Zbornik: 10 let Društva SMC Sevnica

ZBORNIKob deseti obletnicidruštva SMC Sevnica

19982008

Zbornik_10_let_SMC_Sevnica.indd 1 14.11.2008 9:31:37

Zbornikob deseti obletnici društva SMC Sevnica1998 – 2008

Pripravili in uredili Boštjan Jamnik, Simona Rupnik, Ajda Senica

Fotografije Arhiv in člani društva SMC Sevnica

Lektoriranje Prof. Tatjana Hafner

Oblikovanje in priprava za tisk Marko Suhoveršnik

Izdalo

Društvo SMC Sevnica

Zanj Blaž Jene

Naklada

500 izvodov

Zahvala

Pri zbiranju gradiva so pomagali danes aktivni animatorji,pa tudi nekdanji mladinci, ki so s pričevanjem in fotografskim arhivom obogatili zbornik. Bog povrni za ves trud!

Sevnica, november 2008

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

27-784-055.3(497.4Sevnica)”1998/2008”061.2(497.4Sevnica):27-789.6427-789.64(497.4Sevnica)

DRUŠTVO Salezijanski mladinski center (Sevnica) Zbornik ob deseti obletnici Društva SMC Sevnica : 1998-2008 /[pripravili in uredili Boštjan Jamnik, Simona Rupnik, Ajda Senica ;fotografije arhiv in člani društva SMC Sevnica]. - Sevnica : Društvo SMC, 2008

1. Jamnik, Boštjan242267136


ZBORNIKob deseti obletnicidruštva SMC Sevnica

19982008

Sevnica, november 2008


zbornik ob deseti obletnici smc

4. stran


društvo smc sevnica

stran 5

UVODNIK

Vse najboljše SMC!

Rojstni dnevi so zelo prijetne stvari, posebej okrogle obletnice. Lahko bi se s to obletnico vrnili daleč v preteklost, na začetek don Boskovega delo-vanja ali prihoda salezijancev v Slovenijo v začetku prejšnjega stoletja.

Salezijanci so neizbrisen pečat pustili z delovanjem na Radni. Spominjam se starih stricev, ki so govorili, da so hodili v Jutranjko k maši, na nogo-met, h godbi, na razne igre in podobno. Revolucija in vojna sta globoko zarezali v to prijetno sobivanje. Po vojni so verske dejavnosti prepovedali. Pa vendar se je ves čas nekaj dogajalo.

Velik preobrat se je zgodil 1998, ko se je ustanovilo društvo SMC. Ves čas delovanja se je krepilo in doseglo nivo, ki ga ima danes. Vendar je društvo živa stvar in naša velika dolžnost je, da skrbimo za njegov razvoj in še boljše delovanje. Srce in duša SMC-ja so poleg animatorjev duhovniki salezijanci. Trudijo se in živijo zanj. Ne zavedamo se, kaj to pomeni za župnijo, življenje v njej in navsezadnje za vzgojo otrok. Gotovo je tudi v našem/ mojem osebnem življenjskem mozaiku veliko kamenčkov, ki so jih salezijanci postavili na zelo pomembno mesto.

Torej, vse najboljše SMC in hvala salezijancem ter prostovoljcem animatorjem.

Blaž Jenepredsednik društva



6. stran

Mladinski center – krščanska diskoteka?

Tako mnogi pojmujejo mladinski center. Mladi pač prihajajo v župnišče na »žur«. Ko sem bil še župnik, smo se duhovniki zbrali na mesečnem dekanijskem pastoralnem srečanju. Eden od župnikov se je pohvalil, da je za mlade iz njegove župnije naredil diskoteko. Menil je, da je to še zadnja rešitev za mlade. Ne prihajajo več k mladinskim srečanjem, niti ne hodijo k maši. Župnijsko diskoteko jim je ponudil kot še edino možno rešitev. Vprašal sem ga, če misli kaj dežurati v tej diskoteki. Rekel je da ne, ker nima časa. Mladi naj se sami znajdejo. On jim daje prostore in možno-sti. Edino kar jim je prepovedal, je bil alkohol. Mladi so se res znašli. Ob devetih zvečer so prišli, do desetih se zbirali, spili kakšno brezalkoholno pijačo, zaplesali nekaj živahnih plesov in čez uro odšli v pravo diskote-ko, z možnostjo postrežbe s trdimi drogami in žgano pijačo. Župnijska diskoteka je postala samo odskočna deska za naprej. Ni zadosti verjeti v mlade, potrebno je biti z njimi. Upam, da sevniški mladinski center vse bolj postaja dobrohoten spremljevalec mladih; ne do diskoteke, temveč do

zorenja v normalne in zdrave ljudi. V mladih je potrebno prebujati željo, da bi se z de-lom in lastnim znojem pošteno preživljali. V centru naj začutijo, da jim krščanska vera in prijateljstvo z Jezusom lahko pomenita najmočnejšo in najučinkovitejšo pomoč pri osmišljanju in premagovanju naporov ter jih vodita k veselemu in srečnemu življenju tukaj na zemlji in jim zagotavljata večno srečo v nebesih. Zabavišča, med katerimi so najbolj izrazite diskoteke, mladim res pomenijo prostost, neobveznost in spontanost, kamor vsak zahaja kdaj in kadar hoče. Toda mladi od tam odhajajo razočarani, kjer v trušču in gneči doživljajo samoto. Njihova srca ostajajo prazna, brez sporočil in smisla. V diskoteko se mladi vračajo zgolj zaradi omame. Danes imate v Sevnici lep mladinski center. To je tudi znamenje, da želja po praznovanju in prijateljih nikoli ne ponikne. Zato mladi v center še prihajajo, da bi v kvalitetni zabavi in v dobrih programih našli veselje ter upanje za prihodnost.

