Ekonomsko ogledaloEkonomske analize/maj 2005 št. 5, Vol. XI

Ekonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji in je nadaljevanje publikacije Pregled

pomembnejših gospodarskih gibanj. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku

(Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu. Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega

gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba Vlade RS.

Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.

Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:Lejla Fajić, Boštjan Vasle (Aktualno), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino – tekoči račun, kapitalski in finančni račun),Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja, Regulirane cene), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva,krediti, Vpliv cene nafte na inflacijo), Tomaž Kraigher (Trg dela), Gorazd Kovačič (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar(Gradbeništvo), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Notranja trgovina, Turizem, Nepremičnine, najem in poslovne storitve), JuditaMirjana Novak (Gospodarske družbe), Andreij A. Chiaiutta (Globalna konkurenčnost Slovenije po IMD 2005), ŠtefanSkledar (Evropski sveti delavcev).

Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov).Simona Zrim (Distribucija).

Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor.Urednik: Luka Žakelj.Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.Lektoriranje: Karla Železnik.Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.

Tisk: Tiskarna Štrok.Naklada: 500 izvodov.

Urad RS za makroekonomske analize in razvojGregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70Uredništvo: luka.zakelj@gov.siDistribucija: publicistika.umar@gov.si

Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.

Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.

Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities.© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov, objava tekstov in podatkov so zaželeni, če je naveden vir, kopija pa poslana vvednost uredniku Ekonomskega ogledala.

Ekonomsko ogledalo UMARVsebina

številka 5/2005 str. 2

AktualnoGospodarska konjunktura po razpoložljivih podatkih za prvo četrtletje kažena umirjanje str. 3

Ekonomski odnosi s tujino – tekočiračun

Desezonirani podatki kažejo na upočasnitev rasti izvozno-uvoznih tokov str. 4

Ekonomski odnosi s tujino –kapitalski in finančni račun

V prvem letošnjem četrtletju so se finančni tokovi zasebnega sektorja precejokrepili str. 5

Cenovna gibanjaPostopno umirjanje inflacije še naprej spremljajo visoka nihanja cen, ki pa soznačilna tudi za druge države EU str. 6

Denarna gibanjaPresežna ponudba deviz se je v prvem četrtletju letos glede na isto obdobjelani prepolovila str. 7

Denarni trg –varčevanje prebivalstva

Nizki neto prilivi tako v banke kot tudi vzajemne sklade str. 8

Denarni trg – kreditiTri četrtine vseh neto tokov kreditov domačih bank predstavljajo deviznikrediti str. 9

Trg dela Sezonska rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti se nadaljujeta str. 10Predelovalne dejavnosti V prvem četrtletju se je obseg proizvodnje znižal str. 11Gradbeništvo Nižja aktivnost v prvem četrtletju str. 12Notranja trgovina Tudi v zadnjem četrtletju 2004 višja prodaja v trgovini na debelo str. 13Turizem Lani visok devizni priliv od turizma, rast se nadaljuje tudi letos str. 14Nepremičnine, najem in poslovnestoritve

Lani okrepljena rast dodane vrednosti str. 15

IZBRANE TEME

Gospodarske družbe V letu 2004 večji neto čisti dobiček gospodarskih družb str. 19Globalna konkurenčnost Slovenijepo IMD 2005

Konkurenčnost Slovenije padla na 52. mesto – šibkost so mednarodneinvesticije, podjetniško okolje ter učinkovitost podjetij str. 20–21

Evropski sveti delavcev V Sloveniji deluje 172 multinacionalnih družb, ki jih zavezuje Direktiva o ESD str. 22Regulirane cene Prispevek reguliranih cen k inflaciji se je v zadnjih letih zmanjšal str. 23

Vpliv cene nafte na inflacijoS pomočjo input-output modela ocenjujemo, da je tretjina prispevka višjih cennafte k inflaciji posledica posrednih učinkov str. 24

Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).

V primerjaviz istim obdobjem predhodnega letaIzbrani konjunkturni kazalci,

rast v %Zadnji

podateks prejšnjimmesecem

zadnjipodatek

predzad.podatek

predpredz.podatek

Industrija, obseg industrijske proizvodnje III 15,8 -2,6 -1,9 -0,1 Predelovalne dejavnosti III 17,8 -2,5 -2,1 -0,1 Oskrba z elektriko, plinom, vodo III -0,7 0,3 1,9 0,9Vrednost opravljenih gradbenih del, realno III 29,0 2,3 -13,2 0,0Izvoz blaga (FOB, v EUR) III 18,7 10,7 12,2 17,7Uvoz blaga (FOB, v EUR) III 17,0 9,5 12,5 17,2Stroški dela na enoto proizvodnje1 XII -0,4 1,2 1,3 0,8Realni efektivni tečaj tolarja2 IV -0,5 0,6 0,4 -0,1Bruto plače na zaposlenega, realno3 III 2,6 3,1 3,2 4,2Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, realno IV 0,0 6,5 6,2 6,6Javnofinančni prihodki, realno IV 24,9 0,6 1,6 3,3Število formalno delovno aktivnih III 0,3 0,7 0,7 0,7Število registriranih brezposelnih IV -0,8 -4,5 -5,1 -5,4Število prostih delovnih mest IV 10,8 25,8 20,6 26,6V mesecu: Zadnjem Predzadnjem PredpredzadnjemStopnja registrirane brezposelnosti, v % III 10,2 10,3 10,4V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno4

Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % V 0,3 1,4 2,2Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, v % IV 0,3 1,0 3,6Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po

metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem, 2merjen z relativnimi cenami življenjskihpotrebščin, 3podatki za leto 2005 so predhodni, 4skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.

Ekonomsko ogledalo UMARAktualno

številka 5/2005 str. 3

Umirjanje inflacije se je nadaljevalo tudi maja. Povprečna inflacija (HICP) se je znižala na 3,2 %, kar pa ješe vedno za 0,9 odstotne točke višja rast cen, kot jo določa maastrichtski konvergenčni kriterij. Ta seizračunava na podlagi povprečne inflacije (HICP) v članicah EU in se je, na podlagi začasnih podatkovEurostata ter razpoložljivih pojasnil evropskih institucij glede njegovega izračunavanja, aprila povišal za 0,1odstotne točke in znašal 2,3 %. Postopno umirjanje inflacije je rezultat aktivnosti Banke Slovenije in VladeRS oziroma izvajanja ukrepov za njeno znižanje, predstavljenih že v toku priprav na vstop v ERM II.Kratkoročna nihanja cen so bila prisotna tudi v maju, ko so se cene življenjskih potrebščin (CPI) v primerjaviz aprilom povišale za 0,3 % (maja lani za 0,9 %), predvsem zaradi sezonskih dejavnikov. Največjespremembe so bile zabeležene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače, obleka in obutev ter rekreacija inkultura.

V prvem četrtletju 2005 je bila gospodarska rast v ZDA in EU v okviru pričakovanj, najnovejše napovedi zaleto 2005 za EU pa so nekoliko znižane, zlasti za Italijo. Po prvi oceni Eurostata je rast BDP na evroobmočju na medletni ravni znašala 1,4 % (v tretjem četrtletju lani 1,8 % in v četrtem 1,6 %) in v EU 1,7 %(2,2 %, 1,9 %). Pri tem je bila gospodarska rast v Nemčiji celo višja (1,1 %) od pričakovane v pomladanskihnapovedih Evropske komisije, ki smo jih prevzeli kot predpostavke mednarodnega okolja pri pripravipomladanske napovedi, v Italiji pa je prišlo do nepričakovanega padca BDP v višini 0,2 %. V majuobjavljene napovedi OECD-ja se prav pri napovedih glede gospodarske rasti v Italiji najbolj razlikujejo odnapovedi, ki so jih predhodno objavili EK, IMF in Consensus. Te so za letos predvidele rast med 0,9 in1,2 %, OECD pa padec za 0,6 %. Ob tem OECD predvideva tudi nižjo skupno rast na evro območju, insicer 1,2-odstotno, ostale institucije pa med 1,5 in 1,7-odstotno (v tem okviru je tudi pomladanskapredpostavka napovedi UMAR). V ZDA je bila v prvem četrtletju 2005 medletno zabeležena 3,7-odstotnarast BDP, kar je skladno s pričakovanji.

Gospodarska konjunktura v Sloveniji po razpoložljivih podatkih za prvo četrtletje kaže na umirjanje. V prvemletošnjem četrtletju se je na medletni ravni sicer še nadaljevala razmeroma visoka rast blagovnega izvoza(10,5 %; v EU 11,8 %), vendar pa je po začasnih podatkih v marcu že prišlo do njegove upočasnitve vdržave EU. Na umirjanje izvoznega povpraševanja kažejo tudi desezonirani podatki, po katerih je bil skupnislovenski izvoz blaga v prvem četrtletju le še za 0,6 % višji kot v zadnjem četrtletju lani, medtem ko je bilarast v zadnjem četrtletju 2004 v primerjavi s predhodnim še 3,3-odstotna (gl. str. 4). Podatki o izvozu poregijah za prva dva meseca letos kažejo na nadaljevanje visoke medletne rasti izvoza v Francijo, VelikoBritanijo, Češko, Poljsko in Madžarsko in kljub slabši konjunkturi tudi v Italijo. Podobno kot pri izvozu so tudipri uvozu blaga v prvem četrtletju medletne rasti razmeroma visoke (skupaj 9-odstotna rast, iz EU 5-odstotna), primerjava desezoniranih podatkov z zadnjim četrtletjem lanskega leta pa kaže na 3,3-odstotenupad blagovnega uvoza (v četrtem četrtletju je bila v primerjavi s tretjim dosežena še 3,1-odstotna rast).Rast v predelovalnih dejavnostih je trenutno pod pričakovanji v Pomladanskem poročilu 2005 (gl. Poročilostr. 46), v primerjavi z lanskim letom so se povečale tudi razlike v rezultatih v posameznih dejavnostih. Porevidiranih podatkih se je skupni obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih na medletni ravni zmanjšalza 2,5 %, po podatkih prilagojenih za število delovnih dni pa je bilo znižanje manjše, 1,2-odstotno (gl. str.10). Do krčenja obsega proizvodnje je prišlo zlasti pri zmerno izvozno usmerjenih panogah; v tem vproizvodnji električne in optične opreme za 18,7 %, za razliko od gibanj v tej dejavnosti v zadnjih letih, kosta se povečevala obseg proizvodnje in izvozne aktivnosti. Upadanje proizvodnje tekstilij in tekstilnihizdelkov ne izstopa od gibanj v zadnjih letih (-10,2 %). Po visoki rasti v lanskem letu izrazito izvoznousmerjene panoge v prvem četrtletju letos dosegajo precej nižjo rast obsega proizvodnje. Tako je bila vproizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov letos dosežena skromna, 0,9-odstotna rast, obseg proizvodnjestrojev in naprav pa je upadel za 3,8 %. V predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju letos vprimerjavi z istim obdobjem lanskega leta nekoliko znižala tudi zaposlenost (-1,1 %), vendar gre za gibanjav okviru pričakovanj, nadaljevala pa se je rast v večini storitvenih dejavnosti (gl. str. 10). Med razpoložljivimikazalci, povezanimi z zasebno potrošnjo v prvem četrtletju letos po visoki rasti izstopajo le devizni kreditiprebivalstvu (vendar je njihov delež v celotnih kreditih še vedno majhen; gl. str. 9) in uvoz proizvodov zaširoko potrošnjo, ob tem ko podatki o obračunanem davku na dodano vrednost, prvič registriranih osebnihavtomobilih, prihodek v trgovini (na podlagi mesečne ankete SURS) ter prejemki prebivalstva v temobdobju ne kažejo na izraziteje povečano trošenje prebivalstva. Prav tako med kazalci, ki kažejo nainvesticijsko potrošnjo uvoz strojev in transportnih naprav dosega nižjo rast kot v lanskem letu, nekoliko podlansko ravnijo pa je tudi gradbena aktivnost (gl. str. 12).

Ekonomsko ogledalo UMAREkonomski odnosi s tujino – tekoči račun

številka 5/2005 str. 4

Plačilna bilanca Slovenije, I–III 2005, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–III 2004Tekoče transakcije 4.176,9 4.164,0 12,9 34,4

Blagovna menjava (FOB) 3.310,8 3.383,0 -72,2 -97,7Storitve 593,6 441,7 151,8 139,6

Transport 193,7 105,3 88,4 65,3Potovanja 263,1 100,6 162,5 134,4Ostale storitve 136,7 235,8 -99,1 -60,1

Dohodki od dela in kapitala 139,7 154,5 -14,9 -15,2Tekoči transferji 132,8 184,7 -51,9 7,7Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter

povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.

