Turistično ogledalo 4

TURISTIČNO OGLEDALO September 2010

Slovenska turistična organizacija Raziskave in razvoj www.slovenia.info/raziskave• • 1Slovenska turistična organizacija ● Raziskave in razvoj ● www.slovenia.info/raziskave 1

TURISTIČNO OGLEDALO Marec 2010

Uvod

Leto 2009 se bo zapisalo v zgodovino kot leto največje gospodarske recesije od sredine tridesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu, da so se znaki okrevanja v nekaterih državah začeli kazati po prvi polovici lanskega leta, bo rast počasna in težavna, posebej v Evropi. Tudi za področje turizma je leto 2009 eno najslabših let v zadnjih desetletjih. Na globalni ravni se je leto končalo s kar 4,3% upadom rasti mednarodnega turističnega prometa, na evropski ravni je upad še večji. Kriza, ki se je pričela negativno odražati v turističnem prometu že v drugi polovici leta 2008, je najbolj prizadela poslovni turizem. Turisti so potovali bližje domu, potovali so manjkrat, za manj časa, na potovanjih so manj trošili. V Sloveniji beležimo podoben upad prihodov tujih turistov in prihodkov kot v Evropi.

K ugodnejšemu skupnemu rezultatu pa so prispevali domači turisti, ki so v letu 2009 ustvarili v Sloveniji več prenočitev kot v 2008. Če pojmujemo okrevanje kot točko, od katere se stvari nehajo slabšati, lahko ugotovimo, da so se na globalni ravni na področju turizma prvi znaki okrevanja pričeli kazati v zadnjih mesecih prejšnjega leta, čeprav je treba pri tem upoštevati primerjavo z nizkimi osnovami v letu 2008, ko se je kriza začela odražati v turizmu. Kljub temu, da so trenutne napovedi glede rasti turizma za leto 2010 bolj pozitivne kot pred nekaj meseci, bodo počasno gospodarsko okrevanje, šibko zaupanje potrošnikov in visoka stopnja nezaposlenosti vplivali na počasno okrevanje na področju turizma, ki bi si naj ne opomogel prej kot leta 2012. Sposobnost turističnega gospodarstva, da bo v teh razmerah ponudilo trendom prilagojene produkte in skušalo okrepiti cenovno pozicijo, je zagotovo eden pomembnejših dejavnikov na poti do okrevanja. Po napovedih turističnih strokovnjakov (ITZ, 2010-1) bo slovenski turizem okreval počasneje kot na svetovni ravni. V letu 2010 strokovnjaki vidijo priložnosti razvoja predvsem v oblikovanju novih, inovativnih turističnih produktov ter učinkovitem trženju, še vedno pa obstaja negotovost zaradi morebitnega nadaljevanja gospodarske krize in posledično upada turističnega povpraševanja (predvsem po kratkih počitnicah) ter verjetnost povečanega pritiska na cene. Vsekakor smo v obdobju, ko je potreben temeljit premislek o trenutnih aktivnostih zaradi preživetja in dolgoročnih razvojno trženjskih izzivih, ki bodo zagotavljali konkurenčnost slovenskega turizma na dolgi rok. V tretji številki TURISTIČNEGA OGLEDALA lahko preberete o rezultatih turističnega prometa na svetovni in evropski ravni ter v Sloveniji v letu 2009, ter se seznanite z napovedmi za leto 2010.

TURISTIČNO OGLEDALO

Številka 3 | Marec, 2010

Slovenska turistična organizacija ● Raziskave in razvoj ● www.slovenia.info/raziskave

Vsebina

I. Turistični promet v letu 2009

- Svet, Evropa

- Slovenija

II. Trendi in napovedi za leto 2010

III. Izsledki aktualnih raziskav - Indeks državnih znamk

- Globalni indeks varnosti

- Raziskava o odnosu managerjev v slovenskih

turističnih podjetjih ter tujih turistov v Sloveniji do

podnebnih sprememb in zelenega turizma

- Raziskava med turisti v specializiranih

pohodniških hotelih

- Anketa o tujih turistih v Sloveniji v letu 2009 (začasni

podatki)

Slovenska turistična organizacija Raziskave in razvoj www.slovenia.info/raziskave• •

TURISTIČNO OGLEDALOSLOVENIARESEARCH

Številka 4 September, 2010

VsebinaI. Turisti čni promet v prvi polovici leta 2010

- Svet, Evropa

- Slovenija

- Pomembnejši emiti vni trgi


- Svet, Evropa

- Slovenija

- Indeks turisti čnega zaupanja

III. Izsledki aktualnih raziskav

- Analiza nemškega trga

- Potovanja turistov iz ZDA v Evropo

- Demografske spremembe in turizem

Uvod

V začetnih mesecih leta 2010 turizem na svetovni ravni doživlja nekoliko hitrejše okrevanje, kot je bilo predvideno v začetku leta. Napovedi rasti turizma za leto 2010 ostajajo enake napovedim iz začetka leta (svet: 3–4 %, Evropa: 3 %), saj se pričakuje, da bo rast prihoda mednarodnih turistov v drugi polovici leta nekoliko nižja kot v prvi polovici leta. Okrevanje turizma na svetovni ravni je v precejšnji meri odvisno od rasti turizma v Evropi, ki v prvi polovici leta beleži najnižjo stopnjo rasti prihoda mednarodnih turistov med svetovnimi regijami.

Slovenija se vplivom gospodarske recesije in njenega vpliva na turizem ni izognila. V letu 2008 in 2009 so indeksi turisti čnega zaupanja kazali večji opti mizem kot evropski in svetovni. V letu 2010 je panel slovenskih turisti čnih strokovnjakov bolj pesimisti čen, kar nakazuje, da je okrevanje v slovenskem turizmu, kljub poziti vnim skupnim indeksom rasti števila prihodov in prenočitev

turistov v Sloveniji, razmeroma počasnejše kot na drugih trgih.

V četrti številki TURISTIČNEGA OGLEDALA lahko preberete o rezultati h turisti čnega prometa na svetovni, evropski in slovenski ravni v prvi polovici leta 2010 ter napoved turisti čnega prometa za leto 2010. Seznanite se lahko z izsledki obsežnega projekta analize nemškega turisti čnega trga, vplivom demografskih sprememb na turizem in si ogledate značilnosti ameriških turistov, ki potujejo v Evropo.

