Turistična zveza Slovenije

33. Festival Turizmu pomaga lastna glava »Turistični spominek mojega kraja«

NA ZRNU KORUZE

Turnišče, januar 2019

Osnovna šola Turnišče, Prešernova 2, 9224 Turnišče

tel.: (02) 621 98 70, faks: (02) 621 98 85, e-naslov: o-turnisce.ms@guest.arnes.si, spletna stran: www.os-turnisce.si

Naslov turistične naloge:

NA ZRNU KORUZE

AVTORJI:

1. Kaja BEDERNJAK, 9. A

2. Neja HORVAT, 9. A

3. Anemari JAKLIN ZADRAVEC, 9. A

4. Albina NUHIJA, 9. A

5. Sanja PERHOČ, 9. A

6. Laura SARJAŠ, 9. A

7. Iva ŠUMAK, 9. A

8. Kaja TUDJAN, 9. A

9. Petra VINČEC, 9. A

10. Janina Emina ZORKO ŠEMEN, 9. A

11. Niki ZVER, 9. A

MENTORICA:

Brigita Žerdin, prof. biologije in kemije; brigita.zerdin@guest.arnes.si

II

ZAHVALA

Hvala mentorici, prof. Brigiti Žerdin, za vodstvo in pomoč pri izdelavi turistične naloge ter

koristne nasvete.

Hvala vsem staršem in vsem bližnjim, ki so nas bodrili in spodbujali k potrpežljivosti in

vztrajnosti ter neposredno pomagali pri nastanku naloge.

Hvala vsem sogovornikom, da so si vzeli čas in delili z nami njihove izkušnje ter obljubili

pomoč pri izvedbi delavnic.

Hvala učitelju računalništva, Andreju Rogaču, ki nam je pomagal pri računalniškem

oblikovanju turistične naloge.

Hvala hišniku, Bojanu Smeju, ki ima v svojih mislih našo stojnico že postavljeno.

Hvala ravnateljici, Meliti Olaj, ki nas je pri nastajanju turistične naloge spodbujala.

Zahvala gre tudi vodstvu lokalne skupnosti – gospodu županu, Borutu Horvatu in odboru za

razvoj turizma, ki podpirajo naše ideje.

Na koncu hvala še vsem neimenovanim, ki so žrtvovali svoj čas in tako neposredno ali

posredno dali svoj prispevek k nastanku in zapisu naše ideje.

Vsi skupaj, imenovani in morda še kdo neimenovan, ste bili naša spodbuda, neprecenljiva

pomoč in pomembno vodilo pri sodelovanju na Festivalu Turizmu pomaga lastna glava.

III

POVZETEK

Razpisana tema Turistične zveze Slovenije »Turistični spominek mojega kraja« nas je po

raziskovanju pripeljala do tega, da je Turnišče poznano po romanju, čevljarstvu in

poljedelstvu, ki temelji predvsem na koruzi.

Vsem, ki se ustavijo v naših krajih želimo ponuditi spoznavanje kulture, naravnih danosti,

kulinarike in običajev enega najstarejših urbanih okolij v Pomurju.

Romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, Čevljarski muzej, Domačija Štefana Kovača,

Ancova galerija, Kupinarji iz Renkovec pričajo o zgodovini  in pomenu kraja v širši regiji.

Sibirska perunika in Močvirski tulipan kot redki rastlini krasita tipično panonsko pokrajino, ki

je omogočala  preživetje s kmetovanjem  in razvoj bogate kulinarične ponudbe.

Občina Turnišče se poleg naravnih in kulturnih znamenitosti lahko pohvali še z društveno

dejavnostjo. V letošnji nalogi želimo z zanimivo enodnevno prireditvijo privabiti čim več

turistov, ki bodo odšli od nas z zanimivim turističnim spominkom in z nepozabnimi vtisi.

Pripravili smo pestro ponudbo za vse generacije. Ne bo manjkalo niti domačih dobrot iz

koruzne moke.

S tem projektom želimo v Občini Turnišče povezati turistično ponudbo z zanimivostmi kraja.

Ključne besede: Turistični spominek mojega kraja, kulturna in naravna dediščina, kulinarika

IV

Kazalo vsebine1 UVOD..............................................................................................................................................1

1. 1 PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA.............................................................1

2 POTEK DELA....................................................................................................................................1

3 RAZISKOVANJE................................................................................................................................3

3. 1 PRIPOVEDOVALI SO NAM ….........................................................................................................3

4 TURISTIČNI PRODUKT "NA ZRNU KORUZE".....................................................................................7

4. 1 KRAJ IN ČAS IZVEDBE...................................................................................................................7

4. 2 SODELUJOČI.................................................................................................................................9

4. 3 PRIHOD......................................................................................................................................10

4. 4 PROGRAM..................................................................................................................................11

4. 5 FINANČNI NAČRT.......................................................................................................................21

5 TRŽENJE........................................................................................................................................21

6 SKLEPNI DEL..................................................................................................................................22

7 VIRI...............................................................................................................................................23

8 PRILOGE

V

Kazalo slik:Slika 1: Prekmurska ravnica....................................................................................................................1

Slika 2: Panoramski pogled na Turnišče..................................................................................................1

Slika 3: Čevljar ustvarja...........................................................................................................................3

Slika 4: Čevlji so pripravljeni za prodajo.................................................................................................3

Slika 5: Zaključno oblikovanje čevlja.......................................................................................................4

