa so zlasti ponosni na uspehe Milana Špendala, Tine Katrašnik in Nika Sodnikarja.

VILMA STANOVNIK

Kranj - Minuli petek so se na priložnostnem srečanju ob zaključku letošnje sezone pred stavbo Avto moto društva v Kranju zbrali tek-movalci, ki tako na domačih kot na dirkah v tujini ponos-no nosijo ime AMD Kranj. Čeprav niso vsi prav iz Kra-nja (so pa z okolice do Radov-ljice), jih druži ljubezen do motorjev in dirkanja, pri če-mer jim po svojih močeh skuša pomagati tudi eno naj-bolj množičnih Avto moto društev v Sloveniji A M D Kranj.

"Že ob ustanovitvi po dru-gi svetovni vojni se je kranj-sko društvo začelo ukvarjati z moto športom. Takrat smo razvijali cestno hitrostne dir-ke, predvsem gorsko hitrost-ne, in mnogi še se spominja-jo dirk na Jezersko. Prav tako smo pripravljali tekmovanja v moto skiiringu, v lovu na li-sico, dolgo pa smo gojili tudi spidvej. Ko smo delali svoj dom, smo za nekaj časa pre-kinili športno dejavnost, pred leti pa smo jo spet oživi-li in sedaj smo ponosni na naše fante in dekle, saj dose-gajo lepe rezultate v doma-čem in mednarodnem meri-lu. Moto šport je drag, tek-movalci večina sami poskrbi-jo za pokritje stroškov, mi pa

Preden so pred zimo pospravili svoje jeklene konjičke in jih začeli pripravljati na novo sezono, so se Milan Špendal, Niko Sodnikar, Ciril jeraj in Rok Bizjak zbrali pred A M D Kranj, kjer sta j im za uspehe čestitala tudi predsednik Brane Šimenc in njegov namestnik Janko Košnik.

jim pomagamo po svojih močeh, kar pomeni, da jim namenimo okoli pet tisoč ev-rov na leto. Predvsem poskr-bimo za Ucence, administraci-jo in zavarovanje," pravi na-mestnik predsednika AMD Kranj Janko Košnik, ki je skupaj s predsednikom Bra-netom Šimencem vesel, da so njihovi dani letos prežive-li uspešno sezono.

Tako je bil Milan Špendal v najmočnejši svetovni kon-kurenci med motoristi priko-ličarji na koncu v skupnem

seštevku uvrščen na 13. me-sto, mlada Radovljičanka Tina Katrašnik je v evrop-skem prvenstvu med dekleti osvojila tretje mesto in bila v supersportu &00 prva v do-mačem prvenstvu. Miran Hudovemik je bil drugi v dr-žavnem prvenstvu super-stock 600 , v razredu super-moto pa je Rok Bizjak osvo-jil 6. mesto. Velik podvig je letos uspel Niku Sodnikar-ju, ki je osvojil naslov držav-nega prvaka v dveh katego-rijah starodobnih motorjev,

s sinom Sašom pa je bil naj-boljši tudi v tekmovanju prikoličarjev. Ker je naslov prvaka med prikoličarji in s 500-kubičnim motorjem osvo-jil že peto leto zapored, je na posebni slovesnosti ob zaključku sezone dobil tudi kristalno čelado, kar je naj-višje priznanje za uspešno dirkanje. Za AMD Kranj pa je v kategoriji MX veterani dirkal tudi Ciril Jeraj in osvo-jil 5. mesto v državnem pr-venstvu in 3. mesto v Akra-povič pokalu.

Za obnovo poplavljenih igrišč Slovenska malonogometna reprezentanca bo ta konec tedna odigrala dve prijateljski humanitarni tekmi z reprezentanco Črne gore, izkupiček pa bo namenjen obnovi poplavljenih športnih objektov.

VILMA STANOVNIK

Železniki - Naša malonogo-metna reprezentanca je do se-daj odigrala 105 uradnih te-kem, v letošnjem letu pa že enajst Med drugim je žal izgu-bila odločilno tekmo na uvrsti-tev na evropsko prvenstvo z Belgijo v Laškem ter s tem za-pravila priložnost nastopa na velikem tekmovanju. So pa fantje sklenili, da prvo akcijo v novem tekmovalnem ciklusu začnejo s humanitarnima tek-mama, ki ju bodo odigrali ta konec tedna. Na obeh tekmah se bodo pomerili z reprezen-tanco Čme gore, prva tekma pa bo v soboto, 8. decembra, z začetkom ob 19. uri v športni dvomi v Železnikih. Sledila bo tekma v nedeljo ob 12. uri, ko se bosta obe reprezentanci sre-čali še v športni dvorani na I g a Obe tekmi bosta organizirani v humanitarni namen, celotni izkupiček pa bo namenjen za obnovo športnih objektov v ob-čini Železniki.

- - - -... .

Poplavljeno nogometno igrišče v športnem parku Rovn v Selcih bo tudi z zbranim denarjem humanitarnih akcij lahko prej dočakalo obnovo.

Še pred humanitarno tek-mo si bo v soboto ob 16.30 v dvorani v Železnikih mogoče Ogledati zanimiv pokalni ob-račim med KMN Ratitovec Železniki in KMN Tomaž, saj se bo zmagovalec te tekme uvrstil na zaključni turnir naj-boljše četverice pokalnega tek-movanja NZS. Podpora do-

mačim igralcem bo še kako pomembna, saj so prav letos v Železnikih ustanovili novo društvo Klub malega nogo-meta Ratitovec, ki se ukvarja z malim nogometom oziroma fiitsalom. Članska ekipa na-stopa v 2. fiitsal ligi - zahod, kjer se meri za čim boljšo uvr-stitev. V njej so najboljši igral-

ci malega nogometa iz celo-tne Selške dobne, društvo pa nastopa tudi z mlajšimi selek-cijami. Tako se v soboto v Že-leznikih zagotovo obetata za-nimiva nogometni popoldan in večer, zbrani denar na pri-reditvi pa bo prišel še k ^ o prav za obnovo poplavljenih igrišč v občini.

GIBAJTE SE Z NAMI JANEZ FERLIC

France Prešeren in tekači Minulo soboto Je v zgodnjih

dopoldanskih urah iz Vrbe proti Kranju stekla skupina te-kačev, ki sojo sestavljali člani Kluba Trmastih iz Preddvora, člani Gorenjskega glasa in še nekaj teka in družbe željnih te-kaških navdušencev. S tem smo nadaljevali tradicijo "Pre-šernovih" tekov, ki seje začela že davnega leta igSj in v vseh teh letih se niti enkrat ni zgodi-lo, da na rojstni dan Franceta Prešerna ali dan prej ali kasne-

je ne bi v njegov spomin tekli tekači in se s tem simbolično poklonili našemu najve^emu pesniku. Na sami poti, ki zna-ša kar spoštljivih 28 km, smo v tem zgodnjem decembrskem času izkusili že vse možne vre-menske razmere. Če smo bili pred dvema letoma priče zelo neugodnemu vremenu, ko nas

tekači. Nekateri lažje, drugi težje. Še najbolj lahkotno je verjetno do Kranja pritekel maratonec Boš^an Potočnik iz Zminca, ki ima letos za seboj že nekaj odličnih nastopov na maratonskih tekih. Kot je sam povedal, je bil to zanj prijeten lahkoten tek in že del priprav za prihodnjo sezono. Nekoliko okrnjena je bila le udeležba "stare tekaške garde iz Kra-nja ", katerim pa se leta že mal-ce poznajo, a za njimi stojimo oziroma tečemo mladi, ki bomo njihovo pot zagotovo na-daljevali, kar so nam tudi sami naročili. Pred Prešernovo hišo v Kranju nas je tako kot vedno dobre volje in poln navdušenja pričakal predsednik Turistične-ga društva Kranj Andrej Tav-čar in pohvalil našo lepo nego-vano tekaško tradicijo in nam

Udeleženci teka od Vrbe do Kranja v spomin na rojstni dan Franceta Prešerna

je tekače vso pot pral ledeno mrzel dež, pod nogami plun-dra in temperatura tistih naj-bolj "sitnih" okoli nič stopinj Celzija v megli, smo tokrat imeli naravnost odlične raz-mere za tek. Le nekoliko bolj utrujeno pa so delovale noge ti-stih, ki smo teden prej nastopi-li na maratonu v Firencah in spoznali, da maraton povsem upravičeno nosi naziv "kra-ljevske tekaške preizkušnje". A kot je menda v svojem življenju tako ali drugače trpel tudi France Prešeren, smo bolečine v nogah morali prenašati tudi

zaželel Se veliko prizadevanja za bodoče ohranjanje tovrstne združitve športa s kulturo. Do-bro vemo, da seje šport razvil v dobro plačano industrijo, ki jo vsake toliko časa pretresejo kakšne zdrahe in afere. Pri Prešernovem teku tega ni in bo pri tem tudi ostalo. Počasi bomo štafetno palico prevzeli mladi, ki bomo morali še kako dobro upoštevati nasvete starej-ših sotekačev. Pri Prešernovem teku ne bomo ničesar spremi-njali, dodajali ali razvijali v kako drugo smer. Tako kot je zdaj, je najbolje.

Po svežem asftiltu od Črnivca proti Posavcu, kjer s m o na polovici poti 28 km dolgega teka.

12 NASVETI info@g-^as.si

IČ MOJ POGLED DAMJANA Š M I D

Dragi Miklavž

Ali boš prišel letos? Sliša-la serrij da imaš dovolj naše razvajenosti. Da

sta se z dedkom Mrazom pogo-varjala, da bi naredila kakšno leto ali stole^e premora, da bi vajin prihod spet dobil pravi pomen. Meni se zdi to dobra ideja. Edino otroci bi bili razo-čarani. Pa ne vsi. Tisti, ki vaju zares čakajo in se veselijo skromnih daril. Mogoče bi make razmislila o vajini idgi prav zaradi njih. Zaradi dru-gih ni treba. Imamo dovolj in še preveč. Tisti, ki nimajo, pa ne vpijejo tega naglas, kerjih je sram. Pustita torg razvajence in dajta tistim, ki nimajo. Bo-sta že ugotovila razlike. Lahko pogledata v omare, če se baha-jo z blagovnimi znamkami. Danes namreč velja, da ni re-ven tisti, ki nima obleke, am-pak oni, ki nima določene bla-govne znamke. Iz nas dela tek-stilna industrija pajace in prav dobro jim gre. Maše omare so odraz duha, ki bolan kliče po "še in še". Tudi po^ v hladil-nik vama bo razkril, kdo potre-buje vajina darila. Se bolj pa vama bo v pomoč smetnjak. Ne jokajta, če bosta v njem

našla kruh in sadje, ki ga raz-vajenci nismo pojedli. In ne bodita začudena, ko bosta na drugj strani ulice videla ljudi, ki kruha ne morejo kupiti. Meja Je postala hudo tanka. Danes inwš, jutri nimaš. Pre-živeli bodo le najmočnejši, najbolj prilagodljivi, najbolj iznajdljivi, najboljši. Zato vesta, vzgajamo prav takšne otroke. Obsedeni od želje po najboljšem, jim dajemo samo najboljše in še v tisto pogosto dvomimo, če je res najboljše. Nekega dne bomo vsi izgublje-ni v tem najboljšem svetu in nam bo žal za dnevi, ki smo

jih zapravljali. Namesto da bi se igrali, smejali, skupaj delali majhne, vsakdanje stvari. Če bosta vseeno prišla, nam prine-sita veliko sebe. Sedita in nam povejta zgodbo o tem, kako je neka mala deklica čuvala svojo punčko. Šivala Ji Je preve-like oblekice z enim gumbom in jo vozila naokrog na kolesu. Ni je pustila ležati na tleh. Ko ji je v radostni igri odrtrigJo vse lase, je Jokala tri dni. In po-tem jo je imela še rajši. Kajti bila Je edina in ne ena izmed mnogih.

Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan.

•,r"91.0 MHz TU ISTIČNI

uiuiui.potepuh.coffl

Janež za mleko Janež "slovi" po tem, da odvaja vetrove in sprošča krče. Sodi v mešanico čajev, ki ji zabavno rečemo "poprdinec". Izkušene, zlasti pa sveže mamice vedo, da pomaga do več mleka. V jesensko-zimskem času ga pijemo v čajih zoper vnetja dihalnih poti, porniritev kašlja, izkašljevanje, bolečine v grlu ...

PAVLA K U N E R

Začimba za upognjence

Anis, laški janež, ojnež, vrtni bedrenec, vrtni janež, žabčnik in še kako so m u re-kli in mu še rečejo ljudski je-ziki. Ob janežu (Pimpinella anisum) človek najprej po-misli na nežno aromatičen vonj in prijetno sladkast okus, ki ga s pridom izkoriš-čamo v kulinariki. Izboljša okus slastnim domačim upognjencem in drugim slaščicam, kruhu, kislemu in sladkemu zelju, mesu in li-kerjem. Iz njega izdelujejo tudi alkoholne pijače, kot sta grški uzo in francoski per-not. Janež se izkaže tudi po svoji zdravilni plati, ki so jo ljudje spoznali že zgodaj. Iz-vira iz Sredozemlja, kjer ga že 4 0 0 0 let vzgajajo v za-čimbne in zdravilne name-

ne. Že v času faraonov je ve-ljalo, da janež pospešuje mo-krenje, odpravlja težave s prebavo in zobobol. Rimljani so ga dajali v kruh, imenovan mustaceus, ki so ga postregli ob koncu velikih pojedin za boljšo prebavo. Hitro se je priljubil tudi v srednji Evro-pi, kjer ga stare zeUščarske bukve opisujejo kot zdravilo, ki odpira, krepi in pogreje drob. Pri nas janež pogosto gojimo po vrtovih kot enolet-nico z belimi kobulastimi cvetovi.

Janeževo vino in čaj za marsikaj

Ljudsko zdravilstvo se je v vseh časih navduševalo nad janeževimi semeni in jih uporabljalo zoper sto in eno obolenje. Tako velja, da če pi-jemo v vinu ali vodi prevret janež ali položimo segretega

Cvetoči jan«ž poleti

v vrečki na trebuh, preganja napenjanje, črvičenje, tre-bušne krče in spahovanje. Ja-nežev čaj in vino naj bi zale-gla tudi pri vnetih dlesnih in smrdljivem zadahu. Janežev čaj v obliki poparka uporab-ljamo zoper kašelj, zlasti slu-zav, težko dihanje, astmo, bronhitis. Močno koristi žen-skam v vseh obdobjih. Neka-terim uravnava mesečno pe-rilo, drugim pomaga do več mleka. Proti nabreklim pr-sim koristijo janeževi kašasti obkladki. Ti pomagajo, da prsi ohranijo ves čas dojenja lepo obliko. Čaj iz janeževih semen je blago odvajalo, bla-žilo za želodec in črevesje, sredstvo proti glistam. Žene na vodo, spodbuja tek in po-mirja - tudi živčne in hiper-aktivne otroke, da se lažje po-greznejo v deželo sanj. Jane-ževa semena žvečimo, če že-limo umiriti kolcanje.

Pomirja krče in kašelj

Kakšna je janeževa zdravil-nost po oceni sodobnikov!' Dr. Katja Galle Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slo-venskem zapiše, da droga in eterično olje utekočinjata trde sluzi, sproščata krče in odvajata vetrove. Krepita že-lodec in izboljšujeta prebavo. Pri kašlju, bronhialnem ka-tarju, astmi, želodčnih in črevesnih kolikah ter pri sla-bem teku janež olajšuje teža-ve. Zaradi eteričnega olja se uporablja pri vnetju dihalnih poti. Pomaga pri izkašljeva-

nju, pri bronhitisu pa spod-buja izločanje sluzi. Lajša bo-lečine v grlu in dobro de pri hripavosti. Krepi delovanje srca in pomirja, rahlo tudi razkužuje. Strokovnjaki ga pogosto svetujejo kot sestavi-no odvajalnih čajev, kjer mu navadno družbo delata še ku-mina (Carum carvi) in ko-ma rček (Foeniculum vulga-re). Včasih so tej mešanici zabavno rekli poprdinec. Sodi v skupino štirih velikih odvajal: janež, beluš (Aspara-gus officinalis), peteršilj (Pet-roselinum hortense) in zelena (Apium graveokns). Spodbu-ja izločanje mleka iz mlečnih žlez pri doječih materali. Po-mirjevalni in protikrčni uči-nek janeža se deloma prena-ša 2 materinim mlekom na dojenčka.

Poparek in liker

Janežev zdravilni čaj se najbolje obnese v obliki po-parka. Za skodelico vzame-mo Žličko janeževih plodov. Prelijemo z vrelo vodo, pusti-m o stati 10 minut, odcedi-mo, pijemo dve ali tri skode-lice čaja na dan, po požirkih. Za janežev liker stolčemo 25 g janeževih plodov, jih stre-semo v stekleno posodo, pri-lijemo 500 ml žganja, doda-mo ščepec zmletega cimeta, pol grama vanilje, 500 g sladkorja in 300 g vode. Pu-stimo stati dva meseca, nato pa pripravek precedimo in prelijemo v steklenice. Tako dobimo izvrsten digestiv.

Saj bo še vse dobro 21 v R A K O V I H K L E Š Č A H

MARJETA SMOLNIKAR

Zdrav človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo Je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Nedelja, 10. junija

Na Rožniku poznam vsako pasjo stezico. Zadnjih pet-najst let, ko je bila del moje družine tudi psička Mis, Je bilo namreč to priljubljeno sprehajališče Ljubljančanov del mojega vsakdana. Odkar Mis ni več (pred tremi leti smo Jo dali zaradi raka uspa-vati, kar me je čustveno zelo prizadelo), sem sprehode po Rožniku povsem opustila. Po sili razmer sem ga zdaj znova "odkrila". Popoldne greva z Andrejem čez Rožnik peš v

Koseze, kjer živi moja mami. Po kosilu prideta na kavo so-seda. Gospod se vede kavalir-sko, Minka, njegova žena, pa med pogovorom z mano le s težavo zadržuje solze. Česar

ji sploh ne zamerim. Je pa res, da mi gredo pošteno na živce tisti, ki me tolažijo, češ ne obupaj, saj ho Še vse dobro. Na živce mi gredo bodisi zato, ker kratko malo ne ver-jamejo, ko pravim, da me ni diagnoze niti malo strah, bo-disi zato, ker besedno zvezo "saj bo še vse dobro" izgovori-

jo zaradi lepšega, tja v tri krasne. Kar se mene tiče, gre-do lahko s svojimi predsodki v tri krasne tako eni kot drugi. Hvala Bogu, je na splošno tako, da me tolažijo znanci.

moji najbližji, med katere šte-jem tudi prijatelje, pa mi za-upajo in z mano vred verja-mejo, da je diagnoza, ki so mi

jo na Golniku postavili, le moja življenjska preizkušnja, ki jo bom bolj ali manj z lah-koto, vsekakor pa z veliko vo-lje in optimizma premagala.

Tudi nazaj domov, v Cen-ter Ljubljane, greva z Andre-

jem peš. Se razume, čez Rož-nik. Doma z veselem (nekoli-ko pa tudi z olajšanjem) ugo-tovim, da me tako rekoč celo-dnevna hoja niti malo ne utrudi, da imam p sebi dovolj energije, ki mi bo v prihajajo-čih tednih in mesecih zagoto-vo prišla hudimano prav.

Zvečer spet vzamem v roke Igro življenja in berem: "Res-

nična ljubezen je nesebična in ne pozna strahu. Izliva se na predmet svoje naklonjeno-sti, ne da hi pričakovala pov-račilo. Njena sreča je sreča dajanja. Ljubezen je uresniče-nje Boga, zato Je najmočnejša privlačna sila i* vesolju. Čista, nesebična ljubezen pritegne, kar je njenega; ni Ji treba pro-siti ali iskati. Le redko kdo ima jasne predstave o resnič-ni ljubezni. Človek je v svojih čustvih sebičen, zatiralski ali pa prestrašen, zato izgubi predmet svoje ljubezni. Ljubo-sumje Je najhujši sovražnik ljubezni, saj domišljija podi-vja, ko vidi, da je ljubljeni naklonjen tudi drugim lju-dem. Če ti strahovi niso pra-vočasno premagani, se gotovo

uresničijo. /.../ Vse bolezni in nesreče izvirajo iz neupošte-vanja zakona ljubezni. Bu-merang sovraštva, maščeval-nosti in nezadovoljstva se vrne k tistemu, ki ga Je vrgel obtežen z boleznijo in z ža-lostjo. Kaže, da je ljubezen že domala izgubljena umet-nost. Človek, ki pozna duhov-ni zakon, ve, da jo Je treba vnovič vzgojiti, saj je človek brez ljubezni kot razglašeno glasbilo."

Sebično ali ne, ko berem o ljubezni, svojih misli ne usfnerim na svoje bližnje, ki

jih imam neizmerno rada, pač pa na samo sebe, na svo-j e življenje, ki ga prav tako neizmerno ljubim.

(Se nadaljuje.)

RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-glas.si

Poper B O R I S B E R G A K T

Poper je morda najpogo-stejša in najbolj cenjena za-čimba na svetu, pridelajo ga kakih 90 tisoč ton na leto, največ v Indiji, poleg nje pa še v Indoneziji, Maleziji in Braziliji. Poznali so ga že v starem veku, tedaj so ga arabski trgovci tihotapili v gurmanski Rim. Poprovec je večletna, 5 do 10 metrov vi-soka tropska ovijalka. Iz majhnih cvetov se razvijejo okrogli plodovi, ki so sprva zeleni, nato rumeni, ko pa ]x>f)olnoma dozorijo, so rde-a . Plodovi rastejo podobno kot pri ribezu - 20 do 30 ja-god je nanizanih skupaj. Kot začimbo uporabljamo plodo-ve poprovca. Ločimo črni, beli, rdeči in zeleni poper. Poleg le-teh poznamo še pedjati in dolgi poper, ki pa spravim poprom poleg po-dobnega okusa nimata veli-ko skupnega in sta pri nas na voljo le v kakšni eksotični trgovini. Črni poper dajejo sušeni plodovi, ki so bili obrani še nedozoreli in zele-ni. Beli poper dobimo iz po-polnoma zrelih, oluščenih in sušenih plodov, če so le ti neoluščeni potem imamo rdeči poper. Če na zeleno obranih plodovih s posebni-mi metodami preprečijo en-dmatsko delovanje, dobimo zeleni poper. Najboljša so poprova zrna posušena na soncu, ker pri visoki tempe-raturi v pečeh in sušilnicah izgubijo precej eteričnih olj. Najbolje je kupovati cela zrna popra, ker zmleta zelo hitro izgubijo svoj vonj in vam ostane le še pekoč okus. Po potrebi jih sproti melje-mo z mlinčki ali v možnarj u.

V tesno zaprti posodi cela poprova zrna ohranijo svoj vonj in okus tudi eno leto. Poper sodi v skoraj vsako sla-no jed. Cela zrna črnega po-pra dajemo v meso vseh vrst, raguje, kuhane ribe, juhe, marinade in temne omake. Mleti čmi poper je začimba za juhe, omake, brodet, mes-ne in zelenjavne jedi, jetrca, vampe, meso na žaru in div-jačino. Zeleni poper je naj-bolj mila različica te kraljev-ske začimbe. Uporabljamo ga v vseh jedeh, kjer želimo doseči izrazit, a ne preveč j5ekoč okus JX) popru. Na tr-žišču dobimo posušene plo-dove aii sveže zelene plodo-ve, vložene v slano raztopi-no. Beli poper je idealen za svetlo obarvane jedi, omake, majoneze in sirove jedi, po okusu pa mu je skoraj enak rdeči poper le, da je mogoče malce slajši.

Sipa z jagodami in zelenim poprom

Za 5 oseb potrebujemo: 50 dag ožičenih sip, 40 dag sve-žih jagod, 3 žlice oljčnega olja, sveže strt zeleni poper, sveže stisnjen sok ene limone, sol in sveže sesekljan peteršilj.

Očiščene sipe do mehkega skuhajte v slanem kropu in jih kar v vodi ohladite. Jago-de narežite na četrtine, jim dodajte ohlajene in na trako-

ve narezane sipe, oljčno olje, sveže stisnjen limonin sok in strt zeleni poper. Vse sku-paj na rahlo premešajte, na-ložite na krožnik in posujte s sesekljanim peteršiljem.

Pečen mladi sir z bučkami poprom in paradižnikom

Za 4 osebe potrebujemo: 40 dag mladega ovitega ali kozje-ga sira za peko, 1 žlico meša-nega popra, 1 bučko, 3 para-dižnike, oljčno olje, sol in svež sesekljan žajbdj.

Sir narežite na osem rezin in vsako rezino posebej na-trite z grobo zdrobljenim po-prom in ovijte v soljeno vzdolžno rezino bučke. V ponvi segrejte oljčno olje in na njem z obeh strani speci-te v bučko ovit mladi sir. Ko je pečen, ga naložite na krož-nike. Na preostali maščobi na hitro zdušite na kocke na-rezan paradiž3iik skupaj s se-sekljanim žajbljem. Dobro naj prevre, solite po okusu in prelijte prek pečenega sira ter takoj postrezite.

Račje prsi z rdečim poprom in mandarinami

Za J oseb potrebujemo: 1 kg rat^ih prsi, 1 žlico rdečega po-pra, sol, ingver, maslo, malo pomarančne lupine, 2 dl sveže stisnjenega mandarininega

soka, 1 žlico moke in 1 dl piš-čance Juhe ali vode.

Račje prsi natrite s soljo, grobo zdrobljenim rdečim poprom in ingverjem. Na maslu jih z obeh strani hrus-tljavo zapecite, zalijte z man-darininim sokom, dodajte malo pomarančne lupinice, pokrijte in dušite še 20 mi-nut. Zgostite s podmetom, ki ga napravite iz moke in piščančje juhe, dobro prevri-te in po potrebi še dosolite. Prsi narežite na rezine, jih prelijte z omako in postrezi-te z zdrobovimi cmoki ali pire krompirjem.

Limetin sorbet z zelenim poprom

Za 4 osebe potrebujemo: 15 dag sladkala, 4 dl vode, j j dl sveže stisnjenega limetinega soka, naribano lupino ene li-mete, pol žličke zelo drobno zmletega zelenega popra in 1 jajčni beljak.

Iz sladkorja in vode sku-hajte sirup in ga ohladite. Dodajte limetin sok, limeti-no lupino, poper in sneg iz beljaka. Tako pripravljeno zmes v strojčku za pripravo sladole<ia ali v ploskem mo-delu med občasnim meša-njem pustite zmrzniti v za-mrzovalniku. Postrezite v ši-rokem kozarcu in okrasite z rezinami limete.

KUHARSKI RECEPTI Z A VAS IZBIRA DANICA D O L E N C

Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z rezanci, ocvrt kozliček, pire krompir, radič s fižolom, rožičeva potica; Večerja: skutni na-maz, zrnat kruh, jogurt. Ponedeljek - Kosilo: porova kremna juha s kruhovimi ocvrt-kl, popečena govedina iz juhe, pražen krompir, rdeča pesa v solati; Večerja: ajdovi žganci, mleko. Torek - Kosilo: zelenjavna juha, ocvrt oslič, krompirjeva so-lata, pečena jabolka; Večerja: omleta iz perutninskih jeter, kruh, bela kava.