Medletna rast slovenskih izvozno-uvoznih tokov se je po razmeroma visokih stopnjah v prvih dvehmesecih marca upočasnila, na upočasnitev v prvem četrtletju 2005 glede na zadnje lansko četrtletjepa kažejo tudi desezonirani podatki. Po preliminarnih podatkih SURS se je slovenski blagovni izvoz vprvem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno povečal za 10,5 % (v EU za 11,8 %, v državenečlanice za 7,5 %). V nasprotju z relativno visoko rastjo blagovnega izvoza se je obseg industrijskeproizvodnje medletno znižal za 2,6 %, kar je zaradi visoke stopnje medsebojne korelacije presenetljivo.Razpoložljivi podatki o regionalnem izvozu za prva dva letošnja meseca kažejo, da se je medletno precejokrepil blagovni izvoz v Francijo, Italijo, Veliko Britanijo in Rusijo, izvoz v Nemčijo je stagniral, močnoupadel pa v ZDA (za 33,8 %). Čeprav je Nemčija naša najpomembnejša trgovinska partnerica, se njendelež v skupnem slovenskem blagovnem izvozu od leta 2000 (27,1 %) naprej postopoma znižuje (leta 2004na 21,3 %), kar je tudi posledica šibke rasti nemškega gospodarstva. Povečal se je izvoz na Hrvaško inSČG, upadel v BIH in Makedonijo, celotni izvoz v države nekdanje Jugoslavije pa se je upočasnil. Uvozblaga se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 9 % (iz držav EU za5 %, iz držav nečlanic za 29 %). Visoka rast uvoza blaga iz držav nečlanic je med drugim tudi posledicanizke primerjalne osnove. Nadaljevala se je rast uvoza proizvodov za vmesno in široko porabo, uvozproizvodov za investicije pa je upadel (- 2,5 %). V marcu se je blagovni izvoz medletno povečal za 7,6 %(marca lani za 15,4 %), blagovni uvoz pa za 4,2 % (marca lani za 14,4 %). Po desezoniranih podatkih se jerast blagovne menjave precej umirila. Izvoz blaga se je v prvem četrtletju leta 2005 v primerjavi spredhodnim četrtletjem leta 2004 povečal le za 0,6 % (2004: v Q4 za 3,3 %, v Q3 za 2,4 %, v Q2 za 3,9 %in v Q1 za 3,7 %). Uvoz blaga je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2004zabeležil negativno rast (- 3,3 %), medtem ko je bila v lanskem letu rast pozitivna (v Q4 za 3,1 %, v Q3 za1,6 %, v Q2 za 8,3 %, v Q1 za 1,9 %.Storitvena menjava se je v prvem letošnjem četrtletju povečevala počasneje od blagovne; izvoz storitev seje v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 7,4 %, uvoz storitev pa za 7 %. Presežek v storitvenimenjavi se je na medletni ravni povečal zaradi večjega neto izvoza transporta in potovanj in je večinomaprispeval k oblikovanju presežka v tekočih transakcijah.Pogoji menjave slovenskega gospodarstva se poslabšujejo. Ob visokem svetovnem povpraševanju ponafti in krčenju ameriških zalog so se cene nafte Brent v prvem četrtletju medletno povečale kar za 49,1 %.Zaradi visokih cen nafte, naraščajočih cen ostalih primarnih surovin ter cen evropskih industrijskihproizvajalcev so se pogoji menjave poslabšali za 1,7 odstotne točke. Upoštevaje gibanje zunanjetrgovinskihcen ocenjujemo, da je bila v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani realna rastizvoznih tokov hitrejša od uvoznih. Slednje nakazuje pozitivni prispevek neto izvoza h gospodarski rasti tudiv prvem letošnjem četrtletju.

Graf: Gibanje cen nafte, ostalih primarnih surovin in tečaja USD

20

25

30

35

40

45

50

Q1 2003

Q2 Q3 Q4 Q1 2004

Q2 Q3 Q4 Q1 2005

Vir podatkov: IM F, Commodity Prices Data File, preračuni UM AR.

US

D/s

od

30

50

70

90

110

130

150

Inde

ks 2

000=

100

naf ta BrentIndeks prim arnih surov inU SD v prim erjav i s košarico v alut

Ekonomsko ogledalo UMAREkonomski odnosi s tujino – kapitalski in finančniračun številka 5/2005 str. 5Plačilna bilanca Slovenije, I–III 2005, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–III 2004Kapitalski in finančni račun 934,1 -866,6 67,5 -76,4

Kapitalski račun 20,8 -47,7 -26,8 -23,8Kapitalski transferji 19,7 -47,5 -27,7 -24,7Patenti, licence 1,1 -0,2 0,9 0,9

Finančni račun 913,3 -818,9 94,3 -52,6Neposredne naložbe -99,7 -126,0 -225,7 -110,1Naložbe v vrednostne papirje 40,1 -315,7 -275,7 -82,4Finančni derivativi 0,0 -2,0 -2,0 -0,5Ostale naložbe 873,2 -271,2 602,0 56,4

Terjatve 11,6 -260,6 -249,0 -369,9Obveznosti 861,6 -10,6 851,0 426,3

Mednarodne denarne rezerve 0,0 -4,3 -4,3 84,0Statistična napaka 0,0 -80,4 -80,4 42,0

Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah terpovečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.

Sektorska struktura kapitalskih tokov kaže, da je v letošnjem prvem četrtletju zasebni sektor (podjetja,banke in prebivalstvo) izkazoval neto pritok kapitala, medtem ko sta državni sektor in centralna bankazabeležila neto odtok. Celotni neto pritok kapitala (brez mednarodnih denarnih rezerv) je tako znašal 98,6 mioEUR, v istem obdobju lani pa je bilo za 136,6 mio EUR neto odtoka kapitala.Viri pritoka kapitala v prvem četrtletju so bili gotovina in vloge tujih bank, najeta posojila v tujini s stranidomačih poslovnih bank in domačih podjetij ter kratkoročne obveznosti iz naslova komercialnih kreditov.Skupni pritok kapitala je v prvem letošnjem četrtletju znašal 791,2 mio EUR in je bil kar za dve tretjini večji kot vistem obdobju lani. Gotovina in vloge tujih bank pri domačih bankah so se v primerjavi z istim obdobjem lanipovečale kar za 3,4-krat, še zlasti v februarju in marcu (najverjetneje posledica lastniške povezanosti med tujimi indomačimi bankami ter še vedno višjih domačih obrestnih mer od obrestnih mer v tujini). To je deloma nadomestiloizpad tolarskih prihrankov in omogočilo domačim bankam dajanje deviznih kreditov. Medtem ko je tokzadolževanja domačih bank v tujini (168,8 mio EUR) ostal na približno enaki ravni kot v istem obdobju lani (170,3mio EUR), pa se je zadolževanje podjetij povečalo. Po oceni BS delež tujih posojil, s katerimi se financirajodomača podjetja, ostaja že dve leti na ravni tretjine skupnega financiranja podjetij. Obseg kratkoročnih obveznostiiz naslova komercialnih kreditov se je marca sicer nekoliko okrepil, vendar je bil v prvem četrtletju precej nižji (28,3mio EUR) od primerljivega obdobja lani (50,3 mio EUR). Slednje je bilo deloma posledica umirjenega uvoza izdržav EU v prvem letošnjem četrtletju.Kapital je odtekal predvsem z naložbami v vrednostne papirje, neposrednimi domačimi naložbami v tujino,s kratkoročnimi komercialnimi krediti in selitvijo tuje gotovine in vlog prebivalstva iz bančnega sistema.Skupni odtok kapitala je znašal 692,6 mio EUR, kar je 14,3 % več kot v istem obdobju lani. Izvoz kapitala v oblikinaložb v vrednostne papirje so povečale tako banke kot tudi prebivalstvo. Po podatkih BS gre za naložbe v BIH inHrvaško, deloma pa tudi v Srbijo in Črno goro. Ob manjšem izvozu kapitala v obliki neposrednih domačih naložbv tujini (za 6,6 %) je v primerjavi z istim obdobjem lani le-ta odtekal tudi zaradi zmanjšanja vrednosti lastniškegakapitala v obliki tujih neposrednih naložb (gl. EO 4/2005, str. 5). Tuja gotovina in vloge prebivalstva se že četrtoleto zapored selijo iz slovenskega bančnega sistema. V prvem letošnjem četrtletju je odliv znašal 149,2 mio EUR,kar je nekoliko manj kot v istem obdobju lani (159,3 mio EUR). Terjatve iz naslova kratkoročnih komercialnihkreditov so v primerjavi z istim obdobjem lani ostale na enaki ravni (214 mio EUR). V njihovi strukturi so konecmarca (stanja) z več kot polovičnim deležem prevladovali krediti, dani državam EU (52,7 %; Nemčiji 13,2 %),kamor smo v povprečju izvozili dve tretjini celotnega blaga. Izvoz blaga v države bivše Jugoslavije, katerega deležje v povprečju predstavljal 18 % celotnega izvoza, je bil bolj financiran s kratkoročnimi krediti kot izvoz v državeEU. Delež kratkoročnih kreditov je predstavljal 28 % celotnega kreditiranja (Hrvaški 13,9 %). Mednarodnedenarne rezerve Slovenije so konec marca znašale 6.595,2 mio EUR in so zadoščale za kritje 5,2-povprečnegamesečnega uvoza blaga in storitev.

Graf: Neto tokovi neposrednih in portfeljskih naložb, v mio EUR

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

Q1 2003

Q2 2003

Q3 2003

Q4 2003

Q1 2004

Q2 2004

Q3 2004

Q4 2004

Q1 2005

Vir podatkov : BS. Opom ba: negat iv ni (pozit iv ni) tok pom eni neto izv oz (neto uv oz) k apitala.

V m

io E

UR

Skupaj naložbe N epos redne naložbe Port f eljs k e naložbe

Ekonomsko ogledalo UMARCenovna gibanja

številka 5/2005 str. 6

2004 2005Indeksi cen XII 2004/

XII 2003Φ (I 04–XII 04)/Φ (I 03–XII 03)

IV 2005/III 2005

IV 2005/IV 2004

Φ (V 04–IV 05)/Φ (V 03–IV 04)

Cene življenjskih potrebščin (CPI) 103,2 103,6 100,0 102,7 103,3 Blago 102,5 102,6 100,0 102,4 102,4 Goriva in energija 110,3 106,9 103,1 113,5 109,9 Drugo 100,9 101,7 99,3 100,0 100,7 Storitve 104,9 106,0 100,1 103,5 105,3Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,3 103,7 100,0 102,7 103,4Regulirane cene1 109,0 107,3 102,3 111,8 109,8 Energija 110,3 107,2 103,3 115,1 111,2 Drugo 106,1 107,6 100,0 104,2 107,0Osnovna inflacija Odrezano povprečje 102,6 103,3 100,1 102,6 102,6 Brez hrane in energije 102,1 102,8 99,9 101,0 102,1Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,9 104,3 100,3 103,6 104,5 Vmesna poraba 106,9 105,9 100,6 104,0 106,0 Investicije 103,3 102,5 100,7 106,2 104,3 Široka poraba 103,0 102,9 99,8 102,3 102,9Cene v EMU Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 102,4 102,1 100,4 102,1 102,2 Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,9 101,8 100,3 101,4 101,7 Cene industrijskih proizvodov (IPI) 103,5 102,2 100,62 104,22 103,22

Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasnipodatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno, 1zaradi sprememb indeksa reguliranih

cen v letu 2005 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, 2podatek za predhodni mesec.