Naj tudi glasilo, ki ga v centru izdajate, pomeni mladim Jezusovo povabilo: «Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal smisel življenju« (prim. Mt 11, 28).

+ Peter Štumpfmariborski pomožni škof

in nekdanji sevniški kaplan



stran 7

O Zborniku

Salezijanski mladinski center Sevnica letos praznuje deseto obletnico ustanovitve dru-štva. To nas navdaja s ponosom, hkrati pa nas obvezuje, da vse svoje izkušnje, ki so se z leti nabrale, popišemo in shranimo, da bodo v pomoč naslednjim generacijam zagna-nih sodelavcev. Želeli smo napisati zbornik, ki bo bralcu pomagal razumeti, kako se je delo z mladimi skozi čas razvijalo, spreminjalo in bogatilo, na koncu pa pripeljalo do ustanovitve društva SMC, kakršno obstaja danes.

V prvem delu smo pripravili zgodovinski pregled dogodkov, začenši s prihodom don Boskovih salezijancev v Sevnico leta 1966. Skušali smo prikazati vsa prizadevanja du-hovnikov in laičnih sodelavcev, ki so se v času do ustanovitve društva kakorkoli trudili, da bi mladino našega območja aktivno vključili v življenje župnije. Večinoma je bil trud bogato poplačan in v dobrih tridesetih letih se je oblikovalo kar nekaj skupin, ki še vedno z veseljem pomagajo v župniji in pri delu z današnjo mladino. Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam bili pripravljeni karkoli povedati o tem obdobju, saj drugih virov razen župnijske kronike in knjige Župnija Sv. Nikolaja v Sevnici avtorja Zorana Zeliča nismo imeli.

Naslednji del zbornika obsega predstavitev društva, kakršno obstaja danes. Zbrali smo pričevanja o prizadevanju za pridobitev prostorov, o nekaterih težavah in o slovesni otvoritvi ob ustanovitvi. Nato smo poskušali na kratko pokazati, kako je naše društvo formalno organizirano in kako deluje. Sledi opis dejavnosti, ki jih SMC Sevnica izvaja zadnjih nekaj let.

Da pa zbornik ne bi bil le strogo naštevanje podatkov, smo k sodelovanju povabili nekatere bivše in sedanje sodelavce, duhovnike, animatorje. Z nami so delili osebno iz-kušnjo in v nekaj besedah opisali, kako so doživljali ali še doživljajo svoje udejstvovanje v okviru SMC Sevnica.

V zadnjem delu sledi nekaj utrinkov iz desetletnega obdobja delovanja našega društva. Na fotografijah smo želeli zajeti vse dobre odzive, navdušenje otrok in njihovih star-šev ter veselje in Božjo bližino, ki ju v sevniško okolje že deset let prinaša Salezijanski mladinski center.

uredniki



8. stran



stran 9

SALEZIJANSKI ZAČETKI V SEVNICI 1966–1990

Delo v župniji je namenjeno široki množici ljudi, zato so tudi dejavnosti zelo različne; npr. osnovnošolski verouk, priprava in delitev sv. zakramentov, obnove in gradnje, skrb za starejše in bolne, delo z različnimi skupinami, pa tudi delo z mladimi. Zaradi obilice dela, pa tudi zaradi specifi čnosti skupine, je prav za mlade velikokrat zmanjkalo časa. Velika sprememba za župnijo se je zgodila leta 1966, ko je župnijo prevzela Družba sv. Frančiška Saleškega – salezijanci. Preudaren in poln izkušenj župnik g. Leopold Kav-čič, poleg njega pa mlad in zagnan kaplan g. Tone Hribernik sta vnesla nov zagon v mlade. Kmalu je začela zelo napredovati ministrantska skupina. Ka-kor je zaznati iz župnijske kronike, so že leta 1966 ministrantje pred polnočnico priredili lepo uspelo akademijo, vsako leto pa so imeli tudi svoj redni ministrantski izlet. Poleti leta 1967 je skupina 40 ministrantov odšla na izlet na Brezje in na Bled, na-slednje leto pa v Logarsko dolino. Bilo naj bi jih kar 44. V naslednjih letih so skupaj z mladinci odšli še na Razbor in Lisco, leta 1971 v Cerknico, itd… Za-nje so se od leta 1971 dalje organizirale počitnice na Trsteniku, udeleževali pa so se tudi srečanj mini-strantov na Rakovniku in drugod.

Otroci so imeli v župnijski pastorali vedno pomembno mesto. Poleg verouka, ki ga je obiskovalo okoli 600 veroučencev je v mesecu maju vsako leto potekala šmar-nična pobožnost. Da bi k tej pobožnosti privabili tudi otroke iz odročnih krajev, so to pobožnost vzpodbujali tudi po podružnicah. Kmalu je začel delovati otroški

Športno srečanje mladih na Razborju pod Lisco



10. stran

pevski zborček, ki je občasno prepeval pri nedelj-ski sv. maši in drugih priložnostih. Kronist je leta 1975 zapisal: »Zadnji dnevi decembra so v zname-nju priprave na Božič. Imamo pevske vaje z otroci, ki bodo nastopili pri polnočnici. Med njimi vlada veliko navdušenje«. Otroci so pripravljali tudi raz-lične akademije.