I. Turisti čni promet v letu 2010

1. Svet, Evropa

Leto 2009 se je zapisalo v zgodovino kot leto največje gospodarske recesije od sredine trideseti h let prejšnjega stoletja, kljub temu, da so se znaki okrevanja v nekaterih državah začeli kazati v prvi polovici lanskega leta. Gospodarska kriza v letu 2009 je vplivala na velik upad mednarodnega turisti čnega prometa. Preteklo leto je bilo v zadnjih desetletjih eno od najslabših let na področju turizma. Število prihodov tujih turistov je na svetovni ravni po ocenah UNWTO (Barometer, 8/2010) v letu 2009 upadlo za 4,3 % na 880 milijonov, prihodki s strani turizma pa so se na svetovni ravni zmanjšali za 5,7 % na 611 bilijona evrov. (Barometer, 8/2010; Barometer Update August 2010). Prvi znaki okrevanja turizma na globalni ravni so se začeli kazati v zadnjih mesecih preteklega leta.

1




V Evropi je število tujih turistov upadlo za 5,6 % (v prvi polovici leta celo za 10 %). V absolutnih številkah to pomeni, da beleži Evropa v letu 2009 za 27 milijonov

Vir: UNWTO World Tourism Barometer; SURS

Prihodi mednarodnih turistov, Evropa (% sprememba)


Prihodi mednarodnih turistov, svet (% sprememba)

1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)


Na svetovni ravni beležimo v letu 2009 po podatkih Tourism Economics 2.1 % upad BDP, v Evropi v evro območju in EU-27 4.0 %. V letu 2010 in 2011 se za svet napoveduje rast BDP za 2.8 in 3.5 odstotne točke. Stopnja inflacije je na svetovni ravni v letu 2009 dosegla 2.2 % raven, v Evropi v evro območju 0.2 %.

Gospodarska kriza je vplivala na velik upad mednarodnega turističnega prometa v letu 2009. Število prihodov tujih turistov je po ocenah UNWTO (Tourism Barometer, 1/2010) na svetovni ravni v letu 2009 upadlo za 4,3 % na 880 milijonov. Z izjemo Afrike (+5,1 %) so vse regije sveta v letu 2009 doživele upad prihoda tujih turistov. Kot je razvidno na sliki, sta jo najslabše odnesla ravno Evropa in Bližnji Vzhod s 5,6 % upadom v primerjavi s preteklim letom, pri čemer je Evropa je z 52 % še vedno na prvem mestu po deležu prihodov tujih turistov (460 mil.).

manj mednarodnih turističnih prihodov kot leta 2008. Največji upad prihodov tujih turistov je bil zabeležen v Osrednji/Vzhodni Evropi, delno zaradi ukinitve mnogih letalskih povezav. Zaradi krize se je povečala cenovna konkurenca predvsem v državah z večjim upadom turističnega prometa, s čimer so si poslabšali pogajanja za leto 2010. Po pričakovanjih sta krizo najbolje prenesli Zahodna Evropa (-4,3 %) in Južna/Mediteranska Evropa (-4,7 %). V Južni/Mediteranski Evropi, kamor je po klasifikaciji UNWTO uvrščena tudi Slovenija, je bil upad števila mednarodnih turistov 4,7 %.

Na svetovni ravni se je izboljšanje začelo kazati v zadnji četrtini leta 2009, ko je bila po 14 mesecih negativne rasti zabeležena rast števila prihodov tujih turistov, predvsem na račun rasti prihodov v Aziji in Bližnjem Vzhodu v drugi polovici leta. Padcem rasti v prvih treh četrtinah leta za 10 %, 7 % in 2 % je sledila rast števila tujih turistov za 2 % v zadnji četrtini. V Evropi so bili padci rasti bolj izraziti in negativni v vseh mesecih, v prvi četrtini leta kar 13 %, v drugi 8 %, v tretji 3 % ter v zadnji 1 %. V zadnjih mesecih se kaže izboljšanje v Južni in Zahodni Evropi, medtem ko Severna in Osrednja/Vzhodna Evropa beležijo še nadaljnji upad mednarodnih turistov. V Sloveniji se je kriza začela odražati z zamikom, padci rasti pa so bili bolj izraziti v prvi polovici leta 2009, v poletni sezoni so bili manjši od evropskega povprečja, v mesecu decembru je bil padec prihoda tujih turistov (-1 %) enak kot na ravni cele Evrope.

V nadaljevanju podajamo nekatere začasne rezultate ankete o tujih turistih, ki jo je SURS izvedel v letu 2009, izsledke aktualnih trženjskih raziskav STO ter napovedi raziskav v naslednjih mesecih. Naslednja številka TURISTIČNEGA OGLEDALA bo objavljena avgusta 2010.

V juliju 2010 je Mednarodni monetarni sklad (IMF) popravil napovedi gospodarske rasti za leto 2010 na 1 % (aprila se je za leto 2010 predvidevala 4,2 % rast) ter za leto 2011 na 1 % in četrt. Napovedi ostajajo negotove predvsem zaradi naraščajočega javnega dolga in visoke stopnje nezaposlenosti v razvitih gospodarstvih. V začetnih mesecih leta 2010 turizem na svetovni ravni

doživlja nekoliko hitrejše okrevanje, kot je bilo predvideno v začetku leta. Na svetovni ravni se v prvi polovici leta beleži 6,9-odstotna rast števila prihodov mednarodnih turistov, s čimer se nadaljuje trend rasti, začet v zadnjem četrtletju preteklega leta. V vseh svetovnih regijah se beleži pozitivna rast, najvišja na Bližnjem vzhodu (20,4 %), kjer so v enakem obdobju preteklega leta doživeli največji upad prihodov mednarodnih turistov. V prvih šestih mesecih je bila na svetovni ravni najnižja stopnja rasti dosežena v mesecu aprilu (1,7 %), kar lahko pripišemo predvsem izbruhu vulkana na Islandiji, zaradi katerega

je bil letalski promet v in iz Evrope v nekaterih državah omejen tudi ves teden. Najvišja rast pa je bila zabeležena v mesecu maju (10,0 %).