Cene življenjskih potrebščin se aprila v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju niso spremenile,medletna inflacija pa se je znižala na 2,7 %. Nespremenjena je ostala tudi povprečna inflacija, ki je znašala 3,3 %(CPI). Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP) je marca in aprila znašala 3,4 %;maastrichtski kriterij pa je, na podlagi začasnih podatkov Eurostata ter razpoložljivih pojasnil evropskih institucij gledenjegovega izračunavanja, aprila znašal 2,3 %.Postopno zniževanje inflacije spremljajo visoka nihanja cen, značilna tudi za druge članice EU. Ta so bila vzadnjih mesecih posledica nihanja cen hrane ter obleke in obutve, predvsem pa sprememb cen nafte. Aprila so bilenajvečje spremembe ponovno zabeležene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (zaradi katerih je bil indeks cennižji za 0,4 indeksne točke) ter obleka in obutev (zaradi katerih je bil indeks cen višji za 0,1 indeksne točke). Nihanjacen pa niso značilna samo za Slovenijo, ampak tudi za ostale države EU. Kot je razvidno iz grafa, Slovenija v zadnjihdvanajstih mesecih ne izstopa niti glede največjega mesečnega povišanja niti glede največjega mesečnega znižanjacen.Dolgoročno zniževanje inflacije je posledica nadaljevanja izvajanja ukrepov makroekonomskih politik vlade inBanke Slovenije. Kljub relativno velikim mesečnim nihanjem cen se v prvih štirih mesecih leta nadaljuje zniževanjedolgoročnejših indikatorjev dejanske in osnovne inflacije. Kljub temu je vlada aprila sprejela prilagoditev obstoječeganačrta uravnavanja reguliranih cen za leto 2005. Predvidena rast cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije, naj bitako v letošnjem letu ne presegla 1,6 %, kar bi k inflaciji prispevalo 0,25 odstotne točke. Poleg tega pa je vladanadaljevala z acikličnim prilagajanjem trošarin na tekoča goriva za prevoz in ogrevanje, zaradi česar je bil prispevekvišjih cen nafte k inflaciji v prvih štirih mesecih za 0,4 odstotne točke nižji in je znašal 0,5 odstotne točke. Vlada je zobema ukrepoma zmanjšala tveganje neizpolnjevanja maastrichtskega kriterija glede inflacije v sredini leta 2006.Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se v zadnjih mesecih umirja. V primerjavi z lanskimletom so nižje predvsem cene v skupini oskrba z elektriko in vodo: njihova medletna rast aprila 2004 je znašala 9,4 %,aprila letos pa -0,5 %.

Graf: Največje in najmanjše mesečne spremembe cen (HICP) v članicah EU v zadnjih dvanajstih mesecih

-5-4-3-2-1012345

Mal

ta

Grč

ija

Bel

gija

Est

onija

Luks

embu

rg

Slo

vašk

a

Litv

a

Špa

nija

Italij

a

Latv

ija

Por

tuga

lska

Nem

čija

Pol

jska

Cip

er

SLO

VE

NIJ

A

Irska

Mad

žars

ka

Šve

dska

Dan

ska

Niz

ozem

ska

Fran

cija

EU

25

Češ

ka

Fins

ka

Avs

trija

V. B

ritan

ija

Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR.

V %

najv ečje pov išanje cen v zadnjih dv anajstih mesecihnajv ečje znižanje cen v zadnjih dv anajstih mesecih

Ekonomsko ogledalo UMARDenarna gibanja

številka 5/2005 str. 7

Denarni agregati, devizni tečaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca)2004 2005Denarni agregati1,

stopnje rasti v % XII 04/XII 03Ф X 04–XII 04/Ф X 03–XII 03

IV 05/III 05

IV 05/IV 04

Ф II 05–IV 05/Ф II 04–IV 04

M1 27,8 22,5 2,0 26,3 27,1M2 4,0 1,5 1,5 7,5 6,0M3 6,8 4,6 1,1 8,2 7,8

Devizni tečaj,stopnje rasti v %

XII 04/XII 03

Ф I 04–XII 04/Ф I 03–XII 03

IV 05/III 05

IV 05/IV 04

Ф V 04–IV 05/Ф V 03–IV 04

EUR 1,3 2,1 0,0 0,6 1,6USD -6,2 -6,6 -0,1 -7,1 -5,3

Obrestne mere, nominalne v % XII 04 I–XII 04 I 05 III 05 V 05depozit preko noči 2,25 2,4 2,25 2,25 2,25TBZ2 60-d 4,00 4,5 4,00 4,00 4,00TBZ2 270-d 4,20 4,8 4,20 4,20 4,20začasni odkup deviz 1,25 1,6 1,25 1,25 1,50OM refinanciranja pri BS 3,25 3,6 3,25 3,25 3,50

Vir podatkov: BS. Opombe: 1nacionalna definicija, 2tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).

Banka Slovenije je v maju ohranila nespremenjene ključne obrestne mere. Po zniževanju obrestnih mer vprvi polovici leta 2004 in po ohranjanju njihove nespremenjene ravni po vstopu v mehanizem deviznih tečajevERM II je BS konec decembra 2004 pričela s poviševanjem cene začasnega odkupa deviz. Konec decembra2004 jo je povišala za 0,25 odstotne točke, za enak znesek pa jo je povišala tudi aprila letos. S tem se je zaenak znesek zvišala obrestna mera refinanciranja pri BS, ki je konec maja znašala 3,5 %, saj je obrestna merarefinanciranja pri Evropski centralni banki v tem času ostala nespremenjena, 2,0-odstotna. Poleg tega je BStudi po vstopu v ERM II nadaljevala s prilagajanjem obrestnih mer svojih blagajniških zapisov v tujem denarjuobrestnim meram na tujih finančnih trgih.V prvih petih mesecih leta je BS ohranjala stabilen tečaj tolarja, nihanja tečaja pa so se v primerjavi sprvimi šestimi meseci po vstopu v ERM II še nekoliko zmanjšala. Odstopanja tečaja tolarja od centralneparitete (na podlagi tečajev, ki jih sporočijo banke) tako niso presegla 0,06 %. Za zagotavljanje stabilnegatečaja tolarja je BS nadaljevala z uporabo instrumentov, ki jih je uvedla že pred vstopom v ERM II, z njimi pa jetakrat zagotavljala postopno depreciacijo tolarja. V letošnjem letu je tako nadaljevala z uporabo swap poslov;stanje začasnega odkupa deviz se je po znižanju v letu 2004 v prvih štirih mesecih leta tako ponovno povišalo(na 222,8 mrd SIT). BS ni uporabila možnosti neposrednega posredovanja z nakupom ali prodajo deviz namedbančnem trgu, ki jo je uvedla po vstopu v ERM II. To je do sedaj izkoristila le enkrat, in sicer ob koncu julijalani, ko je neposredno prodajala devize.V prvih treh mesecih leta se je v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala presežna ponudba deviz nadeviznih trgih. Na promptnem segmentu trgovanja se je presežna ponudba deviz v primerjavi z istimobdobjem lani zmanjšala za 51 %, do podobnega zmanjšanja obsega neto povpraševanja pa je prišlo naterminskem segmentu trgovanja (v primerjavi z istim obdobjem lani za 55,3 %). Skupna neto pozicija je takoostala praktično nespremenjena, saj je v prvem četrtletju lani znašala –0,1 mio EUR, v istem obdobju letos pa3,0 mio EUR.

Graf: Neto pozicija na promptnem in terminskem segmentu deviznega trga

-600

-400

-200

0

200

400

600

800

okt 0

2

dec

02

feb

03

apr 0

3

jun

03

avg

03

okt 0

3

dec

03

feb

04

apr 0

4

jun

04

avg

04

okt 0

4

dec

04

feb

05

Vir podatkov: BS.

Mio

EU

R

Promptni segment Menjalnice

Terminski segment Skupaj

Ekonomsko ogledalo UMARDenarni trg – varčevanje prebivalstva

številka 5/2005 str. 8

Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %Prihranki prebivalstvav bankah 31. XII 2004 30. IV 2005 30. IV 05/31. III 05 30. IV 05/31. XII 04 30. IV 04/31. XII 03

Celotni prihranki, skupaj 2.341,3 2.346,2 0,0 -0,6 0,3Tolarski prihranki, skupaj 1.422,3 1.420,8 0,4 -1,2 -1,5

Vpogledne vloge 642,8 651,9 0,5 0,3 8,6Kratkoročne vloge 632,1 621,3 0,2 -2,8 -5,4Dolgoročne vloge 146,2 146,8 0,7 -0,7 -12,1

Devizni prihranki, skupaj 919,0 925,5 -0,4 0,2 2,7Kratkoročne in vpogledne vloge 829,6 834,1 -0,4 0,0 3,3Dolgoročne vloge 89,4 91,4 0,2 1,7 -3,3

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR.

Po dveh mesecih realnega zniževanja je aprila obseg varčevanja prebivalstva v bankah ostalnespremenjen. V nasprotju s preteklimi meseci se je tokrat okrepil realni obseg tolarskega varčevanja, medtemko so devizni prihranki dosegli najvišji realni upad po septembru 2003. Izmed tolarskih vlog so poleg vpoglednihrealno porasle še vloge, vezane od 91 dni do enega leta, in dolgoročne vloge. Kljub temu, da so prve izmedomenjenih vezanih vlog porasle za 1,6 %, druge pa za 0,7 %, njihov realni obseg še vedno ostaja pod ravnjo izkonca preteklega leta. V prvih štirih mesecih letos so tolarske vloge dosegle neto odliv v višini 1,5 mrd SIT,medtem ko so v istem obdobju lani dosegle neto priliv v višini 3,6 mrd SIT. Po relativno visoki rasti deviznihprihrankov v preteklem letu se je njihova rast v prvih štirih mesecih letos precej umirila in realno komaj presegavrednost iz konca preteklega leta. To potrjujejo tudi neto tokovi deviznega varčevanja, ki so v tem obdobju znašalile 6,5 mrd SIT, kar realno dosega dobro petino neto tokov iz istega obdobja lani.Negativna gibanja na Ljubljanski borzi (aprila je SBI20 upadel že tretji mesec zapored) so močno zavrlaneto prilive v vzajemne sklade domačih upravljavcev. Njihova vrednost je dosegla le 1,1 mrd SIT, kar jenajmanj po juliju 2003 (0,6 mrd SIT). V prvih štirih mesecih letos so dosegli vrednost 15,3 mrd SIT (od tega dobretri četrtine v prvih dveh mesecih), kar je le dobrih 60 % vrednosti iz istega obdobja lani. Ponovno so se nekolikookrepili prilivi v obvezniške vzajemne sklade, ki zaradi specifičnosti naložb že več kot štiri leta niso imeli negativnemesečne donosnosti, medtem ko je donosnost ostalih dveh skupin vzajemnih skladov precej bolj povezana zdogajanji na kapitalskih trgih. Tako so imeli vzajemni skladi tudi v aprilu v povprečju izgubo, in sicer v višini 1,4 %,medletna donosnost pa se je spustila na raven 2,9 %, kar je najmanj po marcu 2001. V zadnjih dvanajstih mesecihso bili najbolj donosni obvezniški vzajemni skladi (5,3 %), najmanj pa delniški (1,3 %). Obseg sredstev vupravljanju vzajemnih skladov se je skrčil že drugi mesec zapored in dosegel vrednost 219,8 mrd SIT, kar je za2,9 mrd SIT manj kot ob najvišji vrednosti februarja. Konec aprila je 13 družb za upravljanje ponujalo že 36vzajemnih skladov.V strukturi sredstev domačih vzajemnih skladov kljub zniževanju njihovega deleža še vedno prevladujejonaložbe v domače vrednostne papirje, ki predstavljajo skoraj dve tretjini vseh sredstev. Njihov delež sepostopoma znižuje že vse od sredine leta 2003 (junija 2003 je bil ta delež 85,6-odstoten). Nova zakonodaja,sprejeta ob koncu leta 2003, ki je odpravila omejitve naložb v tuje vrednostne papirje, je upadanje deležaslovenskih vrednostnih papirjev še okrepila. Močno se je znižal delež delnic, ki so konec aprila predstavljale le še38,1 % sredstev (konec leta 2003 58,7 %), medtem ko se je delež obveznic (zlasti v zadnjih dveh mesecih)nekoliko okrepil in predstavlja več kot četrtino vseh sredstev v vzajemnih skladih. Tretja najpomembnejša naložbaso tuji vrednostni papirji, ki dosegajo vrednost 16,1 % sredstev (konec leta 2003 9,1 %).Maja so se ponovno znižale obrestne mere za dolgoročne depozite, in sicer na raven 2,7 %. Pretežen delznižanja je posledica nižje vrednosti TOM-a, ki se je spustila na raven iz marca (2,4 %), za 0,1 odstotne točke pase je znižala tudi obrestna mera nad TOM, ki sedaj dosega raven 0,3 %. Obrestne mere za kratkoročne depoziteod 31 dni do enega leta se že od septembra lani gibajo na ravni med 3,1 in 3,3 %.