Hkrati z delom za otroke in ministrante se je raz-mahnilo delo z mladimi. Že od vsega začetka je bila ob nedeljah ob 8.00 sv. maša za mladino s prilo-žnostno pridigo. Mladi so redno sodelovali tudi pri različnih akademijah, ki so se odvijale v veroučni

učilnici. Tako so leta 1968 pripravili akademijo ob sprejemu novih dušnih pastirjev v župniji, 7. decembra 1968 pa je mariborski pomožni škof prisostvoval priložnostni akademiji, ki jo je tukajšnja mladina pripravila na čast Brezmadežni. Akademije so mladi redno pripravljali še ob godovnem prazniku g. župnika in g. kaplana, prireditvi v čast materam, ob praznovanju farnega zavetnika sv. Nikolaja … V teh letih je bilo s pomočjo mladih vsako leto pripravljeno srečanje za učence osmih razredov osnovnih šol. Organizirali so se obiski starejših župljanov, vpeljali pa so tudi tako imenovane »zajtrke« ob svečanosti prvega svetega obhajila, kar je bilo vedno v skrbi mladinske skupine. V tem obdobju so se mladi v velikem številu začeli udeleževati duhovnih vaj

in raznih srečanj v povezavi s skupinami, ki jih je vodil mladinski voditelj g. Vinko Kobal.

Ko je leta 1968 prišel v Sevnico za kaplana g. Janez Poprijan, se je dejavnost zelo povečala tudi na glas-benem področju. V Sevnici se je ustanovila glas-bena skupina, mladinski pevski zbor, v kasnejšem obdobju pa so okrepili tudi starejši cerkveni zbor. Da je bila glasba v tistem času zelo pomembna, lah-ko razberemo iz zapisov v kroniki župnije Sevnica z dnem 16. novembra, kjer je zapisano, da so zelo lepo »uspele tudi pevske točke mladinskega zbora … mladi pa so nato še nekaj časa ostali v veroučni učil-nici in si s pesmimi dali duška svojemu veselju.«

pevski zborček, ki je občasno prepeval pri nedelj-ski sv. maši in drugih priložnostih. Kronist je leta

nju priprave na Božič. Imamo pevske vaje z otroci, ki bodo nastopili pri polnočnici. Med njimi vlada veliko navdušenje«. Otroci so pripravljali tudi raz-lične akademije.

Hkrati z delom za otroke in ministrante se je raz-mahnilo delo z mladimi. Že od vsega začetka je bila ob nedeljah ob 8.00 sv. maša za mladino s prilo-

vodil mladinski voditelj g. Vinko Kobal.

Ko je leta 1968 prišel v Sevnico za kaplana g. Janez Poprijan, se je dejavnost zelo povečala tudi na glas-benem področju. V Sevnici se je ustanovila glas-bena skupina, mladinski pevski zbor, v kasnejšem obdobju pa so okrepili tudi starejši cerkveni zbor. Da je bila glasba v tistem času zelo pomembna, lah-ko razberemo iz zapisov v kroniki župnije Sevnica z dnem 16. novembra, kjer je zapisano, da so zelo lepo »uspele tudi pevske točke mladinskega zbora …mladi pa so nato še nekaj časa ostali v veroučni učil-

Mladi iz Sevnice leta 1966

Mešani pevski zbor pod vodstvom kaplanaAntona Hribernika leta 1967 v Koprivnici



stran 11

Mladinski pevski zbor je bolj ali manj redno sode-loval pri mladinski sv. maši ob 8. uri ter ob drugih slovesnostih ali drugih priložnostih, kot npr. ko so leta 1972 pri sv. birmi mladinci s pesmijo in besedo sprejeli g. škofa.

Septembra 1970 so salezijanci v Sevnici začeli z novo dejavnostjo – z mladinskim veroukom. »Začeli smo tudi z veroukom za pošolske. Morda je on važnejši kot oni za šolske otroke. Zdaj si namreč mladi gradi-jo svoj pogled na svet, na vero, pa tudi gradijo svojo lastno osebnost.« Tako je zapisal kronist župnijske kronike. Mladinski verouk je potekal ob različnih terminih, glede na potrebe in zmožnosti. Tudi šte-vilo mladih je zelo nihalo. V župnijski kroniki tako zasledimo podatek, da jih je decembra 1975 k ve-rouku prišlo le 20. Mladi iz veroučne skupine so že leta 1970 za 14 dni odšli na počitnice na Trstenik. Počitniški dnevi na Trsteniku so se nadaljevali tudi v prihodnjih letih.

Mladi in mladinski pevski zbor so se začeli pove-zovati tudi z drugimi sorodnimi skupinami po Slo-veniji. 20. julija 1970 so se mladi iz pevskega zbora in ministranti skupaj z g. kaplanom Horvatom s kolesi podali na Lisco in Razbor. V kroniki je za-pisano, da so se »srečali z ministranti in mladinskim zborom iz Kapele in Veržeja, ki so bili na romanju na sv. Gorah pri Kumrovcu … Posebno naš mladinski pevski zbor je poskrbel za prijetno razpoloženje, saj so pesmi ob Ivičini kitari kar kmalu podrle nezaupanje in odtujenost. Taka srečanja so potrebna in koristna. Mladi se malo spo-znajo, se zbližajo, dobijo pa tudi pogum in so navdušeni, ko vidijo, da v borbi za ide-ale niso sami.« Naslednje leto, 16. maja 1971 je mladina poromala v Ljubljano, kjer je bil romarski shod. Sevničani so sodelovali z eno pesmijo. Leto kasneje so mladi zopet imeli svoje romanje. Iz Sevnice jih je bilo za dober avtobus. Šli so k Mariji Bistrici in na Ptujsko goro, kjer je bil organiziran shod mladine, po maši pa je bil koncert različnih mladinskih zborov in ansamblov.