Na ravni Evrope prvi podatki o mednarodnih prihodih v letu 2010 dajejo mešane občutke, saj v prvi polovici leta polovica držav beleži rast, polovica pa padec rasti prihodov mednarodnih turistov. Skupni delež rasti dosega 2 odstotka glede na leto 2009, s čimer Evropa dosega najnižjo stopnjo rasti mednarodnih turistov med svetovnimi regijami. Prihodi mednarodnih turistov so v prvi polovici leta upadli v Severni Evropi (3,4 %), v drugih

regijah se beleži rast, najvišja v Zahodni Evropi (4,6 %). Južna/Mediteranska Evropa, kamor je po klasifikaciji

2

Mesečna rast prihodov tujih turistov v letu 2009

Vir: UNWTO World Tourism Barometer; SURS, obdelava podatkov STO.

Mesečna rast prihodov tujih turistov v letu 2010

Vir: UNWTO World Tourism Barometer; SURS; obdelava podatkov STO

Prihodi mednarodnih turistov v prvi polovici leta 2010 (sprememba v %)

Vir: UNWTO World Tourism Barometer, Interim update August 2010; SURS, obdelava podatkov STO.

Prihodi mednarodnih turistov v prvi polovici leta 2010, Evropa (sprememba v %)

Vir: UNWTO World Tourism Barometer, Interim update August 2010; SURS, obdelava podatkov STO.









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







UNWTO uvrščena tudi Slovenija, je v prvih šestih mesecih dosegla 2,5-odstotno rast prihodov mednarodnih turistov (UNWTO World Tourism Barometer, Interim update August 2010).

Hotelska dejavnost

Na ravni Evrope se nadaljuje rast stopnje hotelske zasedenosti in prihodka na sobo. V mesecu maju je stopnja zasedenosti hotelov v Evropi porasla za 7 % glede na maj 2009. Rast je bila najvišja v Južni (8 %) in Vzhodni Evropi (7 %) (European Tourism in 2010: Trend & Prospects (Q2/2010).

Letalski promet

Po podatkih Airport Council International (ACI) je letalski promet v juniju leta 2010 na svetovni ravni porasel za 0,7 % glede na leto 2008. Združenje Evropskih letalskih prevoznikov (AEA) je v prvih petih mesecih leta 2010

zabeležilo za 0,4 % manj potnikov kot v preteklem letu. Največji upad so letalske družbe doživele v domačem prometu (–2,3 %). Na relaciji Evropa–Severni Atlantik je letalski promet upadel za 1,8 % in na relaciji Evropa–Subsaharska Afrika za 1,7 %. Po podatkih AEA naj bi že obstoječi podatki za mesec junij nakazovali rast celotnega letalskega potniškega trga za 8 %. V kolikor se bodo napovedi uresničile, bo to prvi znak okrevanja po dolgi

recesiji, katero je v mesecu maju izbruh islandskega vulkana še podaljšal. To napoved pa že sedaj potrjujejo junijski podatki ACI, ki za Evropo v mesecu juniju beležijo 7,3-odstotno rast v primerjavi z letom 2008.

2. Slovenija

Po šestih četrtletjih z negativno rastjo BDP, od zadnjega četrtletja 2008, beležimo v drugem četrtletju leta 2010 pozitivno, 2,2-odstotno, rast BDP-ja. Po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo in Eurostata, je stopnja brezposelnosti v drugem četrtletju v Sloveniji v povprečju znašala 7,1 odstotka (SURS).

Na področju turizma beležimo v prvi polovici leta 2010 v turistično-nastanitvenih objektih na skupni ravni 4,3-odstotno povečanje prihodov turistov (1.194.698) in 2-odstotno povečanje njihovih prenočitev (3.491.029). Na približno enako raven se je povečala prenočitev domačih turistov (2,5 %) in za nekoliko manj število tujih prenočitev (1,5 %). Najvišja rast se je v prvi polovici leta zabeležila pri prihodih domačih turistov (6,3 %), rast mednarodnih prihodov je bila nekoliko manjša (2,9 %). Povprečna doba bivanja je v šestih mesecih 2010 znašala 2,9 dni (pri tujih turistih 2,6 dni, pri domačih 3,3).

Po podatkih Banke Slovenije so tuji turisti v prvih šestih mesecih v Sloveniji potrošili več kot 700 milijonov evrov (natančneje 776.882.000). Tuji turisti so na potovanjih v prvi polovici leta trošili enako kot v enakem obdobju preteklega leta.

3

Rast letalskega potniškega prometa v Evropi v obdobju januar–maj 2010

Vir: AEA, Traffic RPK; obdelava podatkov STO.

Polletne turistične prenočitve v Sloveniji

Vir: SURS, obdelava podatkov STO









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







Prihodi tujih turistov so z izjemo meseca aprila (–2 %) porasli v vseh preostalih mesecih v primerjavi z letom 2009 (glej naslednji graf). Upad tujih turistov v aprilu je posledica zaprtja Letališča Jožeta Pučnika zaradi obnove vzletno-pristajalne steze in izbruha islandskega vulkana. Primerjava prihodov tujih turistov v Slovenijo s podatki na evropski ravni pokaže, da je njihovo število v Sloveniji poraslo v nekoliko večjem deležu. V Sloveniji beležimo v prvih šestih mesecih leta 2010 2,9-odstotno rast mednarodnih prihodov (Evropa: 2,0 %; Južna/Mediteranska Evropa: 2,5 %).

Med turističnimi prenočitvami je bilo v prvih šestih mesecih 52 % tujih prenočitev, kar je enako kot v

preteklem letu. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (20,6 %), sledili so turisti iz Avstrije (14,6 %) in Nemčije (10,5 %). Med desetimi državami z največjim številom prenočitev najvišjo rast, pričakovano zaradi ukinitve vizumov, beležijo turisti iz Srbije (61 %), Ruske federacije (16 %) in Francije (4 %). Iz ostalih držav se beleži upad rasti prenočitev, tudi iz vseh najpomembnejših trgov. V prvih šestih mesecih leta je bilo največje število prenočitev zabeleženih v zdraviliških krajih (1.325.257), sledijo gorski (776.275) in obmorski kraji (679.055). Najvišjo rast so zabeležili v drugih krajih (34 %).