Sreda - Kosilo: krompirjeva juha s klobaso, orehove palačin-ke, kompot; Večerja: pečena piščančja bedra z dušenimi bučkami in rumeno kolerabo, zeljnata solata s fižolom. Četrtek • Kosilo: ričet z zelenjavo in suho kračo, radič s krompirjem, puding z jagodičjem; Večerja: rižev narastek z jabolki, višnjev kompot.

Petek - Kosilo: juha iz sladke repe, polenta, ribji paprikaš, ze-lena solata s paradižnikom; Večerja: kruhov narastek s si-rom, mešana solata. Sobota - Kosilo: parjena svinina s kašo, zeljnata solata s krompirjem, mandarine; Večerja: široki rezanci s šunko, ze-lena solata.

Rožičeva potica Testo pripravimo iz 500 g moke, po receptu, kot velja za večino potic.

Nadev: 450 g rožičeve moke, žlička mletih klmčkov in ščepec muikatnega oreščka, pot litra mleka, 2 žtici medu, 15 dag mas-la, 1 lonček kisle smetane (150 g), sok in lupinica 1 limone, 2 do 3 nastrgana Jabolka. V skledi zmešamo rožičevo moko z začimbami, jo popari-mo z vrelim mlekom in pustimo, da se ohladi. Medtem pe-nasto umešamo maslo z medom, kislo smetano, naribano limonino lupinico in sokom, na koncu pa dodamo še nastr-gana kiselkasta jabolka, da bo nadev bolj sočen. Zdaj doda-mo še poparjeno rožičevo moko, dobro premešamo in z na-devom namažemo vzhajano In razvaljano testo. Potico zvl-jemo, položimo v pekač oz. model za potice, pustimo, da še enkrat vzhaja In postavimo v ogreto pečico. Pečemo najprej 15 minut pri 220 stopinjah Celzija, nato znižamo na 180 do 190 stopinj Celzija in pečemo še približno tri četrt ure.

GG naročnine 0 4 / 2 0 1 4 2 4 1 , e - p o š t a : narocnine@g-glas.si w w w , g o r e n j s k i g l a s . s i

Jedi za jesenske dni K U H A R S K I R E C E P T I

J A N E Z Š T R U K E L J

Turnedo z zelenjavo, tartufi in jurčki

Sestavine: 4 tumedoji (go-vgi hrbet) po 16 dag, 1 ra^a

jetra, 2 tartufa, 50 dag belih beluieVj 50 dag zelenih belu-šev, 30 dag koruze, 4 veiji pa-radižniki, 8 šalotk, 10 dag drobtin, 1/81 govije omake, 6 žlic sončničnega olja z jurČki, žlica masla ali margarine, sol, poper.

Omaka Momy: pol I mle-ka. 3 dag moke, 3 dag masla ali margarine, 2 rumenjaka.

Priprava: Pripravimo go-sto omako MomY tako, da

maščobo razpustimo, doda-mo moko in nekoliko prepra-žimo, zalijemo z vročim mlekom, ohladimo in prime-šamo še koruzno moko. Nato iz mase oblikujemo večje žličnike^ Jih povaljamo v moki, pomočimo v jajce in drobtine ter jih na vročem olju ocvremo.

Bele in zelene beluše sku-hamo v slanem kropu. Para-dižnike poparimo in olupi-mo jim odstranimo semena ter narežemo na drobne koc-ke. Tartufe narežemo na tanke lističe. V ponvi segreje-mo olje 2 jurčki in na hitro opečemo turnedoje, jim do-

damo oprano in narezano šalotko, dušimo, dodamo vino. Skupaj dušimo še ne-kaj minut, nato dodamo še govejo omako. Preden po-strežemo, na turnedoje po-ložimo jurčke, rezine račjih

Jeter, nanje rezino tartufa, obložimo z zelenjavo in obli-Jemo z omako.

Kostanjeva rulada s priokusom makadamije

Sestavine: 30 dag kuhanega in pretlačenega kostanja, 8 rumenjakov, 14 dag sladkor-

ja, 12 dag moke, sneg belja-kov, 8 dag čokolade.

Priprava: rumenjake ume-šamo s polovico sladkorja, naredimo trd sneg iz belja-kov, v katerega vmešamo preostali del sladkorja in ga primešamo k dobro umeSa-nim rumenjakom z vsemi se-stavinami. Na pekač damo papir za peko in vlijemo maso. V pečici jo spečemo pri temperaturi 180 stopinj Celzija. Pečeno takoj povije-mo v kuhinjsko servieto, ki smo Jo potresli s kristalnim sladkoijem, da se ne prime. Nato jo takoj odvijemo, da odstranimo kuhinjsko krpo, nato jo znova zvijemo in pu-stimo, da se ohladi.

Nadev: 12 dag sladkorja skuhamo z j/81 vode v nit, to je do pete stopnje.

Nekoliko ohlajen sladkor umešamo v dva dobro tolčena beljaka. Dodamo 50 dag pre-tlačenega kostanja, malo ruma, 1/4 vanilijevega slad-korja. Narahlo premešamo. S to kremo nadevamo ohlajeno in odvito rulado. Nato mlado znova zvijemo in jo postavimo za krajši čas v hladilnik. Do-bro ohlajeno rulado lahko pre-mažemo s tolčeno smetano in potresemo s pretlačenimi ko-stanji ali pa jo prelijemo s stop-ljeno čokolado in nato okrasi-mo s tolčeno sladko smetano.

Pri receptih priporočamo uporabo Sledite srcu, margarine GEA in sončničnega olja z jurčki GEA.

14 PISMA, ZAPOSLOVANJE info@g-glas.si

PREjEU S M O

Namesto "kam s smetmi", se raje vprašajmo "kako s smetmi"

Spet se je razvnela, če ne celo razplamenela debata o gorenjskih smeteh, Do\>olite, da najprej izrazim svoje osebno staliSče, da se mi v 21. stoletju zdi razpravljanje o odlaganju smeti kot glavnem problemu vsaj malce nepri-merno. Morali hi se namreč pogovatjati, kako ločeno zbi-rati, zmanjševati in odgovor-no ravnati s smetmi. Ce ne-kateri v smeteh vidijo pred-vsem denar in delovna me-sta, jaz najprej dajem pred-nost skrbi za zdravje in oko-lje. Vseeno pa se tudi stri-njam z mnogimi, ki ugotav-ljajo, da je potrebno urediti tudi tisto najosnovnejše - to je primerne odlagalne povr-šine.

Kot župan si želim, da je Tržič prepoznaven kot tisto, kar je - kot mimo, zdravo in urejeno mesto. Da smo obči-na s prijaznimi ljudmi, lepo naravo in gorami, kjer si lah-ko vsakdo od napor-

nega delovnika. Zato je prav, da smo ponosni na Čisto in lepo okolico in da se ne pred-stavljamo kot občina, ki želi biti gorenjski regijski center za odpadke, ki bi služil 25 občinam.

Že tolikokrat poprej sem povedal, da so moja načela jasna: urejena, zdrava in varčna občina želimo biti! A obenem se v Tržiču zaveda-mo lastne odgovornosti in smo sedanje odlagališče pri-pravljeni zapolniti s prebra-nimi in za okolje neškodljivi-mi odpadki ter v razumnih količinah. Poleg tega bomo odlagališče sanirali in preu-redili, da bo okolju Še bolj pri-jazno. Poudarjam kot že več-krat poprej - nočemo in ne bomo prevzemali odgovorno-sti za celotno Gorenjsko, kar so na referendumu jasno po-vedali tudi krajani Kovorja in njihova volja se mora in se bo spoštovala.

Ostajam zvest tistemu, kar sem zagovarjal v preteklosti, kar zagovarjam danes in tako bom ravnal tudi v pri-hodnosti. Nekateri, nekoč go-reči zagovorniki velikodušne-ga sprejemanja vseh gorenj-skih smeti, pa so danes posta-li zagovorniki popolnega za-prla odlagališča Kovor. Kot župan ne nasprotuj^ni temu

stališču kot eni izmed mož-nih rešitev, bojim pa se, kako bodo ob morebitnem zaprtju deponije obrazložili tedanje realne podražitve položnic, saj so nekoč strašili, da se bodo položnice neznosno po-dražile, če ne bomo vzeli vseh gorenjskih smeti.

In čemu smo priča v resni-ci? Danes v Tržiču nimamo vseh gorenjskih smeti in ni-mamo dražjih komunalnih položnic. V Sloveniji in Ev-ropski uniji Tržič ne želi biti znan po prepirih in razprti-jah, zato tudi pomagamo drugim občinam in držimo obljube, saj se z 10. decem-brom preneha odlaganje kranjskih smeti v Kovorju. Delamo vsem na očem • transparentno in odgovorno -za dobrobit vseh občanov in ne le peščice posameznikov.

Pa še moje dodatne ponu-jene rešitve: tako kot drugod po Evropi, je edino pametno, da je center za ravnanje z odpadki tam, kjer največ smeti nastaja in za tem Še vedno stojim. Sam sem v živ-ljenju izkusil, da je pravilno ostati zvest svojim načelom in da je treba sprejemati kompromise. Ponujam zmerne rešitve, ki bi bile lah-ko sprejemljive za vse - a to je nalogajvjel} vpletenih, ne

samo Tržiča. In dokler ne najdemo te skupne rešitve, lahko le vsak pri sebi zmanj-šujemo odpadke, jih tudi lo-čujemo in kompostiramo že doma. Tako bodo naši skup-ni problemi manjši, česar si želimo prav vsi - naša Go-renjska bo zato manj one-snažena in še bolj nam bodo zavidali njene lepote.

S spoštovanjem, M A G . B o r u t S a j o v i c

ŽUPAN OBČINE T R Ž I Č

Odvoz smeti Oh napovedi Komunale

Kranj spomladi zooj v lasti MO Kranj, da bo prenehala odvažati smeti dvakrat na teden,, sem pri pristojnih, žu-panu,. podžupanu, svetnikih in v Krajevni skupnosti pro-testiral in razlagal, kaj ta ukrep pomeni, posebej še, če Komunala Kranj namesto ukinitve storitve ne ponudi nobenega alternativnega po-zitivnega ukrepa. Od vseh naštetih sem dobil zagotovi-la, da bodo ukrepali v dobro občanov. In kaj se je zgodilo?

S J. oktobrom Komunala Kranj odvaža smeti samo še enkrat na teden, kar pomeni bistveno poslabšanje standar-

da občanov na področju ko-munalne urejenosti. Ob zna-nih polemikah okrog smetiš-ča v Tenetišah ukrep Komu-nale Kranj pomeni presta-vitev problemov odlaganja srTieti in komunalnih odpad-kov kar v mesto Kranj. Koli-kor vem, ni bilo nobenih po-sebnih pripomb na cene sto-ritev Komunale in vendar: če

je intendja ločevanja odpad-kov, mora za to tisti, ki je strokovno usposobljen, nekaj narediti in ukreniti. Torej: ne ukinitev odvoza odpad--kov, pač pa ločevanje odpad-kov po z§edu drugih mest v Sloveniji, zaračunavanje od-voza po dejanskem obsegu (tehtanje), dodati zabojnike ali specialne vreče za različ-ne vrste odpadkov, ...

Komunala Kranj je ukini-la tudi t. i. letno zbiranje od-padkov na določenih mestih po KS in ponudila storitev, da vsako gospodinjstvo lahko enkrat na leto dobi odvoz od-padkov za en kubični meter, t. j. volumen malo večjega televizijskega sprejemni ka. Praktično pa to .v mestu po-meni, da lahko naročiš velik zabojnik, ki ga komunala zaračuna 150 evrov. Res smo napredovali v 21. stoletje, se-

veda v dobro javnega podjetja Komunale Kranj, ne pa v do-

bro občanov. Javno sprašu-jem župana, mestne svetnike in Komunalo Kranj:

2. Kaj ste konkretno naredi-li, da bi izboljšali komunalni standard občanov po napove-di Komunale Kranj spomladi 20oy, da bo ukinila odvoz smeti dvakrat na teden?

2. Zakaj se oh tako po-membnih vprašanjih za prebivalce mesta ne zgane Mestni svet ter sprejme ukre-pe, ki so potrebni?

3. Ali pomeni zmanjševa-nje standarda občanov mesta Kranja preselitev problemov odlaganja smet iz Tenetiš v mesto Kranj?

4. Kdo in kako nadzira po-slovaftje Komunale Kranj?

5. Kdaj bo županstvo od-pravilo ukrep podjetja Ko-munala Kranj?

6. Kakšne ukrepe bo MO Kranj sprejela za izboljšanje komunalnega standarda v mestu, ob ugotovljenem 50-odstotnem poslabšanju raz-mer?

Kot občan bi bil zelo vesel zelo konkretnih odgovorov, ne pa kakšnega posplošenega pojasnjevanja koristnosti sla-

bih in nesprejemljivih potez Komunale Kranj.

SiAVTCO ERZAR

ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE - PROSTA DELOVNA MESTA

NA GORENJSKEM (m/ž)

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA (to 5.1^07: HUM6). Z/>SAVSKA 5 0. KRAfiJ do 6.1107. JURCkS 4 CO.. P0SUW4A CONA A 45. SENCUR <toe.12JJ7;<:3SroČA. U i a j A N S K A 12F. TPOi. tSKRA M E m N E N A P R A V E . SAVS<ALCKA4.KReHI - .JEK0 -M. C. M TITASI. J E S 8 A C E . B O m i A O J l R Č . U L R RAPE-ŽA34.KJW4 .AG£ CWMS£B«.SLC OJSW•m(58. l«Wil.l^S.,K0nQŠKAS3C.Km^;XM.Z3 BmiE » A . ŽA f iNGA P O KOf iOSKAC, 27. KJVNJ: ANCAZ/GMAtSTER S T O I O * ^ P R S U V ^ ^ A 14. GVS. U U G L W ^ MESTO do 9.12.07, O U C K PREDMOST 2 2 . POL-

r i t o Š C lOHO: K a C O . U . K VEFONKA 22. JE-S 0 < £ SOOEJHO, 2 H £ Z m C . 16. U do 11.1107. O G P I ^ W } . CaAJSKA44 . B U D do i a i2X>7 ; K O f l A . K I O f t C E W 75. LOKA

27.12,07; » < j W 5 T l W < C U e . U U B U A T i S K A g , 24 A. SAŠO SAV9<A S. M O i S T R « « do 30.12X17: m T A Š A l M N U Š I Č . POOeREZC 127. fM-»00: M L E ABRAMOV)C, T R G S \ m X ) E 23. T^ŽK:: O e o a O V A L E C LESA. d o 8.12.07: JEU>4CA . H H B 1. P R E O O / O R OBDELOVALEC K O V m dO 812 .07 : NH<0. O T O N 16. ŽEL£ZN»Q do 3.1.06; UBER, KOPAUŠKA ISA, SK. LOKA P O M O Ž N A ŠIVILJA: dO 5.12.07: VRTEC Š K LOKA. P O O L U e N K l D . Š K U D K A VARNOSTMK. dO 6 12 07; RTC m / » X C . G A U ) 76, C E R K U E KUHARSKI P O M O Č H K d o 5 . 1 2 . 0 7 : S O 0 E } M O . 2 E l £ Z N A C . 16.LJ. do5.12.07; VRTBC Š K LOKA. P O G U a « t D. ^ LOKA B O L N I Š K I S T R E Ž N I K , d o 5 .12 .07 . D O M P ^ T R A UZARJA. R O Č E V M C A 5 8 . TRŽIČ NIŽJA P O K L I C N A I Z O B f l . : d o 15.12.07: D O N D O N . TRDINOVA POT 2 A . M E T U K A LESAR do 30.12.07: J B DES IGN . K R N C A 7 3 A. ZO. G O R J E dO 9 .12 .07 ; O U I C K INŽINIRING. P R E D M O S T 2 2 . P O U A N E N A D ŠK. L O K O B O L N I Č A R . d O 1 0 . 1 2 . 0 7 . D O M U P O K O J E N C E V . P E T R O V O B R D O 7 . P O O B R D O MIZAfl dO 8.12.07: JELOVICA. HRIB I. P R E D D V O R d o 5 - l 2 . 0 7 . B O R t S K B C . J l B C K i £ V A 9 . R A D C W L I C A do 2312.07. S G P T E H M K . STARA C. 2. ŠK. LOKA d ) 1512.07: Q O n i X > N JOŽE. S e i Č N O 36. K R 2 E KLJUČAVNIČAR, d a 1512.07; V / C C O M M E R C E . VMR-J B i £ . GORENJSKA 19A. R A O O V U C A O e U K O V A L E Č K O V I N d o 30 .12 0 7 : L O G f R TRADE. P O S L O V N A C O N A A 41. Š E N Č U R dO 5.12.07: WR3fiH K U K ^ S R R A l O K A 34. ŠK. iOKA S T R U G A R d o 6 .12.07; e V G . SAVSKA 16. KRANJ d01212 ,07 . JEUDVICA. WO«ČEWA 58. ŠK. LOKA ORODJAR, ( to8 ,1Z07 ; K O Š W . HOSTA 7. ŠK, LOKA S T R O J N K do9 i l2 .07 :Bay>NČEFY^S^) (X<£VONft8 24.Š&1ČIJR do 27.12.07; SAŠO PETRCMC. SAVSKA 5 . MOJSTRANA E N E R G E T S K I S T R O J N I K : d o 8 .12 .07 ; JELOVICA. KIDRIČEVA 58. ŠK. LOKA A V T O M E H A N I K dO 20,12.07: MATJAŽ K R M E U . G O R E N J A D O B R A -VA 7. G O R E N J A V A S do d.i2.07: OUICK INŽINlftiNG. i i . P O L I A N E K A D ŠK. L O K O ELEKTROMEHANIK dO 8.12.07; ISKRA MERILNE NAPRAVE. SAVSKA L0KA4. KRANJ to 8.12.07: AVTO Š M C . LOKA 8 0 . TRŽIČ Š M L J A . dO 5,12.07: ZUIA. N A VASI 24. Š 8 4 Č U R Š I V l U A - K R O J A Č ; d O 30 .12 .07 : ZALOKAA, O K O R -H O V A I . K R A H i T I S K A R Z A T I S K Z I Z B O K L I N E : d O 16 .12 .07 ; H 0 6 0 T > « C A . B R i r O F 204 . KRANJ S L I K O P L E S K A R ; d O 19 .12.07; LUKA O f S Š N I K , PODLUBNIK 279. Š K . LOKA

HČER dO 7.1107; B U O K S 0.0.0., Š O L S K A 7. ŠK. LOKA do 9.12.07: LENART P f l C . C. S . ŽAGARiA 40 . KRANJ dO ail07: VAlEPUANMUPOnČ. VEŠTER 5. Š K LOKA TESAR: d o 23.12.07; S G P T B « J K STARA C, 2 . ŠK. LOKA ZIDAR do 2 a } 2 . C 7 : G R A C N M G A . SAVSKAC. 22 . KRANJ do 11,1107; OOP GRAD. <5R\ISKA 44, ftfl) do 23 .1107 : S G P i e # I K . S W R A C . 1 ŠK. LOKA V O Z N I K A V T O M e i A N K ; d o a i 2 . 0 7 : » n B 3 R A L A P ' m -Ž i Č . M L A K A 4 , T R 2 ) Č VOZNtC; <to 2 3 1 1 0 7 : S G P STARA C. 1 ŠK. LOKA P R O O A J A L f C d o a i 2 . 0 7 : M E R O R , KOLODVORSKA t. KRANJ dO 1 1 1 1 0 7 : / W E L , C 1. MAJA 77. KRANJ dO 15,12.07: SKG. S T B i l D V A 0 , >241 K A M N K do 15.1107; VVTTB. BnNČ)ČEVA29 . U • Č R N U Č E dO 16.12.07; DELNCA. TRŽAŠKA 1 U . KUHAR dO 5 1 1 0 7 : S R Š E N SLAVCA. C A M ( A F U E V A 2 0 A. BLED d o 5 . 1 1 0 7 : SLOREST. li<0ZARJEVCA 3. U dO 5.12.07: SOOG(HO. ŽELEZNA C. 16. U . d O 13 .12.07; JANEZ R L f f I Č , G R A O N I K O V A 2 , RA-DOVUWA NATAKAR d o 5.12,07: K R B C SAVSKA 35. B L E D dO 5,12 07: VOGEL UKANC 6. BOH. JEZERO d o 13.12.07; TAJO-TEAM. AMBROŽ POD KRVAVCEM 3 1 . C S « < L C A D M N I S T R A T O R do6.12 07; OZG. GOSPOSVETSKA 9. KRANJ do8.l2.07: RTC KRVAVEC. GRAD 76. CERKLJE VOZNIK » t Š I R U K T O R ZA A. B. C. D. E KATEGOR.; d O 20.1107. AVTDŠOIANG rtJMAR. 8LBi*eS0VA 10. KRAMI S R E D K J A P O K U C N A I Z O B R dO 5.12.07: MjENCUA M SEFMS. SLO^^NSN TRG 8.

KRANJ d o 8 1 2 0 7 ; PUNSTAL. r O J S T R U S K A 1 A. J E S E M C S d o 8 1 2 , 0 7 : T R A D E M U h C J A Č & 0 0 . P O T a NOVAKA 3 . J E S & A C E d o 9 . 1 1 0 7 : ANDREJ AMBROŽ. l A H O V Č E 40, C E R K U E d 0 1 6 , 1 1 0 7 . AUANČIČ. » R T 1 Z W S K A 26. KRANJ d o 2 3 . 1 1 0 7 ; l A A G E N T , JOVIČ N RVTTNER, 34 .KRANU dO X . 1 2 . 0 7 : NEST1. FVŠTM. 9 1 ŠK. l O K A L E S A R S K I TEH. ; d O 8 ,12 .07 ; JELOVICA . H R I B 1. P R E D O V O f t STROJNI T E K d o 16.12 0 7 ; K O P I A K30RlttVA 7 5 . ŠK. LOKA d o 30.12.07: LOGAR TRADE. P O S U M M C O N A A 41. Š04ČUR d o 9 , l 2 . 0 7 : Q U C K M 2 N R N G . P R E D M O S T 22. POLJA-N E NAD S K U X 0 d o ail07; RTC KRVAVEC. G R A D 76. C E n < U E d o 13,1107. SPG. K C n Č E V A 75. Š K LOKA E L E K T R O T E H d o ailOf7: B K R A M E R U C NAfRAVE. SAVSKA LOKA 4. KRANJ d o 8 1 1 0 7 : JANEZ V A i r m z a D U a J E 24. D IPLJE dO 1 1 1 1 0 7 : S G G U Z E U . P A R m A T G K A 13. Š K LOKA E L E K T R O T E H E L E K T R O N K ; dO 3 0 . 1 1 0 7 ; SKAT NAV^ TKA. 0W3RSKAV!«S 3 0 A BEGUNJE KEMLISKI T E R : do 1M2.07 : ISKRA ISO • GAIVANKA SAVSKA LOKA 4. KRANI G R A D B E N T E R ; d o 23 .1107 : VGP. U L M VDCNOSM 5. rami N A D Z O R N I VARNOSTNIK. dO 5.12,07: B O F E X C . S. ŽAGARJA. 71. KRANJ PROMETT« T E R . d o 30.12 07; BECRAD. PREČNA 24. KRANI T U R S n d i T C R : d o 5.tS.07: S K ) i C O M . SLOVENSKI T R G 6. KRANJ EKONOMSKI T E K doail07;ABANKA .aL£WBSCVA 14. KRANJ d o 27.12.07: A D W n C S U J J O K A . LJUBUANSKA 3 A KOPER d o 8 . 1 1 0 7 , NATAN. S W S K A 3 4 . KRANI dO 5.12.07: VOU<S&ANK. DUNAJSKA 128 A U . dO e.12.07; Z A V A R C U ^ I K A T D G U V . 20. KRANJ E K O N O M S K O K O M E R O A L M T E R ; do 9.12.07: PSHATRtČNA 8 0 U « Š M C A 6 E G U N £ . BEGUNJE 55. BEGUNJE

UPRAVNI TEH.,dO 5.12.07; OŠ ŠENČUR, P I P A N O V A 4 3 , Š E N Č U R A D M I N I S T R A T I V N I T E R ; d o 8 1 1 0 7 , M O T O T R A D E , U L M . M A J C N A 6 { U . ZDRAVSTVENI TEH; d o 8 . 1 2 . 0 7 : D O M S T A R E J Š I H O B Č A N O V P R E D D V O R . P O T O Č E 2 . P R E D D V O R d o 7.12,07; HLADNIK . STARA C . 17. ŠK, L O K A SREDNM STROK. AU SPUONA tZOBR d o 2 3 1 2 07 : S E B A S T i A N S E K i Č . S P O U P U E 1 6 A DUPUE d o 2 3 . 1 1 0 7 ; O i M A . U L N, TESLE 1. KRANJ d o 8.12 07 : MANPCWEa G O S P O S / E T S K A 5 , U . I N Ž . Ž M L S T V A , d o 5 . 1 2 . 0 7 ; M E R C A T O R . TAVČARJEVA 17. K R A N J IKŽ . S T R O J N I Š T V A : d o 16.12.07: U S E R , K O P A L I Š K A U L 1 5 A , ŠK. LOKA INŽ. E L £ K T T K ) T E H N I K £ , d O 2 0 . 1 1 0 7 ; M A N P O S V E R , K O R O Š K A C . U . K R A N J INŽ . M E H A T R O N I K , d o 16 .12 .07 ; H O B O T N I C A . B R I T O F 2 0 4 . K R A N J INŽ . G R A D B E N I Š T V A d o 16,12.07; ART S T l t t O . SP. D U P L E 4 . O U P U E d o 2 3 . 1 1 0 7 ; S G P T E K N K STAf iAC. 2 . Š K L O K A I N Ž P R O M E T A Z A C E S T N I P R O M E T , d o 9 .12 .07 ; S O D N K A R NIKO. P R E C N A 24. KRANJ K O M E R O A U S T : d o 23.12.07: P E R N E C O M . L O M P0DSTDR2IČEM63.TT?ŽIČ P O S L O V N I S E K R E T A R , d o 8 .12 .07 : S G P TEHNIK , S T A R A C . 2 . ŠK. L O K A V IŠJA S T R O K . I Z O B R A Z B A d o 9 . 1 2 . 0 7 ; ADACTA . H A F N E R J E V O N A S 9 0 . Š K L O K A d o 8 .12 .07 : BUVARO. Š M A R T I N S K A 152. U . U. D . L R A Č U N A L IN I N F O R M A T I K E d o 6 11 ,07 : S G P TEHNIK. S T A R A C . 2 . ŠK. L O K A D . I. G R A D B E N I Š T V A : dO 2 3 . 1 2 . 0 7 ; S G P T E H N I K . S T A R A C . 2 . ŠK. L O K A U. D . E K O N O M I S T d o 8 .12 .07 ; A S A N K A . C . M TITA 3 9 A . J E S E N I C E d o 7.12.07; O Z G . 0 0 S P 0 S V E T S K A 9 . K R A N J d o 8 , 1 2 . 0 7 ; J E K 0 4 N . C M TTTA 51, J E S E N I C E D . E K O N O M I S T ; d o 8 . 1 2 . 0 7 ; S G P T E H N I K . S T A R A C . 2 . ŠK. L O K A U. D . V A R N O S T N I I N Ž . , : d O 8 . 1 2 , 0 7 ; INVENT . T R B O J E 125. K R A N J U. D . P R A V N I K , d o 8 . 1 1 0 7 ; S G P TEHNIK, S T A R A C . 2 . Š K . L O K A P R O f . R A Z R E D . P O U K A , d o 8 .12 .07 : O Š STTVV-Ž I Š Č E . Š O L S K A 1 K R A N J P R O f . G E O G R A F I J E . d o 5 1 2 . 0 7 : O Š Š K . L O K A -M E S T O . Š O L S K A 1. Š K . L O K A U . O . P S I H O L O G d o 5,12.07; VHTEC Š K LOKA. P O O l U S N I K 1 0 . Š K L O K A d o 8 . 1 2 0 7 ; Z A V O D R S Z A Z A P O S L O V A N J E . 6 L e ! W E I S 0 V A 12. K R A N J U. 0. I. ARHITEKTURE, do 1612.07; ART S T U D I O . SP, D U P U e 4 . D U P U E D R . M E D I C I N E , d o 2 3 . 1 2 . 0 7 . Z D K R A N J . G O S P O S V E T S K A 1 0 . K R A N J D R . D E N T A L N E M E O . ; d o 2 3 . 1 1 0 7 ; Z O T R Ž ) Č . O f J S K A 10, TRŽIČ D I P L M E D . S E S T R A ; d o 5 .12 .07 : S 8 J E S E f f l C E . C M TITA 112. J E S E N I C E O R . M E O . S P E Č . P E D I A T R U E . d o 1 3 1 2 . 0 7 ; 2 D Š K . L O K A , STARA C . 1 0 . ŠK. L O K A V I S O K O Š O L S K A S T R O K I Z O B R . d o 1 0 , 1 2 . 0 7 : L O e O S . S l , M . V A D N O V A 8 . K R A N J U N I V E R Z I T E T N A I Z O B R . ; d o 5 ,12 .07 ; O Š J O S I P A V A N D O T A K O R O Š K A 12. KR . G O R A

Prosta de iovra mecta ob iA i ja rno p o podaOdh Zavoda R S Z3 ZBposl(w3n|A.ZafBdl potnanjkofifs prastofs niso objevSena vsa. Prav lafco zaradi progkidno66 o b t * » p i * 4 * n o pogoie, I d F i p o s b v l a i e delodajald (de lo za do to ten i a s , zahtovarv« d d o v n a Ucuin ie . po»cbt>o ziHfl jo k) fltonbitM zahtcut). Val n a v c d o n In RHojkajoči podadd sodostof i fK • na os lasnih d a s k a h o b m o M i s k i l b in u r a d o v za

d e l o z a m d a ;

- r ta do(na£i strani ŽAvOda R S Za t a p o s k u i t i ^ M i p c / A m w . a » i g o v J č

•pndetodataldh

t Bntoeopo»)vnQ,danc >prtoci ino90te.