Graf: Struktura sredstev vzajemnih skladov

0%

20%

40%

60%

80%

100%

jan

03

feb

03

mar

03

apr 0

3

maj

03

jun

03

jul 0

3

avg

03

sep

03

okt 0

3

nov

03

dec

03

jan

04

feb

04

mar

04

apr 0

4

maj

04

jun

04

jul 0

4

avg

04

sep

04

okt 0

4

nov

04

dec

04

jan

05

feb

05

mar

05

apr 0

5

Vir:www.vzajemci.com, preračuni UMAR

Delnice Obv eznice Denar Tuji v rednostni papirji Ostalo

Ekonomsko ogledalo UMARDenarni trg – krediti

številka 5/2005 str. 9

Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v %Obseg kreditov domačih bank 31. XII 2004 30. IV 2005 30. IV 2005/31. III 2005

30. IV 2005/31. XII 2004

30. IV 2004/31. XII 2003

Tolarski krediti skupaj 2.021,9 2.087,6 0,9 2,1 1,1Tolarski krediti podjetjem in DFO 1.132,3 1.158,3 -0,1 1,2 -0,1Okvirni, kratkoročni 600,2 621,4 0,0 2,4 2,0Dolgoročni 532,0 537,0 -0,3 -0,2 -2,5Devizni krediti podjetjem in DFO 910,1 1.081,4 4,2 18,2 13,8Tolarski krediti prebivalstvu 756,9 788,9 1,2 3,1 2,9Okvirni, kratkoročni 135,8 136,2 -1,1 -0,8 -0,7Dolgoročni 621,1 652,7 1,7 4,0 4,1Devizni krediti prebivalstvu 22,9 43,9 20,9 90,8 44,9Tolarski krediti državi 132,7 140,3 9,1 4,6 2,0Okvirni, kratkoročni 4,3 15,2 136,7 246,0 -11,0Dolgoročni 128,3 125,1 2,4 -3,6 4,8

Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: DFO: druge finančne organizacije.

Aprila se je nadaljevala rast tolarskih in deviznih kreditov domačih bank. Najbolj se je okrepil obseg deviznihkreditov, ki je v prvih štirih mesecih letos realno porasel kar za 19,5 %, kar je za 6,1 odstotne točke več kot v istemobdobju lani. Neto tokovi tolarskih in deviznih kreditov so v prvih štirih mesecih letos dosegli vrednost kar 255,3mrd SIT (isto obdobje lani 143,7 mrd SIT), od tega so tri četrtine predstavljali devizni krediti.Še naprej se krepi devizno zadolževanje podjetij in DFO pri domačih bankah. Vzroki temu so v odpraviomejitev glede deviznega zadolževanja, stabilnem tečaju evra in ugodnejših pogojih za najem deviznih kreditov(predvsem nižje obrestne mere). Tako je realna rast deviznih kreditov v prvih štirih mesecih letos za 4,4 odstotnetočke presegla rast iz istega obdobja lani. Letošnji mesečni neto tokovi deviznih kreditov niso bili nikoli nižji od 35mrd SIT (lansko mesečno povprečje znaša 24 mrd SIT), v prvih štirih mesecih letos pa so dosegli vrednost 171,3mrd SIT, kar je realno za 81,6 % več kot v istem obdobju lani. Za realni obseg tolarskih kreditov podjetjem inDFO so že drugič letos na mesečni ravni izmerili realni upad, vendar je le-ta predvsem zaradi visoke 1.7-odstotnejanuarske rasti še vedno višji, kot je bil ob koncu preteklega leta. Neto tokovi tolarskih kreditov so v štirih mesecihletos znašali 26,1 mrd SIT in so bili realno za dobrih 60 % višji kot v istem obdobju lani. Podjetja so v marcu netoodplačevala tuje kredite v višini 2,1 mrd SIT. Njihovi neto tokovi so v prvih treh mesecih letos dosegli vrednost30,2 mrd SIT, kar je realno za dobro polovico več kot v istem obdobju lani.Realni obseg tolarskih kreditov prebivalstvu je v aprilu dosegel najvišjo mesečno rast letos. Krepitev jepredvsem posledica rasti dolgoročnih kreditov (k rasti so prispevali 1,4 odstotne točke), medtem ko je 1,8-odstotenupad obsega okvirnih kreditov rast znižal za 0,2 odstotne točke. Prebivalstvo je v prvih štirih mesecih letos netonajemalo tolarske kredite v višini 32 mrd SIT, kar je realno za 7,8 % več kot v istem obdobju lani. Devizni kreditiprebivalstvu so že drugi mesec zapored na mesečni ravni realno porasli za več kot petino, v prvih štirih mesecihpa se je obseg tovrstnih kreditov skoraj podvojil. Njihovi neto tokovi so tako v tem obdobju znašali 21 mrd SIT (7-krat več kot lani) in predstavljajo že skoraj 40 % neto tokov kreditov prebivalstvu.

Maja so se znižale obrestne mere za vse tolarske kredite. Še najbolj so upadle dolgoročne obrestne mere(nižja vrednost TOM-a in tudi zniževanje realnega dela obrestnih mer). Izmed teh so imele največji upaddolgoročne obrestne mere za kredite gospodarstvu, ki so v primerjavi z aprilom upadle kar za 2,1 odstotne točke(realni del za 0,7 odstotne točke), in sicer na raven 6,5 %, za stanovanjske kredite pa so upadle za 1,5 odstotnetočke na raven 5,6 %. Za 0,1 odstotne točke so se znižale obrestne mere za kratkoročne kredite, ki so bile naprecej višji ravni od dolgoročnih. Tako so podjetja kratkoročne tolarske kredite v povprečju najemala po 7,8-odstotni obrestni meri, prebivalstvo pa po 7,7-odstotni obrestni meri.

Graf: Gibanje aktivnih obrestnih mer

2

4

6

8

10

12

14

16

jan

03

feb

03

mar

03

apr 0

3

maj

03

jun

03

jul 0

3

avg

03

sep

03

okt 0

3

nov

03

dec

03

jan

04

feb

04

mar

04

apr 0

4

maj

04

jun

04

jul 0

4

avg

04

sep

04

okt 0

4

nov

04

dec

04

jan

05

feb

05

mar

05

apr 0

5

maj

05

Vir podatkov: BS.

V %

TOM D-r gospodarstv o Stanov anjski krediti K-r gospodarstv o K-r prebiv alstv o

Ekonomsko ogledalo UMARTrg dela

številka 5/2005 str. 10

V tisoč Rast v %Izbrani kazalci trga delovne sile Φ

2004III

2004III

2005III 2005/II 2005

I–III 2005/I–III 2004

Φ 2004/Φ 2003

A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 900,3 901,6 901,8 0,1 0,1 0,1Formalno delovno aktivni 807,5 804,9 809,5 0,3 0,7 0,8

Zaposleni v podjetjih in organizacijah 658,7 656,8 663,9 0,2 0,6 0,4Zaposleni pri samozaposlenih osebah 65,6 64,8 64,4 0,8 -0,7 -0,8B

Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,1 83,3 81,2 0,1 3,3 4,9Registrirani brezposelni 92,8 96,7 92,3 -0,9 -5,0 -5,0

Ženske 49,3 50,4 48,8 -0,1 -4,4 -4,5Starejši od 40 let 39,7 41,5 41,0 -0,4 -6,7 -7,9C

Brezposelni več kot 1 leto 42,9 44,2 42,8 0,5 -8,8 -9,8Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 10,3 10,7 10,2 - - -

Moški 8,9 9,4 8,8 - - -DŽenske 12,0 12,3 12,0 - - -

Prosta delovna mesta 14,1 13,8 15,2 8,3 17,4 16,5E Za določen čas, v % 73,7 74,2 76,3 - - -Nove zaposlitve 10,1 10,4 10,9 14,9 6,0 4,2

Z nižjo izobrazbo 2,9 3,2 3,3 20,4 3,0 1,4S srednjo izobrazbo 5,5 5,7 6,1 15,9 5,9 4,2F

Z višjo in visoko izobrazbo 1,6 1,4 1,6 2,0 12,1 9,7Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR.

Tudi marca se je zaposlenost povečala v sezonsko običajnem obsegu. Najbolj se je povečala v gradbeništvuter v področjih dejavnosti K (nepremičnine, najem in poslovne storitve) in O (druge javne, skupne in osebnestoritve). V predelovalnih dejavnostih se je zaposlenost najbolj povečala v kovinsko-predelovalni industriji ter vproizvodnji drugih nekovin, še naprej pa se zmanjšuje v tekstilni in lesni industriji.V prvem četrtletju 2005 sta se nadaljevali rast zaposlenosti v večini storitev in upadanje v proizvodnihdejavnostih. Najhitreje se povečuje število zaposlenih v področju dejavnosti K (za 1,5 % v primerjavi spredhodnim četrtletjem oziroma za 5,7 % v primerjavi s prvim četrtletjem 2004, če ne upoštevamo januarskegastatističnega povečanja zaradi prenosa DARS iz področja javne uprave v področje K; gl. EO 3/2005; str. 11).Sledita finančno posredništvo (1,1 % oziroma 2,8 %) ter izobraževanje (0,9 % oziroma 2,4 %). Med storitvenimidejavnostmi je bila zaposlenost nižja kot v predhodnem četrtletju le v trgovini (statistično tudi v javni upravi, vendarle zaradi omenjenega prenosa DARS). Nižja kot v predhodnem četrtletju je bila tudi v vseh proizvodnihdejavnostih, z izjemo oskrbe z električno energijo, plinom in vodo. Od proizvodnih dejavnosti je bila na medletniravni nižja le v kmetijstvu (– 7,3 %), rudarstvu (– 5,0 %) in v predelovalnih dejavnostih (– 1,3 %). Med slednjimi seje znižala predvsem v tekstilni, usnjarski in živilsko-predelovalni industriji, najbolj pa se je povečala v proizvodnjivozil in plovil.Podjetja načrtujejo nadaljnjo rast zaposlovanja v storitvah ter upad v proizvodnih dejavnostih. Po rezultatihankete o načrtih zaposlovanja (LP-ZAP), ki jo izvaja ZRSZ vsako leto, naj bi se skupno število zaposlenih (oseb vdelovnem razmerju) v letu 2005 povečalo za 0,7 % (pomladanska napoved UMAR je bila 0,8 %). Tudi po načrtihpodjetij in samostojnih podjetnikov naj bi se najbolj povečalo število zaposlenih v področju dejavnosti K (za 6,6 %),visoko rast (nad 4 %) pa predvidevajo tudi v gradbeništvu in javni upravi. Največje zmanjšanje (približno 4 %) jenačrtovano v rudarstvu in kmetijstvu. V predelovalnih dejavnostih naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 2 %.Število registriranih brezposelnih še naprej upada, število prostih delovnih mest in realiziranih zaposlitevpa se povečuje. Aprila je bilo registriranih 91.614 brezposelnih. Prostih delovnih mest je bilo 16.885, zaposlitev pa12.251. Priliv v brezposelnost zaradi izgube zaposlitve (4.936 oseb) je bil nekoliko nižji kot marca, prav tako patudi odliv brezposelnih v zaposlitev (4.985 oseb).

Graf: Formalno delovno aktivni po sektorjih dejavnosti po četrtletjih 2001–2005

80

90

100

110

120

Pov p.2000

Q1 2001

Q2 2001

Q3 2001

Q4 2001

Q1 2002

Q2 2002

Q3 2002

Q4 2002

Q1 2003

Q2 2003

Q3 2003

Q4 2003

Q1 2004

Q2 2004

Q3 2004

Q4 2004

Q1 2005

Vir podatkov: SURS, preračuni: UMAR

Kmetijstv o IndustrijaGradbeništv o Pretežno tržne storitv eIzobražev anje, zdrav stv o Jav na uprav a

Ekonomsko ogledalo UMARPredelovalne dejavnosti

številka 5/2005 str. 11

Stopnje rasti, v %Izbrani konjunkturni kazalci III 2005/

II 2005III 2005/III 2004

I–III 2005/I–III 2004

I–XII 2004/I–XII 2003

Obseg proizvodnje1 17,8 -3,3 -2,5 4,9 - Izrazito izvozno usmerjene panoge1a 24,6 0,3 1,1 8,2 - Zmerno izvozno usmerjene panoge1b 12,1 -5,3 -4,9 5,4 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge1c 22,9 -3,1 -0,9 0,3Povprečno število zaposlenih2 0,0 1,5 -1,3 -1,2Produktivnost dela2 17,8 -1,8 -1,2 6,2Obseg zalog proizvodov 0,7 12,9 17,2 15,6Prihodek od prodaje3 15,9 -1,6 1,6 7,7Nova naročila3 -7,1 6,0 6,9 7,8Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0,4 4,9 5,0 4,1 - relativno glede na inflacijo -0,7 1,7 2,3 0,5

Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1podatek se nanaša na podjetja z 10 in več zaposlenimi. 1aPodpodročjadejavnosti D (DC, DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2003) za gospodarske družbe v RS povprečni delež

čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) presega 70%,1bpodpodročja dejavnosti D (DB, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70%, 1cpodpodročja dejavnosti D

(DA, DE, DF DI), pri katerih je DČPPTT pod 50%. 2Realna rast – preračun SURS z indeksom cen IPP (začasni podatki).