Med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji je v obdobju prvih šestih mesecev največ prenočitev, 710.252 oz. 20,3 % vseh, beležila Obalno-kraška regija, v kateri je število prenočitev glede na enako obdobje v preteklem letu upadlo za 9,2 %. Sledita Gorenjska (600.083 oz. 17,2 %) in Savinjska regija (597.943 oz. 17,1 %). Najvišjo rast prenočitev v primerjavi s preteklim letom so zabeležili v regiji Jugovzhodne Slovenije (+22,3 %), najvišji padec rasti pa v Zasavski regiji (–53,6 %). Občina Piran je prvih šestih mesecih leta 2010 zabeležila najvišje število prenočitev (459.224), sledi Ljubljana (289.814) in občina Brežice (264.236).

Države Prenočitve½ 2010

Indeks10/09

Delež medtujimi turisti

(%)

1. Italija 379.464 97,8 20,6

2. Avstrija 268.502 97,1 14,6

3. Nemčija 192.738 99,3 10,5

4. Hrvaška 150.967 97,2 8,2

5. Srbija 93.520 161,0 5,1

6. Združenokraljestvo

86.465 94,2 4,7

7. Ruska federacija 77.603 115,9 4,2

8. Madžarska 59.316 98,9 3,2

9. Nizozemska 41.122 98,8 2,2

10. Francija 36.858 104,3 2,0

4

Prihodi mednarodnih turistov po mesecih


Tabela: Prvih 10 držav po številu tujih prenočitev v ½ leta 2010



Rast in število prenočitev v Sloveniji po vrstah krajev









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







V juliju 2010 se je, po začasnih podatkih SURS-a, skupno število turistov povečalo za 4 %, njihove prenočitve pa za 1 % več kot v juliju 2009. Število domačih turistov se je povečalo za 4 %, raven njihovih prenočitev je ostala na ravni preteklega leta. Število tujih turistov je poraslo za 5 %, njihove prenočitve pa za 3 %.

2.1. Pomembnejši emitivni trgi

S strani pomembnejših emitivnih turističnih trgov Slovenije v prvi polovici leta večinoma beležimo upad prihodov in prenočitev turistov. Izjema je Belgija, zaradi katere je rast turistov iz skupnosti držav Beneluksa pozitivna.

Italija

Italijani so v prvi polovici prispevali najvišji delež tujih prenočitev (20,6 %). A vendar je v prvi polovici letošnjega leta Slovenijo obiskalo 2,6 % italijanskih gostov manj kot lani (167.133), ko so ustvarili 379.464 prenočitev (2,2 % manj v primerjavi z istim obdobjem lani). Po navedbah predstavništva STO v Milanu je skupni šestmesečni porast prihodov kot tudi prenočitev rahlo pod predvidevanji. Zadovoljni smo lahko z dinamiko rasti prihodov in prenočitev, ki je v začetku leta nekoliko upadla, v zadnjem

obdobju je pa ponovno porasla (v mesecu juniju za 13 odstotkov več prihodov in 6 odstotkov več prenočitev z italijanskega trga).

Pomemben element pri tem so ugodnejša pričakovanja glede rasti gospodarskih kazalcev italijanskega gospodarstva. Število Italijanov, ki so se odpravili na poletne počitnice, je približno na ravni lanskega, čeprav so letos raziskave zaznale več odločanja za dopust pred tradicionalnim italijanskim počitniškim terminom v prvih treh tednih avgusta in po njem.

Na spodnji sliki je prikazana rast turistov iz Italije v evropskih državah, za katere so na voljo podatki v bazi TourMis. Najvišjo rast prenočitev italijanskih prenočitev

5

Število in rast prenočitev v Sloveniji po statističnih regijah


Prenočitve turistov iz Italije po mesecih










1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







so v prvi četrtini leta zabeležili na Norveškem (+38,2 %), sledita Danska (+10,3%) in Malta (+10,1 %).

Avstrija

V šestih mesecih leta 2009 se je število prihodov turistov iz Avstrije zmanjšalo za 1,1 % (87.881), prenočitve pa za 2,9 %. To dokazuje, da skoraj enakemu številu gostov

navkljub, le-ti bivajo krajši čas. Tudi v lanskem letu smo na polovici leta zabeležili upad prihoda in prenočitev avstrijskih gostov, rezultati na letni ravni pa so bili vendarle na pozitivni ničli.

Na predstavništvu STO na Dunaju menijo, da je na turistične rezultate v maju in še posebej v juniju, ko Avstrijci opravijo največ kratkih potovanj zaradi državnih praznikov, vplivalo izredno slabo in hladno vreme. Poleg

tega so se v nekaterih predelih Avstrije vrstile poplave. Gospodarska situacija je v Avstriji sicer relativno stabilna. Dodatno ugotavljajo, da so organizatorji potovanj v tem

času sicer imeli veliko skupin, vendar so bile te manjše številčne od najavljenih.

Na zgornji sliki je prikazana rast turistov iz Avstrije v evropskih državah, za katere so na voljo podatki v bazi TourMis. Najvišjo rast prenočitev avstrijskih turistov so v prvi četrtini leta zabeležili na Malti (+61,5 %) in na Danskem (+48,2 %).

Nemčija

Nemci so v prvih šestih mesecih leta 2010 ustvarili za 3,9 % manj prihodov in 0,7 % manj prenočitev. Povprečna

6

Rast prenočitev turistov iz Italije v prvem četrtletju 2009*

Vir: TourMis, obdelava podatkov STO; *države za katere so bili podatki na voljo.

Prenočitve turistov iz Avstrije po mesecih


Rast prenočitev turistov iz Avstrije v prvem četrtletju 2009*


Prenočitve turistov iz Nemčije po mesecih










1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







doba bivanja se je z 2,9 dni v prvi polovici leta 2009 podaljšala na 3,0 dni. Na predstavništvu STO v Münchnu z intenzivnim izvajanjem promocijsko-trženjskih aktivnosti na nemškem trgu že vse leto uspevajo ohranjati stanje prihodov in nočitev v približno enakem obsegu kot lansko leto. Lani junija so Nemci ustvarili največji delež tujih gostov v Sloveniji, letos pa zaradi slabšega vremena junijski rezultat ni ponovil lanskoletne rasti. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, se prihodi in prenočitve Nemcev v Sloveniji zadnja leta osredotočajo predvsem na poletje.