MojeDeh.com ' IZBSH PUHOONOrr

MO)E DELO, spletni marketing, d.o.o. P r o i e t a r s k a 4 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a . S l o v e n i j a , T: 01 520 58 19 V E Č INFORMACIJ IN Z A P O S L I T V E N I H O G L A S O V ( 3 0 0 • 5 0 0 ) NA: wvvw.fnoiedeto.com. lnfo@moJedelo.com

Servisni elektro inženir ali elektronik za delo na področju poprodajnega oskrbovanja strank m/ž (Na sedežu podjetja aH pri strankah po celotni Sloveniji brez tujine) Vzdrževanje in servisiranje strojev in naiprav v dejavnosti predelave polimerov - večinoma stroji za brizganje polime-rov in roboti za avtomatizacijo s n e n ^ j a izdelkov s strojev in maniputacuo z nfimi v montaži. Delo se deli na servisira-nje na daljavo s pomočjo sodobr>e račur^alniške opreme in telekomunikacij in na aktivno sen^ranje pri strankah ob konkfetni potrebi po sk>venskih navodillih. Lesnik, d. o. Kranj. Zg. Bitnje lOOa, 4209 Žabnfca, pfiiave zbiramo do 9 . 1 2 . 2007. Več na vAvw.mojedelo.conn.

Vodja proizvodnje m / ž (Medvode) Pričakujemo vsaj 3 do 5 tet delovnih izkušenj na podo-bnem delovnem mestu, vsaj V. stopnjo izobrazbe (stroj-ni ali lesarski tehnik), pasivno znanje vsaj 1 tujega jezi-ka. znanje uporabe računalniških programov, sposo-bnost vodenja 10-20 ljudi v proizvodnji, natančnost, sa-mostojnost. odgovoren odnos do dela. sposobnost organizacije dela. Zaposlitev za nedoločen čas in redno stimulativno plačilo. HfT Preless. d. o. o.. Žlotte 1 , 1 2 1 5 Medvode, prijave zbiramo do 26. 1 2 . 2007. Več na www.mojedelo.com.

Voznik v mednarodni Špediciji m/ž (Ško^a Loka) Pogoji: končana osnovna šola in opravljena NPK za poklic voznIk/ca v cestnem prometu, ali pokllcr^ izobrazba st. in vsei 7 tet delovnih izkušenj v zadnjih letih z voziU nad 3.5t nosilnosti, vozniški izpit kategorije C in E. aktivno znanje slovenskega jezika, zaželeno znanje nemškega ali angle-škega jezika. Alpetour Spedrcija in transport, d. d.. Kidriče-va cesta 5 6 , 4 2 2 0 Š k o ^ Loka. prijave zbiramo do 2 9 . 1 2 . 2007. Več na vwvw.moiedeto.com.

KofT»erclalni referent m/i (Trzin) Kaj pričakujemo: srednjo aS višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri, zrtanje nemškega ali angleškega jezi-ka. poznavanje deia z računalnikom. zazelerK) pozriavanje grafično^iskarske dejavnosti, komunikativnost, fleksibil-nost. vestnost, odtočnost. Ponujamo vam: deto v prijetnem okolju, stimulativno nagrajevanje. Herle M & V, d. o. o., Do-brave 3 . 1 2 3 6 Trzin, prijave zbiramo do 2 8 . 1 2 . 2 0 0 7 . Več na www.mojedelo.com.

Pomožni delavec v tiskarni m/Ž (Trzin) Kaj pričakujemo: nsgmanj IV. stopnjo izobrazbe poklicne smeri, vozniški izpit kategorije B. zaželerv? poznavanje gra-fične dejavnosti. Ponujamo vam: možnost priučitve, stimu-lativno nagrajevanje, določen čas s 3-me5ečnim posku&-nim delom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Her-le M & V, d. o. o., Dobrave 3 , 1 2 3 6 Trzin, prijave zbiranno do 2 8 . 1 2 . 2007. Več na www.moiedek>.com.

Prodajni svetovalec na območju Ljubljane • terensko deto m/ l (Ljubljana) Pričakujemo: vsaj V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe komercialne ali tehnične smeri, nekajletne izkušnje s podobnimi deli. zaželeno je znanje nemščine, vozniški

izpit kategorije B. znanje M S Office orodij, urejenost, komunikativnost. Nudimo: detovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. stimulativno nagrajevanje. Schacherma-yor. d. o. o., Trzin, Motnica 6 . 1 2 3 6 Trzin, prijave zbira-mo do 2 9 . 1 2 . 2007. Več na vvvrtv.mojedeto.com.

Komercialni referent veleprodaje m/ž (Trzin) Pričakujemo: vsaj V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe komercialne ali tehnične smeri, nekajletne izkušnje s podobnimi deli, zaželeno je znanje nemščine, vozniški izpit kategorije 6, znanje M S Office orodij, urejenost, komunikativnost. Nudimo: delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas, stimulativno nagrajevanje na podlagi rezultatov dela. Schachemiaiyer. d. o. o., Trzin. Motnica 6, 1 2 3 6 Trzin, prijave zbiramo do 2 9 . 1 2 . 2007. Več na www. mojedelo. com.

Delo v marketingu m/ž arz in) Pričakujemo: vsaj V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe, nekajletne izkušnje s podobnimi deli. znanje nemščine, angleščine, znanje računalniških programov: Photos-hop. Corel Draw. IN - design, ter drugi pTC>grami za obli-kovanje, vozniški izpit kategorije B. urejenost, komuni-kativnost. Nudimo: delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedolo-čen čas. Schachermayer, d. o. o., Trzin, Motnica 6, 1 2 3 6 Trzin, prijave zbiramo do 29. 12. 2007. Več na vAvvv. mojedelo.com.

Vzdrževalec - elektronik, strojni m/ž (Medvode) Zaposlimo strojnega in elektro vzdrževalca z znanji s po-dročja elektronike. Pričakujemo kandidate z izkušnjami pri vzdrževanju strojev in naprav, nastavitve elektronskih sklo-pov in kmiiljenja strojev in naprav Sogefi RltraJion. d. o. o., Ladja 1 1 , 1 2 1 5 Medvode, prijave zbiranro do 9. 12. 2007. Več na www.moiedelo.com.

Gostinsko osebje (Območje Idrije, Gorenjske in osrednje Slovenije) Za hotele, gostinske lokale, picerije, ki uspešno poslu-jejo na Idrijskem. Gorenjskem in Osrednjeslovenskem območju, iščemo gostinske tehnike, kuharje, natakarje. Nudimo: dinamično delo, redno plačilo, vsak mesec plačilo 1 / 1 2 regresa. I .S.S., d. o. o.. Koroška cesta 53c, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 12. 12. 2007. Več na www.mojedelo.com.

Referent za trženje m/ž (Bohinj) TD Bohinj razpisuje delovno mesto Referent za trženje m/Ž. ki bo odgovoren za celotno trženje in prodajo na-mestitvenih kapacitet soljodajalcev ter vodenje In proda-jo namestitvenih kapacitet v kampu Danrca. O d vas pri-čakujemo najmanj V. stopnjo tzobrazt>e - ekonomske, turistične, pravne ali podobne smeri ter r^nnanj 1 leto delovnih izkušenj v gostinsko - turistični stroki na podo-bnem delovnem mestu. Turistično društvo Bohinj. Rib-čev Laz 48. 4 2 6 5 Bohinjsko jezero, prijave zbiramo do 1 3 . 1 2 . 2007. Več na www.mojedelo.com.

OGLASI info@g-glas.si

INTERSERVICE d.0.0.'

NOVO NA O B M O a U TNC LESCE TEHNIČNI PREGLEDI, REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJA - VSE NA ENEM MESTU

/A tlSCdMl !'•'' I PftEOUOt, REGISTlUCUi

INTERSERVICE D.O.O., PE LESCE, HRAŠKA CJ9, KJER VAS ČAKA PRUAZNA, HITRA IN CELOVITA REŠITEV NA SODOBEN NAČIN PRI NAS LAHKO OPRAVITE VSE POSTOPKE ZA REGISTRACIJO IN VSA ZAVAROVANJA VSEH MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL TEHNIČNE

PREGLEDE PA LAHKO OPRAVITE ZA VSA MOTORNA KOLESA, • OSEBNA VOZILA, TOVORNA VOZILA DO 3500 KG IN ZA TRAKTORJE.

Tehnični pregledi, regisfracije in zovorovanjo v obje-ktu T.P.Z. Zupane d.o.o. tel. 04 5 9 7 12 42, odprto od 8. • 18., sob. 8. • 12. ure,

e-moii: lesco@inrerjervice-ljubljo no.$i lnrer$ervice d.o.o., 1000 Ljobljono, Letkoskova 11, 01 586 3 3 40,

salon avtomobilov SUBARU, 01 586 3 3 50, 031 603 100 www,inter»evice^jubliona.si

> f v (r* n o

Univerza V Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva c. 55a, 4000 Kranj

objavlja

JAVNO PONUDBO k dajanju ponudb za najem poslovnega prostora

za opravljanje gostinske dejavnosti

PREDMET ODDAJE V NAJEM J E POSLOVNI PROSTOR v stavbi Fakultete za organizacijske vede (FOV); Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, površine 104 m^, lociran v kleti FOV

a) dejavnost: gostinska dejavnost b) izhodiščna cena za najem prostora:

3.5 EUR/m2 z DDV, C) ogled poslovnega prostora bo dne 10. 12. 2 0 0 7

2 0 0 7 od 10 .00 do 10.30, d) rok usposobitve je 1 mesec od podpisa najemne

pogodbe.

• Javna ponudba, POGOJI JAVNE PONUDBE in OBRA-ZEC prijavnica-ponudba so objavljeni na spletnih straneh Fakultete za organizacijske vede wviw.fov.uni-mb.si

• Ponudbo za najem je potrebno v skladu s pogoji javne ponudbe, obvezno predložiti na obrazcu prijavnica-ponudba s potrebno dokumentacijo. Oboje tahko inter-esenti natisnejo s spletnih strani FOV ali naročijo na el. naslovu: ursa.bizic@fov.uni-mb.si

• Zadnji rok za oddajo ponudb je 12. 12. 2007 do 12. ure ne glede na način dostave.

• Interesenti lahko dobijo dodatne informacije po telefonu: (04) 2374 267 ali (04) 2374 356.

Red. prof. dr. Milan Pagon DEKAN

VABIMO vas na prostovolino eluženie vojaškega roka

v letu 2008

- od 14, Januarja do 30. aprila " od 2S. februarja do i 3. junija - od 30, junija do 17. oktobra - od 8, septembra da 24, decembra ' od 17, novembra do 6, marca 2009

v vojašnicait Bohinjska Bela, Novo mesto ali Murska Sobota

Fantie in dekleta med IS. do 27. letom starosti se prijavite v oddelku in pisarni Uprave za obrambo

Kranj najmaiv 30 dni pred vsako napotitvijo.

Dodatna informaciiff:

Uprava za obrambo Krani, Bfaiweiaova c. 32, taf. (04)202 31 00, (04)280 13 08,

Oddahk zrn vi^aika zadevo Kranj, Nazorjeva ui. % taL (04)2B1 73 10,

Piaama Škofja Laka, Pofjanaka c.2,taL (04}S1210 B2, P/aama TrS^ CankarMifa o, 1, tai (04)Sa6 30 80,

Pmama Jaaanica, Ceata mariafa Vta 78 a, tal. (04)588 02 78, Piaama R»do%fljiea, Gorenfaka a. IS, tal (04JS31 B111

^ www.BlovenakBvoj8ka.Bi ^

Perftecli > Perftech, d a o . Potna Lisice4 4260 Bled www.pefftech.sl

Podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij.

RAZVIJALEC POSLOVNIH APLIKACIJ (m/ž) na Bledu in/ali Maribor: Pričakovana znanja in sposobnosti: programski jezik C/C++, podatkovni^istem MS SOL, spletne tehnologije, zažele-no poznavanje .net tehnologije. Sodelovali boste v razvojni skupini nove generacije siste-ma ERP in/ali skupini za razvoj spletnih storitev.

UVAJALEC SVETOVALEC ZA PROIZVODNJO (m/ž) na Bledu in/ali Maribor: Pričakovana znanja in sposobnosti: MS office, podatkovne strukture, poznavanje poslovnih procesov, izkušnje v pro-cesu načrtovanja proizvodnje, projektno delo, komunika-cijske sposobnosti. Kot del skupine svetovalcev boste odgovorni za področje svetovanja in uvajanja naših poslovnih aplikacij pri stran-kah.

PRODAJALEC IN UVAJALEC DOKUMENTNEGA SISTEMA (m/ž) na Bledu in/ali Maribor: Pričakovana znanja in sposobnosti: MS office, podatkovne strukture, poznavanje poslovnih procesov, prodajne in ko-munikacijske sposobnosti, projektno delo. Kot del skupine svetovalcev boste odgovorni za področje prodaje, svetovanja in uvajanja dokumentnega sistema.

Vaše ponudbe pričakujemo v 15 dneh od objave na elektronski naslov; 2aposlitev(o)perftech.si

ali po pošti na naslov: Perftech d.o.o.. Pot na Lisice 4,4260 Bled,

z oznako »zaposlitev«.

i 6 ZDRAVJE

Mladi in spolnost: starostna meja se niža, ozaveščenost (na srečo) tudi V zadnj ih desetletjih se je meja, pri kateri mladi začnejo spolno živeti, spustila na i 6 do 17 let, so pa mladi, kar se tiče spolnosti, precej dobro poučeni in tudi ozaveščeni. Še vedno pa je delež tistih, ki ob prvem spolnem odnosu upo-rabijo zaščito pred nosečnostjo, prenizek: znaša namreč le 60 odstotkov. M. Š.

S HPV okuženih 70 odstotkov mladih Ena od najpogostejših spolno prenosljivih okužb je okužba s humanimi papiloma virusi (HPV). Z nj im se vsak enkrat v življenju okuži več kot polovica populacije, še posebej so ogroženi mladi v starosti od 15 do 25 let - med njimi naj bi jih bilo okuženih kar okrog 7 0 odstotkov. H P V v i r u s o v je več kot sto, "težave" povzročajo štirje od njih: H P V 6, n , 16 in 18. Povzročajo namreč 70 odstotkov raka na materničnem vratu (HPV 16 in 18) in 90 odstotkov genitalnih bradavic ( H P V 6 in 11). Z a okužbo s H P V je značilna odsotnost bole-zenskih znakov (razen genitalnih bradavic, pa še te se lah-ko pojavijo le sem in tja kakšna), zato okuženi za okužbo sploh ne ve. Pri večini okužba v pol do enega leta izzveni. Zaščita pred okužbo je redna uporaba kondoma. M. S .

K A I M Koroška cesta 35,4000 Kranj, Tel.: 04/ 2360 750,2021 164 Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure

RAZPRODAJA NOVOLETNIH OKRASKOV • popust do 30%

• pestra izbira darilnih vrečk, voščilnic in drugih drobnih stvari za popestritev novoletnega vzdušja

•v zalogi tudi veliko sort stenskih koledarjev in rokovnikov

Ugodni paketi s smučanjem na Golteh - še nekaj prostih sob tudi v času novoletnih praznikov. Dobrodošli! Rezervacije, informacije: (03) 896 31 06 ali 00 E.poJta:info«>t-topolsica.si ^ http://www.terme-topolsicaji ^ \ ^ e r t n e ^ O p O l Š I C a

G G I i z l e t i / (^15. 1 2 . 2 0 0 7

PRAZNIČNI GRADEC Program: Odhod avtobusa ob 6. uri iz Kranja. Vožnja do naku-povalnega centra IKEA. Po nakupih bomo pot nadaljevali do Gradca. Obiskali bomo glavni trg z mestno hišo, frančiškansko cerkev, deželno hišo, stolp z uro. Po ogledih nekaj prostega časa za nakupe. Predvidena vrnitev proti večeru. Cena: 25 EUR.

SILVESTROVANJE ^ 3 0 - 1 2 . 0 7 • 1 . 1 . 0 8 j SARAJEVO: cena: 135 EUR Italija RIMINI in ogled SAN MARINA: cena 125 EUR

H N a r o č n i k i G o r e n j s k e g a g l a s a I m a j o 1 0 % p o p u s t

Prijave: ^cndja Unda po td.: 04/2J5 84 20,041/248 773 ali Ckjienjsld glas po tel.: 04/20142 41.

Gorenjski Glas

Za zdravo in varno spolnost mladih Prvi december je svetovni dan boja proti aidsu. Društvo študentov medicine Slovenije je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani, Zvezo študentskih klubov Slovenije ter Društvom za integracijo homoseksualnosti tudi letos ob svetovnemu dnevu boja proti aidsu pripravilo vseslovensko akcijo Aids ne izbira. Ti lahko!

MOJCA ŠIMENC

V soboto, 1 . decembra 2 0 0 7 , so v vseh večjih me-stih in krajih v Sloveniji po-stavili stojnice z informacija-mi o aidsu. Brezplačno so razdelili 60 dsoč kondomov z informacijami o njihovi pravilni uporabi, 20 tisoč rdečih pentljic ter zloženk o okužbi s HPV in o novem ce-pivu. Akcija je spadala v ok-vir projekta Virus, s katerim študentje medidne v sodelo-vanju z zdravstvenimi insti-tucijami v Sloveniji že devet let poskušajo ozaveščati mla-de o zdravi spolnosti. Pogo-varjali smo se z vodjo projek-ta Virus Miho Vodičarjem.

Kdaj, kako i n s k a k š n i m c i -l j e m je nastal projekt V i r u s in kako uspešno poteka?

"Projekt je nastal leta 1997, ko so se študentje me-dicine vrnili s humanitarne odprave po Aziji, kjer so se v živo soočili tudi s HlV-om in aidsom. Najprej je bil namen izpeljati le eno mednarodno šolanje na to temo, potem pa so se že v naslednjem letu začele izvajati delavnice var-ne in zdrave spolnosti in prva akcija ob svetovnem

Rdeča pentlja za boj proti aidsu

dnevu boja proti aidsu. Cilj je ozavestiti splošno populaci-jo, predvsem pa mlade in jih usmeriti na pot varne in zdrave spolnosti."

A l i v času izvajanja projekta na osnovnih i n srednj ih šo-lah opažate kakšno razl iko v ozaveščenosti učencev i n di jakov i n n j ihov i pr iprav-ljenosti skrbeti za zdravje?

"Opažamo razlike med po-sameznimi šolami, pred-vsem pa med posameznimi razredi. Naši prostovoljci so izurjeni tako, ^ se znajo pri-lagoditi vsaki situaciji. Po-trebno je poudariti, da so v splošnem slovenski mlados-tniki zelo izobraženi glede te tematike in da se tudi vedejo zelo odgovomo."

Kaj i m a po vaših izkušnjah pri ozaveščanju m l a d i h naj-večjo težo? N a kakšno "ak-ci jo" m l a d i najbol j "pade-jo", kaj se j i h najbol j "pri-me"?

"Najbolj jim ustreza odprt odnos med nami in njimi. Največja prednost naših pro-gramov je sproščenost in ne-posrednost. Ne okolišimo in ne zastrašujemo. Mladostni-ke je potrebno interaktivno in s pozitivno zagnanostjo motivirati do dejanskega iz-vajanja vame in zdrave spol-nosti."

Koliko n a splošno n a odnos m l a d i h do spolnosti vpliva spuščanje starostne meje, pri kateri se spusti jo v prve spolne odnose? G r e d o v spolnost odgovomo ali ne?

"V spohiost gredo odgovor-neje, precej odgovomeje kot v preteklih časih. Zanimivo, raziskava iz leta 2001 je poka-zala, da je 40 odstotkov mla-

Aids v številkah Čeprav je dolgo kazalo, da bo Evropa svetla točka, kar se tiče uničevalnega pohoda virusa H I V - slednji je v državah podsaharske Afrike povprečno življenjsko dobo "spustil" tja na trideset let In nekaj, zadnji podatki govorijo drugače. Šte-vilo okužb v zadnjih letih tudi v razvitih evropskih državah narašča hitreje, kot je bilo pričakovano, vendar razviti svet razpolaga z zdravili, ki preprečujejo razvoj bolezni. V Slove-niji lahko v prihodnosti pričakujemo med 35 in 4 0 novih okužb na leto, ker je v primerjavi s stanjem v preteklih letih, ko se je število na novo okuženih gibalo med 15 in 20, pre-cejšnje povečanje. Medtem aids v državah tretjega sveta za-hteva strahoviti davek. Njegova največja žrtev so znova -otroci, V letu 2005 je zaradi aidsa umrlo 570 tisoč otrok, mlajših od 15 let. 90 odstotkov okuženih otrok nima na raz-polago zdravil, ki bi j im omogočila preživeti. Zaradi aidsa je osirotelo že 15 milijonov otrok. M. Š.

dostnikov ob prvem spolnem odnosu uporabilo zaščito, medtem ko je v letu 2 0 0 6 takšnih bilo kar 60 odstot-kov. Je pa res, da se mlados-tniki tudi sami strinjajo, da bi se, če bi se še enkrat odločali, odločili za kasnejši vstop v svet spobiega življenja."

K j e je pri ozaveščanju o var-n i spolnosti vloga staršev i n k o l i k o na vzgojo za odgo-vorno spolnost vpl iva n a -predna ali nazadnjaška k l i -m a v druž in i sami?

"Dejstvo je, da mladostni-ki, ki živijo v odprtejših dru-žinah, več vedo o spolnosti. Naša naloga je, da spolnost predstavimo tudi tistim, ki te priložnosti v svojih družinah nimajo. Nimajo vsi staršev, ki bi zmogli govoriti odkrito in sproščeno o spolnosti.

Morda bi bilo dobro, da bi se v določeni meri obračali tudi na starše."

A l i se strinjate, da bi v slo-venska mesta moral i posta-viti brezplačne kondomate i n k o l i k o na neuporabo kondomov vpliva nj ihova za na jstn ike precej visoka cena?

"Kondomati da ali ne je večna tema in večno vpraša-nje. Če vprašate mene oseb-no, nimam nič proti, verja-mem pa, da bi marsikoga motili. Cena škatlice kondo-mov je nekje ekvivalentna ceni škatlice cigaret, enega piva ali tretjine vstopnice za kino, tako da se mi ne zdi pretirana, mislim pa tudi, da cena nima velikega vpliva na odločitev za spolnost s kon-domom ali brez njega."

Miha Vodičar, vodja projekta Virus

Spolno prenosljive okužbe ogrožajo mlade Mlade, ki se šele podajajo v svet spolnosti, ne ogrožata samo nezaželena nosečnost in aids. Pretijo j im tudi druge spolno prenosljive okužbe, ki pogosto minejo brez kakrš-nihkoli bolezenskih znakov, na dolgi rok pa lahko vodijo v življenje ogrožajoče zaplete. Najbolj pogoste so okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), klamidijo in genitalnim herpesom, pred katerimi se je mogoče obvarovati relativno preprosto: z uporabo kondoma ob čisto vsakem spolnem odnosu. Kondom v žepu najstnikov bi moral postati tako samoumeven kot to, da gredo čez konec redna ven ali da hodijo v šolo. Pri mladih so pogoste tudi bežne infekcije, ki se uspešno pozdravijo, ter trihomonas, parazit v nožnici, ki omogoča okužbo še z drugimi bakterijami in ki lahko ogro-z i plodnost. V zadnjih letih narašča število okužb s klamidi-jo, bakterijo, ki počasi prodira globlje v telo in tudi ogroža plodnost. M. Š.

EKONOMIJA stefan.zargi @g-glas.si 1 7

Dobiček naj bi varčevali Pripravljen je predlog zakona o finančni udeležbi delavcev pri dobičku.

ŠTEFAN ŽARGI

Ljubljana - V petek je mini-ster za gospodarstvo Andrej Vizjak predstavil predlog Za-kona o finan6ii participaciji delavcev, zakona, ki je bil ob-ljubljen že sredi 90 . let. iz več kot desetletnega ležanja

Andrej Vizjak

v predalu pa so ga potegnile zadnje zahteve delavcev, pa tudi nekateri ekscesni pri-meri prilaščanja dobička s strani menedžerjev. Mini-ster Vizjak je sicer poudaril, da je bil zakon predviden v Okviru gospodarskih in so-dahiih reform, ki je bil pri-pravljen konec leta 2005, v

tO smer pa je bilo že leta 1 9 9 2 sprejeto neobvezujoče priporočilo Sveta takratne Evropske skupnosti. S pred-logom zakona želijo razvijati in spodbujati različne oblike udeležbe delavcev pri dobič-ku, tako da bodo v največji meri doseženi pozitivni učinki za višjo raven pro-duktivnosti in donosnosti družb. Izbira o pozitivnih učinkih je prepuščena druž-bam, ki v konkurenčnem okolju presojajo pomen višje produktivnosti, dodane vrednosti, razvoja in rasti go-spodarskega subjekta.