Prva skupina salezijanske mladine v Sevnici

Počitnikovanje na Trsteniku leta 1970



12. stran

Eden od največjih praznikov v župniji je bilo vsako leto župnijsko žegnanje – praznik sv. Nikolaja. Na ta praznik je Miklavž vsako leto v veroučni sobi bogato obdaroval vse ministrante in pridne otroke. Kasneje so obdarovanje začeli pripravljati v župnijski cerkvi, mladinci pa so oživili dele operete »Miklavž prihaja«, ki so jo včasih predvajali na Radni. Leta 1975 so tako pripravili več kot 300 paketov, pa jih je še vedno zmanjkalo več kot sto.

Leta 1971 so potekale prve volitve v župnijski svet. Zanimivo je, da je bilo med izvolje-nimi člani skoraj polovica mladih: 4 dekleta in 4 fantje ter veliko mlajših zakoncev. To je tudi pokazatelj, kako pomembno vlogo so imeli mladi v sami župniji Sevnica.

Potrebe po veroučnih prostorih, prostorih za sestanke, srečanja, vaje in prostoru za mladino so leta 1975 pripeljale do tega, da so začeli neizkoriščene prostore nekdanjega hleva, to so bili prostori pod zgornjimi učilnicami, preurejati v še eno veroučno učilni-co. Slovesna otvoritev je bila 12. decembra 1976. Kronist je zapisal: »Hvala Bogu, sedaj imamo na razpolago dve učilnici, tako se bo lahko verouk redno odvijal in prostor je tudi za sestanke, pevske vaje, mladinske večere …« Nadaljnji korak v prid mladih in otrok sevniške župnije je bil storjen nekaj let kasneje, ko je »župnijsko – veroučno dvo-rišče dobilo novo obliko, položen je bil asfalt«.

Delo z mladimi in mladinskimi skupinami v povezavi s pevskimi skupinami je bilo v veliki meri prepuščeno kaplanom, ki so vsak na svoj način med mladimi pustili pečat. Gotovo je na odraščanje in oblikovanje mladih zelo pozitivno vplival prav mladinski

verouk. Na teh srečanjih so mladi predebatirali ra-zne vidike življenja in vere, se naučili petja ljudskih pesmi, izvedeli pa so tudi za drugo, resnično nepra-vično plat socialističnega sistema, za senčno plat osebnosti maršala Tita, za povojne poboje … Sre-čanja so bila po večini ob petkih zvečer. Skupina je bila v tistih časih velika, hodilo je tudi po 30 mladih. Začeli so z molitvijo, nadaljevali so s temo srečanja, na koncu pa je sledil še »veseli« del. Vsega je bilo v pravi meri – resnosti in zdrave zabave.

Mladinska veroučna skupina je sodelovala tudi v mnogih dejavnostih v župniji in izven nje. Tako so

verouk. Na teh srečanjih so mladi predebatirali ra-zne vidike življenja in vere, se naučili petja ljudskih pesmi, izvedeli pa so tudi za drugo, resnično nepra-vično plat socialističnega sistema, za senčno plat osebnosti maršala Tita, za povojne poboje … Sre-čanja so bila po večini ob petkih zvečer. Skupina je bila v tistih časih velika, hodilo je tudi po 30 mladih. Začeli so z molitvijo, nadaljevali so s temo srečanja, na koncu pa je sledil še »veseli« del. Vsega je bilo v pravi meri – resnosti in zdrave zabave.

Mladinska veroučna skupina je sodelovala tudi v Inštrumentalna zasedba pod vodstovomFranca Slobodnika spremlja pevski zbor



stran 13

mladi za časa g. Franca Slobodnika od leta 1976 naprej pripravljali sobotno mladinsko mašo, kjer so prepevali kot mladinski zbor, lotili pa so se tudi sobotnih in nedeljskih pridig. Z njegovo vzpodbudo, pomočjo in idejami je bilo pripravljenih veliko kulturnih prireditev - recitali ob župnijskih praznikih, pred polnočnico, postni recitali in enkrat posebej uspešen večer Tagorejeve poezije, ki so ga večkrat ponavljali in z njim tudi gostovali. Kaplanova soba, to je prostor današnje pevske sobe, je bila na razpolago za različna srečanja, molitve, razne delavnice. Njegova knjižnica, iz katere so si mladi vedno lahko izposo-jali knjige, pa je bila ob katerem koli času dober iz-govor za obisk in individualni pogovor. Mladi so se preizkusili tudi v gledališču. Tako je na cvetno ne-deljo leta 1979 župnijska mladina pod vodstvom g. kaplana Franceta Slobodnika pripravila igro Pilato-va žena. Odigrana je bila pred župnijsko sv. mašo v prezbiteriju. Ustanovili so tudi ansambel. Kronist je leta 1980 ob priložnosti prvega sv. obhajila zapisal: »Pri maši je nastopal domači ansambel in prekrasno spremljal petje pod vodstvom g. kaplana Franca Slo-bodnika.« Za časa kaplana Vinka Štruclja so mladi izdelovali listke za šmarnice – sitotisk.

Okoli leta 1980 so se začenjale mesečne molitve in duhovne vaje za mladino v Stični, kamor so redno zahajali tudi sevniški mladinci. Vsako poletje je skupina mladih za en teden odšla v Francijo v Taize, kjer se v molitvi in pogovorih zbira mladina s celega sveta. Romanje v Taize je bilo vedno združeno s potovanjem in ogledom znamenito-sti različnih evropskih držav. Sevniška mladina se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja redno udeleževala duhovnih vaj v Stični, na Mirenskem gradu, pri sestrah na Bledu in na Uskovnici. Te duhovne vaje so potekale v času praznikov za 29. november, v času zimskih počitnic in v času poletnih počitnic, ko so bili nabito polni uskovniški tedni, ki jih je vodil in organiziral cerkniški salezijanski župnik g. Jože Vidic s skupino animatorjev. Na Uskovnici, Mirenskem gradu in v Stični se je zbirala mladina iz vse Slovenije.