Na predstavništvu za konec leta 2010 napovedujejo podobne rezultate kot lani. Pričakujejo, da bosta indeksa

prihodov in prenočitev dosegla raven 100. Za večje premike na nemškem trgu bo potrebno intenzivnejše sodelovanje slovenskega turističnega gospodarstva.

Na zgornji sliki je prikazana rast turistov iz Nemčije v evropskih državah, za katere so na voljo podatki v bazi TourMis. Najvišjo rast prenočitev nemških turistov so v prvi četrtini leta zabeležili na Hrvaškem (+21,1 %) in na Danskem (+17,9 %).

Beneluks (Belgija, Nizozemska, Luksemburg)

Turisti iz držav Beneluksa so v prvih šestih mesecih leta 2010 ustvarili 22.975 prihodov (+2 %) in 63.994 prenočitev (+5 %). Pozitivni rezultat je zasluga predvsem dobrih turističnih rezultatov turistov iz Belgije. Število njihovih prihodov se je v omenjenem obdobju povečalo za 12,5 %, število prenočitev pa za 21,1 %. Število Nizozemcev se je v istem obdobju zmanjšalo za 3,9 %, enako velja za

prenočitve (–1,2 %). Število prihodov Luksemburžanov se je ohranilo na enaki ravni kot v preteklem letu, medtem ko je število njihov prenočitev upadlo za 24,9 %.

2.2. Slovenska naravna zdravilišča

Obisk v slovenskih naravnih zdraviliščih in termah je v prvih sedmih mesecih tega leta in s tem tudi poletja nekoliko slabši kot v enakem obdobju lani. V prvih sedmih mesecih leta 2010 je zabeležen 2-odstotni padec prihodov in 3-odstotni padec števila prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih. V prvi polovici leta 2010 se je število prihodov domačih turistov zmanjšalo za 4,1 % (kar predstavlja 9.055 gostov), manj je bilo tudi domačih prenočitev – za 5,2 %. V združenju SSNZ od začetka leta opažajo konstantni trend povečanega zanimanja tujih gostov, kjer so zabeležili 364.000 prihodov, kar je za 2,4 % več kot lani, ustvarjenih

7

Rast prenočitev turistov iz Nemčije v prvem četrtletju 2009*


Prenočitve turistov iz Beneluksa po mesecih


Rast prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih

Vir: SSNZ, obdelav podatkov STO.









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







pa je bilo za 1,4 % več tujih prenočitev (603.700). Tuji gostje ustvarijo približno 39 % vseh prenočitev in tako ob porastu ne morejo nadomestiti celotne statistike, ki kaže na 1,5 % manj gostov in 2,7 % manj prenočitev. Na združenju ob tem dodajajo, da gre del zmanjšanja prenočitev pripisati tudi obnovi nekaterih hotelov, ker so bili nekateri objekti zaprti tudi do 5 mesecev.

Med državami, za katere se vodi statistika, je bila najvišja rast zabeležena pri turistih iz Rusije (28,2 %), najvišji upad pa pri turistih iz Nizozemske (–16,9 %). Število turistov s strani ključnih trgov slovenskega turizma: Nemčije, Italije in Hrvaške, je upadlo, največ s strani nemških turistov (–11,1 %). Pozitivno ničlo števila prenočitvah beležimo le s strani avstrijskih gostov.

2.3. Letalski promet

Na Letališču Jožeta Pučnika so v prvi polovici leta 2010 zabeležili 557.758 potnikov. Njihovo število potnikov je v primerjavi s preteklim letom manjše za 9 %, kar je predvsem posledica zaprtja letališča med 7. in 21. aprilom zaradi obnove vzletno-pristajalne steze.

Prvih deset mest po številu potnikov, v katera potujejo turisti z Letališča Jožeta Pučnika

Vir: Aerodrom Ljubljana. *London vsebuje podatke za dve letališči (London Gatwick in London Stansted).

Največ potnikov je, enako kot v enakem obdobju preteklega leta, potovalo v London (52.225), Istanbul (51.022) in Pariz (50.641).


1. Svet, Evropa

Za leto 2010 UNWTO na globalni ravni napoveduje 3–4 % rasti mednarodnih prihodov. Po ugodni rasti prihodov mednarodnih turistov v prvi polovici leta se za drugo polovico leta 2010 pričakuje umiritev rasti. ETC na ravni Evrope za leto 2010 napoveduje 3 % rasti mednarodnih prihodov, rast se bo še okrepila v letu 2011, ko naj bi število turistov ponovno prišlo na raven leta 2008 (European Tourism Q2/2010, Trends & Prospects; UNWTO World Tourism Barometer, Interim update August 2010). Napovedi TDM se gibljejo na približni enaki ravni napovedi UNWTO-ja.

Napoved rasti prihodov tujih turistov

Svet (%)

Amerike (%)

Evropa (%)

Azija (%)

Afrika (%)

Bližnji vzhod (%)

2010 4,3 5,5 2,5 7,7 4,0 3,8

2011 4,9 5,6 4,6 5,9 2,3 3,5

2012 4,4 4,4 4,8 4,6 0,5 1,6

2. Slovenija

V Sloveniji pričakujemo v letu 2010 umirjanje rasti števila domačih turistov, v primerjavi z letom 2009, ko smo beležili 6-odstotno rast prihodov in prenočitev domačih turistov, in 1–3 % rasti števila tujih turistov.

3. Indeks turističnega zaupanja1

V letih 2008 in 2009 so ITZ-ji za Slovenijo kazali večji optimizem kot evropski in svetovni. V letu 2010 pa je panel slovenskih turističnih strokovnjakov bolj pesimističen od evropskega in svetovnega panela. To pomeni, da je okrevanje v slovenskem turizmu razmeroma počasnejše kot na drugih trgih. Ocena poslovanja v obdobju januar–april 2010 je nižja od pričakovanj in pod mejo zaupanja v razvoj turizma. Turistični promet je glede na enako

1 Indeks turističnega zaupanja izračunava Svetovna turistična organizacija (UNWTO) od leta 2003. Indeks meri mnenje strokovnjakov o pretekli uspešnosti turizma in njihova kratkoročna pričakovanja o uspešnosti turizma. Zaupanje v razvoj slovenskega turizma meri slovenski Indeks turističnega zaupanja, ki ga preračunava Inštitut za turizem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z STO.