Slika 6: Pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev.............................................4

Slika 7: Gospa Olga in njeni izdelki.........................................................................................................5

Slika 8: Priznanje ge. Marija Rajtar - Mojster domače obrti in njeni izdelki............................................5

Slika 9: Gospa Marija Ščap, predsednica Društva kmečkih žena.............................................................6

Slika 10: Turistični spominek domačega kraja – copat iz ličja.................................................................7

Slika 11: Polanščekova domačija pred obnovo.......................................................................................8

Slika 12: Polanščekova domačija pred obnovo......................................................................................8

Slika 13: Obnovljena Polanščekova domačija........................................................................................9

Slika 14: Obnovljena Polanščekova domačija.......................................................................................9

Slika 15: Prostor za delavnico Izdelki iz ličja (gümlo na Polanščekovi domačiji)...................................11

Slika 16: Izdelki za razstavo...................................................................................................................12

Slika 17: Prikaz, kako se plete iz ličja....................................................................................................12

Slika 18: Čevljarski muzej......................................................................................................................12

Slika 19: Čevljarska delavnica...............................................................................................................13

Slika 20: Dvorišče Polanščekove domačije............................................................................................14

Slika 21: Kuhinja v Polanščekovi domačiji.............................................................................................15

Slika 22: Koruzni mafini........................................................................................................................16

Slika 23: Koruzna pogača z makom in jabolki.......................................................................................16

Slika 24: Koruzna zlejvanka...................................................................................................................16

Slika 25: Koruzni žganci s kislo smetano...............................................................................................16

Slika 26: Pečena koruza........................................................................................................................16

Slika 27: Koruzni kruh...........................................................................................................................16

VI

Na zrnu koruze

1 UVOD

1. 1 PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA

Sredi Prekmurja, na levem bregu Mure, zavzema svoj prostor pod soncem občina Turnišče.

Vse njeno bogastvo se kaže v lepi naravi, ljudem prijaznem okolju, prečudovitih kulturno-

zgodovinskih spomenikih, predvsem pa v dobrih in gostoljubnih ljudeh. Po izsledkih

zgodovinarjev lahko v grobem rečemo, da je Turnišče kraj s tisočletno tradicijo, vendar je to

preveč enoznačen pojem. Širšim množicam je Turnišče poznano po dveh stvareh: cerkev

Marijinega vnebovzetja in dolgoletna čevljarska tradicija.

Slika 1: Prekmurska ravnica.

vir: http://wikimapia.org

Slika 2: Panoramski pogled na Turnišče.

vir: https://sobotainfo.com

2 POTEK DELA

V mesecu septembru 2018 se nas je 11 učenk 9. razreda odločilo, da nadaljujemo delo pri

turističnemu krožku pod vodstvom mentorice Brigite Žerdin. Naša prva srečanja smo

namenili razmišljanju ter zbiranju idej za naš letošnji turistični produkt. Glede na temo

letošnjega projekta »Turistični spominek mojega kraja« smo se kar hitro odločili, da bomo v

ospredje postavili pomen ohranjanja pristne domače okolice, bogate z kulturno in naravno

dediščino.

1

Na zrnu koruze

Kar nekaj srečanj je bilo potrebnih, da smo na podlagi nevihte možganov, listanja po

literaturi, zapisovanju ključnih besed na dano temo prišli do ideje, si začrtali drobne korake, ki

so nas pripeljali do končnega cilja.

Spominki imajo svojo kulturno dediščino v številnih spominskih izdelkih, ki so jih od začetka

19. stoletja kupovali gostje med svojim krajšim ali daljšim bivanjem v določenem kraju ali

pokrajini. Pri načrtovanju sodobne spominkarske ponudbe imamo zato vedno dve možni

temeljni smeri. Lahko razmišljamo v smeri ponovitev zgodovinskih spominov oz.  gledališča

zgodovine ali pa iščemo popolnoma inovativne vsebine, vsebinske in tehnološke rešitve  z

uporabo gradiv, tehnologij in oblikovalskih pristopov. V nobenem primeru to ne more biti

vprašanje trenutnega navdiha, ampak premišljena odločitev, torej v enaki meri konstrukt, kot

so ga in ga še vedno izvajamo za kulturno dediščino. Vsak konstrukt seveda potrebuje svojo

konstrukcijo, ki ji lahko rečemo strategija ali pa kar strokovno utemelji izbiro enega ali več

izdelkov za spominkarske potrebe. Pri tem moramo izhajati iz značilnosti, posebnosti

določenega kulturnega okolja, predvsem pa moramo upoštevati, da so današnji spominki

predvsem uporabni izdelki in ne lovilci prahu. V kar največji meri morajo temeljiti na načelih

trajnostnega razvoja, gradiva za njihovo izdelovanje pa naj bodo kar najbolj v sozvočju z

naravo. Če poskušamo določiti temeljne sestavine spominkarske zasnove Turnišča in okolice,

se med gospodarskimi panogami kažejo možnosti na področju čevljarstva in poljedelstva.

Čevljarstvo je močna dediščinska vsebina, ki lahko dobi ustrezne spominkarske povezave z

vsebinami v krajevni muzejski zbirki. Poljedelstvo je neposredno povezano s koruzo in

koruznim biljem kot gradivom za  izdelovanje najrazličnejših uporabnih rokodelskih

izdelkov.  Na kulturno dediščino turizma se navezuje bogata romarska tradicija v Turnišču. S

trajnostnim razvojem in naravo pa je verjetno najbolj neposredno povezana krajevna in

regionalna kulinarika, kjer v primerjavi z drugimi evropskimi in tudi neevropskimi deželami

še močno zaostajamo prav glede pojmovanja kulinarike na spominkarskem področju.