Leta 1983 je kaplan Kutin ustanovil in vodil orkester, ki je štel okoli 15 članov. Pri mašah in večjih slovesnostih so igrali korale, preludije ter cerkvene pesmi. Skladbe so bile precej zahtevne, kljub temu pa so jih mladi izvajali dovršeno. V orkestru so

Mladi na Uskovnici z Mirkom Rakovnikomleta 1982



14. stran

bili zastopani naslednji inštrumenti: trobente, fl av-te, klarineti, tenorja, električne orgle, saksofon in bobni. Člani tega orkestra so bili tudi člani sevni-ške gasilske godbe na pihala. Nekaterim vodilnim »zdravim silam« v gasilski godbi početje njihovih članov ni bilo pogodu, zato so jim očitali, da »de-lavski razred« ni kupil inštrumentov zato, da bi z njimi igrali v cerkvi. Hoteli so, da prenehajo z igra-njem v cerkvi. Župnik Hribernik jim je svetoval naj rečejo, da ne bodo več igrali. Tako so tudi rekli, a vseeno igrali dalje, stvar pa se je pomirila. Orkester je razpadel leta 1985.

Za mlade so bila organizirana romanja, hodili so v hribe in na krajše izlete. Za nekatere je bil nepo-zaben obisk doma kaplana Kutina pod čudovitim Krnom. V letih od 1988 do 1992 so na Trsteniku organizirali poletne počitnice za otroke in mladi-ne. Tja sta vsako leto potovali po dve skupini s po 40 do 50 članov od drugega razreda osnovne šole pa do konca srednje šole. Rekord je leta 1990 do-segel kaplan Franc Brečko, ko je bilo v Trsteniški koči, ki premore 45 ležišč, kar 55 »gostov«. Za lač-na usta sta skrbeli dve kuharici.

Za mlade so bila organizirana romanja, hodili so v hribe in na krajše izlete. Za nekatere je bil nepo-zaben obisk doma kaplana Kutina pod čudovitim Krnom. V letih od 1988 do 1992 so na Trsteniku organizirali poletne počitnice za otroke in mladi-ne. Tja sta vsako leto potovali po dve skupini s po 40 do 50 članov od drugega razreda osnovne šole pa do konca srednje šole. Rekord je leta 1990 do-segel kaplan Franc Brečko, ko je bilo v Trsteniški koči, ki premore 45 ležišč, kar 55 »gostov«. Za lač-na usta sta skrbeli dve kuharici.

bili zastopani naslednji inštrumenti: trobente, fl av-te, klarineti, tenorja, električne orgle, saksofon in bobni. Člani tega orkestra so bili tudi člani sevni-ške gasilske godbe na pihala. Nekaterim vodilnim »zdravim silam« v gasilski godbi početje njihovih članov ni bilo pogodu, zato so jim očitali, da »de-lavski razred« ni kupil inštrumentov zato, da bi z njimi igrali v cerkvi. Hoteli so, da prenehajo z igra-njem v cerkvi. Župnik Hribernik jim je svetoval naj rečejo, da ne bodo več igrali. Tako so tudi rekli, a vseeno igrali dalje, stvar pa se je pomirila. Orkester

Počitnice na Trsteniku s kaplanom Vinkom Štrucljem leta 1988

Pevska skupina na praznovanju nove maše



stran 15

Zavel je nov veter (1990–1997)

Skupaj z demokratizacijo je nov veter zavel tudi v Sevnici in tukajšnji župniji. Kronist je zapisal: »Le-tos smo lahko imeli Miklavževanje kar na prostem, na Glavnem trgu. Dva dneva sta bila Miklavževa dneva: na trgu je bil Miklavžev sejem, vsak večer pa nastopi: prvi večer so se pokazali parkeljni, na sam Miklavžev večer pa je prišel tudi sv. Miklavž. Pro-gram je pripravil g. kaplan z mladino, organizacijo pa je imel Kulturni odbor iz Florjanske ulice.«

Leta 1990 so salezijanci organizirali prve evropske športne igre salezijanske mladine, ki so potekale na Malti. Slovenija je sodelovala z dvema ekipama. Z moško košarkaško ekipo in žensko odbojkarsko ekipo. Iz sevniške župnije so na igrah sodelovali Andreja Brečko, Franci Fakin ter Boštjan in Ma-tjaž Traven. Ostali člani športnih ekip so prihajali iz drugih slovenskih župnij.

Leta 1990 je nastala vokalna skupina, ki je ob spre-mljavi klavirja nastopala ob najrazličnejših slovesnostih v župni-ji. Od leta 1992 do 1994 je delovala tudi glasbena skupina »Ža-rek«, ki je izvajala predvsem duhovno glasbo.

Leta 1991 je sevniška župnija po denacionalizacijskem postopku v trajno last nazaj dobila »Slomškov dom«. To so bili prostori, ki jih je pred drugo svetovno vojno za svoje društveno delovanje pre-vzelo Katoliško prosvetno društvo Slomšek, katerega predsednik je bil sevniški odvetnik dr. Rok Jesenko. Gospodarsko poslopje, nekoč grajske štale, so preuredili v dvorano z odrom in ga poi-menovali Slomškov dom, po svojem vzorniku, mariborskem ško-fu Antonu Martinu Slomšku, po katerem je društvo nosilo ime. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je bil Slomškov dom od-tujen in nacionaliziran. Prostori so z vrnitvijo za sevniško župnijo

Na Trsteniku leta 1990

Na Uskovnici leta 1990

PGS na Malti leta1990



16. stran

pomenili veliko pridobitev, vendar so bili v zelo sla-bem stanju. Da bi ga lahko uporabljali so s pomočjo domačih mojstrov naredili lesena tla. Vendar je bila dvorana zaradi vlage in drugih nevšečnosti še vedno zelo neuporabna. Nekaj let kasneje so v dvorano na-mestili peč, jeseni 1995 pa so Slomškov dom tudi na novo prekrili. V teh prostorih so se pripravljali obča-sni dogodki, kot so tombole, oratorij, miklavževanje, gostovali so najrazličnejši gostje in glasbene skupine; v njej pa se je sevniška salezijanska mladina dobila ob najrazličnejših drugih priložnostih, kot so novoletne zabave, pustovanja, poslovilne zabave fantov, ki so odhajali v vojsko, kresovanja ob l. maju, ipd.