Dobiček po pogodbi Predlog zakona temelji na

načelu prostovoljnosti. To pomeni, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavce kot za družbo. Pred-videno je sklepanje pogodbe med delodajalci in deloje-malci. zakon pa se lahko uporablja v vseh vrstah kapi-t ^ k i h družb. Predvideni sta dve obliki - shemi udeležbe na dobičku: denarna, torej izplačilo dobička v denarju, in delniška, ki daje delavcem pravico do dobička v obliki delnic. Slednja oblika je mo-goča le v javnih delniških

družbah, ki kotirajo na bor-zi. Družba lahko delavcem izplača največ dvajset odstot-kov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot deset odstotkov let-nega bruto zneska plač, iz-plačanih v družbi v tem po-slovnem letu. Najvišji zne-sek, ki ga delavec lahko prej-me, ne s m e presegati ene njegove povprečne mesečne bruto plače za obračunsko leto, za katero se deli dobi-ček, in ne sme presegati pet tisoč evrov. Minister je pose-bej poudaril, da naj izplače-vanje dobička ne bi vplivalo na izplačila božičnice in tri-najste plače, veljalo naj bi za redno zaposlene, omejitve pa se ne nanašajo na vodil-ne, kd so plačani po individu-alnih pogodbah.

Olajšave po varčevanju Ker veljavna davčna zako-

nodaja ne predvideva tovrst-ne udeležbe delavcev na do-bičku, so v ta predlog zakona vnesli tudi določbe o davč-nih olajšavah pri tem. S ci-ljem, da se spodbudi ohra-njanje denarja v družbi, so olajšave predlagane za izpla-čila dobička šele po treh letih varčevanja v družbi. Po tem

času naj bi se olajšava pri-znala pri davku od dohod-kov pravnih oseb v višini polovice dobička, izplačane-ga delavcem, pri dohodnini delavcev bi se v davčno osnovo prav tako vštevala le polovica izplačanega. Enako naj bi veljalo pri obračunu prispevkov za socialno var-nost tako za delavce kot tudi za delodajalce. Posebnost je ta, da polovice teh prispev-kov ne bi odvajali v državno blagajno, pač pa na indivi-dualne pokojninske račune delavcev v družbi, s čimer bi spodbudili individualno po-kojninsko zavarovanje.

Dobiček že v prihodnjem letu?

Kdaj bo zakon sprejet, mi-nister ni želel ugibati. Prvi krog usklajevanj o izhodiš-čih za zakon s socialnimi parmerji je bil že obetajoče zaključen, sledi drugi krog o predlogu zakona. Če ne bo nesporazumov, bo lahko še letos vložen v parlamentarni postopek in v januarju za-kon sprejet. Sledijo potreb-ne spremembe aktov družb, ki bi jih lahko potrjevali na skupščinah družb v prvem polletju.

Inflacija v novembru še navzgor Za skoraj odstotek višje cene v novembru so letno inflacijo približale šestim odstotkom.

ŠTEFAN ZARGI

Ljubljana - V petek je Stati-stični urad RS objavil poda-tke o rasti cen življenjsldh potrebščin v novembru, iz katerih sledi, da so se cene v tem mesecu v primerjavi z oktobrom povečale za 0 ,9 odstotka, stopnja letne infla-cije pa dvignila na 5,7 odstot-ka. Kot najpomembnejši vzrok za nadaljnjo rast cen navajajo dvig cen naftnih de-rivatov, kjer država nima več možnosti, da bi podražitve na trgu omilila z zmanjša-njem trošarin. V povprečju za 9,5 odstotka dražja goriva in energija so vplivali na sta-novanjske in prevozne stro-ške in k o,9-odstotni novem-brski inflaciji prispevali kar 0,5 odstotne točke. Drugo največje povečanje cen je bilo ugotovljeno v skupinah obleka in obutev, kjer oce-njujejo, da je 2,9-odstotni dvig cen posledica prehoda na nove kolekcije. Razvese-ljiv je podatek, da so se cene hrane v novembru umirile in se v povprečju skupaj s cena-mi brezalkohokiih pijač niso

Inflacija 2006, 2007 7

6

5

4 X

S 3 -D O > 2

1

O I I I - E m -

XI oS XII 06 107 II07 III07 IV 07 v 07 VI07 VII07 VIII07 1x07 Xo7 XI07

r mesežna infalcija -«- letna inflacija^

povečale. Znižanje cen je bUo zabeleženo pri komuni-kacijskih storitvah (cene tele-fonskih storitev in aparatov) ter pri alkoholnih pijačah in tobaku.

Občutna novembrska rast cen za 0,9 odstotka (lani no-vembra 0,3 odstotka) je dvig-nila letno rast cen na 5,7 od-stotka (lani je bila 2,3-odstot-na), po tako imenovanem

harmoniziranem indeksu ra-sti cen, ki je primerljiv z rast-jo v EU, pa smo pristali celo pri 5,8-odstotni rasti. Tudi po novembrskih podatkih Slo-venija nosi zastavo najvišje infladje v Evropski monetar-ni uniji, saj je ta znašala sicer tudi presenetljivo velike tri odstotke. Tudi tokrat na vlad-nem Uradu za makroeko-nomske analize in razvoj

(UMAR) opozarjajo na vpliv cen nafte in hrane na letoš-njo inflacijo in izražajo za-skrbljenost, da se bodo infla-djska pričakovanja vgradila v prihodnje dogovore in s tem preprečila pričakovano umi-ritev cen. Pri tem so po nji-hovi oceni dogovori o rasti plač ključnega pomena, da se prepreči infladja kot traj-nejši pojav.

BLED

Vodilni o slovenskem nacionalnem interesu Na lEDC-Poslovni šoli Bled se je v petek zaključil posvet Slo-venski nacionalni interes v gospodarstvu, katerega pobudnik je bila ustanova Zenith Institut. Na posvetu s ciljem, pojas-niti pomen zagovarjanja nacionalnega interesa v slovenskem gospodarstvu, je sodelovalo trideset vodilnih predstavnikov slovenskega gospodarskega, političnega in akademskega življenja ter medijev. Navzoče je nagovoril tudi novoizvoljeni za predsednika Slovenije dr. Danilo Turk, na okrogli mizi, ki j o je vodil dr. Peter Kraljič, član mednarodnega svetovalnega odbora McKinsey in profesor na lEDC. Š. Ž .

rtN O V O • T E C H 9 L O V E N I A

A COMrAMT »r

I P Z • • o u p

Ekskluzivni zastopnik podjetja XINTEX®

Zaradi Širitve prodajnega programa iščemo

SODELAVCA ZA TEHNIČNO SVETOVANJE IN PRODAJO za območje Gorenjske (M/Ž).

Od kandidatov pričakujemo:

- V. stopnjo izobrazbe (zaželena tehnična smer) - izkušnje v prodaji - osebno vozilo - veselje do dela z ljudmi.

Če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, vas drugo naučimo mi.

Vaše (Kmudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: NOVO-TECH, d. o. o.. Lackova cesta 78. 2000 Maribor ali pokličite po tel.: 02/46 25 740. kjer se boste dogovorili za osebno predstavitev.

Smo javno komunalno podjetje z izdelano vizijo In strategijo poslo-vanja. S sistemom nagrajevanja spodbujamo prizadevanja zaposle-nih in nagrajujemo njihove dosežke. K sodelovanju vabimo kandidate s kreativnim in podjetniškim miš-ljenjem za zasedbo delovnega mesta.

VODJA SLUŽBE ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO (m/ž) Od kandidatov pričakujemo:

• VII. oz. VI. stopnjo strokovne Izobrazbe • poznavanje dela z računalnikom • 5 let delovnih izkušenj na področju financ in računovodstva • organizacijske sposobnosti in obvladovanje komuniciranja z

delavci in uporabniki storitev

Ponujamo: • urejeno in prijetno delovno okolje • raznoliko in dinamično delo • možnost strokovnega razvoja

Z izt>rano osebo bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. s polnim delovnim časom in s šestmesečnim poskusim delom.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenje-pisom pošljite v osmih dneti po objavi na naslov: JEKO-IN, d.o.o., JESENICE, C. m. Trta 51, 4270 Jesenice.

Za dodatne Informacije lahko pokličete vodjo splošno kadrovske službe na telefonsko štev. 04 5810-426.

• f e - -

Vstopnice so na voljo v naročniški službi Gorenjskega glasa, naročile pa jih lahko tudi po povzetju

051/202 200 N.t pnrodilvi smo rezervirali "Omij-je Gorenjskega glasa". z;i katpriiii bo v cjlasbi umivalo 6 prejemnikov brezplačnih vstopnic Orjijovonle (Ui nagradno vprašanje - 11 12 žrebamo Iretjega prejemnika dveli vstopnic

Katšri nastopaiočl na ietoSnjam Novoletnem VIdeomehu Ja (fonišrs KoroSke?

ETanjaŽagar AdSmaiar Majanšanc

» k t t__U u II II II—JC-^t.

-J L 1L_JI II JI IL U II II II II JI II 11—fl II lUJl 1

i 8 KMETIJSTVO a'eto.zaplotnik@g-glas.si

Superpokal za kunce Na tekmovanju društev ljubiteljev malih živali iz

treh dežel so Jeseničani zasedli tretje mesto.

URŠA PETERNEL

Jesenice - Društvo rejcev ma-lih živali Jesenice, ki je lani praznovalo 70-letnico, je mi-nuli konec tedna na Jeseni-cah pripravilo 9. slovenski superpokal za kunce. Na tek-movanju so se prvič v zgodo-vini predstavili najlepši kun-ci društev iz kar treh držav, Avstrije, Slovenije in prvič tudi Italije. Na ogled je bilo kar 260 pasemskih kuncev, vsako društvo je sodelovalo s po desetimi živalmi, Id pa po posebnih razstavnih pravilih morajo biti od najmanj štirih gojiteljev in najmanj petih razli6iih pasem. Kot je pove-dal Tomaž Klinar ml., pred-sednik Društva rejcev malih živali Jesenice, sodniJd kun-ce ocenjujejo na osnovi sed-

mih kriterijev, med katerimi so oblika in ogrodje, teža, ka-kovost kožuha, zdravje in nega ter pasemske značilno-sti. Na tokratnem tekmova-nju je bil za najlepšega kun-ca izbran hermelin iz sosed-nje Avstrije, tudi med društvi sta prvi dve mesti šli v Avstri-jo, v Beljak in Špital, med-tem ko je jeseniško društvo zasedlo tretje mesto. Tudi si-cer jeseniški gojitelji malih živali zasedajo vidne uvrstit-ve v državnem merilu, saj so s svojimi živalmi večkratni nosilci naslovov državnih pr-vakov.

Poleg superpokala so člani jeseniškega društva razstav-ljali svoje živali na že 18. druš-tveni razstavi, poleg kuncev pa so bili na ogled še pasem-ska perutnina in golobi.

Najbolj pogosta slovenska vrsta kuncev - orjak, čigar teža mora presegati sedem kilogramov. Tekmovanje je pritegnilo kar nekaj obiskovalcev, tudi najmlajše.

KRANJ

Klasična prašičja kuga spet grozi Hrvaška veterinarska oblast je v petek obvestila republiško veterinarsko upravo, da so odkrili klasično prašičjo kugo v kraju Podbrezovica Gornje,'ki je od slovenske meje oddaljen približno tri kilometre. Ker ogroženi lo-kilometrski pas sega tudi na slovensko stran, se je takoj sestalo Državno središče za nadzor bolezni in določilo ukrepe na ogroženem območ-ju in pozvalo rejce prašičev, da upoštevajo splošne preventiv-ne ukrepe. Rejcem odsvetujejo obiskovanje območi j na Hrvaškem, kjer se pojavlja klasična prašičja kuga. C. Z.

Avtocesta okrnila nasad Resje Avtocesta je največjemu gorenjskemu sadovnjaku odvzela dva hektarja zemljišč. Lani so posadili

hektar orehov, prihodnje leto naj bi k skladišču zgradili prizidek.

CVETO ZAPLOTNIK

Mošnje • "Zemljišče je bilo v lasti sklada kmetijskih zem-ljišč in gozdov, za nasad ja-blan, ki smo ga morali izkr-čiti, smo dobili odškodnino," je pojasnila Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje kme-tijsko gozdarske zadruge Sava, in dodala, da je bila tudi zaradi manjšega nasada letošnja letina sadja nekoliko manjša od povprečne. Med-tem ko so običajno pridelali okrog 550 ton sadja, lani celo 7 0 0 ton, so ga letos okrog 4 0 0 ton. "S prodajo nima-mo težav, letina sadja je bila v vsej Evropi manjša od obi-

V zadrugi že pripravljajo načrte za gradnjo prizid-ka k sedanjemu skladiš-ču, kamor bi preselili stroj za prebiranje sadja in poslovne prostore.

čajne pa tudi naše cene so dokaj ugodne. Jabolka prve kvalitete so od 80 centov do enega evra za kilogram, dru-

CORENJAVAS

Tržnica kmetijskih pridelkov Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne pripravila pri poslovnem centru v Go-renji vasi tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. N a stojnicah bodo ponujali iz-delke blagovnih znamk De-dek Jaka ir Babica jerca: kruh in pecivo iz krušne peči, domače jušne rezance, med, domači poltrdi sir in druge mlečne izdelke ter iz-delke domače in umetnost-ne obrti. C. Z.

in DALMATINSKA KLAPAINTRADE

KRANJ UVOllAHft fl«IO POlJI 21.12.2007 ob 19.00

OVOlIflKA r.OlOVtf 22.12.2007 ob 19.00

DOMŽALE nVimJtNAKaMUNMNIOAUNIM 23.12.2007 ob 17.00

Prodaja:

Vitomic com

JAN

ga kvaliteta je po 65 centov," je dejala Zupanova in pouda-rila, da bodo letos po dolgih letih z dohodkom od prodaje sadja hržkone spet pokrili vse stroške. Tudi letos se je v nasadu v manjšem obsegu pojavil hrušev ožig, vendar so takoj reagirali. Širitev okužbe najlažje preprečijo, če takoj odstranijo in zažgejo okužene dele.

Nasad Resje obsega tride-set hektarjev, od tega ga je v rodnosti približno dve tretji-ni. Nekaj je tako starega, da rodi samo še izmenično vsa-ko drugo leto, del je še pre-mlad, da bi rodil. Lani so po-sadili hektar orehov in letos spomladi še dva hektarja ja-blan sorte pinova (odporna je zoper škrlup) in breabur-ne (z okusom po starih so-rtah), s pomlajevanjem na-sada pa so nameravali nada-ljevati tudi jeseni, a niso do-bili sadik. Izračuni jim kaže-jo, da je nasad ekonomičen do dvajset let, potlej pa ne, ker je z njim preveč dela in stroškov. V Resju je najsta-rejše sadje še iz leta 1962 in 1978.

Tatjana Zupan ob novem nasadu jablan

Zaradi avtoceste so morali izkrčiti dva hektarja nasada.

EUfmAIUT.B«m)G.«LPrOUI»MW.mvlKOT.WmSO(IA.<i ^ F«e0.nUHSm».IB<N0SEIIVS

Konec razpisa za naložbe Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek "zaprlo" javni

razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Na javni razpis, po ka-terem je bilo za sofinancira-nje naložb na kmetijah v le-tošnjem in prihodnjem letu na razpolago 20,3 milijona evrov denarja, je bU dober od-ziv. Do četrtka je vloge odda-lo 1 .220 kmetijskih gospo-darstev, ki so skupno zaprosi-la za 35,} milijona evrov de-narja. Ministrstvo za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano je v petek z objavo v uradnem listu razpis "zaprlo", agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pa bo vse vloge, ki jih bodo vlagatelji poslali po 30. novembru, zavrgla. In za-

kaj razpisa niso zaprli že prej? Na ministrstvu pojas-njujejo, da so za objavo v Uradnem listu morali poslati

vembra jih je prispelo štiri-krat več kot v prejšnjih dneh. Čeprav zaprošeni znesek bis-tveno presega razpisanega.

Sindikat kmetov Slovenije bo pozval kmetijsko ministr-stvo, da preuči možnosti za zagotovitev dodatnega de-narja. Kmete je po oceni predsednika sindikata Roma-na Žvegliča priprava vloge za malo naložbo stala pri-bližno 600 evrov, velike pa od 1.200 do 1.400 evrov.

sklep o zaprtju razpisa en te-den prej. Takrat so na podla-gi dnevno prispelih vlog oce-njevali, da bo razpisani zne-sek zadoščal do zaprtja razpi-sa 30. novembra, vendar pa se je potem število vlog še ob-čutno povečalo. Samo 26. no-

na ministrstvu ne namerava-jo povečati zneska. Agencija bo vloge odpirala in obravna-vala po vrstnem redu, kot jih je prejela, pri tem pa bo vlaga-telje nepopolnih vlog najkas-neje v treh mesecih pozvala k dopolnitvi.

Postopno do ukinitve kvot CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Ko bo Slovenija predsedovala Evropski uni-ji, bo na kmetijskem podro-čju glavna tema pregled re-forme skupne kmetijske politike iz leta 2 0 0 3 . Raz-prava se bo osredotočila na poenostavitev sheme nepo-srednih plačil, posodobitev

tržnih ukrepov za obvlado-vanje razmer na trgu ter na prilagoditve novim izzi-vom, kot so klimatske spre-membe, bioenergija in upravljanje z vodo. Evrop-ska komisija predlaga za ukinitev mlečnih kvot po letu 2015 mehek prehod in že prihodnje leto povišanje kvote za tri odstotke, Slove-

nija pa se bo pri tem zavze-la za ukrepe, ki bodo omo-gočili ohranitev prireje mle-ka tudi na območjih s težji-mi pogoji za kmetijsko de-javnost. Kar zadeva predla-gano zvišanje meje za uve-ljavljanje neposrednih pla-čil s tridesetih arov na en hektar obdelovalnih povr-šin, je slovensko stališče, da naj bi bila odločitev o spod-nji meji v pristojnosti držav članic.

FINANCE cveto.zapbtnik@g-glas.si 1 9

Ujme pogostejše kot nekdaj "Zavarovanci pri sklepanju premoženjskih zavarovanj premalo upoštevajo, da so ujme zdaj pogostejše kot nekdaj," pravi Gabrijel Škof, novi predsednik uprave zavarovalne družbe Adriatic Slovenica.

C v e t o Z a p l o t n i k

Leto se končuje, verjetno že lahko ocenite letošnje po-slovanje ...

"Poslovno leto bo uspešno, saj bomo dosegli zastavljeni cilj, to je zbrati več kot 250 milijonov evrov premije. Na škodni rezultat nismo mogli vplivati, ob vsakem škodnem dogodku pa smo si prizade-vali, da bi bil naš servis čim boljši. Tako je bilo tudi ob vodni ujmi, ki je še posebej prizadela Gorenjsko. V kranjski poslovni enoti so se odzvali zelo hitro, pomagali so jim tudi iz drugih enot. Skupine cenilcev so delale preko rednega delovnega časa in tudi ob koncu tedna."

Koliko odškodnine ste izpla-čali prizadetim v poplavah?

"Zavarovancem smo izpla-čali 2,5 milijona evrov odškod-nine, od tega na Gorenjskem nekaj manj kot milijon evrov."

Kaj ugotavljate ob takšnih nesrečah.' Imajo ljudje do-

Cabrijel Škof, predsednik uprave Adriatic Slovenice

bro zavarovano premože-nje?

"Ko zavarovanci sklepajo premoženjsko zavarovanje, pogosto preveč gledajo le na višino premije, pri tem pa ne upoštevajo, da se v spre-menjenih naravnih okolišči-nah ujme, tudi stoletne vode, pojavljajo pogosteje, kot so se nekdaj. Zadnje čase pomenijo povodnji in neurja celo ve^jo nevarnost za premoženje kot pa poža-

ri. Zavarovancem svetujem, da ob sklepanju zavarovanja tehtno premislijo, ali ne bi premoženja zavarovali tudi za rizike poplav."

Zavarovanci se ob večjih uj-mah in izplačilih odškodni-ne sprašujejo, ali se bodo zaradi tega zvišale zavaro-valne premije...

"Posledice letošnje ujme se zaradi sestave premije in po-zavarovanja rizikov ne bodo

odrazile v povišanju premije. Premija bi bila lahko še celo nižja, če bi se ljudje bolj mno-žično odločali za zavarovanje dodatnih rizikov."

Primerjave z Evropsko uni-jo kažejo, da imajo Slovenci dokaj dobro zavarovano pre-moženje, slabo pa so živ-ljenjsko zavarovani. Zakaj?

"Premoženjska zavarova-nja so že nekako v zavesti Slovencev, življenjska pa to šele postajajo. Slovenija je tudi na tem področju na do-bri poti, da ujame razvito Evropo, saj skupno zbrana premija življenjskih zavaro-vanj narašča bistveno hitre-je kot pri premoženjskih za-varovanjih."

Kolikšno rast premije načr-tuje za prihodnje leto?

"Po naših ocenah bodo za-varovalnice prihodnje leto v povprečju zbrale osem od-stotkov več premije kot letos, v Adriaticu Slovenica pa želi-mo preseči povprečje in po-rasti še bolj."

Vloga za olajšave Davčna uprava poziva dohodninske zavezance, da do 31. januarja prihodnje leto oddajo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.

CVETO / ^ l o t n i k

Kranj - Vlogo naj vložijo za-vezanci, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske čla-ne, in zavezanci, kd so med letom olajšavo uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti. Pred oddajo vloge naj se o uveljavljanju olajšave dogo-vorijo z družinskimi člani (zakonci, zimajzakonskimi partnerji in otroki). Podpisa-no vlogo morajo oddati na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na vseh davčnih uradih in izpostavah ali si ga natisnejo s spletne strani davčne uprave. Oddati jo morajo po pošti ali osebno na davčni urad oz. izpostavo, od konca meseca naprej pa jo bodo lahko tudi prek siste-ma eDavki.

Kot pojasnjujejo na davčni upravi, je vlogo treba oddati zaradi predvidene spremem-be pri letošnji dohodnini. V preteklosti so zavezanci uve-ljavljali olajšavo za vzdrževa-

ne družinske člane v dohod-ninski napovedi, pri dohod-nini za leto 2007 pa takšna napoved ni več predvidena, ampak bodo zavezanci naj-kasneje do 31. maja prihod-nje leto prejeh od davčne

Po izkušnjah iz preteklih let bi vlogo moralo odda-ti okoli 160 tisoč dohod-ninskih zavezancev.

uprave informativni izračun dohodnine, ki bo ob določe-nih pogojih postal odločba. Če zavezanci ne bodo oddali vloge za uveljavljanje olajša-ve, bodo naslednje leto ver-jetno prejeli napačni infor-mativni izračun dohodnine oz. izračim brez upoštevanja olajšave za vzdrževane dru-žinske člane. V tem primeru bodo olajšavo lahko uveljavi-li le z ugovorom na informa-tivni izračun, davčni organ pa jim bo zato lahko odmeril dohodnino šele jeseni.

O M cn

t i o o *S to > a ctf t i p

- 2

o • •••

C

o O

CM rt

2

2 <v>

1 2 o E 8 s> •o

X

i

20 ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

Izguba manjša kot lani v jeseniški bolnišnici manjka zdravnikov, veliko medicinskih sester pa jim je "ušlo" na študij.

U r š a P e t e r n e l

jesenice • "Takoj bi zaposlili dva do tri radiologe, dva do tri interniste, dva do tri gine-kologe, manjka aneste2dolo-gov ... Na obrobje, ven iz Ljubljane, zdravniki žal no-čejo priti," pravi direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat o hudem po-manjkanju zdravnikov, s ka-terim se spopadajo že nekaj časa. Letos je problem postal tudi z medicinskimi sestra-mi, saj so mnoge odšle na študij na novo Visoko stro-kovno šolo za zdravstveno nego, ki so jo odprli na Jese-nicah. Zaradi tega morajo v bolnišnici najemati zunanje sodelavce, obenem pa prista-jati na delo po pogodbi, po kateri hoče delati vse več zdravnikov. To pa za bolniš-nico pomeni visoke stroške, po oceni direktorja so se jim samo letos iz tega naslova povečali kar za pol milijona evrov. Obenem se je tudi le-tos povečal delež diagnostič-nih storitev, kar je vse pripo-moglo k negativnemu poslo-vanju bolnišnice. Po ocenah

bo tekoča izguba znašala 1,1 milijona evrov; kar je po Horvatovih besedah manj kot lani. Nekaj upanja, da bi morda vendarle še nekoliko izboljšali poslovni izid, pa jim daje zagotovilo, da bodo dobili milijon evrov dodatne-ga denarja iz naslova oprav-ljenega dela na zahtevnejših primerih. "To pomeni, da bomo lahko poplačali doba-vitelje in tako bi bil rezultat poslovanja lahko bistveno boljši - torej nekje na ničli. Prihodnje leto pa to pomeni povečanje proračuna za mili-jon evrov, kar bo zagotovo olajšalo poslovanje," je pove-dal Horvat

O načrtovanih projektih je Horvat povedal, da naj bi v tednu izbrali izvajalca za gradnjo garažne hiše, tako da bi pričeli delati marca ali aprila prihodnje leto, končali pa naj bi v štirih do šestih mesecih. Začetek gradnje prizidka pa se je zavlekel, saj naj bi ministrstvo za zdravje ustavilo vse investicije. V je-seniški bolnišnici upajo, da bodo gradnjo lahko pričeli vsaj v začetku leta 2009.

Denar za urejanje porečij Minuli petek so v Železnikih podpisali 2,5 milijona evrov vredno pogodbo za urejanje porečij treh rek.

A n a H a r t m a n

Železniki - Septembrska ujma je na področju voda po besedah Tomaža Globokarja z agencije za okolje povzroči-la za 91 milijonov evrov ško-de, polovico od tega na Go-renjskem, največ pa v občini Železniki • za prek dvajset milijonov evrov. Predhoden delni sanacijski program predvideva pet milijonov ev-rov za odpravo poškodb na objektih vodne infrastruktu-re, vodnih in priobalnih zemljiščih, za polovico te vsote pa so minuli petek v Železnikih pogodbo z na-mestnikom direktorja agen-cije za okolje Tomažem Po-gačarjem podpisali predstav-niki štirih vodnogospodar-skih podjetij, med njimi tudi VGP iz Kranja za urejanje porečja zgornje Save.

Zupan Mihael Prevc je po-jasnil, da se v Železnikih ta čas najbolj intenzivno ukvar-jajo s sanacijo komunalne infrastrukture: "Največ je opravka s sanacijo javnega vodovoda; cevi, ki zdaj nekje

^ t i - - J

i??

z urejanjem strug bo v občini Železniki še veliko dela.

potekajo kar po zraku, je tre-ba vkopati v zemljo. Ukvarja-mo se tudi z obnovo fekalne kanalizacije, ki se izteka v Soro." Še vedno ni znano, kam bodo odložili dvajset ti-soč kubičnih metrov napla-vin, ki so zdaj na Jesenovcu in v Selcih. "Prejeli smo osem ponudb, med njimi so tudi ponudbe kmetov z ožje-ga območja, naša odločitev pa bo znana v teh dneh," je povedal župan. Okoljski mi-nister Janez Podobnik je po-vedal, da je vlada letos začela pripravljati državni prostor-

ski načrt za obvoznico skozi Železnike, a jih je vodna ujma spodbudila, da bodo pripravili razširitev načrta za širše območje Selške Sore.