Odločili smo se, da bo spominek našega kraja simboliziral zgodovino našega kraja. In kje

bomo našli več simbolike kot v čevljarstvu in koruzi? Na naš domači kraj bo slehernega

popotnika, ki zaide v lepote prekmurske ravnice, spominjal copat (čevelj) iz ličja. Vse skupaj

pa se začne s samim semenom koruze, zato smo simbolično izbrali še naslov turistične

naloge. Preprost naslov, ki veliko pove.

»Na zrnu koruze«

2

Na zrnu koruze

3 RAZISKOVANJE

Z zbiranjem informacij smo želeli dobiti vpogled v delo lokalnih društev in posameznikov, ki

s svojim delom ohranjajo in bogatijo kulturno ter naravno dediščino našega kraja. Pobrskali

smo po že narejenih turističnih nalogah iz prejšnjih let. V preteklih letih smo opravili

razgovore z različnimi osebami, ki skrbijo za kulturni razvoj domačega okolja. Predstavili

smo jim naše ideje. Svoje ideje smo predstavili tudi vodstvu lokalne skupnosti. Vodstvo

Občine Turnišče nam je zagotovilo pomoč pri izvedbi naše dejavnosti.

3. 1 PRIPOVEDOVALI SO NAM ŽE …

a) Jože MAGDIČ in Anton ZAVEC

Opisala sta nam delo čevljarjev.

ČEVLJARJI

Čevljarji so izdelovali čevlje doma. Prodajali so jih doma in na sejmih. Čevljar si je po

modelu izrezal usnje, da je dobil zgornjo obliko čevlja. Potem je zgornjo obliko dal na kopito

v obliki noge in ga nategnil. Nato je s šilom in dretom - čevljarskim sukancem sešil zgornji

del usnja. Spodnji del čevlja je namazal z doma narejenim čevljarskim lepilom (podplat čevlja

si je izrezal iz »kropna« - debelo usnje) in ga potem posušil. Položil je podplat na čevelj in ga

stisnil, nato ga je še dodatno pritrdil z lesenimi klinčki. Potem je vzel čevelj dol iz kopita, ga

pobrusil in namazal s kremo ter zloščil.

vir:

https://www.info-slovenija.si vir: https://www.info-slovenija.si

3

Slika 3: Čevljar ustvarja. Slika 4: Čevlji so pripravljeni za prodajo.

Na zrnu koruze

vir: https://www.pomurec.com vir: https://www.pomurec.com

b) Olga Ropoša, Marija Rajtar

Povezuje ju pletenje izdelkov iz ličja.

Gospa Olga Ropoša je začela plesti izdelke iz ličja že v osnovni šoli pri urah ročnega dela.

Pletenja jo je naučila mama. Pletlo se je skoraj pri vsaki hiši. Izdelke so prodajali in se s tem

preživljali. Gospa Olga še vedno plete izdelke.

Pove, da se za izdelke iz ličja zanima veliko ljudi. Izdelke plete tudi po cel dan. Včasih

pridejo tudi turisti iz Ljubljane. Svoje izdelke je imela na razstavi v hotelu Vivat v Moravskih

Toplicah. Gostovala je tudi v Mariboru in Murski Soboti. Svoje znanje je pripravljeni deliti z

drugimi. Pripravlja različne delavnice. V šali pove, da včasih tudi kdo obupa.

Plete se iz ličja (bilje). Najprej se koruza olupi. Ličje se prebere, da ostane samo beli del.

Ličje se nato požvepla, da je bolj belo. Shrani se ga do zime, ko je več časa za plesti. Dobi ga

pri sosedovih in pri sestri.

Plete cekarje, košarice, okraske, copate in vse kar si kdo zaželi. Včasih bilje tudi pobarva.

Kopita za copate je imela še od očeta, ki je bil čevljar, nova pa ji je sin naročil iz Kopitarne

Sevnica. Modle pa si je dala delati.

4

Slika 6: Pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev.

Na zrnu koruze

Slika 7: Gospa Olga in njeni izdelki.

vir: lasten

Gospa Marija Rajtar iz Turnišča ohranja tradicijo pletenja izdelkov iz koruznega ličja, saj

cekarje plete že več kot 50 let. Uporablja izključno ličje, saj se zaveda pomena naravnih

materialov, po želji povpraševalca na izdelkih naredi tudi razne barvne vzorce, pri katerih

ličje pobarva z barvami za barvanje jajc. Med drugim plete košarice za kruh, podstavke za

posodo, predpražnike, slamnike, copate, okrasne lončke, izdeluje tudi stvari po

naročilu. Prava posebnost je z ličjem prepletena stropna luč.

vir: lasten

5

Slika 8: Priznanje ge. Marija Rajtar - Mojster domače obrti in njeni izdelki.

Na zrnu koruze

6

Na zrnu koruze

c) Marija Ščap

Slika 9: Gospa Marija Ščap, predsednica Društva kmečkih žena.

vir: lasten

Gospa Marija Ščap vodi Društvo kmečkih žena, ki pripravljajo domače dobrote. Skupaj z njo

smo pripravljali jedi, verjemite, bile so preproste, vendar slastne.