Spomladi leta 1992 je salezijanska inšpektorija or-ganizirala ogled enega izmed mladinskih centrov - oratorijev, ki jih salezijanci vodijo v Italiji. Obiskali so San Dona di Piave, kjer v sklopu oratorija deluje tudi osnovna in srednja šola. Na povratku so se ude-ležili tudi srečanja mladine v italijanski Gorici. V pozni pomladi leta 1992 je 45 animatorjev - prosto-voljcev obiskalo drugo svetovno srečanje salezijan-ske mladine v Torinu v Italiji, natančno na vzpetini Colle don Bosco, ker je rojstna hiša ustanovitelja sa-lezijancev sv. Janeza Boska. Na obeh srečanjih so bili tudi mladi iz Sevnice.

V mesecu juliju leta 1992 je bil v Sevnici prvi in največji oratorij, ki ga je mesec dni obiskovalo 120 otrok za katere je skrbelo 50 animatorjev. Nekate-re delavnice so potekale kar po domovih najbližjih družin. Animatorji so se po končanem oratoriju odpravili na nagradni izlet v Benetke in Gardaland. Oratorij od takrat dalje poteka v času počitnic vsako leto. Istega leta jeseni je bilo v Sevnici vseslovensko srečanje animatorjev v Slomškovem domu.

pomenili veliko pridobitev, vendar so bili v zelo sla-bem stanju. Da bi ga lahko uporabljali so s pomočjo domačih mojstrov naredili lesena tla. Vendar je bila dvorana zaradi vlage in drugih nevšečnosti še vedno zelo neuporabna. Nekaj let kasneje so v dvorano na-mestili peč, jeseni 1995 pa so Slomškov dom tudi na novo prekrili. V teh prostorih so se pripravljali obča-sni dogodki, kot so tombole, oratorij, miklavževanje, gostovali so najrazličnejši gostje in glasbene skupine; v njej pa se je sevniška salezijanska mladina dobila ob najrazličnejših drugih priložnostih, kot so novoletne

odhajali v vojsko, kresovanja ob l. maju, ipd.

Spomladi leta 1992 je salezijanska inšpektorija or-ganizirala ogled enega izmed mladinskih centrov - oratorijev, ki jih salezijanci vodijo v Italiji. Obiskali so San Dona di Piave, kjer v sklopu oratorija deluje tudi osnovna in srednja šola. Na povratku so se ude-ležili tudi srečanja mladine v italijanski Gorici. V pozni pomladi leta 1992 je 45 animatorjev - prosto-voljcev obiskalo drugo svetovno srečanje salezijan-ske mladine v Torinu v Italiji, natančno na vzpetini Colle don Bosco, ker je rojstna hiša ustanovitelja sa-lezijancev sv. Janeza Boska. Na obeh srečanjih so bili tudi mladi iz Sevnice.

V mesecu juliju leta 1992 je bil v Sevnici prvi in največji oratorij, ki ga je mesec dni obiskovalo 120 otrok za katere je skrbelo 50 animatorjev. Nekate-re delavnice so potekale kar po domovih najbližjih družin. Animatorji so se po končanem oratoriju odpravili na nagradni izlet v Benetke in Gardaland. Oratorij od takrat dalje poteka v času počitnic vsako leto. Istega leta jeseni je bilo v Sevnici vseslovensko srečanje animatorjev v Slomškovem domu.

Mladi na srečanju Confronto (Italija) leta 1992

Jaka Trček in Metod Ogorevc med mladimi

Razstava izdelkov na oratoriju leta 1992



stran 17

V naslednjih letih so dejavnosti potekale po bolj ali manj utečenem programu: pozimi so se organizirale zimske počitnice na Pohorju, poleti oratorij v Slom-škovem domu, Miklavževanje in en teden počitnic v Portorožu. Otroci so v prihodnjih letih ob koncu šmarnične pobožnosti za nagrado vsako leto odšli na Čarno jezero na Rakovnik. S to prireditvijo je bil ve-dno povezan tudi krajši izlet. Poleg ministrantov je bolj ali manj redno deloval tudi otroški pevski zborček.

Mladi so se še vedno zbirali v mladinski skupini, ven-dar je bilo število zelo različno. Kakšno leto jih je bilo samo 10, medtem ko sta se okoli leta 1997 poleg že utečenih mladinskih srečanj v župni-šču oblikovali še dve manjši mladinski skupini na Žigrskem vrhu in Dolnjem Brezovem. Mladi so se udeleževali duhovnih vaj na Mirnu in v Želimljem.

V duhovnikih pa tudi v mladih je vedno bolj zorela misel, da je potrebno za mlade urediti primeren prostor za druženje.

Vseslovensko srečanje animatorjev v Sevnici leta 1992

Predstava v Slomškovem domu



18. stran



stran 19

Leta 1997 so tedanji mladinci skupaj s starši in duhovniki zavihali rokave in začeli ure-jati kletne prostore, da bi imeli veroučenci in mladina zaprte prostore ob prihodu in čakanju na verouk. Otvoritev slednjih je bila 9. novembra1997.