Prevc zagotavlja, da so vsi krajani pred zimo na toplem: "Krajani so se lotili obnove objektov, prek humanitarne pomoči so dobili v celoti po-vmjeno škodo na premični-nah." Pri sanadji nepremič-nin lahko pričakujejo držav-no pomoč, ob tem pa je mini-ster Podobnik dejal, naj shra-njujejo vse račune za materi-al in opravljene storitve.

KRATKE NOVICE

EZERSKO

Praznik gorskih eševalcev amostojno Gorsko reše-alno društvo Jezersko le-os praznuje petnajstletnico letovanja. Ob sorodnih Iruštvih v Sloveniji, ki šteje-o po devet desetletij, je to

malo, kljub temu pa so po-nosni, da so v teh letih izpe-iali 90 reševalnih akcij in

pomagali rešiti marsikatero ivijenje gornika, ki je na

njihovem območju osvajal gore. Prvi predsednik CRS ezersko je bil Luka Karni-ar, ki je izgubil življenje

med vajo gorskih reševal-ev pod Okrešljem pred de-etimi leti, sedaj društvo

vodi njegov brat Drejc Kar-ničar. V soboto so ob jubile-u pripravili prisrčno sloves-

nost, na kateri so podelili >ron3sta, srebrna in zlata

priznanja Gorske reševalne zveze, katere najmlajše druš-vo so. Bronasta priznanja o dobili Janez Krč, Miha

Kuhar in Janko Rebolj, sre-brna Darja Eržen, Dane Ja-;odic, Janez Smrtnik, Jaka lenk in Drejc Karničar, zla-a pa Izidor, Davo in Tone (arničar, Irma in Milan Šenk, Peter Sušnik in Franc Zadnikar. D. Ž.

a g M J , p S . —

i o

o 05

0» a o TT

•<D i . s

& E ,

i " <

f Cl. (D 3

s i if a o

s

t

o. s

I 3 m' 3 if "S

o o S^ 5-0 ^ •a 1 •o

i

® 3 (B

I t i

t H. a s Q.

š i l o 8 S " 2 o. ^ o ffl ®

<I> D 3 S tO B 3 . s 3;

g i

2 ® 1 1 11 T3 S ? ?

CD O • OJ =1 V • PO

C* I?

S Z o z m S 5 o

N. ?

Z 2 0

z o C X

p o. o. i 3 s. - O B a t ss

5 3 o-® a I i t S

• n> ffi °

lh\ g. -a g J e? o> < = 5 S o • » o 8 - g <

» I ' i g - l ^ i

^ §• S S : II g o> ro o ^'(O a B • o s

H-VI <b

05 O;

a

o< j r Ž

co

KAŽIPOT, ZAHVALE info@g^s.si 21

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

taofilii li objavo s|if(|enMmo po tHcIonu M/201-42-(IO, bbu (M/201-42-13 lil osetmo lu BI(iwtlsovi ctsti 4. vKnniuu |»pski-dopone(kl^ »i {clilkadoll.OOuit^Ceiu oglasov In ponutbvriibiikl: MnotKioto.

)ANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVg ICA, TEL: 04/53 249, FAX: 04/53 «4 MADŽARSKE TOPLICE 13.12 - 1 6 . 1 2 ; ; TRST n. 12.; LJUTOMER-BANOVCI, RADENCI 23.12. - 26.12.

KULTURNO DRUŠTVO LOŠKI ODER, SPODNjI TRG 14,4220 ŠKOF)A LOKA 7.12. ob iS. uri Otfried Preussler - Jože Pengov: MALA ČAROVNICA, režija: Juša Berce in Meta Petrač, scenografija: Roza Petemelj, kostu-mografija: Irena Pajkič, glasbena oprema: Iztok Drabik, igrajo: Liza Stanovnik, Jan Bertoncelj, Petra Klanšček, Erika Dolenc, Urša Bobnar, Gašper Murn, Špela Bobnar in Martin Lunder, PREMIERA, za IZVEN.

OBVESTILA O DOGODKIH OBJAVLJAMO V RUBRIKI GLASOV

KAŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT.

PRIREDITVE

Obisk Miklavža v Škofji Loki Ško^a Loka - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka tudi letos organizira tradicionalno srečanje otrok z Miklavžem. Prireditev se bo začela ob 16.30 na Mestnem trgu v Škofjl Loki, Miklavž pa bo na prizorišče prišel ob 17.30, nato pa vse povabil na igrico in obdaritev v gledališče Loški oder. Spre-vod bo krenil skozi Pekel po stopnišču do Spodnjega trga in čez cesto v gledališče.

Škofja Loka - V Osnovno šolo Jela Janežiča bo Miklavž prišel jutri, ob 8.30. Njegov obisk so pripravili člani Rotar/ kluba Škofja Loka, s seboj bodo pripeljali tudi klovneso in tudi na Miklavževa darila ne bodo pozabili.

Veseli december v Gorenji vasi Gorenja vas - V okviru Veselega decembra bodo ta teden naslednje prireditve: zimski pohod v neznano bo danes ob 17. uri. Zbirališče je pri OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas, miklavževanja za otroke bodo v četrtek ob 17. uri v OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, v petek ob 17. uri v podružnični šoli v Leskovici, v soboto ob 16.30 v dvorani KZ Hotavlje. Miklavž bo obdarjal otroke v spremstvu parkeljnov jutri ob 16.15. Zbirališče bo pred gostilno Pr' sedmič, nato gredo skozi Gor. in Dol. Dobravo do Dobravšc. Nočni pohod z baklami do Sv. Urbana, kjer bo kratek koncert, nato naprej v Vinharje, bo v petek, zbirališče bo ob 18. uri na avtobusnem postajališču na Gorenji Dobravi.

Miklavžev sejem Jesenice - Danes in jutri bo na trgu toneta Čufarja Miklavžev se-jem, ki ga bodo popestril tudi Mladinski center Jesenice; od 9. do 19. ure boste lahko ob[skali ali sodelovali na sejmu (oba dneva med 12. in 18. uro lahko podarite ali zamenjate origi-nalne avdio in video kasete, CDje, DVDje, računalniške igrice ali športno opremo in rekvizite); v spremljajočem programu pa bo danes ob 17. uri plesna delavnica Zaplešimo skupaj in ani-macijske igre To pa ja vsak zmore, jutri pa ob 17. uri Miklavžev Živ žav s Trio Adijo in prihod Miklavža s spremstvom.

Literarni večer s Ferijem Lainščkom Kranj - Ob 3. decembru, veselem dnevu kulture, so dijaki Ekonomske gimnazije Kranj pripravili literarni večer, katere-ga gost bo Feri Lainšček, prekmurski pesnik, pisatelj in dra-matik. Prireditev bo danes ob 16.30 v Ekonomski gimnaziji Kranj na Zlatem polju.

V knjižnicah za otroke Jesenice - V jeseniški knjižnici bo v četrtek ob 17. uri ura pravljic, jutri od 16. do 17.30 pa bo na vrsti ustvarjalna delavnica Sešijmo Miklavžev škorenj. Obiskovalce ustvarjal-nih delavnic obveščajo, da se je zaradi velikega zanimanja na delavnice potrebno naročiti v otroški knjižnici.

Slovenski Javornik, Koroška Bela • V knjižnici bo ustvarjalna delavnica danes od 16. do 16.45.

Radovljica - Pravljica o nezadovoljni smrečici bo v radovljiš-ki knjižnici na sporedu v četrtek ob 17. uri.

Bohinjska Bistrica - Pravljica o nezadovoljni smrečici bo v knjižnici v Bohinjski Bistrici na sporedu jutri ob 17. uri.

Poljane - V poljanski knjižnici bo dan odprtih vrat ob dnevu kulture jutri, v sredo, 5. decembra. Knjižnica ta dan ne bo zaračunavala zamudnine.

Železniki - V knjižnici bo delavnica za spretne prste Pravljični prazniki, ki je primerna za otroke, ki so stari od 4 do 1 0 let, jutri ob 17. uri.

Trata - Ura pravljic se bo v knjižnici na Trati začela v četrtek ob 17. uri. Otroci bodo lahko prisluhnili Pravljici na potepu.

Sovodenj - V petek bodo otroci ob 18. uri lahko v knjižnici prisluhnili Pravljici o princeski.

Skupaj se mamo fletno Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na prireditev Sku-paj se mamo fletno, ki bo v petek ob 19. uri v novem kul-turnem hramu Ignacija Boršnika v Cerkljah.

Prednovoletno srečanje Gorenja vas - Društvo upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas vabi svoje člane na prednovoletno srečanje, ki bo v sredo, 26. decembra (na Štefanovo), z začetkom ob 13. uri v zadružnem domu na Hotavljah. Prijave z nakupom bona zbirajo poverjeniki do 20. decembra.

Novoletno srečanje Naklo • Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na no-voletno srečanje, ki bo 18. in 19. decembra z začetkom ob 16. uri pri Slavki v Podbrezjah. Prijavite se pri poverjenicah.

IZLETI

Počitnice v Paklenici Ško^a Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na počitnice v Starigrad - Paklenica in sicer do 7. do 14. junija 2008. Cena leto-vanja bo ugodnejša, če se prijavite do 31. decembra 2007.

Na Kum Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane na planinski izlet na Kum (1211 metrov), ki bo v soboto, 8. de-cembra, z odhodom ob 6.30 iz Preddvora. Hoje bo približno 5 do 6 ur. Prijave zbirajo do četrtka, 6. decembra. Dodatne informacije dobite po tel.: 031/625 874 - Rajko.

Pohod na Kokoško Šenčur - Turistično društvo Šenčur organizira v soboto, 8. decembra, planinski izlet na Kokoško na Krasu. Skupne zmerne hoje je 3 do 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave z vplačili zbira do četrtka, 6. decembra, Franci Erzin, lel. 041/875 812.

Gob brdo - Katarina Kranj • Planinci in pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 13. decembra, na pohod Golo brdo - Katarina. Predv-iden čas za planince bo 2 uri in pol do 3 ure, za pohodnike pa 2 uri do 2 uri in pol. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8.30 izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 10. decembra.

OBVESTILA

Delavnica o turizmu na podeželju Kranj - CTRP Kranj vabi na delavnico Kako začeti in pravil-no voditi riastanitveno in gostinsko-turistično dejavnost. Delavnica o ureditvenih, zdravstvenih in davčnih vidikih turistične/gostinske dejavnosti bo jutri, v sredo, ob 12. uri v predavalnici Biotehniškega centra Naklo v Strahinju pri Naklem.

PREDAVANJA

Popotovanje po Indiji Kranj - Osrednja knjižnica Kranj vas vabi na potopisno pre-davanje o Indiji. Zanimivo in nenavadno azijsko deželo bo predstavil Boris Lepojič. Predavanje bo jutri ob 19.30 v avli Študijskega oddelka na Tavčarjevi 41 .

Ekstremna arktična pustolovščina Radovljica - V radovljiški knjižnici se bo danes ob 19.30 za-čelo predavanje - multimedijska predstavitev Grega Krasala z naslovom Svalbard - ekstremna arktična pus-tolovščina.

RAZSTAVE

Maitrejeva dlan Kranj - Do n . decembra je v Galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na ogled likovna razstava z naslovom Maitrejeva dlan avtorja Svita Valovnika, ki vrezuje v glinene svetila Mandale in druge vsebine.

Potovanje amaterjev Šenčur - Odprtje razstave Nikolaja Aleksandroviča Mašuko-va z naslovom Potovanje amaterjev bo danes ob 19. uri v Muzeju občine Šenčur.

PREDSTAVE

Skapenove zvijače Žirovnica - Prosvetno-kulturna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na ogled gledališke prestave Skapenove zvijače v ljubljanski Drami. Predstava bo v soboto, 29. decembra, ob 19.30. Informacije in prijave do zasedenosti mest po tel.: 580 13 04 ali Jana 580 16 20.

Princeska na zrnu graha in Miklavž Kranj • V mali dvorani Lutkovnega gledališča Kranj v gradu Khislstein bo v četrtek ob 18. uri predstava Princeska na zrnu graha z obiskom Miklavža.

Pravljica iz bele dežele Kranj - V petek bo ob 17.30 v Kricah kračah predstava za otroke - Pravljica iz bele dežele, nastopila bosta Andres Valdez in Jana Kovač Valdez.

OSMRTNICA

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica

FRANCKA V I D M A R iz Čiič, Smledniška cesta 31

Pogreb pokojnice bo v družinskem krogu jutri, v sredo, 5. decembra 2007, ob 12. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežid na tamkajšnjem pokopališču.

Vsi njeni

elektro. Gorenjska

Smo uspešno in urejeno podjetje z dolgoletno tradicijo na področju distribucije električne energije.

Zastavljamo si cilje in j ih uresničujemo. Sodobna notranjo organizacijska struktura zahteva dodatne odgovorne in 'ambiciozne sodelavce, zato v svojo sredino vabimo:

IZVRŠNEGA DIREKTORJA

O E F I N A N Č N O EKONOMSKE STORPTVE ( M / Ž )

za opravljanje naslednjih del: • vodenje zaposlenih v organizacijski enoti finančno

ekonomske storitve, • pripravljanje strategije gospodarjenja s finančnimi

sredstvi družbe, • načrtovanje, usmerjanje in usklajevanje dejavnosti

organizacijske enote, •zagotavljanje ekonomičnega in rentabilnega

poslovanja organizacijske enote, • zastopanje enote pri poslovanju z drugimi enotami

družbe ali z zunanjimi partnerji.

Od vas pričakujemo: •univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri, • 60 mesecev delovnih izkušenj, od tega vsaj dve leti

na vodstvenih delovnih mestih, •znanje tujego jezika za strokovne namene, • računalniško pismenost.

Od kandidatov pričakujemo tudi profesionalnost in pogajalske sposobnosti, usmeijenost k timskemu delu in rezuHotno naravnanost ter ciljno usmeijenost

Ponujamo vam zanimivo in izzivov polno detovno okolje, strokovno izobroževanje ter stimulativno nagrajevanje.

Z izbranim kandidatom/-ko bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom.

Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Elektro Gorenjska, d. d., Kadrovska služba, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj.

22 KAŽIPOT, MALI OGLASI info<g>g'glas.si

MENGEŠ

Mengšani bi obdržali pešpot

Mengšani so pred nekaj meseci izgubili svojo vrsto let priljub-ljeno in najkrajšo peš povezavo iz Topol in Prešernove ceste skozi drevored ob gradu proti centru mesta. Pot je namreč za-gradil novi lastnik Ravbarjevega gradu. Prepričanih, da se jim godi krivica, se je nekaj ogorčenih krajanov na pobudo župana Franca jeriča konec tedna oglasilo na sestanku pri lastniku gra-du Zdravku Grgini^u, "Prepričan sem, da bi se dalo dogovori-ti v dobro obeh strani," je namen srečanja pojasnil župan, kra-jani pa so sprva užaljeni pojasnjevali, kako pomembna je ta pot in da si je ne pustijo vzeti. "Pustite nam pot in v Mengšu boste zaželeni, saj se bo vedelo, da podpirate voljo ljudi." Zdravko Grginič, ki je zgradbo skupaj z vsemi zennljišči, kupil pred letom in pol, je pojasnil, zakaj se je odločil za dejanje, ki je mnogo Mengšanov precej razburilo. "Ograje nismo posta-vili takoj, ko smo postali lastniki - v to smo bili prisiljeni. Če bi videli, kaj počnejo nekateri vaši sosedje, predvsem lastniki psov, bi vas bilo sram, da jih poznate. Ljudi sem dovolj dolgo opozarjal, a nesramnosti in arogance mi ni treba prenašati," je pojasnil Grginič, "Bodimo pošteni, zakaj je do tega prišlo. Ima-mo rešitev, a ljudje se bodo morali začeti obnašati drugače," je pogovor umiril župan in zbrani so se na koncu le dogovori-li, da bo občina v sodelovanju z lastnikom uredila novo pešpot, ki bo potekala ob meji parcele, nekoliko stran od dre-voreda. "Spoštoval bom vašo navado, čeprav mi je ne bi bilo treba," je v pričakovanju boljših odnosov s strani krajanov zaključil Grginič. Pot, katere uporabo - ne pa tudi služnosti -bosta lastnik in občina določila s pogodbo, bodo na novo ogra-dili In nasul] spomladi.). P.

LOTO

Rezultati 96. kroga - 2. december 2007

3 . 7. 9 . 1 3 . M . 3 2 . 3 7 IN N

5. 9- o. 2, 3 . 1

Predvideni sklad 97. kroga za Sedmico: 305.000 EUR

Predvideni sklad 97. kroga za Lotka: 87.000 EUR

CG mali oglasi

0 4 / 2 0 1 4 2 4 7 , e-po$ta: malioglasi@g-glas.si

www.gorenjskiglas.si

gekkoprojekt nepremičnine

Britof79A. 4000 Kranj tfifo-r>ep^>gektopro)^.si

www.9ckkopro}ekt.9

04 2341 999 031 67 40 33

PRODAMO STANOVANJA KRANJ. SORUJEVA: garsonjera 24.50 m2,1.1972, obr>ovljeno. Cena 68.500 EUR. KRANJ - Z U T O POgE: trisobno, v iz-meri 71,50 tni, prenovljeno 2003. bal-kon, odlična razporeditev prostorov, vsa infrastruktura. Odlična lokacija. Ta-koj vseijtvo. Cer»a uo.ooo EUR. KRANJ - Z U T O POgE: 61 m2. novo-gradnja 2007. 2. nadstropje, odlična razpo^itev, vsi priključki. Takoj vsdji-vo! Cena 110.000 EUR. Možen dokup lastniških parkirnih prostorov pod nad-streškom. RADOVgiCA: trisobno, svetlo stanova-nje v izmeri 70,25 mz, nadstropje 4.(4, 1.1968, obnovljeno 2000, balkon. (>na 169.000 EUR. PRODAMO HISO BLED: samostojna starejša hiška, v iz-meri 86 mz, na ;»rceli 290.1.1937, pred kratkim obnovljena etektrična in vodo-vodna instalacija. Cena 85.000 EUR. PRODAMO VIKEND SENTURSKA GORA: bivalen 90 m2. 1169 m2 pripadajoče parcele. I. aooi. bližina smučarskega centra Krvavec, odlična lokacija. PribžrKDst tudi za inve-stitorje. izdano gradbeno dovoljenje za 5 apartmajev. Cena 150.000 EUR. DODATNA PONUDBA NA:

Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali

najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor? Celovita reiSitev na enem mestu. Za vas delamo Aktivno • Jasno - Preudarno

AJP d.o.o. Kranj Koroška cesta 2, 4000 Kranj gsm: 031/330-040

www.gekkoprojekt. 5 i

STANOVANJE PRODAM KRANJ, Stražišče - triinpolsobno, 92 m2 mansarda v starejši večstanovanj-ski hiši, kompl. obn. pred 7 leti. CK plin, klima, 2 park. mesti. Prevzem: julij 08.112.000 EUR (26.8 mio SIT). KRANJ, Sor. nas. - dvosobno prede-lano v dvotnpoisobrfo, 53,89 m2, IX./9, l.izg. 72, obnova 2006 (okna, vrata. Instalacije). CK, T2. dvigalo, domofon. 105.000 EUR (25,2 mio SIT) KRANJ, Hrastje • dvoinpolsobno. 59,01 m2.1. izg. 64, obn. 2003. CK. tel. III./3. Funkcionalno razporejeno stanovanje z 2 park. mestoma, ze-lenico. 107.000 EUR (25,6 mio SIT). PREDDVOR - enosobno, 45,65 m2,1. izg. S3, pritličje, blok tik ob gozdu. CK, tel., balkona ni. Prevzem: takoj. EUR 80.000 (19,2 mio SIT). HiSO PRODAM

ZC. 8ESNICA - I. 05 moderno pre-novljena, delno opr. hiSa (P-fM, delno klet) 186 mz na zemlji$ču 2089 mi z izjemno lokacijo. CK olje, tel. ADSL Prevzem po dogovoru. 342.000 EUR (82 mio SIT).

KRANJ - hiša iz I. 60 tbrisa 127 m2. P-hl-fM . z garažo 50 m2, drvarnico 18 m2 na 1203 m2 na zelo lepi lokaciji. Prevzem po dogovoru: 280.000 EUR (67 mio SIT).

KRANJ ' Orehek • 1. -95 obnovljena hiša s 188 m2 neto uporab, površine. K+P+l. nad. -»• podstreha, nadstrešek 26 m2. ločena garaža 29 m2, kamin, pergola na zemljišču 537 m2. Pre-vzem: po dogovoru. 330.000 EUR (79 mio SIT). RADOVgiCA - dvosunovanjska hiša izg. 84. obn. 98, 350 m2 površine (K-T-P-FM) na zemljišču 1460 m2, zad-nja v vrsti. Možna prodaja vsake enote posebej. Prevzem: po dogo-voru. EUR 530.000 (127 mio Srr). POSLOVNI PROSTOR ODDAM /PRODAM LJUBLJANA - Brnčičev-a ob obvoznici v smeri Domžal, Trzina, Kamnika 189 m2, 6 pisarn, sprejemnica. sejna soba v post. stavbi iz 1.1980. obnovl-jeno 1996. Cena 236.250 EUR. KRANJ • poslovna cona Primskovo 327 m2,1. nad. Primemo za trgovino, svetovalni center, pisarne, atelje. Na-jem 1962 EUR/mesečno. Možen na-jem po delih.

KRANJ - obrobje, ob glavni cesti. 66 m2, 4 pis. prostori z zagotovljenim parkiriščem. Primerno za opr. stor. dej. (svetovanje, pravna pis.. rač. servis, trg.-posred. podjetja, zdrav. Ofd., kozmet. salon). Najem: 600.00 EUR/mesečno. OsUlo ponudbo v KRANJU. ŠENČURJU, KRIŽAH - za različne namene najdete na vAvw.ajp.si.

ZAZIDLJIVO PARCELO PRODAM HRASTNICA pri SK. LOKI zazidljivo zemljišče 952 mz. 95.200 EUR, VIRMANE, 950 m2, ravna, v celoti ko-munalno opremljena, prispevki veči-noma plačani, namenjena za izgrad-njo stanovanjsko poslovne hiie z le-pim razgledom na Lubnik. Možno za-četi takoj s pridobivanjem gradbene-ga dovoljenja. Cena: 140 EUR/m2. VODICE, 582 ali 644 m2, ravni pra-vokotni parceli, namenjeno za izgrad-njo enodružinskih stanovanjskih hiš. 84.935 ali 93.987 EUR. ZA ZNANE STRANKE IŠČEMO Stavbna zemljišča 600 -1.200 mz Kranj z okolico, Smlednik, Kamnik, Naklo, Šenčur, Cerklje, Tržič, Radovljica. Lesce Starejšo hišo z vrtom ali III. PGF • Kranj z okolico.

aipdomaaipdom si Tel.: 04 S37 45 00 www.3lpdom.si

: = i P D o m AIpdom, in2enir>ng d d. Radovljica Cankarjevd ulica 1 4240 Radovljica, SLO

• GRADNJA ZA TRG • POSREDOVANJE • VPIS V ZEMUlŠKO KNJIGO • INŽENIRING • UPRAVUANJEINVZDI

BLED: enosobno prodamo. Alpska, 33.53 mz. podstreha 1.89 m2. klel 1.5 112,1.1975,3. nad., balkon, takoj. Cena: 105.000 EUR. RADOVLJICA: enosobno prodamo, Cankarjeva. 36.35 m2,1.1971.3. nad., vsi priklju6(i. Cena: 92.000 EUR oz. po do-govoru. RADOVLJICA: dvosobno prodamo, Cradnikova, 43,97 mi. 1.1977. obnova 2005. kletno, z opremo, vsi priključki. Cena: 69.000 EUR. BLED: dvosobno prodamo. Alpska, 5348 m2.1.1982. kletno, svetk>. terasa, vsi priključki, ck na plin, takoj. Cena: 130.000 EUR. RADOVgfCA: trisobno prodamo, Pre-šernova, 79.89 m2,2. nad., 1.1988, bal-kon. klet, vsi priključki. Cena: 145.000 EUR. RADOVgiCA: Novo trisobno proda-mo, Kajuhova, 91,23 mz, visoko pritlič-je, naša novogr. 2007, dnevna soba + kuhinja + jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, terasa, klet. nadstrešek park. mesto, ločeni števd, vsi prikljudd, vseljivo takoj. Cena: 211.575 EUR (ddvže vključen). KRANJ: štirisobno prodamo. Gospos-vetska, 94,1 mz. nad., stanovanje 82 m2, balkon 4,6 m2, kiet 1,9 m2, drvarni-ca 5,6 m2, obnova 2005, streha 2006,2 kamina, vsi priključki, ločeni števd. brez opreme, takoj vseljivo. Cena: 138.750 EUR. RADOVLJICA: hišo prodamo, obnova ^987, pritličje 150 mz (kuhinja, dr evna soba s kamirK>m. 4 spalnice. 2 Stopalni-d, terasa), mansarda 160 m2 (lasten vhod, kuhinja, shramba, dnevna soba. 5 spalnic, kopalnica, savna, 2 balkona), klet 47 m2, nadstrešek, garaža, vrt. Cena: 490.000 EUR. ŽIROVNKIA: hišo prodamo, klet 40,9 m2,1. nad. )39,69 mz (kuhinja, dnevna sobi, spalnica, kabinet, kopalnica, wc), mansarda 13461 m2 (kuhinja, spalnica, kopalnica, neizdelani proston"), starost 60 let, streha 2000. dvorišče, vrt, v pri-tličju je PTT Slovenije. Cena: 337.581 EUR. Z C SORICA pri Železnikih: hišo proda-mo. lahko za vikend, 86 mz, 1.2005, pri-tličje (kuhinja, kopalnica. wc. savna), nad. (dnevna soba, balkon), in mansar-da (spalnica), ck elektrika, vsa oprema, mima lokacija, vredno ogleda. Cena: 146.000 EUR. GOZD MARTUgEK: večstanovanjsko hišo prodamo, parcela 1 4 2 $ ms, I. 1907. solidno ohranjena. 390 mz. P+i. ck na trda kuriva, prizidek 1.1991. 84 m2. P+i, ck na olje, neizdelano pod-strešje. gosp. poslopje 237 mz. garaža, dvorišče 62$ m2, sadovnjak 376 mz. sončna k>kacija, pogled na Martuljkovo skupino, primerrK) za turizem. Cena: Zy>.ooo EUR. LESCE: tri nove Ic^le v Trgovsko po> slovnem centru prodamo, 78,22 mz (pritlii e): 117-330 EUR. 83.96 m2 (med-etaža): 115.864 EUR in 834 m2 (med-etaža): 115.092 EUR. za trgovino. izob-raŽevanje, zdravstvo, servis, naSa novo-gradnja 2005.. še nerabljeni, možen naj-em (8 EUR/mz/mesec), prevzem takoj. RA£X>VLJICA; posl. prostor prodamo. Kolodvorska, 45,24 mz, 1.1907. obnova 1997, pritii^e, sanHarije. izložba, ck nd eii^riko, za trgovino, pisarno, prevzem možen takoj. Cena: 45.000 EUR. LESCE: prodamo ali oddamo 5 garaž-nih boksov v kleti Trgovsko poslovnega centra, 12 m2,1.2005. prevzem možen takoj. Cena: 7.572 EUR za boks ali 40 EUR/mesec stroški. POKLJUKA: Prodamo mešani gozd. 15.973 m2. Cena: 15.973 EUR.

www.alpdom.s

Mlinska ul. i . Maribor. PE Tržič, Ste Marie Aux Mineš 9/a

Telefon: 592 59 49.030/30 2011

STANOVANJA PRODAMO BLED • center, dvosobno. 40,9 mz, P/2. lasten vhod, parkirno mesto. l.i. 1925. obnovljeno 1.2005. Cena: 112.000 EUR. RADOVL4K> - Cradnikova, dvosobno, 45.97 m2. PK/4. I.i. 1975, obnovljer>o I. 2005. Cena: ^ . 0 0 0 EUR. TRŽIČ - center mesta, trisobno, 66,20 mz, m3nsarda/3,1.2006 večstanovanjska stavba v cek>ti obnovljena. Cena: 87.880 EUR. BISTRICA PRI TRŽIČU • Deteljica, trisobno. 79.15 m2, II./4, l.i. 1975. potrebno obnove. Cena: 107.000 EUR. KRIŽE PRI TRŽIČU • triinpolsobno. 99 mz. I.4M, poslovno-stanovanjski ot^ jekt l.L 1952. delno obnovljeno 1.2000. Cena: 109.000 EUR. HISE PRODAMO

TRŽIČ - Ravne, stan. hiša z gostinskim k>kak>m, 135 mz, parcela 125 rm. obnovl-jena v celoti 1.2000, v mansardi je trisob-no, v P pa gostinski totcal z uporabnim do-voljenjem, ki ga je mogoče preurediti v stanovanje. Cena:i33.ooo EUR. KRANj - Primskovo, dvostanovanjska hiša, 250 mz brv. površine, parcela 479 ma, Li. 1981, takoj vsdjiva. Cena: 250.000 EUR, GOLNIK - stan. hiša. vrstna. končrw. III. podaljšana gr. faza, cca. 540 mz biv. površine, parcela 849 mz. začetek grad-nje 1.1985. Cena: 215.000 EUR. PARCELE PRODAMO TRSTENIK PRI KRANJU - zazidljiva parccla za vikend, 423 012. ravna, sonč-na. Cena: 120.75 EUR/mz. KRANJ - okolica, Trboje. zazidljiva parcela, 539 m2. ravna, sončna, pra-vokotne oblike, na robu naselja. Cena: 170 EUR/raz.

POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRIŽE PRI TRŽIČU - 6 pisarn s pripada-joGmi prostori, cca. 100 m2,1. nad., U 1989. 3 pisarne so povezane n>ed seboj, vendar se lahko oddajajo tudi samostoj-no. Šestim pisarnam pripada tudi del arhiva, sejna soba s kuhinjo in sanitarija-mi. Najemnina vsebuje tudi stroške el^-trikc. ogrevanja, varovanja in komunale. Prostori imajo vse priklju^ in se nahaja-jo nad Kmetijsko zadrugo. Najemnina: 835 EUR/mes.

d o a

nepremičnine

Ul. Juleta Cabrovška 34,4000 Kranj email: info®ida-nepremicnine.si

PE Kranj, Planina 03, Kranj tel.: 04/2351 000, GSM 041/331 886,

051/391100. fax: 04/2351 001

STANOVANJA PRODAMa KRANJ, LEVSTIKOVA ULICA: 135,88 mz. petsobno, zgrajeno 1.2006, prit,, v vila bloku v Kranju, atrij, trije parkimi prostori, stanovanje je novo in Ima zelo lepo razporeditev, cena: 212.000 EUR. KRANJ, VALJAVČEVA UUCA: 74 mz. trisobno, v stavbi zgrajeni L 1961, 3. nad, vseljivo 17.3.2008. v ceno vzamfr mo manjše stanovanje, prodamo brez provizije, cena: 114.000 EUR. KRAN), gUSgANSKA CESTA: 56,1 mz. trisobno, zgrajeno 1.1952, adaptirano I. 2002, pritličje v večstanovanjski hiši, cena: 72.200 EUR. HISE PRODAMa

SREDNJE BITNJE: 100 m2. samostoj-na. zgrajena 1.1960. 178 m2 zemljišča, polovica hiše, hiša potrebna obnove, cena 115.000 EUR. JESENICE; 100 m:j. vrstna, zgrajena I. 1920. adaptirana 1.1997, vrstna hiša na kor>čni telcKiji. Hišo je možno predelali v dve stanovanjski, cena: 130.000 EUR. KRANJ, V lSOKa 180 mz. samostojna, adaptirana I. 2007, 230 mz zemljišča, lahko tudi dvostanovanjska, v račun vzamemo tudi stanovanje, parcelo, cena: 165.000 EUR. PAilCELE PRODAMO: KRIŽE PRI TRŽK^U: 1.361 mz. zazidljiva, zazidljiva parcela z gradbenim dovolje-njem za enostanovanjsko hišo. Cena: 110 EUR/mz. GARAŽE PRODAMa GOGALOVA UUCA: 12,50 mz, zgraje-na 1.1977, cena: 11.500.00 EUR. KRANJ, bližina Zd. Kranj: 12 mz, zgraje-na 1.1^3, cena: n.500,00 EUR. KUPIMO:

Kranj okolica kupimo kmetijsko zemljišče. Gorenjska kupimo stavbno zemljišče. Kupimo zazidljivo parcelo 1200-10.000 m2 v Kranju ali okolici in v Medvodah in pkolid. Na obmo^u Gorenjske kupimo stano-vanja, hiše tn p a r c ^ P l a ^ takoj. Za več infxmadj nas pokličKe.

www. Ida-nepremičnine.s

GG naročnine

04/201 4241 e-pošta: narocnine@g-glas.si

www.gorenjskiglas.si

FESST, d. o. o., nepremičninska družba, Stritarjeva ulica 5, Kranj, Telefon: 236 73 73 F3x: 2367370 E-pošta: info@fesst.si Internet: www.fesst.si

STANOVANJA PRODAMO: KRANJ • Planina lil: dvosobno, 56.90 mz, II. nadstropje, 1.1987.105.000.00 EUR. KRANJ • Planina II: dvosobno. 59.65 mz. VP. I. 2007, 115.000.00 EUR. možnost nakupa garaže. KRANJ • Planina I: enosobno. 40.00 mz, 4-/4,1.1973.85545.00 EUR. KRANJ - ZLATO POgE: triscAno. 71.50 mz. II. nadstropje, obnovljeno 2003. 110.000.00 EUR. POSLOVNI PROSTORI KRANJ - ZLATO POgE: poslovni pros-tor (pisarna s sanitarijami) v izmeri 26.60 mz, I. nadstropje, obnovljeno 1990.64.000.00 EUR,

www.fesst.s

Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax:201 4 2 1 3 e-mail: malloglasi@g-glas.si

Male oglase sprejemamo: za objavo v petek -v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni 35: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 8. -19. ure.

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

ENOSOBNO stanovanje. Gorenja vas. poslovni center, novo. 8 041/874* 050 7009151

DVOSOBNO stanovanje, Stražišče, v pritličju. 051 /388-822 roooi??

ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7.

4000 KRANJ TEL: 04/23-8M20.

04/2J-66-670

041/755.296, 040/204-661, 041/900-009

e«po$ta: Itd.nepremičnine® siol.net wvi/w.itd'plus.si

I ^ n i i t . , u . v . v .

lUJ

TRISOBNO stanovanje v Strazišču pri Kranju, opremljeno, lepa lokacija, bližina šole. vrtca, trgovine, urejen ZK, cena 125.000 EUR. « 040/833-411

700e?»3

ODDAM

ENOSOBNO. opremljeno stanovanje, centralno ogrevanje, za dobo enega lela. cena 250 EUR mesečno. ® 040/202-599 7ooei7i

STANOVANJE. 50 m2. primemo za mlado družino, lokacija ob glavni cesti Šk. Loka - Kranj. « 040/500-020

7000174

HIŠE PRODAM

STANOVANJSKI D V O J Č E K v Pred-dvoru.' vselitev možna konec poletja 2 0 0 8 , 0 5 1 / 3 8 8 - 8 2 2 7ow.2o

V PODREČI prodam stanovanjsko novogradnjo. 051 /388-822 7oo9t2i

ODDAM

STARO HIŠO. 300 m2. za terenske delavce ali mimo obrt ob glavni cesti. Žabnica. « 041 /756-188

V PREDMESTJU Kranja octdam enos-tanovanjsko hišo kot stanovanje ali poslovni prostor. S 041/681-086

7009127

KsKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12.4000 Kranj Tel. 04/20213 53.202 25 66

CSM 051/320700. Email: lnfo@k3-l<em.si

POSLOVNI PROSTORI PRODAM

S T R A Ž I Š Č E pri Kranju, prodam poslovni prostor. 051 /388-822

7009123

ODDAM

TRAFIKO v centru Kranja, dobro vpe-ljano. v obratovanju. 9 04/574-00-87

7006 91

GOSTINSKI LOKAL v sklopu Merca-tor trgovine, atraktivna lokacija, pre-vzem možen takoj.. « 031/377«001

70091*0

GARAŽE

PRODAM

SESTAVLJIVO, kovinsko garažo z dvižnimi vrati, dim. 5x2.5 m, cena 5 5 0 EUR. 9 040/414-271

700»137

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI

PRODAM

PEUGEOT 307 HDI XS. 1. 02 vsa oprema, cena: 7.200.00 EUR. 9 0 4 1 / 7 2 5 - 2 2 5 7009U8

R 5 1.4, five. I. 94. 150.000 km neg. do 9/08, 5 vrat. rdeče barve, ohra-njen. cena: 450.00 EUR. 9 040/285-748 7009i6e

Bratov Prs(>rDtnik 10.4202 NaUo -o«" PE Kranisfia c««!a 22.4202 N^(kt

PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmatike in platišča. • amortizerji hitn servis vozil • avtooplika. vse za podvozje vozil. • Izpušni sisiemi, kalalizatorji / T«l. 04/25 76 052

SEAT LEON 1.6 16V. I. 1 2 / 0 3 . 1 2 . 5 0 0 km 1. lastnica, zelo dobro ohranjen, z vso dodatno opremo. 9 041/33 -55 -38

700r033

SUZUKI Baieno HB 1.6. 4x4 pogon. I. 96. 143.000 km tenmo zelen, dobro ohranjen, s 031 /275-669

7009U2

KUPIM

POŠKODOVANO vozilo, oziroma vozi-lo z okvaro motoria od I. 96 dalje, 9 051/437-537 700e572

TEHNIKA PRODAM

STARO, ročno televizijo - dela. cena 20 EUR. « 04/574-38-99

GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL KUPIM

ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, je-sena, bukve ter .smreke. 0 4 / 5 1 - 8 0 -2 2 0 . 0 4 1 / 6 3 9 - 3 4 8 700®i00

KURIVO PRODAM

2 4 m3 suhih, bukovih drv, cena S5 EUR. 9 041 /607-376 too«« I

DRVA, metrska ali razžagana. možnost dostave. « 0 4 1 / 7 1 8 - 0 1 9

7000tes

DRVA. suha. bukova in hrastova. 9 031/585-045

70091«»

LESNE brikete za kurjavo, ugodno. 8 04/53-31-648. 040/88-74-25

7000072

SUHA. metrska, smrekova drva, 9 031/804-447 700sie5

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM

POGRAD - postelja je samo zgoraj, spodaj je dvosed. 9 031 /564-506

GOSPODINJSKI APARATI

PRODAM

NOV S T R O J za rezanje slanine in mesa, cena 20 EUR, 9 04/574-38-9 9 7009144

ZAHVALE, MALI OGLASI info@g-g^s.si 2 3

OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM

RABLJEN oljni gorilnik APl 13-40 KLW-60 W in armaturo s termostatom za peč Ferrotherm, 041/33-55-39

7008826

GLASBILA PRODAM

HARMONIKO Melodija - 60-basno. generalno obnovljeno, cena 250 EUR. «031/699-569 70O9i8«

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

NOVE. doma narejene lesene sanke, tri velikosti. « 04/53-36-269. 051/330-293 roosuo

KUPIM

SMUČi Carving. dol. 150 cm in pan-carje št. 41-42. « 041/608-765

7000147

MEDICINSKI PRIPOMOČKI KOREKCIJSKA OČALA - okvir in stekli z vašo dioptrijo - dobite na recept brez doplačila v optiki Saša Tržič in op-tiki Aleksandra Olandla Kranj. 9 04/235-01-23

700917?

ŽIVALI iN RASTLINE PRODAM

SADNE SADIKE stariti In novih sort. odprto od 8. do 18. ure. 0 1 / 3 6 4 ^ 1 -95. 041/558-448, 041/841-843

7009046

PODARIM

KUŽKA, starega 8 tednov, mešančka. «041 /895-352

7000173

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

CEPILEC za drva. « 041/613-719 7000167

ČELNI nakladač Stoli Robust -F10. cena po dogovoru. « 041/774-308

ŽELEZNI, enobrazdni plug, « 031/254-545 7009i6s

PRIDELKI PRODAM

JABOLKA, krompir jedilni in krmilni, jaborčnisok. kmetija Jerala, Podbrezje 218. • 04/530-6e-i4

7000043

KRMNI krompir, « 041/378-920 7009138

KROMPIR beli In rdeči. 045

031/511 -7009182

KROMPIR, beli In rdeči jedilni. « 031/585-345 7009170

VZREJNE ŽIVALI PRODAM

ČB BIKCA starega en teden. « 041/962-860 7009087

DVE svinji, domače reje. težke 220 kg, cena 1,05 EUR/kg, « 031/284-4 8 2 7009080

DVE SVINJI, domača reja, težki 220 kg. Ptuj. « 031/284-482

PRA§ICA za zakol. 150 Kg. « 031/31-00-06 7oo9iw

PRAŠIČE različno težke, možna dostava na dom. « 041/724-144

7008912

PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo od 30 do 130 kg. Globočnik. Vogtje. Letališka 7. « 041 /745-685 700007$

PRAŠIČE težke od 100 do 130 kg. domača krma, ugodno. « 041/905-557. popoldan 7009U6

TELIČKO simentalko, staro 10 dni, « 031/837-520 7009iS2

TELIČKO simentalko, staro 10 dni. « 04/25-60-223. 031/840-266 7000164

ZAJCE nemške lisce za nadaljnjo rejo. Zg. Bitnje 136, pri puškami

ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM

IŠČEMO študentko za dek> v šanku 3-4x tedensko. Jaka Bajželj s.p.. Po-dreber 19. Naklo, « 031/865-819

7008999

IŠČEMO pomoč za delo v strežbi. Igor Logar s.p., Hotemaže 3a, « 041/335-979 7ooeo39

IŠČEMO POMOČ za delo v strežbi, sobote In nedelje prosto, Pizzerija Palermo, Frankovo naselje 97, 4220 Ško^ Loka. « 0 4 1 / 5 3 5 - 8 3 3 7009i3e

KAVA BAR 'DA". Kidričeva c. 62. Ško^ Loka. zaposli dekle za stezbo, lahko študentko, redno ali honoranrto in osebo za pripravo bureka, « 040/22-90-33 700909i

OKREPČEVALNICA PINKI, Postna ul. 3, Kranj zaposli redno ali honorarno dekle oz. fanta, lahko študent za pro-dajo hitre hrane, 041/66-26-26

PICERIJA GALUS na Bledu zaposli natakarja/ico. PE Picerija Galus, Ljub-ljanska 4. Bled. « 040/216-006, 040/579-620 7oo»i28

ZA DELO v strežbi v R baru iščemo natakarico. R bar, Rajsar Zdenki s.p.. Bistrica pri Tržiču 55, Tržič. « 041/327-923 7009i50

VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim.. C in E kategorija • prevozi EU. Zaje Boris s.p.. Valburga 15A. Smlednik. « 041/622-529

7008860

HONORARNO ali pogodbeno za-poslimo delavca v ročni avtopralnicl Lavi. d.o.o., C. na Brdo 22, Kranj • Kokrica. 0 4 1 / 3 8 ^ 2 8

ZAPOSLIMO več delavcev za delo v skladišču, zaželeni so kovinarji, lesarji in vozniki z vsaj C kat., tokacija Tržič. SOS Inženiring d.o.o.. Tržaška c. 2, Ljubljana 7oo8<>27

ZAPOSLIMO delavca za delo v skladišču s krmili za živali, Kmetijska tr-govina Cegnar, Virmaše 163. Škofja Loka. « 041 /275-058 7009i6i

KOVINARJA, vzdrževalca takoj redno zaposlimo, delo je v Kranju, samo dopoldan, od 6. do 14. ure. Besco d.o.o.. Nova vas 12. Zg. BesnkDa, « 04/25^)6-147 7008022

ZAPOSUM zidana I izobrazbo ali brez z izkušnjami, Knific Tomaž s.p.. Haf-narjevo nas. 38. Škofja Loka, « 0 4 1 / 6 3 ^ 5 2 7009125

ZARADI Širitve dejavnosti, vabimo k sodelovanju šivilje ali tekstilne tehnike. Navtika tekstil d.o.o., Zabreznica 12a, Žirovnica. « 041/411-507 7000012

PODJETJE SINKOPA Žirovnica 87. Žirovnica, redno zaposli tri sodelavce za zastopanje na terenu. Delo poteka v dop. času. lasten prevoz ni pogoj. « 041/793-367

7008840

IŠČEMO dve zastopnici za trženje novega artikla, primernega za gostinske lokale in frizerske salone, Medikoel. d.o.o.. Jalnova c. 2, Ftadovljtea, « 041/793-367

IŠČEM

ONE MAN BAND išče delo. igranje na obletnicah, ohcetih in drugih zabavah. « 031/595-163 7009041

POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za vse zapos-lene In upokojene. Lons. d. o. o.. Gre-gorčičeva 8. Kranj. « 04/23^6-808. 051/387-753 r0090Bi

KREDITI DO lo LET ZA VSE 2AP., TUDI ZA DOLOČEN

ČAS, IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare

obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi.

Možnost odplačila na položni-ca: Pridem« tudi na dom.

NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska uL 22,

Maribor, telefon: 02/252-4S-26, 041/750560.

STORITVE NUDIM

ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom. SGP Bytyqi d.n.o.. Struževo 3a. Kranj. 041/222-741 7007617

ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. s. p.. Senično 7. Krize, tel.: 59-55-170, 041/733-709: žaluzije. roloji, rolete, lamelne zavese, p&se zavese. komamM, mari^, www.asierik5.net 7009176

PREVZAMEM vsa gradbena dela z materiatom ali brez Makdon d.o.o., Sr. Bitnje 79, Žabnica. « 041/425-610. 051/829-181 700856»

BELJENJE notranjih prostorov, glajen-je sten in stropov, odstranjevanje tapet, dekorativni ometi in opleski vam kvalitetno in ugodno nudi pleskarstvo Pavec Ivan s.p., Podbrezje 179, Nakk). « 031/39-2&09

700a008

CELOVITE SELITVE pisarn, arhivov, hiš, stanovanj, ptaninov, dostave btaga. odvozi... SEUTVE.SI - selitve - prevozi -avtovieka - po vsej Sk>. www.selitve.si. Plaja d.o.o., Hribemikova 2. Lj. « 040/5B4421

DA SE BOSTE dobro počutili v vašem prostoru, vam z veseljem pridemo pospravit; hišo. stanovanje, objekt.... vaš čistilni servis Račka. Marija Cof s.p.. J. Puharja 5, Kranj. 040/41-93-93

7009074

OBNAVUAMO KOPALNE KADI z nabrizgavanjem epoksi emajlne pre-vleke. Izkušnje in jamstvo. IDEJA, Žiga Snoj, s. p.. Brilejeva 16, Ljubljana 041/592-169

ASFALTIRANJE tlakovanje dvorišč, dovoz. poti. parkirišč, poiag. robnikov, pralnih pksšč. izd. betonskih In kamni-tih škarp. Adrovic 4 Co, d.n.o., Jelovškova 10. Kamnik. 9 01/839-46-14. 041/680-751

7009i&9

RTV SERVIS Sinko Marko s.p., C. na Klanec 53, Kranj, pop. TV, video, ma-lih gos. aparatov. « 04/233-11-99

VAS OB BILANCI boli glava? Upošte-vajte naš nasvet: ukrepajte pravočas-nol V računovodskem servisu Pronet d.o.o., O. talcev 38. Kranj bomo poskrbeli, da razlogov za glavotx)l ne bo..« 04/2.800800. lnfo@pronel4(r.si

70090(3

IŠČEM

OD PONEDEUKA do petka za 4 ure v dopoldanskem času iščem pomoč v kuhinji. « 040/515-597

7009163

ZASEBNI STIKI 29-LETNO. preprosto, samsko dekle bi vas želelo spoznati v trajno, resno razmerje. « 031/836-378

7008525

30.000 POSREDOVANJ, 11.000 poznanstev v preteklem letu je karak-teristika ženitne posredovalnice Zau-panje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo. « 03/57-26-319, 031/505-495. 031/836-378

7004039

35-LETNA preprosta ženska išče zvestega, resnega moškega, h katere-mu bi se preselila. « 031/836-378

7008402

37 - LETNI preprosti, uspešen obrtnik si želi spoznati iskreno dekle za skup-no žMjenje. 041/229-649

700«177

BREZPLAČNO spoznajte fante, Ženrt-na posredovalnica Zaupanje, p.p.40, Prebold. « 03/57-26-319. 031/836-3 7 8 700594S

DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države. « 031/836-378

7004l2fi

RAZNO PRODAM

HLADILNIK z zamrzovalnikom. 240 I Gorenje, več starejših koles. « 040/285-748 7009tS4

GG naročnine

04/2014241 ^ - p o š t a : n a r o c n i r t e f g - g l a i s i

w w w . g o r e n j s k i g l a s . s i

SPOROČILO O S M R T I

Umrla je upokojena delavka bolnišnice

M A R I J A D R Ž A N I Č Vestne sodelavke se bomo s spoštovanjem spominjali.

Delavci BOLNIŠNICE GOLNIK-KUNIČNEGA ODDELKA Z A PLJUČNE

BOLEZNI IN A L E R G I J O

Ugasnila jc luč življenja, se prižgala luČ spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.

Z/VHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, sina, brata, strica in prijatelja

MATJAŽA POLAJNARJA Š t i n g i c o v ^ Matjaža

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, župniku, gas i lcem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospre-mili na zadnji poti in se ga spominjate.

Žalujoči vsi n j ^ o v i Škofja Loka, 30. novembra 2 0 0 7

Z A H V A L A

V 77. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta

PAVLA VOLČJAK

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Še posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in

pevcenn M P Z Dih Sv. Duha.

Vsi njeni Sv. D u h , 28. novembra 2 0 0 7

Z A H V A L A Zdaj se spočij, izmučeno srce. Zdaj se spočite zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. v 83. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil mož, ata in stari ata Le moja drobna lučka Še brli. _ _ _

Svetina Makarovič MAKS JESENKO Mežnarjev ata iz Bukovega Vrha

Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijate-ljem, znancem in sodelavcem Z V K D S OE Kranj za vse storjeno, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ob smrti našega ata. Še posebej se zahvaljujemo zdravnikom in patronažni služ-bi Zdravstvenega doma Škofja Loka za dolgoletno zdravstveno pomoč. Hvala župniku za lepo opravljen obred in poslovilne be-sede, ter članom cerkvenega pevskega zbora za o b ^ t e n o zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našega ata tako številčno spremili na njegovo zadnje zemeljsko počivališče.

Žalujoči: žena Tončka, h 6 Nada, sinova Izidor in Metod z družinami Bukov Vrh, Žabja vas

Z A H V A L A

... ne smrt ne življenje,... ne sedanjost ne prihodnost... ne kai^na druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu. noJem Gospodu

(Rim 8,38-3^)

Hvaležne za vso Božjo ljubezen, ki smo jo redovne sestre H M P doživljale po naši dragi sestri

ALŽBETI VRABČENJAK izrekamo posebne besede zahvale zlasti dr. Perku in vsemu vzornemu osebju bolnišnice Jesenice, ki je z velikim razumevanjem in sočutjem lajšalo njeno, in ob njej naše, tr-pljenje. Hvala njeni rodni sestri Mariji, ki ji je noč in dan stala ob strani, nečakinji Ines, pogrebni službi Novak in vsem, ki ste zanjo molili ter jo pospremil i k večnemu počitku, skupaj s številnim zborom duhovnikov in redovnih sester.

Redovnice hčere Marije Pomočnice Bled, 29. novembra 2 0 0 7

24 GG info@g-gfas.si

A N K E T A

Obdarovanje bolj simbolično ANA HAKTMAN

December je mesec, v kate-rem si trgovci zaradi obda-rovanj še posebej manejo roke. Sogovornike smo pov-prašali, ali bodo obdarovali svoje bližnje ob bližajočem se Miklavžu in drugih pri-ložnostih v decembru. Folo: CotMi) KnCU

Pavle Fojkar, Kranj:

"Za Miklavža neseva z ženo darila otrokom, ki pa so bolj simbolična. Za Božička in dedka Mraza se ne obdaru-jemo. Včasih so bili drugi časi, nismo se toliko ob-darovali kot zdaj."

Blaž Smole, Zbilje:

"V Zbiljah Miklavž hodi naokoli po vasi, jaz sem eden od parkeljnov. Kot otrok sem dobil več daril, zdaj pa je vse skupaj bolj pozornost. Za starše bom pripravil kakšno sladkarijo."

Slavko Golmajer, Kranj:

"Obdaroval bom sina in ženiije otroke. Gre bolj za simbolična darila, toliko da bližnji vedo, da si se spom-nil nanje. Kakšno malenkost bodo dobili tudi ob božiču, ko se obiskujemo."

Pavla Oman, Kranj:

"Otrokom in vnukom bom dala nekaj denarja in se bodo sami odločili, za kaj ga bodo porabili. Sicer pa se bolj obdarujemo ob božiču, takrat vedno dam darila pod drevešček."

Refik Ponjevič, Kranj:

"Sploh nimamo navade, da bi se obdarovali decembra. Kar škoda se mi zdi, da bi v tem mesecu zapravil kup denarja za darila, ki jih potem mnogi po vrhu vsega še zavržejo."

Kranjčani plesali v Indiji skupina mladih plesalcev iz Kulturnega društva Qulenium Kranj se je skupaj z mentorji in spremljevalci udeležila 8. mednarodnega otroškega festivala odrskih umetnosti v Delhiju.

SUZANA P . KOVAČIČ

Kranj - Indijski gostitelji so nam pripravili dobrodošli-co že na letališču v New Delhiju. Topel sprejem smo doživeli še v drugem oziru; čeprav se v Indiji je-sen že preveša v zimo, se zrak Čez dan ogreje krepko čez dvajset stopinj Celzija. Vtise o deželi smo v slabih dveh tednih dobivali z bli-skovito hitrostjo; petindvaj-setmili jonsko mesto New Delhi, rikše, sloni, pekoča hrana, drugačen tempo živ-ljenja, prijazni ljudje, tem-plji, njihove šole (Ryan In-ternational Schools), pod-gane, ki ti najprej poženejo strah v kosti, sčasoma pa se jih kar privadiš ...

Vse to smo doživljali skupaj z drugimi udele-ženci 8. mednarodnega otroškega festivala odrskih umetnosti, ki ga je organi-zirala fundacija Ryan. Čla-ni kranjske skupine smo nekaj dni stanovali pri go-stiteljskih družinah, kjer smo spoznavali pravo in-dijsko živl jenje, na prvi dan festivala konec novem-bra, ki je trajal teden dni, pa smo se preselih v mla-dinski hotel. Naši sosedje v hotelu so bili Singapurci , Zimbabvejci, Rusi , Južno-afričani ...