»Ka si sküjaš, tou boš jo« (prekmurski pregovor, prevod: Kar si skuhaš, to boš jedel).

Prvič je pekla sama, ko je obiskovala drugi razred. Rada je opazovala svojo mamo, ko je pekla

in se tako tudi sama učila.

Jedi iz koruze ne dela pogosto, jih pa rada pripravi za prireditve. Koruza je bila kultura

namenjena preživetju. Tudi kruh je bil koruzen. Danes so moderna kremasta peciva, včasih pa

so bila trda in suha, zraven pa se je pilo sveže mleko.

Gospa Marija je hodila na tečaje in izobraževanja preko kmetijsko gozdarskega zavoda in si

tako s priznanji pridobila certifikat. Dodatna izobraževanja so ji prav tako pripomogla k

boljšemu opravljanju poklica. Bila je samostojna podjetnica peke peciva in potic.

7

Na zrnu koruze

4 TURISTIČNI PRODUKT "NA ZRNU KORUZE"

Mladi velikokrat premalo cenimo dragocenosti iz preteklosti. Zato je prav, da začnemo

spreminjati svoje mišljenje ter prevzemati, ohranjati in širiti to, kar so nam zapustili naši

predniki.

Naš turistični proizvod smo si zamislili kot enodnevno dejavnost. Pripravili bomo različne

delavnice, ki bodo simbolizirale turistični spominek domačega kraja – copat iz ličja.

Turistični spominek nam bo naredila gospa Olga Ropoša. Namen delavnic je, da si turisti

zapomnijo naš kraj po copatku iz ličja. Naša želja pa je, da turisti s sabo domov odnesejo

praktične izdelke, ki jih bodo uporabljali, ne pa spominek, ki bo kvečjemu lovilec prahu. Na

delavnicah bo možno kupiti izdelke iz ličja in kulinarične dobrote. Zraven slednjih bodo

dobili v spomin recepte.

Slika 10: Turistični spominek domačega kraja – copat iz ličja.

vir: lasten

4. 1 KRAJ IN ČAS IZVEDBE

Ko smo izbrali idejo za našo nalogo, smo šli najprej iskat primeren prostor, ki bo središče

naših dogajanj. Odločili smo se za cerkev, ki je romarska cerkev in Polanščekovo domačijo.

Ravno obnovljena Polanščekova domačija postaja še ena privlačna točka, ki bo v prihodnosti

predstavljala kraj za različna medgeneracijska srečanja in delavnice. Nahaja se v neposredni

bližini Čevljarskega muzeja. Pred cerkvijo bomo postavili stojnico, na kateri bomo reklamirali

8

Na zrnu koruze

turistični spominek domačega kraja in delili vabilo (priloga) za delavnice. Delavnice bodo

potekale na Polanščekovi domačiji. Stojnica bo v obliki koruze.

Ogled stojnice: 7. 00 – 14. 00

Sodelujoče učenke: Petra Vinčec, Neja Horvat, Laura Sarjaš

Zgodovina Polanščekove domačije: Polanščekova domačija je bila v 19. stoletju med

večjimi kmetijami v Turnišču. Nazadnje sta na tej domačiji bivala Jožef in Marija Polanšček.

Jožefov dedek je bil mizar. V prvem zakonu sta se rodila Jožef in še ena hčerka. Ker je prva

žena mlada umrla, se je oče drugič poročil ter dobil še enega sina. Jožef in njegova sestra sta

odraščala večinoma pri starem očetu. Sestra je nato mlada umrla, zaradi udarca strele. Jožef je

nato spoznal Marijo iz Turnišča, ki je postala njegova žena. Zaposlil se je v Rousovi trgovini

v Turnišču, čez nekaj časa pa sta oba z Marijo odšla na Ptuj, kjer je Jožef služboval kot

trgovec, Marija pa mu je pomagala. Medtem je tukajšnje kraje zajela 2. svetovna vojna in se

nista več mogla vrniti na domačijo, ker so Madžari zasegli Prekmurje in je reka Mura bila

meja. Z ostalimi sorodniki so se nato nekajkrat srečali ravno ob reki. Ko je bilo vojne konec,

sta se vrnila na domačijo in Jožef se je ponovno zaposlil. V želji po boljšem zaslužku sta

odšla v Avstrijo, kjer sta delala do upokojitve. Medtem ko sta bila v Avstriji, sta na domačiji

imela podnajemnike, da hiša ni bila prazna. Svojih otrok nista imela, sta pa bila botra

dvajsetim otrokom. Po upokojitvi sta se vrnila domov, kjer sta v domačem kraju uživala

pokoj, dokler ni Jožef zbolel in umrl. Nato je žena Marija ostala sama na domačiji in je živela

še 30 let po njegovi smrti. Tudi ona je zbolela in v 93. letu umrla. Tako so se vrata hiše zaprla

in so ostala zaprta štiri leta, dokler ni Občina Turnišče hiše, ki je pod spomeniškim varstvom,

kupila in tako preprečila nadaljnje propadanje.

9

Na zrnu koruze

Slika 11: Polanščekova domačija predobnovo.

vir: http://www.las-pdl.si

Slika 12: Polanščekova domačija pred obnovo.

vir: http://www.las-pdl.si

Slika 13: Obnovljena Polanščekova domačija.

vir: http://obcinaturnisce.si

Slika 14: Obnovljena Polanščekova domačija.

vir: https://www.pomurec.com

Za čas izvedbe smo izbrali 15. avgust. Praznik MARIJINEGA VNEBOVZETJA

tradicionalno praznujemo tudi v Turnišču, kjer se vsako leto udeležijo verniki iz vseh koncev

Slovenije velike maše in proščenja. 