A načrti so se širili, saj je v župnišče začelo zahajati vse več otrok in mladine. Ponovno je privrela na dan ideja o ustanovitvi »Mladinskega centra«, saj je takratna sevniška mladina potrebovala svoje prostore, kjer bi se ob prostem času zbirali, se med seboj spoznavali, drug drugemu pomagali v rasti k poštenosti, pravičnosti, dobroti, odgovornosti, skratka v vseh tistih vrednotah, za katere si je prizadeval sam don Janez Bosko in salezijanci – torej je bil župnijski mladinski center nujnost.

Po ureditvi kletnih prostorov se je začelo urejanje prostorov v pritličju, kjer se je nahajala ena izmed treh učilnic in prostor za spravljanje veroučnih pripomočkov ter pripomočkov za igre oz. nekakšna klet. Najprej se je ta »klet« spremenila v prostor za igra-nje, z barom , kjer se je prodajala brezalkoholna pijača in prigriz-ki. Za čistočo in urejenost so skrbeli mladinci sami.

Salezijanski mladinski center Sevnica je bil leta 1998 prijavljen in priznan kot društvo tudi s strani občine in države.

PRIDOBIVANJEPROSTOROV,NASTANEK DRUŠTVA,DELOVANJE1997–2008

Urejanje SMC leta 1997



20. stran

Kmalu pa je prišlo do ideje, da bi se ta Mladinski center razširil in vsi so se lotili dela, ter učilnico zraven, spremenili v prostor z igrali (ročnim nogometom, biljardom, pikadom …). Omenjeni prostor in »bar« sta se začela urejati oziroma ponovno prenavljati leta 2003 ob prenovi župnišča. Naredil se je prehod med njima in novi, večji prostor smo označili kot klubski prostor. Tako se je mladinski center razširil, na prostor, kjer se nahajajo igralni aparati, in prostor, kjer je »bar«, v njem so tudi

računalniki (možnost interneta), mize in se-dežna garnitura (pro-stor za igranje igric, npr.: človek ne jezi se, ekec pekec …), pa tudi avtomat s pijačo in prigrizki. Kletni pro-stor, t. i. disko, ki je bil od leta 1997 namenjen zbiranju mladine, je s prenovo župnišča po-stal učilnica.

S prenovitvijo župnišča in prenovo SMC-ja je slednji dobil tudi novo

interneta), mize in se-dežna garnitura (pro-stor za igranje igric, npr.: človek ne jezi se, ekec pekec …), pa tudi avtomat s pijačo in prigrizki. Kletni pro-stor, t. i. disko, ki je bil od leta 1997 namenjen zbiranju mladine, je s prenovo župnišča po-stal učilnica.

S prenovitvijo župnišča in prenovo SMC-ja je

Glasbena točka ob odprtjusalezijanskega mladinskega centra, 1997

Slavnostna gosta: apostolski nuncij msgr. Edmund Farhat in salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar

Simbolično prinašanjeigralnih rekvizitov

Slovesnost je s koncertom popestril glasbenik Adi Smolar



stran 21

pisarno, saj so prostor, kjer je bila prejšnja pi-sarna, spremenili v ka-pelico. Pisarno so pre-stavili v prostore stare kuhinje župnišča.

Prva sprememba na zunanjih površinah je bila ureditev igrišča za odbojko na mivki, leta 1997, temu je sledilo še travnato nogometno igrišče ter postavitev novega tobogana za otroke, leta 1998. V naslednjih letih se je poskrbelo še za večjo varnost uporabnikov teh igrišč. Tedanji mladinci so okoli igrišč postavili novo, višjo ograjo.

Z letom 1996 je dolgoletnega župnika Antona Hribernika zamenjal gospod Ciril Slapšak. Gospod Ciril je spletel že pred prihodom v Sevnico prijateljske vezi s Slo-venci v Stuttgartu. Z njihovo pomočjo, s pomočjo župnišča, z donacijo Občine Sev-

Zadnje urejanje klubskega prostoraleta 2005

Razigrana mladina na koncertuv Slomškovem domu

Postavljanje zaščitne ograjena nogometnem igrišču, 2000

Urejanje prehoda in igralniceleta 2003



22. stran

nica in posameznih dobrotnikov se je leta 2006 začela izgradnja tudi otroških igrišč na zunanjih površinah v okolici župnišča. Leta 2007 smo slo-vesno otvorili novo nogometno igrišče, igrišče za odbojko in igrišče za košarko ter otroško igrišče z igrali za mlajše otroke.

Zgoraj omenjeni notranji prostori in zunanje povr-šine so dostopne vsem. K SMC-ju Sevnica pa spada še nekaj drugih prostorov.

nica in posameznih dobrotnikov se je leta 2006 začela izgradnja tudi otroških igrišč na zunanjih površinah v okolici župnišča. Leta 2007 smo slo-vesno otvorili novo nogometno igrišče, igrišče za odbojko in igrišče za košarko ter otroško igrišče z igrali za mlajše otroke.

Zgoraj omenjeni notranji prostori in zunanje povr-šine so dostopne vsem. K SMC-ju Sevnica pa spada še nekaj drugih prostorov.