8

Vir: European Tourism in 2010: Trends & Prospects (Q2/2010), TDM forecast julij 2010, Outbound









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







obdobje preteklega leta sicer narastel za tri odstotke, vendar turistično gospodarstvo očitno še ni pozabilo, da so bili poslovni rezultati v letu 2009 zaradi gospodarske krize slabši in se je turistični promet v začetnih mesecih leta 2010 glede na 2008 le neznatno povečal.

V primerjavi z Evropo in svetom imajo slovenski predstavniki turističnega sektorja manjše zaupanje v razvoj turizma. Na evropski ravni je ocena celo presegla pričakovanja in dosegla mejo zaupanja v razvoj turizma (100). Ocena za svet pa je visoka predvsem zaradi rasti na azijskem trgu. Napoved za Slovenijo za obdobje maj–avgust 2010 kaže, da bo poslovanje v prihodnjih štirih mesecih enako, kot bi normalno pričakovali za ta čas leta. Napovedi turističnega poslovanja se višajo že štiri

zaporedne kroge izračunavanja ITZ, kar kaže na izboljšanje razmer v slovenskem turizmu. Napoved na ravni Evrope je

podobna slovenskim napovedim, napoved na ravni sveta pa je precej višja.

III. Izsledki aktualnih raziskav

1. Analiza nemškega trga

V letošnjem letu smo pri Slovenski turistični organizaciji podrobneje analizirali nemški trg, zlasti v luči upada števila nemških turistov v Sloveniji v zadnjih letih. Raziskovalni model smo preučevali s šestimi raziskavami. Podatke smo pridobili s strani FUR-a (raziskava med prebivalci Nemčije o potovalnih namerah in potovalnem vedenju), SURS-a (raziskava o nemških turistih v Sloveniji), spletnih anket med Nemci, ki so izrazili zanimanje za obisk Slovenije na nemškem predstavništvu, spletne ankete med nemškimi turističnimi agencijami ter od KAIROS FUTURE (raziskave blogov in analize trženja Slovenije konkurenčnih držav v Nemčiji). Cilj projekta je bil podrobneje spoznati nemške turiste in njihove potovalne navade ter namere, opredeliti njihove najbolj atraktivne segmente za boljše prilagajanje pričakovanjem nemških turistov in zmanjšanje poslovnih tveganj. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih ugotovitev.

V letu 2009 je tričetrt Nemcev (49 mio), starih 14 let in

več, opravilo najmanj eno (dolgo ali kratko) potovanje, skupaj so opravili 65 milijonov potovanj, kar je za 1 % več kot 2009. Porast števila potovanj je posledica večjega števila dodatnih potovanj (8 %), število glavnih potovanj se je nekoliko zmanjšalo (–1 %). Dohodek ima pomemben vpliv na intenzivnost potovanj. Premožnejši so v letu 2009

9

Vir: ITZ (2010-2)

Štirimesečni ITZ in indeksi prenočitev turistov za Slovenijo.

Štirimesečni UNWTO ITZ za Evropo in svet

Vir: ITZ (2010-2)

Prihodi in prenočitve nemških turistov v Sloveniji, 1995 - 2009

Vir: SURS, obdelava podatkov STO.









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







potovali več kot v letu 2008 in 2007, tisti z nižjimi dohodki pa so potovali manj. 59 % Nemcev je potovalo le enkrat, 18 % dvakrat ali večkrat. Vse bolj razširjena postajajo krajša potovanja z 1–3 nočitvami. Na takšne počitnice se je v letu 2009 odpravilo 23 milijonov Nemcev, ki so opravili 43. milijonov kratkih potovanj. Dodati je potrebno, da je v letu 2009 le 18 % Nemcev dopustovalo le na krajših počitnicah. Krajši oddihi so značilni predvsem za mlajše in starejše pare brez otrok. Večje število potovanj kot preteklo leto je bilo v letu 2009 opravljenih v Nemčiji in bližje doma (+5 %), manj v tujino (–1 %). Število Nemcev, ki bodo v letu 2010 odšli na potovanje, in število skupnih potovanj naj bi se po napovedih ohranilo na enaki ravni kot v preteklem letu.

Stereotipi o nemškem gostu kot o varčnem turistu, ki ves dopust do najmanjše podrobnosti načrtuje vnaprej ne veljajo več. Nemški turisti postajajo bolj izkušeni, izobraženi, fleksibilni v načrtovanju in bolj informirani. Hkrati pričakujejo boljše razmerje med ceno in kakovostjo in so okoljsko vedno bolj občutljivi. Zaradi demografskih sprememb postajajo nemški, pa tudi turisti iz drugih držav, vse starejši in so v vse boljši kondiciji. Starost turistov, z izjemo najnižjih dohodkovnih skupin, ne vpliva na intenzivnost potovanj. Povečuje se število potovanj izven glavne poletne turistične sezone (tendenca k desezonalizaciji) in upada število počitnic z otroki.

Osnovni motivi potovanj ostajajo enaki kot v preteklih letih: sprostitev brez stresa, beg iz vsakdana, sonce. Kar

se spreminja, so pričakovanja in zahteve pri uresničevanju motivov tekom potovanj, kar vodi k močnejši delitvi skupin (segmentaciji) in specializaciji ponudnikov. Med tematskimi produkti prednjačijo ogledi mest, krožna potovanja in wellness. Med tipi nastanitve in prevoznimi sredstvi so za nemške turiste v prednosti počitniška stanovanja in hiše, avtobusna potovanja ter kampiranje oziroma vožnja z avtodomom. Delež navedenih se bo v naslednjih treh letih še povečal. Povečan interes nemški turisti izkazujejo predvsem za all-inclusive pakete in nizkocenovne letalske prevoze (povečana cenovna občutljivost) ter do okolja prijazne počitnice. Na kratko naj

10

Potovanja nemških turistov v različne regije v letih od 1995 do 2009*

Vir: F.U.R. *Dolžina potovanj najmanj pet dni. Slovenija je del skupine Mediteran (Evropa).