Za ta čas smo se odločili, ker se na kulturno dediščino turizma navezuje tudi bogata romarska

tradicija v Turnišču.

Seznam materiala, ki ga potrebujemo za izvedbo projekta, se nahaja v prilogi (priloga 3).

4. 2 SODELUJOČI

Občina Turnišče

10

Na zrnu koruze

Enodnevno dejavnost bomo organizirali s pomočjo Občine Turnišče, ki je skrbnik

Čevljarskega muzeja. Odbor za razvoj turizma nam bo pomagal pri izvedbi ogleda muzeja.

Člani odbora bodo pripravili muzej za ogled. V odboru je tudi učiteljica iz šole, Silva Lutar, ki

bo skrbela za prenos informacij med šolo in Občino.

Društvo kmečkih žena

V okviru Občine Turnišče deluje tudi Društvo kmečkih žena. Predsednica društva, Marija

Ščap, nam bo skupaj s svojimi ženskami pripravila okusne jedi iz koruze.

11

Na zrnu koruze

Olga Ropoša in domačinke iz krajevnih skupnosti

Gospe Olga in domačinke, ki se ukvarjajo s pletenjem iz ličja bodo na prireditvenem prostoru

pripravile razstavo svojih izdelkov in pripomočkov za pletenje. Obiskovalcem bodo pokazale,

kako se pletejo izdelki iz ličja.

Prostovoljno gasilsko društvo Turnišče (predsednik gospod Alojz Vuk)

Za pomoč pri pripravi prostora za razstavo izdelkov iz ličja bodo poskrbeli prostovoljni

gasilci domačega gasilskega društva. Člane društva bomo prosili tudi za pomoč pri postavitvi

dopolnilnih tabel na cesti, s katerimi bomo goste usmerili do Polanščekove domačije.

Silva Mesarič

Učiteljica zgodovine in geografije, Silva Mesarič, bo obiskovalce Čevljarskega muzeja

popeljala skozi svet življenja turniškega čevljarja oziroma čevljarske družine.

Štefan Čizmazija

Gospod, Štefan Čizmazija, bo v času ogleda Čevljarskega muzeja opravljal delo čevljarja.

Gostom bo opisal nastanek čevlja.

OŠ Turnišče

Učenci turističnega krožka bomo ves čas sodelovali na stojnici pred cerkvijo in na

prireditvenem prostoru delavnic. Poskrbeli bomo za pomoč vsem, ki jo bodo potrebovali.

Župnija Turnišče

Turniškega župnika bomo prosili, da nam omogoči postavitev stojnice pred cerkvijo. Za

stojnico bomo prosili na Občini Turnišče, za postavitev pa javne delavce na Občini.

4. 3 PRIHOD

Prihod prvih romarjev je ob 7. uri zjutraj. Takrat se začne prva sveta maša. Romarjem bomo

na naši stojnici pred cerkvijo reklamirali spominek našega kraja in delili vabilo na delavnice.

12

Na zrnu koruze

4. 4 PROGRAM

Čas delavnic: 9. 00 – 19. 00

Kraj: Polanščekova domačija in Čevljarski muzej

Delavnica: Izdelki iz ličja

Na »gümli« (kmečko poslopje za shranjevanje kmetijske mehanizacije) Polanščekove

domačije bomo pripravili prostor, kjer bodo gospa Olga Ropoša in domačinke iz krajevnih

skupnosti, ki se ukvarjajo s pletenjem iz ličja (povabili bomo tudi gospo Marijo Rajtar)

razstavile svoje izdelke iz ličja in pripomočke potrebne za pletenje iz ličja. V sklopu delavnice

bo razstavljen tudi turistični spominek domačega kraja (copati iz ličja). Izvajalke delavnice

bodo obiskovalcem pokazale spretnosti pletenja iz ličja. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost

nakupa izdelkov po dogovoru z gospo Olgo in ostalimi ženskami.

Učenci Turističnega podmladka bomo ves čas delavnice gostom predstavljali turistični

spominek domačega kraja. Pri predstavitvi se bodo izmenjevale naslednje učenke: Kaja

Bedernjak, Anemari Jaklin Zadravec in Iva Šumak.

Za pripravo prostora (mize in stoli) bo poskrbelo prostovoljno Gasilsko društvo iz Turnišča.

Slika 15: Prostor za delavnico Izdelki iz ličja (gümlo na Polanščekovi domačiji).

vir: http://www.las-pdl.si

13

Na zrnu koruze

vir: lasten vir: lasten

Delavnica: Ogled Čevljarskega muzeja

vir: http://obcinaturnisce.si

Za vodenje delavnice (priprava prostora in okolice; čiščenje) bo poskrbelo vodstvo Občine, ki

je skrbnik Čevljarskega muzeja. Strokovni – vsebinski del delavnice bo prevzela gospa Silva

Mesarič, učiteljica geografije in zgodovine na OŠ Turnišče.

14

Slika 16: Izdelki za razstavo. Slika 17: Prikaz, kako se plete iz ličja.

Slika 18: Čevljarski muzej.

Na zrnu koruze

Gostje si bodo ogledali muzej in tako spoznali bogato zgodovino čevljarstva v Turnišču.