V prvem četrtletju se je raven proizvodne aktivnosti znižala. Po revidiranih končnih podatkih SURS za prve trimesece letos se je v januarju obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih na medletni ravni znižal za 0,1 %, vfebruarju za 3,9 % in v marcu za 3,3 %. V prvem četrtletju je bil tako obseg proizvodnje, ob delovnem dnevu manjkot v istem obdobju lani, nižji za 2,5 %, po delovnim dnem prilagojenih podatkih pa se je znižal za 1,2 %. Ravenproizvodne aktivnosti je trenutno nižja od pričakovanj v Pomladanskem poročilu, na katerih temelji napoved rastidodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih za leto 2005.Na mesečno dinamiko so v veliki meri vplivali sezonski dejavniki in različno število delovnih dni. Glede nalanski december, ki je bil za dva delovna dneva daljši, se je obseg proizvodnje v januarju znižal za 4,2 %, podesezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih pa za 1,4 %. V februarju je bil obseg proizvodnje glede najanuar nižji za 2,2 %, ob izločitvi vpliva sezone in števila delovnih dni (februar je bil za dva delovna dneva krajši)pa je bilo znižanje 1,1-odstotno. V marcu, ki je bil za tri delovne dneve daljši od predhodnega meseca, se jeproizvodna aktivnost povišala za 17,8 %, po desezoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih pa za 3,2 %.Nekatera najpropulzivnejša podpodročja znotraj skupine izrazito izvozno usmerjenih panog izkazujejoslabše rezultate kot lani (gl. EO 2/2005, str. 16). V prvem četrtletju letos se je obseg proizvodnje na medletniravni najizraziteje povečal v proizvodnji vozil in plovil DM (18,9 %). Rast v proizvodnji kemikalij in kemičnihizdelkov DG je bila v enakem obdobju skromna (0,9 %), medtem ko se je obseg proizvodnje v proizvodnji strojevin naprav DK znižal za 3,8 %.Nizko proizvodno aktivnost dosegajo zmerno izvozno usmerjene panoge. Izrazito, za 18,7 %, se je znižalaaktivnost v proizvodnji električne in optične opreme DL, podobno kot v predhodnih letih pa izstopa proizvodnjatekstilij in tekstilnih izdelkov DB, kjer se je obseg proizvodnje v prvem trimesečju na medletni ravni znižal za10,2 %.Obseg proizvodnje se krči tudi v pretežno na domači trg usmerjenih panogah. Znotraj te skupine izstopa leproizvodnja vlaknin, papirja in založništvo DE, kjer so v prvem četrtletju glede na isto obdobje lani povečali obsegproizvodnje za 7,8 %.V prvih treh mesecih se je na medletni ravni obseg zalog v predelovalnih dejavnostih še naprej krepil. Vmarcu je njihova raven za 12,9 % presegla raven iz predhodnega leta. Tendenca zniževanja je v glavnem prisotnale v tistih podpodročjih, ki so že dlje časa soočena z zniževanjem proizvodne aktivnosti, v marcu pa so se namedletni ravni za 10,1 % oz. 2,1 % zaloge znižale tudi v proizvodnji kemikalij DG ter proizvodnji električne inoptične opreme DL.

Graf: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti

95

100

105

110

115

120

125

130

135

140

jan

02 mar

maj ju

l

sept

nov

jan

03 mar

maj ju

l

sept

nov

jan

04 mar

maj ju

l

sept

nov

jan

04 mar

V ir podatkov: SU R S, preračuni U M AR po metodi T ramo-Seats .

Inde

ks (1

995

= 10

0)

O rig ina lna s e rija Trend /c ik e l

D es ezon irana s erija

Ekonomsko ogledalo UMARGradbeništvo

številka 5/2005 str. 12

Izbrani kazalci gradbeništva, realni indeksi III 2005/III 2004 Q1 2005/Q1 2004 2004/2003Vrednost opravljenih gradbenih del1 102,3 96,4 102,5

Stavbe 116,0 102,7 109,2Stanovanjske - 117,4* 165,4Nestanovanjske - 89,7* 98,9

Inženirski gradbeni objekti 85,7 88,5 96,4Vrednost zaloge pogodb1 (nominalno) - 124,2* 104,9Vrednost novih pogodb1 (nominalno) - 185,9* 120,8Število delovno aktivnih v gradbeništvu 102,0 102,1 98,3Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu2, 3 100,2 102,3 103,4

Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR.Opombe: 1V raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost opravljenih gradbenih del je po zaključnih računih v

letu 2002 dosegla vsaj 300 milijonov tolarjev, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost, 2za podjetja in druge organizacije s tremi in več

zaposlenimi, 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, *podatek za prva dva meseca.

Gradbena aktivnost se je v prvem četrtletju znižala. Vrednost opravljenih del v večjih podjetjih (gl.opombo pod tabelo) se je glede na predhodno četrtletje, po desezoniranih podatkih znižala za 0,8 %. Namedletni ravni je bila vrednost del nižja za 3,6 %.Nižja aktivnost v prvem četrtletju je bila povezana z manjšim obsegom opravljenih del v gradnjiinženirskih objektov. Na medletni ravni je bila vrednost del v tem segmentu gradbeništva realno nižja za11,5 %, po desezoniranih podatkih pa se je glede na predhodno obdobje močno znižala že drugo četrtletjezapored (za 7,8 % v zadnjem četrtletju lani, za 9,5 % v prvem četrtletju letos). Nizka aktivnost v začetkuletošnjega leta je deloma posledica neugodnih vremenskih razmer (nizke temperature v februarju).Pričakujemo, da se bo zniževanje vrednosti opravljenih del končalo; vrednost zalog pogodb, predvsem pavrednost novih pogodb v gradnji inženirskih objektov sta se konec leta 2004 in v začetku letošnjega letaokrepili (na medletni ravni je bila vrednost zalog februarja nominalno za 26,8 % višja kot v istem meseculani, še občutno močneje pa je porasla vrednost novih pogodb).V gradnji stavb se je aktivnost v prvem četrtletju letos okrepila. Glede ne predhodno obdobje se je podesezoniranih podatkih vrednost opravljenih del realno povečala za 5,6 %; na medletni ravni je bila realnovišja za 2,7 %. Rast stanovanjske gradnje se nadaljuje, čeprav ne dosega rasti iz enakega obdobja lani. Vprvih dveh mesecih se je vrednost del v gradnji stanovanj glede na isto obdobje lani realno okrepila za17,4 % (kar je precej manj kot 65,4-odstotna medletna rast v celotnem letu 2004). Podobno kot v gradnjiinženirskih objektov je bila tudi v gradnji stavb najnižja aktivnost zabeležena februarja, kar pojasnjujemo zvremenskimi razmerami.Po začasnih podatkih o gradbenih dovoljenjih je bilo v prvem četrtletju v Sloveniji izdanih 1.239gradbenih dovoljenj za gradnjo stavb kar pomeni za 0,2 % več kot leto pred tem. Predvidena površinanovih oz. povečav stavb je bila za 17,0 % manjša kot v primerljivem obdobju leta 2004. Zmanjšala se jetako predvidena površina stanovanjskih stavb (za 12,8 %) kot tudi nestanovanjskih stavb (za 21,9 %). Zizdanimi gradbenimi dovoljenji je bila predvidena gradnja 1.187 novih stanovanj (novogradnja inpovečava), kar je za 9,6 % manj kot leto pred tem.

Graf: Desezonirani realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del

80

90

100

110

120

130

Q1 2002

Q2 2002

Q3 2002

Q4 2002

Q1 2003

Q2 2003

Q3 2003

Q4 2003

Q1 2004

Q2 2004

Q3 2004

Q4 2004

Q1 2005

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

Povp

rečj

e 20

00=1

00

Skupaj Stav be Inženirski objekti

Ekonomsko ogledalo UMARNotranja trgovina

številka 5/2005 str. 13

Stopnje rasti, v %Izbrani kazalci trgovine 2003/

2002Q1 2004/Q1 2003

Q2 2004/Q2 2003

Q3 2004/Q3 2003

Q4 2004/Q4 2003

Realna rast dodane vrednosti v trgovini1 2,9 3,5 3,9 4,1 3,9Prihodek v trgovini na drobno (nominalno) 10,6 3,0 1,8 2,4 2,1

Trgovina z živili, pijačami in tobakom 9,3 3,2 -5,9 -9,8 -8,4Trgovina z neživili 10,6 5,5 11,4 13,8 11,5Trgovina z motornimi vozili in gorivi 12,1 0,6 2,9 6,9 6,0

Prihodek v trgovini na debelo (nominalno) 10,5 9,6 9,7 7,8 6,3Trgovina z živili, pijačami in tobakom -4,0 0,4 -2,4 -0,1 -5,6Trgovina z neživili 14,5 8,8 7,3 3,6 3,0Trgovina z motornimi vozili in gorivi 16,6 18,5 26,9 25,1 24,3

Povprečno število delovno aktivnih1 0,0 0,2 -0,1 0,2 0,6Povprečna bruto plača na zap.1, 2, 3 (realno) 1,6 3,3 2,5 3,4 2,7

Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, 2zapodjetja in druge organizacije s tremi in več zaposlenimi, 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin.

Po rezultatih SURS-ove četrtletne raziskave se je rast prihodka v trgovini na debelo v četrtemčetrtletju 2004 še nekoliko umirila, najbolj na račun manjše prodaje v trgovini z živili, pijačami intobakom. Prihodek v trgovini na debelo je bil nominalno za 6,3 % oziroma realno za 2,8 % (deflacioniranoz indeksom cen življenjskih potrebščin) višji od prihodka v istem obdobju leta 2003. Najbolj se je povečal vtrgovini z motornimi vozili (nominalno za 21,4 %) in gorivi (nominalno za 28,1 %). Nižja nominalna rastprihodka v trgovini z neživili v zadnjem četrtletju 2004 je bila predvsem posledica manjše prodaje tekstila inusnjenih izdelkov, kjer se je prihodek na medletni ravni nominalno zmanjšal za 26,7 %, ter prodaje kemičnihproizvodov in drugih polizdelkov, ostankov in odpadkov (za 17,8 %). Prihodek v trgovini s kmetijskimisurovinami in živimi živalmi se je v tem obdobju nominalno povečal za 16,4 %, v trgovini s stroji innapravami za gradbeništvo, industrijo, kmetijstvo in trgovino za 14,2 % ter v trgovini z lesom, gradbenimmaterialom in sanitarno opremo za 13,6 %. Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobakom je bil, predvsemzaradi manjše prodaje v nespecializiranih trgovinah pretežno z živili, nominalno za 5,6 % manjši kot vzadnjem četrtletju 2003.Tudi v zadnjem četrtletju 2004 je bila rast prihodka v trgovini na drobno nižja kot rast prihodka vtrgovini na debelo. Prihodek v trgovini na drobno je bil v četrtem četrtletju 2004 nominalno za 2,1 % višjioziroma realno za 1,2 % nižji od prihodka v istem obdobju leta 2003. Najbolj se je povečal v trgovini zneživili (za 11,5 %), in sicer predvsem zaradi rasti prihodka v nespecializiranih prodajalnah pretežno zneživili (nominalno za 63,2 %), ki pa je bila posledica spremembe trgovinske dejavnosti velike enote, ki jeprej prodajala pretežno živila. Prihodek se je relativno močno povečal tudi v drugih specializiranihprodajalnah pretežno z neživili (za 16,1 %), medtem ko je bil prihodek v prodajalnah s tekstilom, oblačili inusnjenimi izdelki glede na četrto četrtletje 2003 nominalno za 1,4 % nižji. V trgovini z motornimi vozili ingorivi je bilo povečanje prihodka odraz povečanja prihodka v trgovini z motornimi gorivi (za 21,3 %),medtem ko se je prihodek v trgovini z motornimi vozili zmanjšal za 15,5 %. Prihodek v trgovini z živili,pijačami in tobakom je bil v četrtem četrtletju, tudi pod vplivom spremembe dejavnosti ene enote, za 8,4 %manjši kot v istem četrtletju leta 2003.