Povprečni izdatki* nemških turistov na potovanju v 2009 na osebi (v EUR)

Vir: F.U.R, RA 2010, SURS 2010. *Nastanitev, hrana, pijača, prevoz v Sloveniji, nakupi, prevoz do destinacije in nazaj. Opomba: V Sloveniji gre za izdatke Nemcev v hotelih in kampih v izbranih mesecih.









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







omenimo še namero nemških turistov za obisk Slovenije.

Pri analizi potovalnih motivov Nemcev, ki nameravajo v naslednjih treh letih obiskati Slovenijo, smo opravili primerjavo s konkurenčnimi turističnimi destinacijami (Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško in Madžarsko). Za Nemce, ki bodo v naslednjih treh letih potovali v Slovenijo, so v primerjavi z Nemci, ki bodo v naslednjih treh letih potovali v konkurenčne potovalne destinacije, pomembnejši naslednji potovalni motivi: spoznavanje novih ljudi, animacija, druženje z domačini, pridobitev novih zaznav, izmenjava izkušenj, flirtanje in pustolovščina. Na daljših potovanjih, z vsaj 5 prenočitvami, so Nemci, ki so na slovenskem predstavništvu izrazili željo za obisk Slovenije, navedli naslednje vrste potovanj: opazovanje narave, ogled kulturnih znamenitosti in prireditev, sonce, morje, plažo ter kolesarjenje in pohodništvo. Tisti med njimi, ki nameravajo v naslednjih treh letih obiskati Slovenijo, so zainteresirani predvsem za kolesarjenje in pohodništvo, počitek ter krožno potovanje. In vendar so nemški anketiranci izrazili, da bodo v naslednjih treh letih najpogosteje potovali v Španijo. Slovenija se nahaja šele proti dnu lestvice izbranih destinacij, na 52. mestu.

Več si preberite v povzetku in prezentaciji projekta, objavljenima na spletni strani www.slovenia.info/raziskave. V pripravi je segmentacija nemškega trga, ki bo predvidoma v mesecu novembru predstavljena na delavnici, kasneje pa bo na voljo tudi na spletnih straneh.

2. Potovanja turistov iz ZDA v Evropo v letu 2009

V ZDA se na letni ravni izvaja raziskava o mednarodnih letalskih potnikih2. Izsledki raziskave, izvedene v obdobju med januarjem in decembrom 2009, kažejo, da ima največ potnikov, ki potujejo v Evropo, stalno prebivališče prijavljeno v zveznih državah: New York (16,6 %), Kalifornija (10,1 %), Florida (7,8 %), Pensilvanija (6,9 %), Illinois (4,5 %) in Texas (4,2 %). V ostalih zveznih državah potuje v Evropo

manj kot 4 odstotki prebivalcev. Povprečna starost anketiranih moških turistov je bila v letu 2009 47,8 let, pri ženskah pa 45,2 let. Med turisti je bilo 18,5 % upokojenih oseb, 11,7 % študentov ter največ, 35,5 %,

2 US Leisure Travelers to Europe 2009 Report. Survey of International Air Travelers, Office of Travel and Tourism Industries. Donald N. Martin & Company.

oseb, ki delujejo na strokovno-tehničnem področju. Povprečni letni dohodek ameriških turistov je v letu 2009 znašal 117.000 $. Največji delež turistov, več kot 20 %, je na letni ravni zaslužilo več kot 200.000 $. Le 8,7 % turistov je Evropo obiskalo prvič. V zadnjih petih letih je 24 % respondentov Evropo obiskalo dvakrat ali trikrat, 21,3 % štirikrat ali petkrat in 21,8 % šestkrat do desetkrat.

V povprečju se potniki za potovanje v Evropo odločijo 123 dni pred odhodom, letalsko karto rezervirajo 81 dni pred odhodom na potovanje. Največ turistov potovanje rezervira preko osebnega računalnika (43,9 %), sledi vpliv potovalnega agenta (23,6 %) ter rezervacija neposredno pri letalskem prevozniku (17,2 %). Najbolj pogost vir informacij potnikov je osebni računalnik (50,1 %), sledi letalski prevoznik (28 %), turistična agencija (26 %) ter šele na četrtem mestu prijatelji in sorodniki (17,8 %). Najpomembnejši potovalni motiv je bil za večino anketiranih turistov preživljanje prostega časa/zabava/počitek (69,2 %). Sledi obisk prijateljev in sorodnikov (18 %) ter poslovni motivi (6,2 %). Med najpogostejše aktivnosti na potovanju se uvrščajo večerje v restavracijah (88,1 %), obiskovanje zgodovinskih krajev (83,5 %), nakupovanje (79,5 %), obiskovanje majhnih mest (62,4 %), obiskovanje krajev kulturne dediščine (52 %), obiskovanje podeželja (48,8 %) itd. Kljub svetovnemu trendu vse večjega pomena trajnostnega oz. zelenega turizma naj omenimo, da je le 3,1 % ameriških turistov v omenjeni raziskavi med aktivnostmi na potovanju v letu 2009 navedlo okoljski oziroma eko turizem.

Največji delež anketiranih turistov (40,3 %) potuje s

11

Delež potovanj anketiranih turistov v Evropo*

Vir: US Leisure Travelers to Europe 2009 Report, tabela 22. *Več možnih odgovorov.









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







svojim zakonskim partnerjem, 27,3 % z družino, velik pa je tudi delež oseb, ki potujejo sami (26,5 %). Povprečna doba nočitev na potovanju je v letu 2009 znašala 17,5 dni. Večina, 63,1 % turistov, je v teku potovanja obiskala eno samo državo, dve državi je obiskalo 21,9 % turistov. Skoraj 95 % turistov je obiskalo državo/e zahodne Evrope, le 10,7 % državo/e vzhodne Evrope (glej zgornjo sliko). Največ turistov je obiskalo tudi eno samo destinacijo (38,8 %). Povprečje obiskanih destinacij znaša sicer 2,4. Skupna povprečna potrošnja na potovanju je na skupino znašala 5.059 $, na posameznika pa 2.869 $.