Čevljarski muzej je bil ustanovljen 1979 leta v čast vsem čevljarjem, ki so takrat delovali na

našem območju in so pomembno vplivali na razvoj samega kraja. Na nastanek čevljarskega

muzeja so vplivali čevljarski ceh in pa tudi industrija obutve Planika.

Muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, pokrit s slamo. V prav takšnih hišah so imeli

nekoč čevljarji svoje delavnice, katere niso bile namenjene le za opravljanje čevljarske

dejavnosti, v hiši je namreč bil prostor v katerem se je zadrževala cela družina, v tem prostoru

so jedli in spali. Razporeditev in ureditev hiše je bila podobna kot predstavlja muzej. V

muzeju lahko vidite veliko orodja in pripomočkov s katerimi so čevljarji izdelovali svoje

čevlje. Človeka ki je izdeloval čevlje so imenovali mojster, vse ki so mu pri opravilu

pomagali pa so naslonili z imenom vajenci. Pri izdelavi čevljev je sodelovala vsa družina,

ponavadi so delali cele dneve, velikokrat tudi ponoči.

V samem muzeju so razstavljeni čevlji in stroji, s katerimi so šivali čevlje, vendar so slednje

začeli uporabljati šele v 19. stoletju.

Slika 19: Čevljarska delavnica.

Foto: Miša Hozjan

15

Na zrnu koruze

Čevljarski muzej smo prenovili, kar omogoča ohranitev naše dediščine tudi za potomce.

Šola – učenci posvojijo naravni in kulturni spomenik

OŠ Turnišče je vključena v evropski projekt EKO šola kot način življenja od leta 2002.

Šola je postala članica UNESCO ASP-net Slovenije 10. decembra 2002, ko je prejela

certifikat »ŽIVIMO NA ENEM PLANETU – UČIMO SE ZA EN SVET«

Pomembno vlogo pri razvoju šol ima kultura trajnostnega razvoja, v katerega spada tudi

ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

Izbrali smo si tudi temo »Ohranjanje naravne in kulturne dediščine«, »Učenci posvojijo

spomenik« (Naravni spomenik – dediščina v rokah mladih – mladi posvojijo spomenik).

Kot kulturni spomenik smo izbrali ČEVLJARSKI MUZEJ V TURNIŠČU. Popisali smo

obstoječe predmete, katere smo v nadaljevanju dela restavrirali in jih tako pripravili za ogled

širši javnosti.

Delavnica: Koruzna kulinarika

Slika 20: Dvorišče Polanščekove domačije

vir: http://lendavainfo.com

16

Na zrnu koruze

Na dvorišču Polanščekove domačije bomo skupaj z vodstvom Občine in javnimi delavci

postavili mize in stojnico (mize in stojnico bomo dobili od Občine). Na tržnici bodo ženske iz

Društva kmečkih žena prodajale dobrote iz koruze. Vsa kulinarika bo sveže pripravljena, za

kar bodo prav tako poskrbele ženske iz društva. Kulinarika se bo pripravljala v kuhinji

Polanščekove domačije. Gostje si bodo lahko naročilo tudi osvežilno pijačo in kavo. Na

stojnici se bo dalo dobiti tudi recepte, ki jih bomo naredili člani Turističnega podmladka.

Člani Turističnega podmladka bomo pomagali pri postrežbi pijače in hrane. Pri delu se bodo

izmenjevale naslednje učenke: Janina Emina Zorko Šemen, Niki Zver, Kaja Tudjan, Albina

Nuhija, Sanja Perhoč.

Slika 21: Kuhinja v Polanščekovi domačiji.

vir: https://sobotainfo.com

17

Na zrnu koruze

Kulinarična stojnica se bo šibila od koruznih dobrot. In kaj vse bo na njej?

Slika 22: Koruzni mafini

vir: http://okusno.je Slika 23: Koruzna pogača z makom in jabolki

vir: http://delo.si

Slika 24: Koruzna zlejvanka

vir: lasten

Slika 25: Koruzni žganci s kislo smetano

vir: http://www.skuhaj.si

Slika 26: Pečena koruza

vir: http://okusno.je

Slika 27: Koruzni kruh

vir: http://okusno.je

18

Na zrnu koruze

RECEPTI

KUKURČNA POGAČA Z MAKOM IN JABOLKI

SESTAVINE:

1 liter mleka

3 dag kvasa

4 žlice sladkorja

1 dcl belega olja

50 dag koruzne moke

2 žlici ostre bele moke

2 stepeni jajci

žlička soli

NADEV:

4 debelejša jabolka

20 dag mletega maka

3 do 4 žlice sladkorja

PRIPRAVA:

Kvas zmešamo z žlico sladkorja in 3 žlicami toplega mleka, pokrijemo in počakamo, da

vzhaja. Z metlico dobro zmešamo vse sestavine za testo. Mleko naj bo mlačno. Nato

umešamo še vzhajani kvas. Pokrijemo posodo, postavimo jo na toplo in počakamo dobro uro,

da tekoče testo nekoliko vzhaja. V pekač ga vlijemo malo več kot polovico. Nato ga

potresemo z jabolki, čez njih pa še potresemo mak in ostalo maso. Spečemo. Ko je pečeno ga

vzamemo iz pečice in ga takoj premažemo s kislo smetano. Ponudimo toplo ali mrzlo.