Kranjska skupina na prireditvenem prostoru National Bal Bhawan v družbi veleposlanika Miklavža Borštnika in njegove soproge Irene

Na festivalu se je zvrstilo približno dvesto dogodkov. Kranjska skupina XS (extra small) iz Kulturnega druš-tva Qulenium se je občin-stvu predstavila s plesno predstavo Mikroorganizmi,

ki je delo koreografinje Saše Lončar. Pa nismo bili edini Slovenci na festivalu: z igro Čarovnica Vini so nastopili mladi iz ljubljan-skega društva Taka Tuka. Predstavi si je ogledal tudi

slovenski veleposlanik v Indiji Miklavž Borštnik s soprogo Ireno. Letošnje sporočilo festivala, ki naj bi ga udeleženci ponesli v svet, je bilo: Dajmo prilož-nost miru.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Delno jasno bo, danes in jutri so še možne manjše padavine, deloma plohe. Še bo razmeroma toplo za ta čas.

TOREK SREDA

Agtncijj R5 za okolje. Utjd u Mtieoflogijo

i ČETRTEK

w -4/7°C -2/7°C i -2/7°C

o CotovK <- ^ 7/0-C St-OradM |

fcr ce^ 8/-2'e U ^

r

BLED

Triglavska roža spet odprta Po enomesečnem premoru je Info središče Triglavska roža na Bledu minulo soboto spet odprlo vrata za obiskovalce po zimskem odpiralnem času, od torka do petka med 12. in 16. uro ter ob sobotah in nedeljah med io. in 18. uro. Odprt-je letne razstave članov Foto kluba TNP bo v sredo,12. de-cembra, ob 19. uri, decembrska Triglavska tržnica z odprt-jem Furmanske razstave in delavnico Okrasimo triglavsko jelko pa bo v soboto, 15. decembra, med lo. in 12. uro. V. S.

KRANJSKA GORA

Zbor parkeljnov treh dežel Prihod Miklavža že od nekdaj naznar»jata rožljanje z veri-gami in grozljivo tuljenje peklenščkov ali parkeljnov. Še posebej grozljivo je bilo v petek v Kranjski Gori, kjer je zbrane otroke in starejše obiskovalce pod smučiščem strašilo kar šestdeset hudobcev iz Slovenije, Avstrije in Italije. V grozljivi opravi in z ognjem v rokah so se prvi predstavili Avstrijci, nato so sledili Italijani iz Trsta, katerih maske so naravnost srhljive, v ovnovih kožuhih in z volovskimi rogovi na glavah so rjoveli parkeljni iz Podkorena, nič manj hudobni niso bili videti iz Gozd-Martuljka, pravi pekel pa so pokazali tudi peklenščki iz italijanskega Coccava, ki so s hojo skozi ogenj nagnali strah v kosti prav vsakomur, ki jih je gledal. A. B.

KRANJ

Nagrajenci likovnega natečaja za otroke Na likovni natečaj za otroke na temo Zima, zima bela smo na Gorenjski glas prejeli 71 prekrasnih otroških risbic. Srečanje z vsemi 71 mladimi avtorji bo v torek, i i . decem-bra, popoldne na sedežu Gorenjskega glasa na Bleivi/eisovi cesti 4 v Kranju. O uri srečanja bomo vse sodelujoče obvestili po pošti. S. K.

Novorojenčki Minuli teden se je na Gorenjskem rodilo 43 novih prebival-cev, od tega v Kranju 22, na jesenicah pa 21. V Kranju je na svet prijokalo 11 dečkov in prav toliko deklic. Najtežjemu dečku so natehtali 4.270 gramov, najlažja pa sta bila tokrat deček in deklica, ki sta tehtala vsak po 2.760 gramov. Na jesenicah se je rodilo 11 dečkov in 10 deklic. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2.990 gramov, najtežjemu pa so babice natehtaie 4 .2 10 gramov.

. , 1 0

i^om^ui nEiiMun

RADIO KRANJ d . O . O . Stri tar jeva ul. 6. K R A N J lELEFON; (04) 2 8 1 2 - 2 2 0 heoikcim (04) 2 8 1 2 - 2 2 1 (04) Z 0 2 2 - 2 2 2 »uhu. (OSI) 303-S09 mrnu-ioB FAX; (04) 2 8 1 2 - 2 2 9 mumun (04> 2 8 1 2 - 2 2 » Tvnur

E-poito: radlokranKCrBdto-kranJ.sl s p l e m a stion: www.ra<llo-kranJ.si

LnfljBOLj p08Liižnnfl bhdijskb posthjh nn coBEnj8KE(ny

• • • • • • • • • •

• • • • • •

• • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA

GLASBA Tinkara poletela z Metuljem Po priredbi uspešnice izpred dvajsetih let so se Metulja letos najprej lotili energični idrijski punkerji Zablujena ge-neracija, ki bodo kot posebni gostje nastopili na velikem koncertu ob petindvajsetletnici skupine Šank Ročk, v so-boto, 29. decembra, v velenjski Rdeči dvorani. Poleg za-blujencev pa bodo nastopili še 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Aki Rahimovski, Dj Housemouse ter vokalna skupina Cantemus, ki napoveduje posebno glasbeno pre-senečenje.

V teh dneh pa je na slovenske radijske postaje prišla nova aktualna priredba Metulja, kjer so združili moči primorska rockerica Tinkara Kovač in Šank Ročk. Tinkara je bila še posebej zadovoljna z izzivom, ki ji ga je ponujala skladba, ko je poleg vokala dodala tudi svoj solo na flavti. Ob snemanju nove verzije Metulja je pevec Matjaž Jelen izjavil: "Tinkara, ko sem te prvič slišal peti, sem vedel, ču-til, da znaš leteti." A. B.

Inštrumentalni drum'n bass Pred časom je v AKD Izbruh nastopila zagrebška skupina Bilk. Inovativnost se je pokazala v preigravanju mešanice elektronskih zvrsti, izstopala sta boben&bass. Skupina je nastala v Zagrebu leta 1999, ko so mladi študentje arhitek-ture, glasbe In medicine združili svoje znanje in spretnosti. Zaradi številnih menjav članov skupine so se Bilk preizku-sili v različnih glasbenih stilih, ki so dodatno razširili njihov glasbeni horizont. Leta 2006 so v zasedbi Tin Oberman, janko Novoselič, Luka Vrbanič izdali svoj prvi album This Bilk is radioactive. Odlična ritem sekcija bobnov in bas ki-tare se preigrava z mešanico ročka, reaggea In občasnih hip-hop ritmov, vse do vznesenih funky, jungle in dnb be-atov. Vse to daje čvrsto ritmično podlago kitaristu, ki poleg kitare uporablja tudi zvoke analognih sintesajzerjev, raz-mazane vokale in številne sempie. Bilk se iahko pohvalijo z zmagami na mednarodnih festivalih, kjer najbolj izstopa predlanska zmaga na Nevvcomer festivalu v Gradcu. Tudi v Kranju so dokazali, da je njihova odlika predvsem energični nastop, kar prenesejo tudi na občinstvo, ki ni osta-lo ravnodušno. Večer povprečnega obiska sta v dnb stilu na-daljevala in zaključila D) joste Seiekta in DJ Cuapo. M. T.

LANZINGERCA V ROKE KAMNIČANU Projekt Osvoji harmoniko svetovnega prvaka in postani Mercatorjev harmonikar 2007 je doživel mednarodno udeležbo. V finalu smo slišali tudi igranje štirih harmonikaric. Najboljši je bil Matjaž Poljanšek iz Kamnika.

j3 Alenka Brun

V nedeljo je bil v kranjskem Mer-catorju na Prim-skovem finale Osvoji harmoni-

ko svetovnega prvaka in po-stani Mercatorjev harmoni-kar 2 0 0 7 . Projekt je delo organizatorja Matjaža Čiriča in svetovnega prvaka v igra-nju na diatonično harmoni-ko Denisa Novata.

Projekt Osvoji harmoniko svetovnega prvaka in postani Mercatorjev harmonikar 2007 je trajal en mesec, če-prav so o izboru podrobneje razmišljali že dalj časa. Pote-kal je regijsko, vsakič so v večjih slovenskih Mercator-jevih centrih izbrali tri naj-

t S-* k H

Matjaž je iz harmonike izvabljal tako čist zvok, da je njegova melodija zvenela 'harmonično angelsko'.

boljše, ki so se uvrstili v ne-deljski finale v Kranju. Tako se je v finale med skupno 164 prijavljenimi (med njimi sta bila tudi predstavnika Av-strije in Italije, ter kar lepo

število harmonikaric) uspelo prebiti triintridesetim.

Dogodek v Kranju sta pope-strili še Folklorni skupini Ko-menda in Kranj, žirijo, ki je izbrala najboljšega in drugo-

ter tretje uvrščenega, pa so se-stavljali: legenda diatonične harmonike Jože Bumik, me-nedžer Stane Knific, svetovni prvak Denis Novato in aran-žer, komponist ter profesor glasbe Marko Mozetič.

Glavna nagrada, diatonič-na harmonika Lanzinger, prestižni model Novato, je na koncu pristala v rokah najboljšega, mladega Kam-ničana Matjaža Poljanška. Šestnajstletnik, ki na harmo-niko igra že dobrih enajst let sicer prve nagrade in naziva Mercatorjevega harmonikar-ja 2007 ni pričakoval, saj je bila konkurenca močna. Drugi najboljši harmonikar je postal David Tavčar iz Škofje Loke, tretje mesto pa si je priigral dvanajstletni Primorec Tomaž Boškin.

David je raztegnil meh in zazvenela je ruska Kalina.

Tomaž je bil med tremi najboljšimi najmlajši.

Žirija je imela težko delo. Marko Mozetič, Stane Knific, Denis Novato in Jože Burnik. ;fo<o:AitnkaB.un

VSAK NOV DAN Z IVO STANIČ nagrado strokovne komisije za najboljSo debitantko. Svo-je pevske sposobnosti je na isti prireditvi znova pokazala letos, ko je bila razglašena za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ta nagrada ji je omogočila izdajo prvega sa-mostojnega albuma Vsak nov dan in sodelovanje z Big Bandom RTV Slovenija. Al-bum nosi deset novih skladb ter prinaša glasbo iskrenega, izpovednega popa, ki se nav-dihuje pri popevkah iz San Rema. Pod večino pesmi se je kot avtor in aranžer podpi-sal Marko Mozetič-Mozo, ki je tudi producent plošče.

Svojo glasbeno pot je Iva Stanič začela z učnimi urami kla-virja, bolj resno pa se je ta pot začrtala

po končani gimnaziji, ko je opravila sprejemni izpit za petje na Srednji glasbeni in baletni šoli. Pri profesorici Nadi Žgur se je učila solo petja, izobraževala pa se je tudi na jazz oddelku. Nato se je izpopolnjevala na vokalnih delavnicah (Speech level sin-ging) v Miinchnu in Gradcu, leta 2006 pa nadaljevala štu-

dij petja na celovškem kon-zerva toriju.

Javnosti se je Iva Stanič pr-vič predstavila na Slovenski popevki 2005, kjer je prejela

KU LTU RA

VELIK DOGODEK, KNJIGE ZA VSE V avli Mestne občine Kranj je bila v petek odprta razstava z naslovom Ko pride knjižnična ura. Avtor Lucijan Adam jo je postavil ob loo-letnici javne ljudske knjižnice v Kranju.

m

Sto let, odkar je druš-tvena knjižnica Narodne čitalnice v Kranju postala javna ljudska

knjižnica in s tem dostopna vsem ljudem, so v Osrednji knjižnici Kranj obeležili s priložnostno razstavo z na-slovom Ko pride knjižnična ura ... Postavitev z 22 raz-stavnimi panoji in nekaj vi-trinami s publikacijami in časopisi je zasnoval Lucijan Adam. Razstava v prvem delu prikazuje razvoj druš-tvene knjižnice od začetkov delovanja 1863 do druge sve-tovne vojne, avtor pa je snov dopolnil tudi s kratkim pre-gledom povojnega razvoja Osrednje knjižnice Kranj. "Pri snovanju razstave sem lahko upošteval predvsem pisno gradivo, ki pa ga je bilo na razpolago zelo malo. Do-kumentov iz tistega časa tako rekoč hi, res pa je, da se s to snovjo doslej še nobeden ni temeljiteje ukvarjal. Poda-tke in pisne vire sem tako iskal po posameznih arhivih, občinskem, državnem in pri zasebnikih," je povedal Luci-jan Adam v upanju, da raz-stava, glede na to. kakšno ob-dobje zajema, vendarle ni preveč zgoščena. Avtor je iz posameznili delov sestavil zgodbo, ki odraža celoto. Za-nimali so ga tako znani čla-ni, načini delovanja in poslo-vanja čitalnic, pridobivanje denarja za knjige... Pred sto leti je čitalnica obsegala 882 knjig in 31 časopisov, izposo-jali pa so si jih lahko le prebi-

Direktor Osrednje knjižnice Viljem Leban, župan Damijan Parne in avtor razstave Lucijan Adam so se med drugim ustavili tudi ob panoju, na katerem je pojasnjeno, kako je Narodna čitalnica v Kranju leta 1836 na občino naslovila prošnjo za dodelitev podpore iz občinskega proračuna. Na občinsko zahtevo so morali k prošnji priložiti tudi proračun javne ljudske knjižnice in seznam članov, ki jih je bilo takrat okrog 200. /f«to: igorKav«

valci mesta Kranja ... Ce je bilo izposoj v društvenem okviru okrog tristo knjig na leto, pa je že prvo leto po od-prtju v javno čitalnico izpo-soja narasla na 2000.

Kot je v nagovoru dejal di-rektor Osrednje knjižnice Viljem Leban, se za podo-bne stvari, kot so se v čitalni-cah borili takrat, borijo tudi v današnji knjižnid. "Pri do-baviteljih so za knjige znali dobiti tudi do 70 odstotkov popusta, danes uspemo ceno knjig znižati za največ

20 odstotkov. Tudi takrat so pri kranjskih velmožeh pro-sili za denarna sredstva in tudi takrat je kakšen svetnik nasprotoval je povedal Leban in omenil tudi razli-ke, da so nekoč moški in ženske prihajali ločeno ob različnih urah in celo dneh v čitalnico, ki ni bila odprta od jutra do večera šest dni v tednu, kot je to danes. "Kranjska knjižnica je imela svetlo preteklost in prepri-čan sem, da bo taka tudi nje-na prihodnost," je Leban be-

sedo predal županu Damija-nu Pemetu, ki je nadaljeval: "Tudi sam verjamem, da vsa naša razmišljanja in delo, ko gre za nove prostore knjižni-ce, potekajo v to smer. Kranj bo, če tudi mogoče kakšen mesec, dva kasneje, imel času primerno sodobno knjižnico. Petkovo odprtje razstave, ki bo v avli kranj-ske občine odprta do srede januarja, je pod vodstvom Primoža Kerštanja začinil Dekliški pevski zbor Gim-nazije Kranj.

KRAN)

Nove Tuttove razstave Potem ko je včeraj v Galeriji MO Kranj Klavdij Tutta odprl svojo drugo razstavo v okviru obsežnega razs-tavnega projekta, bo danes ob 18. uri v Galeriji Zavarovalnice Triglav odprtje nove razstave njegovih slik, tokrat iz cikla Potovanje sonca. V četrtek ob 14. uri bo sledila še ena razstava Tuttovih slik v Galeriji Elektra, kjer bo predstavil slike na temo Kozmična pokrajina. I. K.

Razstava del Ferda Mayerja v četrtek, 6. decembra, ob i8. uri bo v galeriji Mestne hiše odprtje razstave akademskega slikarja Ferda Mayer-ja (1927-1994), čigar 8o-ietnica rojstva mineva letos. I. K.

Stražiški kulturni teden V soboto se je z odprtjem razstave o sitarstvu Iz Stražišča po Evropi, ki bo v Šmartinskem domu odprta vse do konca tedna, začel že 20. Stražiški kulturni teden. Ta se danes ob 19. uri nadaljuje z domačim večerom, na katerem bodo nastopili Mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Nade Krajnčan, zapeli bodo Vinko z Minko in Olgo, Tercet Francke Šavs in zaigrala družina harmonikarjev. V sredo ob 19 . uri bo v Šmartinskem domu na sporedu monokomedija Evangelij po Čušinu dramskega Igralca Gregorja Čušina. Četrtkov večer bodo pripravili učenci OŠ Stražišče, saj so v okviru Unesco šole Gorenjske Strašanom pod mentorstvom Simone jereb pripravili marsikaj zanimivega. I. K.

ŠENČUR

Mandale Nikolaja Mašukova Danes, v torek, 4. decembra, ob 19. uri bo v Muzeju občine Šenčur odprtje razstave Nikolaja Aleksandroviča Mašukova. V Sloveniji živeči ruski slikar se bo tokrat predstavil z novim ciklom tridimenzionalnih mandal ali meditativnih prostorov pod skupnim naslovom Štiri sence ladje. Razstava bo odprta do 6. januarja ob torkih in pet-kih od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure. I. K.

KRANJSKA GORA

Iz planinske fbtoteke V četrtek, 6. decembra, ob 17. uri bo v galerijskem pros-toru Liznjekove domačije v Kranjski Gori odprtje razs-tave Iz planinske fototeke. Avtorja razstave sta Eli Grad-nik, kustodinja za zgodovino planinstva v Triglavski muzej-ski zbirki, in France MalešiČ, zdravnik, gorski reševalec in pisec. Naslednji dan, v petek, pa Gomjesavski muzej ob 14. uri v Kajžnikovi hiši v Ratečah pripravlja predstavitev računalniške simulacije planiških poletov. I. K.

KAMNIK

Stare tovarne spet na ogled Člani Foto kluba Kamnik so pred dnevi odprli tematsko razstavo fotografij na temo starih tovarn, ki bo do 22. ja-nuarja na ogled v Galeriji Peroz, v nekdanji tovarni Stol, na lokaciji, ki ni bila izbrana slučajno. Na razstavi je na ogled 46 barvnih in Črno-belih fotografij devetindvajsetih avtorjev iz različnih slovenskih klubov in društev. "Foto-grafi, ki so sodelovali na razpisu, so poslali izjemno veli-ko kakovostnih del. Pri iskanju fotografskih motivov za razstavo so v veliki meri prevladovali stari in še delujoči tovarniški dimniki, medtem ko se je del fotografov odlo-čil za iskanje najrazličnejših detajlov znotraj propadlih objektov, je povedal Primož Hieng, eden od treh članov strokovne žirije, ki je podelila tudi nekaj nagrad in di-plom. Prvo nagrado je predsednica kluba Ana Stanovnlk Perčič podelila juretu Kuštrinu, med nagrajenci pa so bili tudi jure Kravanja, Tomaž Lanišek, Damjan Žibert, Ši-men Zupančič, Klemen Klemene in Klemen Brumec. j. P.

Rcidio Trigicir G o r e n j s k a 96 MHz R A D I O Z A R A D O V E D N E

FILM, KINO, RADIO Projekcija filma Noč/Let me sleep Drama je delo slovensko-švedske naveze režiserja Miha Knifica. Pogled filma Noč je usmerjen v sedanjost z očmi preteklosti, kar je poudarjeno skozi filmske dialoge. Ti so uporabljeni iz filmov zlate dobe filma 50-ih in 60-lh let. Imamo torej občutek, da smo to, kar gledamo, že nekoč gledali; da se je nekoč že zgodilo, hkrati se film spogleduje s poetiko Royja Anderssona in sanjskim svetom Davida Lyncha. Projekcija filma bo v soboto, 8. decembra 2007, ob 20. uri v kinodvorani Železniki. A. B.

Hitman - Agent 47 Glavni junak akcijskega trilerja, narejenega po priljublje-ni računalniški igrici, je Agent 47, ki ga je iz zasnov naj-hujših zločincev ustvarila skrivnostna organizacija. Vzgojili so ga v smrtonosnega morilca, ki hladnokrvno ubija kriminalce, ki jim zakon ne more priti do živega. Nekega dne zabrede v veliko mednarodno zaroto, zato mora na begu pred Interpolom in rusko vojsko sam od-kriti in pokončati negativce, njegova največja sovražnika pa sta vse glasnejša vest in nepričakovana čustva do ne-navadnega dekleta, ki mu prekriža pot. A. B.

KINO SPORED

KINOaNTER, KRANJ

Torek, 4.12. 16.40,19.00 i n 2 U 0 BEOVVULf

Sreda, 5.12. 16.40,19.00 in 21.20 BEOVVULF

KINO BOHINJ Četrtek, 6.12. 20.00 ZVEZDNI PRAH

Nedelja, 9.12. 20.00 ZVEZDNI PRAH

nNaSOftA,ŠXOFJALOKA

četrtek, 6.12. 20.00 JAGENJČKI IN LEVI

Petek, 7.12. 18.00 GOSPOD BROOKS

20.00 PO POROKI

Sobota, 8.12. 18.00 GOSPOD BROOKS 20.00

PO POROKI

Nedelja, 9.12. 19.00 JAGENJČKI IM LEVI

KINOSLEZARJESENia

Torek, 4.12. 18.00 OFSAJD

Petek, 7.12. 19.00 SEDEM DNI SKOMIN

Sobota, 8.12. 19.00 SEDEM DNI SKOMIN

1 6 3 2 9

9 5 2 4

4 1 8 5

2 8

8 1

7 9

1 7 4 3

5 9 3 6

4 9 2 7 8

t l i ' 4 t < C e i > t i 1 t 9 l s

S|C $ f • L 9 i ' : > t C 9 s Z f ii«

DQD u U U B^HHDOI IBD

SUDOKU Navodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. sesnvii«. Pm> r.

ZA V E G O STRPNOST Na Jesenicah je Radio Triglav organiziral prireditev v okviru Tedna enakosti.

D Anka Bulovec

V sredo je v gleda-lišču Toneta Ču-farja na Jeseni-cah potekala pri-reditev v okviru

Tedna enakosti, kjer so na-stopili člani in članice fol-klorne skupine Biser iz kul-turno športnega društva Bošnjakov z Jesenic, fol-klorna skupina llinden ma-kedonskega kulturnega društva • prav tako z Jesenic ter mladi iz P U M Radovlji-ca, ki so v ta namen sami napisali, zrežirali in odigra-li gledališko igro z naslo-vom Ljubezen je ljubezen. Slavnostna gosta dogodka sta bila direktor Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Cveto Uršič in obraz evropskega leta enakih možnosti za vse v Sloveniji.

A

' jt

\ ' r

Folklorna skupina Biser iz kulturno športnega društva Bošnjakov /foto AnubuIov«

Jeseničanka Faila Pašid Bi-šič. Prireditev, s katero so želeli spodbuditi sprejema-

nje in spoštovanje do različ-nosti, je organiziral Radio Triglav, ki je bil hkrati tudi

edini izvajalec aktivnosti Ev-ropskega leta enakih zmož-nosti za vse na Gorenjskem.

RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj, 97,3 Mhz (vww.radio-kranj.si/progrm.php)

V torkovi tenni dneva ob 9.20 se jim bo v studiu pridružil župan občine Škofja Loka Igor Draksier. Ob n . i o bodo govorili o anonimnem testiranju HIV, ob 16.20 pa bo z njimi predstavnik Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. V sredo ob 9.20 bo gost v studiu predsednik SLS Bojan Šrot, ob 17.20 pa se bodo pogovarjali z Matjažem Kopitarjem, pomočnikom trenerja slovenske hokejske re-prezentance. Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj bo v četrtkovi dopoldanski temi ob 9.20 predstavila Helena Gregorčič, popoldne pa v studiu pričakujejo ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja. Z njim se bo pogovarjal Darko Torkar. V petkovi dopoldan-ski temi ob g.20 Martinu Dolancu ne bo zmanjkalo vpra-šanj tržiškemu županu Borutu Sajovicu, popoldne pa bo-sta po slovenski glasbeni sceni pometala in predstavila priljubljeno lestvico Radia Kranj, Igor in Katja. Bistre gla-vice ne zamudite sobotne otroške oddaje ob 9.30, zaklju-ček sprehoda po slovenski vinski poti pa za nedeljsko ra-dijsko razglednico pripravlja Barbara Colub.

Radio Sora, 91,1 Mhz (www.radio-sora.si)

V tednu, ki je pred nami, je povzel besedo Miklavž. Obis-kal nas bo še danes med 18.30 in 19. uro ter v sredo, med 16.30 in 17. uro. Še vedrto mu lahko pišete in kaj lepega narišete, pa se bo v njegovi vreči zagotovo našlo tudi kakšno darilo za vas. Decembra začenjamo tudi z izbo-rom najodmevnejših dogodkov posameznih mesecev le-tošnjega leta. Izbirali jih boste lahko med posameznimi najodmevnejšimi dogodki tednov, januarskega pa bodo Izbrali že danes ob 12.30. Še na nekaj oddaj aktualno bi vas radi spomnili: danes ob devetih bodo gostili župana Medvod Stanislava Žagarja, v sredo Prešernovo gledališ-če, v četrtek pa bo gost predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot. Teden bo v petek ob pol enih v odda-ji Od petka do petka tednik še enkrat preletela Barbara Bačnik, v nedeljski kmetijski oddaji ob enajstih pa bodo spregovorili o predelavi ekološkega mleka.

Radio Triglav, 96,00 Mhz (wvw.radiotriglav.si/spored/

Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TY in SAT-TV) {www.potepuh.com)

Začel se je veseli december in z njim je povezanih mnogo prireditev, ki se bodo vrstile po vsej Sloveniji. V torek ob 14 . 10 lahko prisluhnete Veronikini oddaji Moja dežela, ob 15.10 pa nasvetom naših babic. V sredini oddaji Rože&Vrt ob 14.10 vam bodo ponudili namige, kako lahko praznič-no okrasite vaš dom, ob 15.30 pa prisluhnite Mozaiku Slo-venije. V četrtkovi oddaji S-O-S ob 14. 10 bo voditelj Stane gostil Ace Arsova, predsednika Društva Dulos in Mitjo Zu-pana s policijske postaje Bled. Da ima naša lepa deželica res veliko možnosti za izlete izveste v petkovi oddaji Moja dežela ob 14.10, ob i6 . io pa vas v svojo družbo vabi Saša s svojim gostom v oddaji Živimo lepo. Ne preslišite tudi ponedeljkovega Izziva podjetništva ob 10.30. Kako si lah-ko sami pomagamo do boljšega počutja pa izveste v Zdravstvenem kotičku ob 12.10.