3. Demografske spremembe in turizem

Manjša umrljivost, podaljšanje življenjske dobe zaradi izboljšanja življenjskega standarda in zdravstvenih razmer, upadanje nalezljivih bolezni in nižja stopnja rodnosti v večini razvitih družb ima v 21. stoletju za posledico vse večji delež starejših oseb. To velja predvsem za države razvitega sveta, kamor se uvršča tudi večina evropskih držav, manj pa za države v razvoju. Vse večjemu deležu starejših oseb, večji raznolikosti družinskih oblik (večgeneracijske družine, večje število samskih in manjših gospodinjstev itd.) se bo potrebno prilagoditi tudi v turistični ponudbi.

Delež starega prebivalstva

Delež starih nad 65+ Delež starih nad 80+

2008 2035 2060 2008 2035 2060

Evropa27 17.1 25.4 30.0 4.4 7.9 12.1

Nemčija 20.1 30.2 32.5 4.7 8.9 13.2

Avstrija 17.2 26.1 29.0 4.6 7.2 11.4

Slovenija 16.1 27.4 33.4 3.5 8.4 13.9

Švedska 17.5 23.6 26.6 5.3 8.1 10.0

Velika Britanija

16.1 21.9 24.7 4.5 6.7 9.0

Italija 20.1 28.6 32.7 5.5 9.1 14.9

Vir: Population projection 2008–2060, Eurostat

V Evropo bodo obenem v večjem številu prihajali predvideno mlajši turisti iz razvijajočih se držav, katerih potrebe po turističnih doživetjih se bodo močno razlikovale od turistov iz tradicionalnih turističnih trgov. Spremembam, ki bodo nastale kot posledice demografskih sprememb, se bo zato v (bližnji) prihodnosti moral prilagoditi tudi turistični sektor. Skupina prebivalstva, ki

jo sestavljajo starostniki s kupno močjo in prostim časom, predstavlja pomemben tržni potencial tudi za Slovenijo, a zahteva tudi spremembe v sektorju, da bi izpolnili njene specifične potrebe.

Več si preberite v povzetku študije ETC: Demografske spremembe in turizem objavljene na spletnih straneh raziskav in razvoja.

Kratice

AEA - The Association of European Airlines

ACI - Airport Council International

BDP - Bruto domači proizvod

ETC - European Travel Commission

IER - Inštitut za ekonomske raziskovanja

ICAO - International Civil Aviation Organization

ITEF - Inštitut za turizem Ekonomske fakultet, Univerza v Ljubljani

SURS - Statistični urad RS

SSNZ - Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč

TourMIS - Marketing-Information-System for tourism managers

UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

UNWTO - World Tourism Organization

Viri

1. Analiza nemškega trga: Poročilo projekta. Dostopno na spletnih straneh raziskav in razvoja. 2. Banka Slovenije 2. European Tourism 2010: Trend & Prospects (Q2 2010). European Travel Commission. 3. Indeks turističnega zaupanja 2010-2. Inštitut za turizem. Ekonomska fakulteta. Univerza v Ljubljani. 4. Population projection 2008-2060. 2008. Eurostat. Dostopno prek: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=STAT/08/119 (23. avgust, 2010). 5. STR Global. 6. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. 7. Statistični urad Republike Slovenije. 8. TourMIS. Austrian National Tourist Office. 9. UNWTO World Tourism Barometer, Volume 8. UNWTO. 10. UNWTO World Tourism Barometer, Interim Update, August 2010. 11. US Leisure Travelers to Europe 2009 Report. Survey of International Air Travelers. Office of Travel and Tourism Industries. Donald N. Martin & Company.

12









1. Svet (-4,3 %), Evropa (-5,6 %)







ODDELEK ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

Poslanstvo oddelka za raziskave in razvoj je zagotavljanje raziskovalno-razvojne podpore za razvoj in trženje slovenskega turizma.

Na področju raziskav oddelek skrbi za pridobivanje, analiziranje in posredovanje informacij o turizmu v podporo učinkovitejšemu razvoju in trženju. Na oddelku se pripravljajo mesečni statistični podatki, najrazličnejše analize in raziskave s področja turizma (profili trgov, produktne raziskave itd.) ter periodične novice (Turizem v številkah, Turistično ogledalo). Enkrat letno oddelek pripravi tudi strokovni seminar (Seminar trženjskih raziskav v turizmu), na katerem sodelujejo priznani domači in tuji strokovnjaki na področju trženjskega raziskovanja v turizmu.

Razvojne aktivnosti oddelka zajemajo predvsem pripravo strateških dokumentov na državni ravni (to je Strategija razvoja in trženja slovenskega turizma ter produktne strategije) ter spodbujanje dviga kakovosti slovenske turistične ponudbe s trženjskimi standardi, usposabljanjem in informiranjem ponudnikov. S svojo politiko razvoja in trženja produktov spodbuja k sodelovanju med ponudniki, k horizontalnemu povezovanju oz. mreženju v okviru produkta. Oddelek si prizadeva tudi za pospeševanje vključevanja turističnega sektorja v evropske programe in vodi evropski projekt EDEN – European Destinations of ExcelleNce, ki je eden izmed ključnih strateških projektov STO. V okviru EDEN-a s pomočjo evropskih sredstev predstavnike slovenskega turističnega gospodarstva spodbuja k razvoju trajnostnega oz. zelenega turizma, temelječega na načelih okoljske, družbene in kulturne trajnosti.

TURISTIČNO OGLEDALO. Periodične elektronske novice Slovenske turistične organizacije. Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana. Tel. 01/5898 563, e-mail: [email protected]. Glavna in odgovorna urednica: mag. Maja Pak. Pomočnica urednice: Polona Černič. Oblikovna predloga in oblikovanje besedila: Terminal studio d.o.o. Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, Oddelek za raziskave in razvoj, na [email protected].

Oddelek za raziskave in razvojSlovenska turistična organizacijaDimičeva 13, 1000 LjubljanaTel: 01 5898 863E-pošta: [email protected]://www.slovenia.info/raziskavehttp://www.slovenia.info/razvoj

13

Documents

Turistično ogledalo 4