19

Na zrnu koruze

KORUZNI KRUH

SESTAVINE:

500 g koruzne moke

500 g pšenične moke

20 g svežega kvasa

1 žlička sladkorja

6 dl vode

2 žlici olja

1 ščepec soli

PRIPRAVA:

Pripravimo kvasec: v lončku z 1 dl mlačne vode razmešamo kvas, žličko sladkorja in žličko

moke. Lonček pokrijemo, postavimo na toplo (vendar ne vroče!) mesto in pustimo, da kvas

vzhaja 10 minut.

V kozici pristavimo 3 dl vode in počakamo, da zavre. V skledo presejemo koruzno moko, jo

poparimo in premešamo. Počakamo, da se ohladi do mlačnega, nato dodamo pšenično moko,

po robu posolimo, pokapamo z oljem in prilijemo preostanek vode. Na sredini naredimo

vdolbinico in vanjo zlijemo kvasec, ga premešamo z malo moke in pustimo vzhajati še 10

minut. Nato oblikujemo kruh.

Vklopimo pečico in jo naravnamo na 230 stopinj Celzija. Pekač namastimo in potresemo z

moko ali obložimo s peki papirjem. Kruh položimo v pekač in pečemo 15 min na 230 stopinj

Celzija, nato pa znižamo na 170 stopinj Celzija in pečemo še 40 minut. Pečen kruh položimo

na rešetko, pokrijemo s prtičkom in počakamo, da se ohladi.

20

Na zrnu koruze

KORUZNA ZLEJVANKA

SESTAVINE:

5 jajc

3dl spenjenega sladkorja

3dl koruzne moke

1,5dl bele moke

½ pecilnega praška

1dl belega olja

1dl mleka

4 naribana jabolka

ščepec soli

PRIPRAVA:

V posodi zmešamo vse sestavine in testo vlijemo na namaščen pekač in spečemo. Če jabolka

naribamo brez, da bi jih olupili, imajo poseben vonj, ki pogačo naredi bolj okusno.

KORUZNI MAFINI

SESTAVINE:

1 skodelica koruzne moke

1,5 skodelice pšenične moke

0,5 skodelice rjavega sladkorja

1 žlička pecilnega praška

1 ščepec soli

0,5 skodelice koruze iz pločevinke

1 jajce

3 žlice zmehčanega masla

21

Na zrnu koruze

PRIPRAVA:

Vklopimo pečico in jo naravnamo na 175 stopinj Celzija. Koruzo iz pločevinke odcedimo in

oplaknemo pod vodo. Pol skodelice koruze s paličnim mešalnikom zmešamo v gladko zmes.

V skledi s kuhalnico skupaj zmešamo koruzo (celo in zmleto), jajce in maslo. v drugi skledi

pa zmešamo vse ostale sestavine. Suhe sestavine stresemo h koruzi in mešamo dokler ne

dobimo enotnega testa. Vdolbinice pekača za mafine namastimo ali obložimo s papirnatimi

modelčki. z žlico naložimo testo v vdolbinice, vendar največ do 2/3, ker testo med peko

naraste. Pečemo v ogreti pečici 20 minut. Ohladimo, mafine vzamemo iz pekača, razporedimo

na servirni krožnik in postrežemo.

KORUZNI ŽGANCI S KISLO SMETANO

SESTAVINE:

7,5dl vode

žlička soli

300g koruzne moke

PRIPRAVA:

Vodo s soljo zavremo in dodamo koruzno moko. Kuhane žgance polijemo s smetano, ki smo

jo segreli na praženi čebuli.

PEČENA KORUZA

Koruznim storžem odstranimo liste, naložimo na ponev z luknjičavim dnom za peko kostanja

in postavimo na plinski štedilnik. Nad šibkim ognjem pečemo približno 10 minut, med peko

storže obračamo.

Opomba: Najslajša je mlada mlečna koruza, ki zori prav v avgustu.

22

Na zrnu koruze

4. 5 FINANČNI NAČRT

Vsaka tovrstna dejavnost s sabo prinese določene stroške. Zato bomo poiskali nekaj

sponzorjev, ki nam bodo pomagali pokriti stroške.

Mizarstvo Lebar – prostovoljni prispevki

Podjetje Agrocorn - prostovoljni prispevki

Tovarna obutve Planika – prostovoljni prispevki

Trgovina Jagger – osvežilna pijača in kava

Občina Turnišče bo zagotovila ogled Čevljarskega muzeja, ki bo brez vstopnine, reklamne

table, stojnice, najem Polanščekove domačije in pomoč javnih delavcev. Občina bo ta

sredstva črpala iz naslova za razvoj turizma (stroški se vključijo v občinski proračun).

S prodajo kulinaričnih izdelkov bomo pokrili stroške Društva kmečkih žena. Cena

kulinaričnega izdelka: 1, 50€.

S prispevki, ki jih bomo dobili z naslova sponzorstva bomo pokrili stroške gospe Olge in

Marije ter gospoda Antona. Nekaj sredstev bomo namenili Gasilskemu društvu Turnišče (saj

vedno pomagajo ljudem) in cerkvi (dobrodelni namen).