Radio Ognjišče, 102,3, i04i5 (www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)

V torek ob 8.15 boste slišali, kakšne so pomenske, namen-ske, vsebinske ter postopkovne posebnosti objektivne od-govornosti ministra. Ob n.45 bodo Novice z roba vesolja. Ob 20.30 bo oddaja Luč v temi. V sredo bo 100. oddaja Ku-hajmo s sestro Nikolino. Slišali boste, kako spretni kuharji so radijski sodelavci. Ob 18.15 ''oste slišali življenjsko izkuš-njo nadškofa dr. Franca Perka. Ob 20.30 bo svetopisemska oddaja. V četrtek ob 8.15 bo kmetijski strokovnjak opozoril na potrebno dokumentacijo za kmetijske gradnje na zava-rovanih območjih. Ob 18.15 bo Dijaška oddaja, ob 20.30 pa Karavana prijateljstva. V Zanimivostih nočnega neba, v petek ob 17. uri, bodo predstavili astronomsko društvo Kosci, Šentjur. Ob 20.30 bo predstavitev knjige Iz vojne v novo Življenje avtorja jožka Kraglja. V soboto ob 10. uri bo prenos maše iz Brezij, kjer se bo zaključijo jubilejno leto ob loo-let-nici kronanja Marije Pomagaj, ob 11 . 15 bo sestra Veronika Verbič povedala recept za srečen in uigran zakon. V nedeljo ob 20.30 bodo objavili svetopisemsko predavanje koprske-ga ško^ jurija Bizjaka'. Oddaja Prijatelji Radia Ognjišče bo v ponedeljek ob 20.30 romala h Gradu v Prekmurje.

muiaRua

PREPEVALNICA STRIČKA JANEZA Na OŠ Pirniče so priredili Prepevalnico strička Janeza. Minuli četrtek je tam pesmi Janeza Bitenca prepevalo dvesto Cicipojčkov iz občine Medvode.

Ideja za projekt Prepeval-nica strička Janeza se je porodila učiteljici na pir-niški šoli Metki Prinčič, ko je začela razmišljati,

kaj bi lahko naredila za naj-mlajše v občini Medvode. Na misel ji je prišel pisatelj in pesnik Janez Bitenc, ki je s svojo prepevalnico obisko-val šole po občini in otroke v eni učni uri nauči) novo pesmico. "Pomislila sem, da bi pripravili Prepevalnico strička Janeza," se danes spominja Prinčičeva, katere ideja je dejansko prerasla v otroški festival, namenjen otrokom med petim in de-setim letom, ki je na OŠ Pirniče potekal minuli te-den. Začel se je v sredo, ko so odprli razstavo o Bitencu in pripravili okroglo mizo,

Na OŠ Pirniče je v četrtek Bitenčeve pesmi prepevalo dvesto Cicipojčkov iz občine Medvode. Na sliki 2. a z OŠ Preska.

na kateri so predstavili cilje projekta. Še bolj živahno je bilo v četrtek,, ko je na odru Bitenčeve pesmi prepevalo dvesto Cicipojčkov iz vrtcev in šol v občini Medvode. "Bilo je super, zato lahko z gotovostjo zatrdim, da bo Prepevalnica strička Janeza

postala tradicionalna. Raz-mišljamo tudi, da bi jo raz-širili v večdnevni festival in da bi vključili tudi otroke iz Ljubljane in Kranja," je bila zadovoljna ravnateljica Martina Kutnar. "Žel imo, da delo Janeza Bitenca ne bi šlo nikdar v pozabo in da bi

toploto njegovih pesmi do-živelo čim več otrok," pravi Prinčičeva.

Prepevalnica nosi ime po Janezu Bitencu, pokojnem prebivalcu njihovega kraja in velikem prijatelju otrok. Bil je skladatelj, glasbeni pedagog, pesnik in pisatelj, ki je večino svoje energije posvetil najmlajš im. Za njegova dela bi lahko rekli, da so ponarodela, da so od nekdaj med nami. Le kdo ne pozna Zajčka Dolgouš-čka. Metuljčka cekinčka ali njegove najbolj znane pes-mice Kuža pazi in Naša če-tica koraka?

In od kod izvira ime Cici-poj? Na okrogli mizi je reži-ser Peter Militarev pojasnil, da je Bitenc, ki ga je dobro poznal, nekoč nekemu otroku dejal: 'Tukaj čiči in poj', od tod pa prihaja Cici-poj.

S M L E D N I K

Iz Smlednika peš v Vrbo Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednil< je letos znova organiziral "kulturno romanje" v Vrbo, že de-vetlč. "Pohod v Vrbo vsako leto organiziramo v počastitev obletnice Prešernovega rojstva. Na pot smo se podali ob petih zjutraj, na cilju pa smo bili okoli pol pete popoldan. Prehodili smo skoraj 43 kilometrov," je povedal ježe Roz-man, vodja projekta. Na kulturnem romanju je bilo letos 27 udeležencev, od tega 21 iz VIZ iz Smlednika in šest iz Vzgoj-nega zavoda Kranj. M. B.

I D A K T A

Založništvo in izobraževanje, Gorenjska cesta 33 c, 4240 Radovljica

tel.: 04 5320 200, faks: 04 5320 211 e-pošta; zalozba@dldakta.si www.didakta.si

v Didaktini nagradni križan-ki lahko sodelujete tako, da do prihodnjega torka poš-ljete sms z vsebino kr-i-ges-lo+ime, priimek in naslov na številko 031/691 111 (na primer: kr-hsvetovno leto fi-zike-^Tina Dolenc, Zoisova 1, Kranj). Žrebanje bo v sre-do, 12. decembra, imena srečnih nagrajencev pa bomo objavili čez dva ted-na. Med pravilnimi odgovo-ri bomo izžrebali tri nagra-jence, med katere bomo razdelili tri privlačne knjiž-ne nagrade, ki jih poklanja založba Didakta.

OTROŠKA PERESA

Radio Sora in OŠ Škofja Loka - Mesto

v ponedeljek, 26. novem-bra, je na OŠ Škofja Loka -Mesto poseben dogodek raz-grel vse mlade glave. Prire-ditev z naslovom Šola se predstavi je bila za ušesa in oči; organizirala sta jo na-mreč šola in Radio Sora. Po uvodnem nagovoru pomoč-nice ravnatelja ge. Milene Cerovski so učenci in učen-ke zablesteli v znanju in iz-najdljivosti, pravi žur pa so naredile zvezdice slovenske glasbe - Foxy teens in David. Energične piuice so škofje-loške fante popolnoma omrežile, saj so jih za roko pripeljale na oder in jim pri-bližale občutek nastopanja in burnih ovadj publike - so-šolke so navijale, le da ne vemo točno, za koga bolj. Vsekakor pa za Davida, ki se je izkazal za pravega zabav-Ijača pa tudi za šarmerja, ko je šolsko novinarko nagradil s poljubom.

Šolska dvorana je bila na-bito polna otrok in njihovih staršev. Učenci so gotovo presenetili tudi njih, še pose-bej ljubki so bili prvošolčki, ki so se naučili angleške pes-mice in pa velik zborček učencev in učenk od 2. do 4.

razreda. Folklorna skupina šole Kamniti most je očem in ušesom predstavila mla-dega harmonikarja TUna Ržena, ki je zaigral tisto za vse okuse - Moj očka ima ko-njička dva. Pa se ni le pelo in plesalo. Dramska uprizoritev Pike Nogavičke je malo navi-hanko predstavila v eni iz-med njenih dogodivščin, planinci pa so predstavili vti-se z domačih planin, s po-skočno vižo so prikazali ve-selje, Id jih obide tam zgoraj. Tekmovanje v kvizu je razve-selilo predvsem tiste, ki so bili izžrebani za nagrado, ki so pred tem morali pokazati kar nekaj znanja o svojem mestu. Pa so se dobro izka-zali. Voditelj, sicer učenec 9. razreda, Gašper M u m je po-vezoval učence in točke, ki so se odvijale na odru, novinar-ka in voditeljica programa na radiu Sora Jana Jenko pa je poskrbela, da je jezik gladko stekel.

Za učence in učenke šole je bOa to sprostitev in zabava z veliko glasbe, smeha m ve-selja.

Uršlo Perme 7. d, Patiidja Bajt in Neža Rozman 5. d,

OŠ Škofja Loka - Mesto

TISOČ UGANK ZA ŠOLARJE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko:

Modra krava, bel oblak, črna trava, kdo ni tak?

Ugotovite pravilen odgovor In nam najkasneje do petka pošljite S M S z vsebino ug+rešitev-hime, priimek in naslov na številko 031/691 m . Nekdo bo prejel knjižno nagrado, ime nagrajenca bomo objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji torek, se glasi črta. Srečni nagrajenec je tokrat Anže Fabijan iz Besnice.

SUDOKU ZA OTROKE

z 9 e 9 1 s * i 9 £ Z

£ 1 z t? 9 9 9 9 Z 1 £

1 Z 9 e 9 t-9 e t- i Z 9

S«slavita; Eva In Sine Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite številke od i do 6. UpoUevajte:

V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku 2 3 x 2 polji je vsaka številka

vpisana le enkrat.

AVTOMOBILIZEM STROKOVNJAK PRIPOROČA

Obisk vulkanizerja

Ne glede na to, ali imamo zimske guma že nataknjene na platišča, je priporočljivo, da ob začetku uporabe obiščemo vuikanizersko delavnico in menjavo pnevmatik prepustimo strokovnjakom. Priporočljivo je, da vulkanizer pregleda pnevmatike, saj lahko odkrije morebitne poškodbe in ugoto-vi ustreznost globine profila. Če se gume nameščajo na pla-tišča, jih v delavnici tudi ustrezno uravnotežijo, tako da je vožnja udobnejša, saj ni nepotrebnega tresenja. In kar je najbolj pomembno, z ustreznim orodjem, oziroma s tako imenovanim momentnim ključem, privijačijo platišča na av-tomobil tako, da je vožnja tudi varna.

BOLTEiZ od a 19 ure i p T r m T T T n www.boltez.si 3 ^ 0 - 1 2 . ,

TEMPERAMENT JE V DETAJLIH Test: Alfa Romeo 159 1.9 JTDM Q Tronic

O Matjaž Cregorič

Za apeninsko avto-mobilsko znamko Alfa Romeo je ved-no veljalo, da zna

narediti temperamentne avto-mobile, s športnim pridihom in značilnim italijanskim ob-likovalskim slogom. Alfa 156 je bila uspešnica, ki je v zadnjih letih začela izgubljati sapo, zato so morali v Milanu razmisliti o naslednici. Ker gre čas naprej, so šli naprej tudi s številkami in že dve Leti je na cesti Alfa 159, limuzina, s katero so skušali popraviti nekaj spodrsljajev bližnje pre-teklosti.

Pozorno oko že na prvi po-gled opazi, da je alfa 159 večja od svoje predhodnice, ki so ji vsi peli slavo, a so bile prodaj-ne številke dovolj obetavne samo v času njenega mlados-tnega razcveta. Zunanjost no-vinke je še naprej športno

Opel Astra Clas^

že za 9.990 EUR

Z bogatim paketom dodatne opreme Plus za samo 667 EUR pa bo oprema popolna!

i-i^no^so ABS elelfuiini Doniik dve ztadni blojlni centiolno ri5crsv0 Siiterr prednjih 5t»kel (voinit: insovo.'iiV.) zoklepanje

Alfliftnčri ocmik .-išinsko nOato Ijiv poviSIni zunonjit- ogSedol .'ozi ikov sedel posiovljiv volan

agresivna, a hkrati dopušča tudi nekaj več elegance. Pote-ze niso več tako drzne, a je kljub temu limuzina še vedno povsem razpoznavna, spredaj po paru trojnih žarometov in vpadljivi maski hladilnika, kar vse skupaj spominja na kupe-jevsko Brero in na kabriolet-ski Spider, zadaj po visokem zadku in ozkih razpotegnje-ruh lučeh.

Pomanjkanje notranjega prostora in premalo skrbi za potniško udobje sta bili glavni točki kritik, ki jim alfa 156 za-radi skoraj brezkompromisne vdanosti športnosti ni bila zmožna ustrezno odgovoriti. Alfa 159 zaradi raztegnjenih zunanjih mer v potniški kabi-ni zato ponuja nekaj več pros-tora, vendar večina dodatka pripada le vozniku in sopo-tnilcu na sprednjem sedežu, medtem ko se zadaj še vedno sedi sorazmerno utesnjeno, oziroma manj udobno, kot je nekakšno povprečje v tem velikostnem razredu. Meril-niki in stikala na armaturni plošči so usmerjeni k vozni-kovim očem, materiali so ka-kovostni, kot se za znamko, ki se spogleduje s prestižem, tudi spodobi, in barvne kom-

TEHNIČNI PODATKI

binacije plastike in sedežnih oblog spominjajo na slavne čase italijanskih avtomobi-lov. In seveda ni nič nena-vadno, da je med opremo kli-matska naprava z ločenim delovanjem za vsako stran posebej, za veselje med vož-njo pa poskrbi še kakovosten radijski sistem z ukazovalni-mi tipkami na volanskem obroču, seveda potem, ko voznik razvozla vse nastavit-ve. Pogonski sklop je iz kon-cemske družine in sam po sebi tudi i,9-litrski turbodizel-ski štirivaljnik ni nič novega. Motor je dovolj energičen, da ne zataji Alfine športne duše, ni pa kakšen poseben "cuore Sportivo", še zlasti ne v kom-binaciji s šeststopenjskim sa-

modejnim menjalnikom Q Tronic, ki pa po drugi stram omogoča vozno ugodje.

Volanski mehanizem je prijetno neposreden in dina-mični vožnji skozi ovinke je podvozje naklonjeno, saj se kolesa alfe 159 zvesto držijo asfalta, manj ugodno se avto-mobil obnaša med vožnjo po cestnih grbinah, ki jih požira s preveliko mero grobosti. Med športnostjo in udo-bjem je bilo pač vedno treba sklepati kompromise. Mor-da je marsikomu žal, da znamka Alfa Romeo in nje-ni avtomobili še vedno bolj ali manj sodijo v butično prodajo in tega tudi alfa 159 ne spreminja. Če ne drugače, vsaj s ceno ne.

Mere: d. 4,660, š. 1,828, v. Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./ dovoljena): Vrsta motorja: Cibna prostornina: Največja moč pri v/min: Največji navor pri v/min: Najvišja hitrost: Pospešek 0-100 km/h: Poraba goriva po EU norm.: Emisija CO2 g/km: Maloprodajna cena: Uvoznik:

1,417 m, medosje 2,700 m 405 I

1615/- kg štirivaljni, turbodizelski

1910 ccm 1 10 kW/i50 KM pri 4000

320 pri 2000 207 km/h

9,6 s 9.9/ 5.5/ 7.1 1/100 km

187 (Euro IV) 28.900 EUR

Avto Triglav, Ljubljana

Prihaja še Peugeot 4007 Po Mitsubishiju In Citroenu je svojega člana družine terenskih trojčkov pripeljal tudi Peugeot. Novinec z oznako 4007 bo na slovenskem trgu za zdaj na voljo samo z 2,2-litrskim turbo-dizelskim štirivaljnikom, ki razvije 115 kilovatov (156 KM) in je opremljen s filtrom trdih delcev. Oprema je razdeljena v dva nivoja, že osnovni premium vsebuje večino dodatkov za visoko stopnjo varnosti in udobja, višji premium pack pa ga nadgrajuje še z usnjenim sedežnim oblazinjenjem in kromira-nimi dodatki na zunanjosti. Cene se začenjajo pri 33.900 evrov, dražja izvedba pa stane 37.900 evrov. Pri Peugeotu Slovenija so za prihodnje leto v prodajni načrt zapisali številko 170.

BMW pri Bofexu BMW Group Slovenija bo prihodnje leto v mrežo svojih pooblaščenih trgovcev in serviserjev BMW in Mini vključil novega partnerja. Dogovor o sodelovanju sta pred kratkim s podpisom pisma o nameri potrdila BMW Group Slovenija in Bofex, ki je sicer v lasti kranjskega Merkurja. Bofex bo pristopil v skupino BMW kot pooblaščeni trgovec in serviser, v ta na-men pa bo prihodnje leto na območju ljubljanskega BTC zgra-jen nov prodajno servisni center. V prvem letu naj bi prodali 500 avtomobilov. M. C.

Ekološki modrim levom Peugeot je pred kratkim vzpostavil ekološki standard, ki bo kot posebna oznaka označeval avtomobile, ki se najbolj približajo prijaznemu odnosu do okolja. Pozornosti je deležno prizadevanje za nižji izpuh ogljikovega dioksi-da in s tem prispevek k izbolj-šanju kakovosti zraka. Za pri-dobitev oznake Blue Lion mora avtomobil dosegati iz-pušni normativ največ 130 gramov CO2 na prevožen ki-lometer, oziroma 158 gramov na kilometer pri vozilih, ki uporabljajo mešanico s 30 odstotki biodizla ali 200 gra-mov na kilometer modeli z motorji na etanov E85. Avto-mobili morajo biti izdelani v tovarnah, ki so pridobile cer-tifikat ISO 14001. M. C.

T O R E K 4 . 1 2 . 2 0 0 7 07

NAGRADNA KRIŽANKA

. K R . A N J

MESTNA OBČINA KRAKJ

C k ) r e n j s k i G l a s B f . L v i Q

Sprevod sv. Miklavža, s. 12 Božično novoletni sejem, is

Bazar kranjskih malčkov. 12. Program na Maistrovem in Glavnem trgu

Prireditev ob Svetovnem pokalu v smučarskih skokih is. 12 Silvestrovanje na prostem

Pop design, ognjemet, ob 22.00 uri, Slovenski tfg

# ^ d o m p l a n ! i 1»U '•!»"** TOTO B O M I

OORENJSK) GLAS

ZADNJI MESEC VLETU

ROKA AUNOGA

LISTNATO DREVO

AVSTRU-^PORO-ČEVALNA AGENCUA

OREN-

iZSKROBA

SCSTA«L F.KAUN

SUDEK SAOM NAMAZ

LOUtS BUNUa

(ROBERT)

BARVA IGRALMH

KART

ŽLEBV DESKAH

HERCE-GOVSKO

s a o VINO

STARO-RMSKl

POZDRAV

ALPSIOVRT ALTMAN RAOA ESiK)

2LAVKA

6US6EMK. »IGRA

TOLKALA

OSTRIVEC

BELA KOVINA

(Sn)

LOJZE ROZMAN

PgVKA DOIAN

BtVilSL MOGOMETM SafiCTOR (ZDENKO)

SPROTWST PRIDaU

AMERIŠKA DENARNA

ENOTA

KALNA srojE^

VODA. MLAKA

10

iSj^CA ZOREHI

MOSTVO. SKUPNA

VZDEVEK HCHAELA JCg>ANA

SKLON

PESNIK ZLOBEC

14

[ZDELO-VAUC COPAT

POTNIŠKO VOZILO NA EL POGON

OTOČJE PRI NOVI GVINEJI

PRVO M^VHO S T ^ O

15

L f P L O

PREOa NA BLEDU

HUOE SANJE

GOROVJE V BOLGARUI

STARI SLOVANI

JUDOVSM KRAU

KAU BRST

DOKTOR

VALMK

SORTA JABOLK

UREZMNA

DfVJI GOLOB Z VRATTM PEGAM

IZ VEJ

I ^ P O D ŠMARNO

GORO

GORSN

ZVEZA

(FWTZ)

NAD-STROPJE

SLIKAR MEŽKO

SKALJilAK Z A L P S K H RASTUNAlfi

RaCAV ITALUI

JUNAK ENEDE

M O K I VOZIA

RBUULT ŠPANSKI

NOG. KLUB

ZMIKAVT

I P O J M A ZOUNO KtSUNO

D U ^

PREZVE-KOVALEC TOBAKA

PRfADMK šDiMDSeL

KORALNI OTOK

11

EUTASETH TAVLOR

PODOBA GOLEGA TELESA

GORENJSKI GLAS

VOHUN

PMN (TT. ZAPIS)

TACA (MANJS.)

13

NAZIV ZA KISLO TROPSKO

SADJE

NAJVIŠJE GOROVJE VEVROPt

č t s n ALKOHOL

ZACETEK TEKMO-VANJA

aPEir PESEK

IGRALCEV

KONJE-DEREC

PREIZKUS

VE)U ' {NAI IA«0}

DRAG KAMEN ZELENE BARVE

TVORBA VPAMJU

RVAMA KOBLCA

SESTAVKA V TESTU

PEVEC COCKER

MOSTOVt POMOL

NEKDANJI SLOVANSKI

VLADAR

NAŠ PEVEC m

JUGOSL LETAI^ DRU&A

12

MATRU 2IVAL RJAVE BARVE

ROBERT TAVLOR

60 MM/T

UGO OJETTL

VALENTM VOONK

REKAV MONGOUJI

RMSKO MIT. POD-ZEMLJE

KOVINSKA KONSTRUK-

VUAV BETONU

BSENOVA DRAMA

MAJHEN RT

ESTONSKI OPERBT

(GEOROU)

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12

13 14 15

ORENTKA

Klima Belehar prezračevanje in kfimatizacija

I. in 2. nagrada: promocijski paket, nagrado podarja Spar Slovenija 3. - 5. nagrada: promocijska vredca, nagrado podarja 2ito Gorenjka 6. - 8. nagrada: promocijska vre(!ka, nagrado podarja Klima Belehar 9. nagrada: mesefna karta za skupinske vadbe, nagrado podarja Mega center 10. nagrada: mesečna karta Mega mulčki I I . nagrada: enkratni obisk savne za dve osebi

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk iz oStevikenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 19. decembra 2007, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4,4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.

DRUŽABNA KRONIKA

TAVČE GRAVČE Včeraj se je s Kitajskega v Slovenijo vrnila miss Slovenije Tadeja Ternar, ki žal boljše uvrstitve na letošnjem izboru za miss sveta ni dosegla. Najlepša je bila Kitajka. Zato pa je svoje kulinarične, modne in kulturne dosežke v zadnjih dneh predstavila Gorenjska. Še vedno ploskamo.

i lPi i i i^- ir l i l

Gorenjsko decem-brsko razpolože-nje? V teh dneh smo lahko obis-kali dva modna

dogodka, zanimivega kul-turno-gledališkega ter kuli-ruričnega dogodka in odprt-ja novih poslovnih prostorov Zuja Fashion. Njihovo spod-nje perilo lahko sedaj najdete tudi ob poti med Kranjem in Medvodami.

V Kranju je bil v četrtek v avli Mestne občine Kranj na pobudo soproge kranjskega župana Damijana Pemeta Ta-nje Peme modni dogodek, ki so ga poimenovali Creinativa. Na prav poseben način, skozi plesni performans, so se

predstavili kranjski kreativd: Tanja Drinovec, Edita Nardin, Tina Pavlin, Vita Osojnik, Maja Kabič, Matjaž Beguš, Si-mona Kogovšek, Alja Stare, Aljaž Primožič, Tomaž Pole-nec, Milan Nardin, plesna skupina Mana - in povabljene za uro popeljali v svoj svet barv, glasbe, oblek, torbic, na-kita in ustvarjanja, ki ga Kranjčani v tovrstni obliki šele spoznavajo.

Škofjeloški salon Indeego je z Viktorijo Štancer dan kasneje predstavil njeno ko-lekcijo oblačil. Modna revija je bila v prostorih Dijaškega doma v Škofji Loki, povezo-vala jo je Saša Pivk, za glas-beno presenečenje pa je po-skrbela Tina Veselinovič.

2 e sredi novembra je bila v kranjskem Prešernovem gle-

dališču premiera igre Poprav-ni izpit. Komedija je delo stand up komikov Mikija Bu-bulja in Ranica Babiča, v njej v vlogi učiteljice nastopa tudi znana slovenska igralka Vio-leta Tomič. Popravni izpit pripoveduje o bistrih, a lenih in navihanih dijakih Mirku in Marku. Letos njuno zna-nje škriplje pri zgodovini, geografiji in slovenščini. Če ne bosta uspešno opravila popravnega izpita, z matu-rantskim izletom ne bo nič.

Zanimivo popestritev kranjskega odrskega udej-stvovanja pa predstavlja tudi Linhartova Županova Micka v izvedbi Kranjskih komedi-jantov skupine Soseska Dom KS Čirče. Lili Žura, Franc Kuhar, Iztok .Poredoš, Kar-men Horvat, Aleksander Ste-

panovič, Goran Križnar in Tomo Novak so se pod reži-sersko taktirko Alenke Ku-har preselili iz dnevne sobe na oder. Igra je predpremie-ro že doživela, premiera pa bo ta konec tedna.

Kranj je dobil še eno zani-mivo kulinarično ponudbo. Zaenkrat edino tovrstno ku-hinjo v Sloveniji. Na kranjski železniški postaji so v soboto ob zvokih makedonske glas-be in folklornem koraku od-prli Gostibio pri Tetki. Prva dama gostilne, glavna kuha-rica in šefica Lenča Ilieva nam je povedala, da pri njih lahko Makedonijo 'okusite'. Štibska pastramalija, tavče gravče, selsko meso...

Večine besed z njihovega jedilnika sicer nismo razu-meli, a okus je bil božanski.

1 ^ J ^

1 Soproga kranjskega župana Damijana Perneta Tanja Perne Plesni performans modnega dogodka Creinativa /F«O TK

|ana Zupane, po kateri je znamka Zuja dobila tudi ime Popravni izpit je lahko prava nočna mora. /FotoiAicnkaBmn

Ko se soseska preseli na oder, nastane Linhartova Županova Micka./FMo:Alt„h Brun

Gostilna pri Tetki: nasmejana Lenča Ilieva s hčerko Tanjo / Folo: Altnkj Bfun

VRTIMO G l o b u s Najlepša je Kitajka

Na sobotnem lepotnem izboru v kitaj-skem letovišču Sanya, ki si ga je prek malih zaslonov ogledalo dve milijardi ljudi, je miss sveta za leto 2007 postala Kitajka Zhang Zllln. "Sem prva Kitajka, ki je osvojila ta naslov, in kar je Se po-membneje, zmagala sem v svoji domo-

vini," je povedala 23-letna lepotica, po poklicu tajnica, ki je bila s 182 centimetri najvišja od 106 tekmovalk In je ves čas veljala za eno od favoritinj. Prva spremljevalka je postala miss Angole, druga pa miss Mehike.

Odpovedala vse koncerte Britanska pevka Amy Wlnehouse je po naročilu zdravnika odpovedala vse kon-certe do konca leta. Bila naj bi čustveno preobremenjena, saj je njen mož Blake Fieider-Civil zaradi oviranja pravosodja v zaporu, brez njega pa, kot je zapisala na svoji spletni strani, na odru ne more dati

vsega od sebe. "Mož mi pomeni vse in brez njega ni isto," se opravičuje talentirana, a problematična glasbe-nica, ki naj bi se znova zdravila zaradi zasvojenosti z drogami.

Raje gospodinja kot igralka Kot kaže, se bo Liv Tyler za nekaj časa poslovila od Hollywooda, saj hrepeni po umirjenem družinskem življenju, stran od medijev. Sina bi rada obvarovala pred paparaci, ki so ji v New Yorku ves čas za petami, zato se bo odselila z Manhattna. "Nočem, da Milo odrašča v takem oko-

lju. Sama sem odraščala v Novi Angliji, kjer sem se na-učila ceniti naravo," pravi hči pevca Aerosmithov Steve-na Tylerja, ki ji je trenutno najbolj pri srcu vloga mame in žene.

Ljubi svoje telo Sveže zaročena igralca Jennifer Love He-wltt in Ross McCalI sta odšla na brezskr-ben oddih na Havaje, a ga je zmotila ob-java dopustniSkih fotografij, na katerih ima Jennifer ne le nekaj dodatnih kilo-gramov, ampak tudi cel ulit. "Namesto, da bi praznovala najlepše dni življenja in

zaroko z moškim svojih sanj, se ukvarjam z nadležnimi fotografi, ki slikajo z napačnih kotov," se razburja igral-ka, ki (joudarja, da ljubi svoje telo, prav tako pa bi ga morale vse ženske.

Viktorija Štancer je predstavila svojo kolekcijo oblačil. Modna revija je bila v prostorih Dijaškega doma v Škofji Loki. /FOIKTK