Graf: Prihodek od prodaje v trgovini na drobno in trgovini na debelo v letu 2004

80

90

100

110

120

130

jan 2004

f eb mar apr maj jun jul av g sep okt nov dec

Vir podatkov: SURS.

povp

rečj

e 20

03 =

100

Trgov ina na drobno Trgov ina na debelo

Ekonomsko ogledalo UMARTurizem

številka 5/2005 str. 14

Stopnje rasti, v %Izbrani kazalci turizma in gostinstva Q1 2004/

Q1 2003Q2 2004/Q2 2003

Q3 2004/Q3 2003

Q4 2004/Q4 2003

Q1 2005/Q1 2004

Prenočitve skupaj 1,2 -1,6 2,3 2,2 1,2Prenočitve domačih turistov -1,3 -6,5 -3,3 0,1 -4,1Prenočitve tujih turistov 4,0 2,0 6,4 4,0 6,6

Povprečno število delovno aktivnih1 -0,3 0,1 0,3 1,1 2,8Povprečna bruto plača na zaposlenega1,2,3 2,1 1,4 2,2 2,1 0,8Cestni mejni prihodi potnikov 6,0 11,4 6,3 6,5 3,3Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, skupaj4 5,3 5,3 4,4 5,3 5,1

Cene gostinskih storitev4 4,6 4,7 4,1 4,9 5,1Cene nastanitvenih storitev4 9,4 9,0 6,7 7,4 5,2

Prihodek v gostinstvu (realno) 2,2 0,2 1,8 2,2 6,75Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1v dejavnosti gostinstva, 2za podjetja in druge organizacije s tremi in več

zaposlenimi, 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, 4skupina oz. podskupina indeksa cen življenjskih potrebščin,5podatek za januar.

V prvih štirih mesecih letošnjega leta je v Sloveniji letovalo za 4,5 % več turistov kot v istem obdobjuleta 2004, število prenočitev pa se na medletni ravni ni spremenilo. Potem ko je v prvih dveh mesecihkazalo na slabše turistične rezultate, saj smo imeli v Sloveniji za 4,9 % manj prenočitev kot v prvih dvehmesecih leta 2004, je marec prinesel preobrat, predhodni podatki za april pa spet kažejo malce slabšosliko. Na turistične rezultate je vplivala tudi razporeditev velikonočnih praznikov, ki so bili letos v marcu, lanipa aprila. Po predhodnih podatkih se je število turistov v marcu in aprilu na medletni ravni povečalo za7,4 %, število njihovih prenočitev pa za 3,9 %. Poleg povečanega obiska tujih turistov (za 10,5 %), se je vteh dveh mesecih za 2,6 % povečal tudi obisk domačih turistov.Po predhodnih podatkih BS je bil v letu 2004 ustvarjen najvišji devizni priliv od turizma doslej(merjen v tekočih EUR), rast pa se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Turističnidevizni priliv, merjen v tekočih EUR, se je od leta 1994, ko je znašal 767 mio EUR, do leta 1997 povečeval,v letih 1998 in 1999 je bil nižji, od leta 2000 dalje pa ponovno raste. V letu 2004 je devizni priliv od potovanjznašal 1.312 mio EUR, kar je bilo nominalno za 10,6 % več kot v letu prej. V obdobju od leta 1994 do leta1998 je velik delež turističnega deviznega priliva predstavljala prodaja blaga v prostocarinskih prodajalnah(PCP; od 12 do 19 %), kasneje pa se je povečal delež priliva turističnim podjetjem (od 10 do 15 %) terdelež ostalih plačil s karticami (od 2 do 10 %). Največ blaga v PCP so tuji turisti pokupili leta 1996 (za 167mio EUR). Rast prodaje blaga tujcem v PCP so sredi leta 1996 prekinili ukrepi avstrijske vlade zazmanjšanje uvoza blaga iz PCP in novi režim cenejše prodaje bencina v Furlaniji-Julijski krajini.Preoblikovanje PCP na meji z Avstrijo in Italijo v mejne prodajalne v letu 2001 je povzročilo nadaljnjezmanjševanje prodaje blaga v PCP. Medtem ko je bil delež prodaje blaga v PCP v celotnih turističnihdeviznih prilivih v letu 1994 kar 19-odstoten, je bil ta delež v letu 2004 samo še 4-odstoten. Na drugi stranise je v obdobju 1994–2004 močno povečal delež turističnih prilivov, ki so jih prejela turistična podjetja (od4 % na 15 %). Devizni prilivi turističnim podjetjem se, z izjemo leta 1999 (kosovska kriza), iz leta v letopovečujejo, kar je skladno s povečevanjem obiska in prenočitev tujih turistov, ki ga opažamo v nastanitvenistatistiki. Državljani Slovenije so na turističnih potovanjih v tujini v letu 2004 porabili 732 mio EUR (največ vobdobju 1994–2004), tako da je bil devizni presežek od potovanj v letu 2004 enak 579 mio EUR, kar je biloza 11,5 % več kot v letu 2003. Po predhodnih podatkih so bili devizni prilivi od potovanj v prvem četrtletjuleta 2005 za 12,4 % višji kot v istem obdobju lani. Ob povečanju deviznih odlivov za 0,9 % je bil deviznipresežek od potovanj v tem obdobju višji za 20,9 % in je znašal 163 mio EUR.

Graf: Devizni prilivi, odlivi in saldo potovanj v obdobju 1994–2004

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Vir podatkov: BS.

V m

io E

UR

izvoz uvoz saldo

Ekonomsko ogledalo UMARNepremičnine, najem in poslovne storitve

številka 5/2005 str. 15

Struktura dodanevrednosti, v %

Struktura delovnoaktivnih, v %

Stopnje rasti številadelovno aktivnih, v %

1995 2003 2004 2003 2004 K Nepremičnine, najem in poslovne storitve 100,0 100,0 - - -

Stanovanjska dejavnost gospodinjstev1 54,9 43,3 - - -Druge dejavnosti oz. poslovne storitve 45,1 56,7 - - -Druge dejavnosti oz. poslovne storitve 100,0 100,0 100,0 3,9 4,1

70 Poslovanje z nepremičninami 3,1 5,8 4,8 8,9 -0,7

71 Dajanje strojev in opreme brez upravljavcevv najem; izposojanje izdelkov široke porabe 0,8 0,6 0,6 -3,9 8,2

72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in stem povezane dejavnosti 6,5 13,9 11,4 10,3 6,3

73 Raziskovanje in razvoj 8,5 7,5 -1,3 0,874 Druge poslovne dejavnosti 81,0 79,7

2

75,7 3,3 4,474.1 Podjetniško svetovanje - - 23,4 5,8 3,974.2 Projektiranje, tehnično svetovanje - - 18,7 -3,2 -3,074.3 Tehnično preizkušanje ter analiziranje - - 1,1 13,0 17,374.4 Oglaševanje - - 2,7 1,5 5,974.5 Posredovanje in zaposlovanje del. sile - - 3,5 62,9 65,574.6 Poizvedovalne dejavnosti in varovanje - - 8,2 6,0 -0,174.7 Čiščenje objektov in opreme - - 11,8 2,2 9,074.8 Raznovrstne poslovne dejavnosti - - 6,2 0,9 3,4

Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR.Opombe: 1pripisana in tržna najemnina gospodinjstev, 2podatek je bil objavljen za oba oddelka skupaj.

Rast dodane vrednosti v dejavnosti nepremičnine, najem in poslovne storitve (K) se je v letu 2004 žedrugo leto zapored okrepila in dosegla 3,8 %. Po naših ocenah je realna rast poslovnih storitev, katerihdelež v celotni dodani vrednosti dejavnosti K je bil v letu 2003 enak 56,7 %, v letu 2004 dosegla 6,2 %, pritem smo upoštevali 1-odstotno realno rast dodane vrednosti stanovanjske dejavnosti (zaradi povečanestanovanjske gradnje v letu 2004; po ocenah za pretekla leta je bila rast 0,9 %). Delež poslovnih storitev vcelotni dodani vrednosti dejavnosti K se je leta 2003 glede na leto 1995 povečal za 11,6 odstotne točke (gl.tabelo). Med poslovnimi storitvami so se v omenjenem obdobju najhitreje razvijale računalniške storitve, kiso podvojile svoj delež v dodani vrednosti, po letu 1998 pa se je hitreje razvijalo tudi poslovanje znepremičninami. Na drugi strani se je znižal delež dodane vrednosti oddelka raziskovanje in razvoj, in siceriz 8,5 % v letu 1995 na 5,9 % v letu 2002. Delež dodane vrednosti oddelka drugih poslovnih dejavnosti seje sicer do leta 2000 zniževal, po tem letu pa se ponovno zvišuje.Relativno visoko rast dodane vrednosti poslovnih storitev v letu 2004 potrjujejo tudi podatki o rastištevila delovno aktivnih ter podatki o povečanju prihodka. Rast števila delovno aktivnih je bila vlanskem letu 4,1-odstotna in je tako presegla rast iz prejšnjega leta. Število delovno aktivnih se je v dvehnajvečjih oddelkih, ki skupaj zaposlujeta 87,1 % vseh zaposlenih v dejavnosti K, povečalo za 4,6 % in sicerv oddelku obdelave podatkov oz. računalniških storitev za 6,3 % ter v oddelku drugih poslovnih dejavnostiza 4,4 %. Dobri rezultati v omenjenih dveh oddelkih se po SURS-ovi raziskavi kažejo tudi v povečanjuprihodka. Prihodek v oddelku obdelave podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti se je potej raziskavi v letu 2004 glede na leto prej nominalno povečal za 35,1 %. Prihodek v oddelku drugihposlovnih dejavnosti (holdingi niso vključeni) pa se je v obravnavanem obdobju nominalno povečal za28,8 %, od tega največ v skupini tehničnega svetovanja (za 41,6 %).

Graf: Delovno aktivni v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev

0

10

20

30

40

50

60

70

2000 2001 2002 2003 2004

Vir podatkov: SURS.

V ti

soč

Zaposleni v podjetjih in drugih organizacijah Samozaposleni in pri njih zaposleni

Ekonomsko ogledalo UMARIzbrane teme številka 5/2005 str. 17–24

Ekonomsko ogledalo UMARGospodarske družbe

številka 5/2005 str. 19

Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb v obdobju 2002–20042002 2003 2004

Število družb 38.051 39.837 42.068Število zaposlenih 469.166 464.381 468.053Neto čisti dobiček (izguba), v mio SIT 215.498 314.751 391.397Prihodki/Odhodki 1,025 1,034 1,038Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu/Skupni prihodki, v % 26,0 26,3 26,6Dodana vrednost na zaposlenega, v tisoč SIT 5.588 6.130 6.675Donosnost sredstev, v % 1,7 2,3 2,6Donosnost kapitala, v % 3,6 4,8 5,6Dolgovno-kapitalsko razmerje 1,093 1,072 1,173Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog 0,956 0,964 0,961Vir podatkov: AJPES – Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida družb za leta 2002, 2003 in 2004, preračuni UMAR.

Po podatkih iz letnih poročil za leto 2004 je 42.068 družb s 468.053 zaposlenimi izkazalo 391.397 mioSIT neto čistega dobička. To je največja pozitivna razlika med čistimi dobički in čistimi izgubami družb vzadnjih treh letih (gl. tabelo), odkar družbe vodijo računovodske evidence po spremenjenih slovenskihračunovodskih standardih (gl. EO 6/2003, str. 16).AJPES–u je podatke za leto 2004 predložilo za 2.231 (5,6 %) več družb kot za leto 2003, s 3.672(0,8 %) več zaposlenimi. V tem času se je namreč število družb povečalo v vseh dejavnostih (najbolj, za820, v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev, za 440 v gradbeništvu ter za 211 v gostinstvu),razen v dejavnosti javne uprave, obrambe in obveznega socialnega zavarovanja, kjer je ostalo enako (4).Hkrati se je povečalo tudi število zaposlenih, vendar samo v devetih dejavnostih (najbolj, za 1.557, vdejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev), v šestih pa se je zmanjšalo (najbolj, za 1.076, vkmetijstvu lovu in gozdarstvu). Tudi v letu 2004 je bilo največ družb v dejavnosti trgovine, popravilumotornih vozil in izdelkov široke porabe (12.957 oz. 30,8 %, v letu 2003 12.778 oz. 32,1 %). Njihovemuštevilu se je zelo približalo število družb v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev (11.054 oz.26,3 %, v letu 2003 10.234 oz. 25,7 %). Na tretjem mestu po številu so bile družbe v predelovalnihdejavnostih (6.790 oz. 16,1 %), ki pa so zaposlovale največ delavcev (44,7 %), ustvarile največ dodanevrednosti (41,7 %) in izkazale največ neto čistega dobička (38,0 %).Kazalniki produktivnosti, gospodarnosti in donosnosti kažejo, da je bilo skupno poslovanje družb vletu 2004 uspešnejše kot v letu 2003. Produktivnost dela (merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega)je bila nominalno večja za 8,9 %. Celotna gospodarnost se je s povečanjem pozitivne razlike med prihodkiin odhodki povečala s 1,034 na 1,038. Ker so se čisti dobički družb povečali (nominalno za 11,3 %), čisteizgube pa zmanjšale (nominalno za 8,8 %), se je povečal tudi neto čisti dobiček (nominalno za 24,3 %). Topa je povečalo donosnost sredstev (merjeno z neto čistim dobičkom na povprečno vrednost sredstev) z2,3 % na 2,6 % in donosnost kapitala (merjeno z neto čistim dobičkom na povprečno vrednost kapitala) s4,8 % na 5,6 %.Ob koncu leta 2004 so imele družbe podobno strukturo sredstev kot ob koncu leta 2003, v strukturiobveznosti do virov sredstev pa je prišlo do zmanjšanja deleža kapitala (za 2,0 strukturne točke na44,7 %) in povečanja deleža finančnih in poslovnih obveznosti (za 2,4 strukturne točke na 52,5 %).Slednje se odraža v povečanju koeficienta dolgovno-kapitalskega razmerja (z 1,072 na 1,173). Koeficientdolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog se je nekoliko zmanjšal (z 0,964 na 0,961). Ob koncuobeh let je bil manjši od 1, kar pomeni, da družbe s kapitalom, rezervacijami in dolgoročnimi obveznostmiskupaj niso v celoti pokrile vseh stalnih sredstev, dolgoročnih poslovnih terjatev in zalog.