5 TRŽENJE

a) Spletna stran: Projekt bomo v celoti predstavili na spletni strani OŠ Turnišče in na

spletni strani občine Turnišče. Ponudba bo na prvi strani spletne strani.

b) Facebook: Projekt bomo objavili na občinski facebook strani..

c) Reklamno gradivo - vabilo pri zasebnikih v občini: Pri gostincih in ostalih

zasebnikih v občini (trgovina z mešanim blagom Mercator in Jagger, Tovarna obutve

Planika, Frizerstvo Lidija Zver, Mizarstvo Lebar, Tapetništvo Kavaš, Avtomehanika

Špilak, Oljarstvo Premoša, Gostilna Škorpijon, Gostilna Matjašec, Dnevni bar Varaš,

pošta) bomo pustili reklamni material (vabilo na delavnice) na vidnem mestu, ker se

pri omenjenih srečuje mnogo ljudi od blizu in daleč in le-ti lahko reklamni material

23

Na zrnu koruze

ponesejo tudi izven naše občine. Z vsemi omenjenimi se bomo predhodno dogovorili

in jih prosili za uslugo.

d) Festival TPLG: Zelo dobra reklama in promocija kraja je tudi Festival TPLG, zato je

naša velika želja, da naš načrtovan turistični produkt čim boljše predstavimo.

e) Praznik Marije Vnebozete (15. avgust): »Proščenje« v Turnišču. Prihod romarjev iz

cele Slovenije. Postavili bomo tržnico pred cerkvijo.

f) Kulturne prireditve – šolske in občinske: na različnih prireditvah in projektih bomo

gostom delili vabilo na delavnice.

g) Domači muzeji: Predsednike lokalnih Turističnih društev bomo prosili, da med svoj

reklamni material vključijo naše vabilo na delavnice.

6 SKLEPNI DEL

Ob zaključevanju turistične naloge smo se z učenkami turističnega podmladka ozirale nazaj in

ugotavljale, da je bil čas, ki smo ga porabile za izdelavo naše naloge, porabljen koristno in

kvalitetno. Spoznale smo, da se s pravo podlago (krovno zgodbo iz zgodovine), malo

domišljije in pomoči sodelujočih partnerjev, ljudi z vizijo, da doseči marsikaj. Tako je nastala

dobra in predvsem izvedljiva ideja, s katero smo v precejšnji meri obogatile lokalno turistično

ponudbo. Naučile smo se, da se s pomočjo dobrega sodelovanja, predvsem pa jasno

zastavljenih ciljev da premikati meje na še boljše. Za občino je pomembno, da tudi mladi

vidijo možnost za inovativnost, nove pristope in različne možnosti za trženje turizma v

domačem kraju, v katerem je za mlade danes težko živeti. To spoznanje nam je dalo zagona,

da naredimo v občini nekaj inovativnega, dvignemo splošno kulturno raven kraja in da

obiskovalcem, turistom, vedno znova ponujamo nekaj novega in zanimivega.

Letošnje turistične naloge smo se lotili z velikim veseljem. Vsak se je trudil po svojih močeh

in dodal svoj kamenček v skupni mozaik. Sprehodili smo se skozi preteklost, sedanjost in

začrtali pot prihodnosti. Smo mnenja, da smo ustvarili zanimivi in bogati projekt, ki ne sme

ostati samo na papirju. Ob nastajanju naloge nam je postalo jasno, kako »bogato« je življenje

kraja, v katerem živimo. Skrajni čas je, da te izkušnje delimo z ljudmi od daleč in blizu.

Po zaslugi tega projekta smo se veliko naučili in tudi osebnostno zrasli.

24

Na zrnu koruze

7 VIRI

1. ZADNIKAR, Marijan: Turnišče. Pomurska založba, Murska Sobota 1994.

2. Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS, Ljubljana, 1995.

3. Intervjuji.

4. Lastni foto prispevki.

5. Foto prispevki iz naših šolskih in občinskih fotografskih zapisov.

6. Ustna izročila.

7. www.os-turnisce.si 27. 1. 2019

8. reciklazaidentitete.wordpress.com 08. 1. 2019

9. www.turnisce.si 09. 1. 2019

25

PRILOGE

Priloga 1: Vabilo na delavnice

VABILO vsem ljubiteljem kulturne dediščine, kulinarike in

turizma! Obiščite naše delavnice.Kdaj?

15. avgust 2019 Kje?

Polanščekova domačija in Čevljarski muzej v Turnišču (9.00 – 19-00)

Organizatorji: Občina Turnišče in Turistični podmladek OŠ Turnišče

Priloga 2: Okvirna vsebina

Koncept tržnice

Na tržnici bomo z učenci turističnega podmladka privabljali obiskovalce, da se seznanijo z našim dogodkom in turističnim produktom »Na zrnu

koruze«, predvsem pa povabili mlade in nekoliko starejše, da se udeležijo naših delavnic, ter se

tam na edinstven način zabavajo, družijo in tako spoznajo bogato kulturno dediščino in kulinariko

»Varaškega človeka. Na tržnici bo sodelovalo devet podmladkarjev.

Priloga 3: Seznam materiala, ki je potreben za izvedbo projekta

MATERIAL NABAVA

stojnice, mize, namizni prti Občina Turnišče

mize, stoli in klopi Gasilsko društvo Turnišče

izdelki iz ličja, ličje in pripomočki za

pletenje iz ličja

Marija Rajtar in Olga Ropoša

živila Društvo kmečkih žena

osvežilna pijača, kava, plastični kozarci,

skodelice za kavo, kartonski krožniki, jedilni

pribor

občinski javni delavci

copat iz ličja Olga Ropoša

vabila učenci Turističnega podmladka

recepti učenci Turističnega podmladka

table/kažipoti občinski javni delavci