Graf: Neto čisti dobiček (izguba) gospodarskih družb v posameznih dejavnostih v letu 2004

-20

0

20

40

60

80

100

120

140

160

A B C D E F G H I J K L M N O

Vir podatkov: AJPES, preračuni UMAR.

V m

lrd S

IT

Ekonomsko ogledalo UMARGlobalna konkurenčnost Slovenije po IMD 2005

številka 5/2005 str. 20

Poročilo IMD12005 Agregatni indeks (WCI)

Uspešnostgospodarstva Učinkovitost vlade

Učinkovitostpodjetij Infrastruktura

042 05 042 055 042 055 042 055 042 055Države3 r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/v r/vFinska 8 / 83,63 6 / 82,63 31 / 52,67 4 / 77,62 10 / 76,84 7 / 75,11Švedska 11 / 79,5 14 / 76,26 25 / 55,74 19 / 64,12 16 / 67,97 4 / 78,11Danska 7 / 84,38 7 / 82,55 32 / 52,41 5 / 77,40 9 / 77,44 5 / 77,96Vel. Britanija 22 / 72,7 22 / 68,52 14 / 61,71 29 / 53,06 21 / 61,18 24 / 60,49Nizozemska 15 / 78,6 13 / 77,40 7 / 64,39 25 / 59,09 15 / 68,73 14 / 69,94Nemčija 21 / 73,4 23 / 67,84 4 / 68,98 34 / 50,22 34 / 48,69 10 / 73,54Avstrija 13 / 78,9 17 / 74,33 21 / 57,25 14 / 69,06 14 / 69,46 17 / 67,66Estonija 28 / 68,4 26 / 66,71 29 / 53,76 15 / 68,92 31 / 51,10 35 / 47,61Španija 31 / 67,4 38 / 59,43 22 / 57,02 22 / 61,03 38 / 46,76 31 / 52,55Portugalska 39 / 58,4 45 / 52,43 42 / 46,77 32 / 51,84 48 / 35,89 36 / 47,14Belgija 25 / 70,3 24 / 67,46 20 / 57,41 44 / 43,74 20 / 61,38 18 / 66,47Luksemburg 9 / 83,0 10 / 80,31 3 / 72,97 9 / 71,02 12 / 72,96 21 / 63,07Francija 30 / 67,6 30 / 64,20 13 / 62,07 41 / 44,80 43 / 41,94 16 / 69,58Irska 10 / 80,3 12 / 77,85 6 / 65,80 13 / 69,07 11 / 75,52 25 / 58,52Malta - / - - / - - / - - / - - / - - / -Slovenija 45 / 55,4 52 / 49,30 33 / 50,79 39 47 / 39,30 49 51 / 33,00 52 38 / 46,60 38Litva - / - - / - - / - - / - - / - - / -Madžarska 42 / 52,2 37 / 59,87 47 / 45,06 43 / 43,89 47 / 36,52 32 / 51,06Grčija 44 / 56,3 50 / 50,33 45 / 46,05 49 / 37,99 39 / 45,67 39 / 43,38Ciper - / - - / - - / - - / - - / - - / -Češka 43 / 56,4 36 / 60,13 28 / 53,90 48 / 38,32 50 / 33,06 34 / 48,17Slovaška 40 / 57,4 40/ 58,6 46 / 45,40 26 / 55,93 46 / 37,05 42 / 39,16Latvija - / - - / - - / - - / - - / - - / -Italija 51 / 50,3 53 / 45,82 39 / 47,87 56 / 25,41 54 / 28,96 37 / 46,69Poljska 57 / 41,9 57 / 39,02 57 / 36,49 58 / 21,65 56 / 21,06 47 / 36,31EU 214 28,1/ 67,5 29,1 / 64,8 26,9/ 55,0 30,1/ 53,5 31,7 / 52,0 25,3 / 58,1NDČ 64 42,5/ 55,3 41,43 / 55,6 40 / 47,6 39,5/ 44,7 46,8 / 35,3 38,0 / 44,8EU 15 22,4/ 72,4 24,3 / 68,5 21,6/ 57,9 26,4/ 57,0 25,6 / 58,6 20,3 / 63,3

ZDA 1 / 100 1 / 100 1 / 90,50 10 / 70,50 1 / 86,69 1 / 100,00Vir: predhodna objava IMD (18.5.2005), Lausanne; www.imd.ch/wcy. Preračuni UMAR. IMD World Competitiveness Yearbook

2004. Opombe: 1predhodna objava IMD, 2IMD World Competitiveness Yearbook 2004; 3V skupino referenčnih držav smo vključiličlanice EU in ZDA; 4IMD za 4 nove države članice EU (NDČ) ne objavlja podatkov; 5polni podatki za vse štiri faktorje

konkurenčnosti bodo objavljeni v EO ob izzidu letopisa IMD 2005; r – rang, v – vrednost indeksa.

Uvrstitev Slovenije po svetovni konkurenčnosti, merjeni z IMD-jevim indeksom WCI, ki ga sestavljajoagregati uspešnost gospodarstva, učinkovitost države, učinkovitost podjetij in infrastruktura, se je letosznižala že tretje leto zapored, tokrat za dve mesti več kot v predhodnem letu. Ob tem je vrednost indeksasvetovne konkurenčnosti (WCI) Slovenije za razliko od lani (porast za slabih 5 indeksnih točk) občutno padla (-6,1), s čimer je v primerjavi s padcem indeksov EU 21 (-2,7), EU 15 (-3,9), predvsem pa s porastom NDČ 6 (0,3)Slovenija vidno poslabšala svojo uvrstitev (primerjava 60 držav oz. regionalnih gospodarstev, gl. EO 5/2004, str.18). Padec vrednosti indeksa WCI je zaskrbljujoč še posebno v primerjavi s povprečnim porastom vrednosti WCIza NDČ 6, saj sedaj Slovenija ne dosega več povprečja novih članic, ob enem pa je povečala svoj zaostanek zasvetovno najbolj konkurenčnimi državami. Uvrstitev Slovenije od zadnjega izboljšanja leta 2002 (iz 38. na 35.mesto) pada in je v letu 2004 med 60. gospodarstvi dosegla 52. mesto. Padec uvrstitve je bil tudi večji od znižanjauvrstitve EU 21 in EU 15. Po vrednosti WCI je Slovenija uvrščena pred Italijo in za Brazilijo, med novimi članicamiEU pa je bolj konkurenčna le od Poljske. Od vseh članic EU sta letos izboljšali vrednost agregatnega indeksa leMadžarska, zmagovalec izboljšav konkurenčnosti leta 2005 med državami EU 25, in Češka, ter se približalipovprečju EU 21. Izboljšanje uvrstitev beležijo še Finska, Nizozemska, Estonija in Belgija. Podoben padeckonkurenčnosti kot za Slovenijo IMD letos ocenjuje tudi za Španijo, Portugalsko in Grčijo, za katere so izmerilipadec za šest oz. sedem mest ob hkratnem občutnem znižanju indeksa WCI.Po lanskem izboljšanju treh glavnih dejavnikov konkurenčnosti WCI (razen učinkovitosti podjetij) je v letu2005 poslabšanje uvrstitve Slovenije predvsem posledica zopet precej nižje uvrstitve indeksa uspešnostigospodarstva, nekoliko nižje uvrstitve indeksov učinkovitosti vlade in učinkovitosti podjetij, slednja se je vtreh letih preobrazila iz največje prednosti v največjo slabost, pri infrastrukturi pa je uvrstitev ostalanespremenjena. Letošnji izzivi so po IMD povezani z i) vzdrževanjem stabilnega menjalnega tečaja v ERM 2, ii)znižanjem stopnje inflacije in proračunskega deficita, ii) s potrebo po davčni reformi in reformi trga dela, iii)nadaljevanjem strukturnih reform proizvodnega in storitvenega sektorja ter iv) potrebo po opredelitvisrednjeročnega R&R in inovacijskega programa kot narodne prioritete.Slovenija se je po vrednosti indeksa uspešnosti gospodarstva uvrstila na 39. mesto, kar je za 6 mest nižjekot v letu 2004, in se s tem približala uvrstitvi iz leta 2003 (41. mesto). V okviru ekonomske uspešnosti smonajvečji padec zaznali pri podindeksu mednarodnih investicij (za 26. mest, na 59. mesto), ki se je v enem letu

Ekonomsko ogledalo UMARGlobalna konkurenčnost Slovenije po IMD 2005

številka 5/2005 str. 21

preobrazil iz največje nacionalne prednosti v največjo nacionalno šibkost, in pri domači ekonomiji (z 41. na 52.mesto), za 12 mest pa smo izboljšali podindeks cen, ki je postal nacionalna prednost, in mednarodne trgovine (na15. oz. 19. mestu), podindeks zaposlenosti pa se je izboljšal za 5 mest (35. mesto). Najbolj vidni kazalci slabeuvrstitve na področju ekonomske uspešnosti so: ocena, da realokacija R&R zmogljivosti ogroža prihodnostgospodarstva (60. mesto), ocena, da realokacija storitev predstavlja grožnjo prihodnosti gospodarstva (52. mesto),ter absolutni podatki za stanje vhodnih neposrednih investicij, tok ter rast vhodnih neposrednih investicij, BDP (vPKM in nominalnem znesku), ter izvoz proizvodov in storitev (od 57. do 52. mesta).Vrednost agregatnega indeksa učinkovitosti vlade Slovenijo uvršča dve mesti nižje (na 49. mesto)predvsem zaradi znižanja podindeksa konkurenčnosti poslovnega okolja za šest mest (55. mesto), ki jepostalo druga največja nacionalna šibkost. Ostali podindeksi so uvrščeni višje; podindeks javnih financ za šestmest (17. mesto), institucionalno okolje za dve (47. mesto), indeks fiskalne politike pa ostaja na nizkem 52. mestuiz leta 2004. Najbolj vidne slabosti na področju vladne učinkovitosti predstavljajo naslednje ocene: i) realni osebnidavki ne spodbujajo delavcev k delu in napredovanju (60. mesto), ii) investicijske spodbude niso privlačne za tujeinvestitorje (59. mesto), iii) enostavnost poslovanja ni konkurenčna prednost Slovenije (59. mesto), iv) domačazakonodaja zavira ustvarjanje novih podjetij (58. mesto), v) delovna zakonodaja ne predstavlja spodbude zaiskanje dela (58. mesto), vi) nizka prilagodljivost vladne politike (57. mesto), vii) protekcionizem v gospodarstvuškoduje poslovnim subjektom (56. mesto), viii) realni davki zavirajo podjetniško aktivnost (56. mesto), ter ix)mednarodne transakcije niso podvržene prostim pogajanjem s tujimi partnerji (56. mesto).Najmanjši padec uvrstitve je bil v letu 2005 dosežen na področju učinkovitosti podjetij, kjer smo glede naprejšnje leto uvrstitev poslabšali za eno mesto (52. mesto), od leta 2002 pa za 20 mest. Da ta agregatpredstavlja nacionalno šibkost, lahko pojasnimo z gibanjem podindeksa produktivnosti in učinkovitosti, ki je preddvema letoma Slovenijo razvrstil na nacionalno najvišje 17. mesto, letos pa smo uvrščeni kar 36 mest nižje (na 53.mesto). Poslabšanje beležita tudi podindeksa trga dela (padec za 7 mest na 47. mesto) in praks menedžmenta(padec za 1 na 47. mesto). Po ostalih komponentah učinkovitosti podjetij se je Slovenija uvrstila bolje kot vpredhodnem letu; glede financiranja (za 4 višje na 48. mesto) ter vrednot in naravnanosti (za 1 višje na 54. mesto).Vrednote in naravnanost slovenskih podjetij predstavljajo tretjo največjo nacionalno šibkost, kar je razvidno izočitno slabih ocen na področju konkurenčnosti podjetij: i) nacionalna kultura, ki je zaprta za tuje ideje (najnižje 60.mesto), ii) upravni odbori, ki menedžmenta v podjetjih ne nadzorujejo učinkovito (60. mesto), iii) poslovno okoljene privlači tuje visoko usposobljene delovne sile (58. mesto), iv) velika podjetja ne zadovoljujejo učinkovitosti pomednarodnih standardih (56. mesto), v) naravnanost do globalizacije je v državi negativna (56. mesto), vi) nizkamotivacija in nizka dinamičnost delavcev v državi (55. mesto), ter vii) beg možganov poslabšuje konkurenčnost(55. mesto).Relativno najboljša uvrstitev v okviru agregata svetovne konkurenčnosti je leta 2005 dosežena na področjuinfrastrukture, kjer ni bilo zabeležene spremembe in ostajamo na 38. mestu. Med komponentami tegaindeksa se je uvrstitev osnovne infrastrukture (32. mesto), tehnološke infrastrukture (40. mesto) in izobraževanja(38. mesto) poslabšala za 2 mesti, uvrstitev zdravstva in okolja za 5 mest (41. mesto), uvrstitev znanstveneinfrastrukture pa je ostala na nespremenjenem 41. mestu.Pomladanska razvrstitev držav po IMD v letu 2005 odraža celovite premike v percepciji konkurenčnosti ingeografski preureditvi konkurenčnosti Evrope, ter kaže na vedno večja razhajanja z jesenskimi ocenamiglobalne konkurenčnosti po WEF. Opaziti je poslabšanje ocene konkurenčnosti celotne skupine mediteranskihdržav in Slovenije ob izboljšanju konkurenčnosti manjših držav centralne in severne Evrope, kar odraža občutno“preureditev” razvrstitev v prid centralne Evrope. V gornji tabeli so države EU po IMD razvrščene po vrstnem redukonkurenčnosti rasti, kot jim jo je v svojem poročilu ocenil WEF 2004/5 (gl. EO 1/2005, str. 18). Prikazani sta dvepovsem različni sliki, ki jih ankete menedžerjev, ki jih obe instituciji izvajata, ne moreta pojasniti. Vidne razlike medocenami uvrstitev posameznih držav kažejo na temeljna razhajanja o pogledu na konkurenčnost med IMD in WEF– različni izvorni filozofiji, različno izračunavanje agregatov konkurenčnosti in interpretacija posameznih faktorjevin njihovih ocen. Vse to odraža nejasnost ter nekonsistentnost “koncepta globalne konkurenčnosti”. Obe ustanovista med članicami EU 25 najbolje ocenili Finsko, ki je pri WEF dosegla najvišjo oceno med vsemi državami, IMDpa postavlja na prvo mesto ZDA, Finsko in vse ostale evropske države pa uvršča od šestega mesta navzdol.Razhajanje glede koncepta konkurenčnosti je še bolj opazno pri ocenah Švedske, Irske in Luksemburga, ki soobratno ocenjene, kar odraža konceptualno razhajanje institucij in raznolikost teoretskega izhodišča. Na vprašanjeali je Švedska s svojim socialnim modelom konkurenčnejša od specifičnega modela Irske in Luksemburga, obeinstituciji odgovorita drugače. Švedska je pri WEF 3. najbolj globalno konkurenčna država, IMD pa jo vidi šele na14. mestu, njena uvrstitev pa iz leta v leto pada. Pred njo favorizira Luksemburg, ki je pri WEF šele na 26. mestu,in Irsko, ki je pri WEF uvrščena šele na 30. mestu. Sistemski razkorak in stopnica v oceni navzdol sta razvidni tudipri Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, Portugalski, Sloveniji, Grčiji, Slovaški in Italiji (omenjene države so pri IMD trileta v t.i. »analitični nemilosti« – padajo ali stagnirajo), med tem ko so ocene globalne konkurenčnosti zelousklajene pri »(ne)tipičnih« državah kot so Danska, Nizozemska, Avstrija in Poljska.

Ekonomsko ogledalo UMAREvropski sveti delavcev

številka 5/2005 str. 22

Evropski sveti delavcev (ESD) so glavna novost pri izgradnji institucij na področju transnacionalnihindustrijskih odnosov (EIRO primerjalna študija »Razvoj ESD«,http://www.eiro.eurofound.ie/2004/11/study/index.html). Njihov namen je premostiti vrzel med odločanjem vmultinacionalnih družbah in spoštovanjem na nacionalni ravni določenih pravic zaposlenih o informiranju inposvetovanju z upravo v družbah, s čimer naj bi se izboljšalo sodelovanje zaposlenih v upravljanju teh družb. ESDzdružujejo zaposlene iz vseh držav Evropskega ekonomskega območja (EEO), v katerih deluje posameznamultinacionalna družba.Direktiva EU 94/45/EC, ki je uvedla ESD, zavezuje vsako multinacionalno družbo, ki ima skupaj najmanj1.000 zaposlenih v Evropskem ekonomskem območju in obrata v vsaj dveh državah tega območja, odkaterih ima vsak 150 ali več zaposlenih. Direktiva je bila v slovensko zakonodajo prenesena 20. junija 2002 ssprejetjem Zakona o evropskih svetih delavcev (ZESD). 1. maja 2004 se je s širitvijo EU število držav, ki jihzavezuje Direktiva o ESD, povečalo od 18 na 28 (25 držav članic EU ter ostale tri članice EEO: Islandija,Liechtenstein in Norveška). Uradni podatki o številu multinacionalnih družb, ki so ustanovile ESD, ne obstajajo nitiza celotno EU niti za posamezne države članice, vključno s Slovenijo.Evropski sindikalni inštitut (ESI) kot najbolj zanesljivi vir podatkov ocenjuje, da se je število družb, ki jihzavezuje Direktiva o ESD, v obdobju 2002–2004 povečalo s 1.865 na 2.169 (European Works CouncilsDatabase 2004, P. Kerckhofs in I. Pas, ESI). Število multinacionalnih družb, ki so ustanovile ESD, se je v temobdobju povečalo s 639 na 737 (za dobrih 15 %). Najbolj se je število ESD povečalo pri multinacionalnih družbahs sedežem v Belgiji, Franciji, na Finskem, Nemčiji in na Švedskem; v vsaki posamezni državi za vsaj 20 %. Glavnivzrok za to povečanje je širitev EU za 10 novih članic.Od multinacionalnih družb, ki jih Direktiva o ESD po širitvi na novo zavezuje, jih ima glavnina sedež vstarih članicah EEO. ESI ocenjuje, da je od vseh multinacionalnih družb, ki bi po Direktivi morale ustanoviti ESD,le 35 družb s sedežem v novih članicah EU. Od teh jih ima 12 sedež na Madžarskem, 10 na Poljskem, 7 naČeškem, po ena pa v ostalih novih članicah. Po poročilih EIRO nacionalnih centrov je tovrstnih družb več, saj najbi mednje sodile tudi mednarodna hotelska veriga s sedežem na Malti ter 5 bank s sedežem na Cipru. Od 35multinacionalnih družb s sedežem v eni izmed novih članic je do sedaj ESD ustanovila le družba za nafto in plin ssedežem na Madžarskem.ESI ocenjuje, da 505 od skupno 737 multinacionalnih družb, ki so do konca leta 2004 ustanovile ESD,deluje tudi v vsaj eni izmed 10 novih članic EU. V ESD teh multinacionalnih družb morajo biti po Direktivizastopani tudi zaposleni iz novih članic.V Sloveniji deluje 172 multinacionalnih družb, ki jih zavezuje Direktiva o ESD (gl. graf). Od teh je ESD dokonca leta 2004 ustanovilo 100 multinacionalnih družb, v 26 ESD znotraj teh družb pa so že vključeni tudipredstavniki zaposlenih iz vsaj ene od novih članic EU. Po Direktivi morajo biti predstavniki zaposlenih vslovenskih podjetjih pod okriljem tujih multinacionalnih družb vključeni v ESD teh družb, prav tako pa Direktiva,skladno s kriteriji, zavezuje tudi slovenska podjetja, ki odpirajo obrate v drugih članicah EU. Kljub temu je vSloveniji vključevanje predstavnikov zaposlenih v ESD multinacionalnih družb šele v začetni fazi.Za Slovenijo so s stališča vključevanja predstavnikov zaposlenih v ESD pomembne predvsemmultinacionalne družbe s sedežem v sosednjih članicah EU, ter Nemčiji. Pred zadnjo širitvijo EU so avstrijskiESD že v precejšnji meri, v nekaterih primerih pa tudi italijanski, vključevali predstavnike zaposlenih iz Slovenije,tovrstna praksa pa naj bi se po vstopu Slovenije v EU še razširila. Širitev ESD z vključevanjem predstavnikovzaposlenih iz novih članic se lahko izvede s ponovnimi pogajanji o sporazumu o ustanovitvi ESD ali pa se sklenele dodatek k sporazumu.

Graf: Multinacionalne družbe v novih članicah EU in kandidatkah ter ESD po državi delovanja

172

26

100

0

100

200

300

400

500

600

700

800

MT CY LT LV BG EE SI TR RO SK CZ HU PL

Vir podatkov: Kerckhofs and Pas (2004), European Works Council database.2004

Družbe, ki jih zavezuje direktiva

Družbe z ESD in s predstavniki novih članic ali kandidatk v ESD

Družbe z ESD

Ekonomsko ogledalo UMARRegulirane cene

številka 5/2005 str. 23

Indeksi cen 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004Cene življenjskih potrebščin 106,5 108,0 108,9 107,0 107,2 104,6 103,2Cene industrijskih proizvodov 103,6 103,5 109,2 107,5 103,7 102,1 104,9Regulirane cene 112,2 110,9 116,4 110,6 109,5 104,0 109,0 Energenti 115,0 111,1 119,4 106,8 105,5 103,5 110,3 Osnovne komunalne storitve 110,9 110,7 120,4 122,4 117,8 105,8 111,7 Prometne storitve 105,3 116,9 108,2 117,3 122,9 103,6 102,1 Ostale regulirane cene 106,8 106,6 104,2 105,8 104,1 103,7 103,1

Vir podatkov: SURS (CPI, IPI); preračun avtorja (regulirane cene).

V zbirki delovnih zvezkov UMAR je izšel delovni zvezek avtorja Boštjana Vasleta z naslovom “Regulirane cene vSloveniji 1992–2004”. Avtor v delovnem zvezku predstavi spremembe deleža reguliranih cen v indeksu cen,načina regulacije cen ter njihov prispevek k inflaciji.

Delež cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije, se je po letu 1992 znižal, vendar v zadnjih treh letihponovno narašča. Delež reguliranih cen je leta 1992 znašal 33,7 % vseh cen, zajetih v takratnem indeksudrobnoprodajnih cen, do leta 2001 pa se je, predvsem zaradi liberalizacije cen osnovnih živil, cestnegaprevoza potnikov in nekaterih komunalnih storitev, znižal na 13,2 % indeksa cen življenjskih potrebščin.Njegovo povečanje po letu 2002 je bilo predvsem posledica sprememb načina regulacije cen, zaradi katerih jevlada pod ukrep regulacije ponovno vključila v letu 2001 liberalizirane cene tekočih goriv za prevoz inogrevanje (kurilno olje in dizelsko gorivo). V letu 2004 je delež reguliranih cen tako znašal 16,1 % indeksa cen.Največji delež reguliranih cen so predstavljali energenti, ki so v letu 2004 zajemali 43 % reguliranih cen, sledilepa so osnovne komunalne storitve z 12-odstotnim deležem.V zadnjih letih se je zmanjšal prispevek reguliranih cen k inflaciji. Prispevek reguliranih cen k inflaciji lahkorazdelimo na del, ki je posledica enake rasti reguliranih cen kot prostih cen, ter na prispevek, ki je posledicanjihove hitrejše rasti v primerjavi s prostimi cenami. Povišanja reguliranih cen so bila v celotnem opazovanemobdobju tako v največji meri posledica dejavnikov, ki so vplivali tudi na spremembe prostih cen (predvsemukrepov makroekonomskih politik), večja odstopanja pa so povzročili zunanji dejavniki, predvsem povišanjecen nafte in posledično višje cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Prispevek reguliranih cen k inflaciji (čene upoštevamo cen tekočih goriv) je bil v zadn