Gradbena dela na sedanjem asfaltnem igriščuleta 2007

Živ žav na novem otroškem igrišču



stran 23

Vsi prostori, ki jih uporabljajo člani društva SMC, so:

☑ prostor v medetaži- pisarna SMC☑ kletni prostor – multimedijska učilnica☑ prostor v pritličju – klub SMC Sevnica☑ prostor v pritličju – igralnica kluba SMC Sevnica☑ prostor v 1. nadstropju – igralnica za otroke☑ sanitarije v pritličju☑ sanitarije v 1. nadstropju☑ prostor v medetaži – soba srečanj☑ skladišče☑ prostor v gospodarskem poslopju- skavtska soba☑ pomožni prostor za izvajanje dejavnosti SMC

Zunanje površine:

☑ nogometno travnato igrišče☑ igrišče za odbojko ☑ igrišče za ulično košarko – streetball☑ igrišče za hokej na asfaltu

Nameni in cilji SMC-ja

→ celostna kulturna, športna in duhovna vzgoja mladih in razvoj pozitivnih značaj-skih lastnosti kot so resnicoljubnost, ustvarjalnost, vztrajnost, samoinciativnost, smisel za življenje v skupnosti

→ razvijanje ljubezni do Boga in domovine, prizadevanje za mir med posamezniki in skupinami

→ negovanje kulture in zgodovinske dediščine slovenskega naroda→ razvijanje in poglabljanje osebne odgovornosti za lepoto in urejenost kraja→ odprtost za različnost mišljenja in prepričanja→ nuditi svojim članom strokovno izpopolnjevanje na tečajih in predavanjih



24. stran

SMC uresničuje svoja načela in cilje

→ z aktivnim delovanjem članov v različnih interesnih dejavnostih→ s salezijansko preventivno vzgojno metodo→ s pomočjo iger ter s skupinskim in posamičnim delom→ z organiziranjem kulturno- zabavnega življenja→ z izdajanjem glasila, drugih obvestil in publikacij→ z usposabljanjem članov in strokovnim povezovanjem animatorjev→ s spodbujanjem in izvajanjem skupnih aktivnosti→ s sodelovanjem s starši članov in raznimi drugimi organizacijami, ki podobno delujejo→ z javnimi prireditvami→ s povezovanjem v športne, kulturne in druge zveze društev→ s klubskimi prostori, kjer se članom in tudi nečlanom omogoča aktivno preživljanje

prostega časa

Vzgojna metoda SMC-ja

→ sprejema in uporablja don Boskov preventivni sistem→ ustvarja ozračje zaupanja in dialoga, v katerem je osnovna prvina veselje→ stalna navzočnost vzgojiteljev (salezijancev) in animatorjev ustvarja okolje dejav-

nosti, prijateljstva in domačnosti → dela se loteva z načrtnim programom in jasnim ciljem→ uporablja metodo igre in aktivnosti→ v programu ima posredno in neposredno evangelizacijo→ uporablja osnovne vzgojne pripomočke, ki vzpodbujajo k odgovornemu in zavzete-

mu delovanju in sodelovanju (skupine, odgovornosti, članske izkaznice, javna pra-vila, naloge, nagrajevanje, igra, praznovanja, ipd.)

→ ustvarja prostore in okolja, ki odgovarjajo na potrebe programov→ uporablja vse, kar mladim ugaja, vendar pri tem pretehta pozitivno in negativno in

se odloča za prvo→ vključuje se v duhovno življenje župnije in ga pomaga animirati, pri tem pa upošte-

va zakonitosti poslanstva župnije, zato ima SMC svojega člana tudi v ŽPS→ v don Boskovem duhu uvaja v zakramentalno in duhovno življenje kot temeljno

vzgojno okolje.



stran 25

OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTVA

Član SMC Sevnica lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki se je prosto-voljno s pristopno izjavo vključil v SMC Sevnica, plačuje članarino, izvaja program, deluje v skladu s statutom društva.

Za člane mlajše ob 15 let, morajo pristopno izjavo podpisati starši ali njihovi zakoniti zastopniki, ki jih tudi zastopajo pri delu v organih društva, če smatrajo to za potrebno.Član SMC Sevnica postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.

Vsak član pa s plačilom članarine pridobi tudi člansko izkaznico.

Ime-pečat-simbol

SMC ima svoje ime - Salezijanski mladinski center Sevnica, ki ga uporablja v vseh uradnih listinah.

Pečat je določen in ga SMC uporablja za vso dokumentacijo, ki jo ureja. Hrani ga vo-ditelj SMC-ja.

Simbol SMC-ja, kakršen je sedaj je formalen (oblikoval ga je Silvester Mirt) in predstavlja naslednji znak, ki je obrobljen s črno črto in ima rumeno polnilo. Se-stavljen je iz križa, ki je eden od poglavitnih znamenj krščanstva; C-ja, kar pred-stavlja center za mlade oz. mladinski center; i-ja, center, kjer je omogočen dostop do interneta in s tem do različnih informacij, info-center; otrok v dlani - objem simbolizira zaupanje, prijateljstvo in domačnost, v sevniškem SMC-ju je dobrodo-šel vsak, tako kot je bil dobrodošel tudi vsak fant v don Boskovem oratoriju.

Na začetku je naše društvo imelo drugačen simbol, neformalen, ki ga je obliko-val Matjaž Traven. A pomen je imel enak ali vsaj podoben.



26. stran

, znamenje krščanstva

črka C, center za mlade oz. mladinski center

črka i, info-center

otrok v dlani - objemsimbolizira zaupanje, prijateljstvo in domačnost



stran 27

Organi in funkcije Društva

Organi

Organi društva so:→ občni zbor SMC Sevnica→ programski odbor→ nadzorni odbor→ častno razsodišče

Občni zbor SMC Sevnica je najvišji organ društva, ki se sestaja enkrat letno. Sestavljajo ga vsi člani društva. Občni zbor je reden ali izre-den in ga skliče predsednik ali programski vodja SMC Sevnica. Občni zbor je sklepčen, če je na njem prisotnih najmanj polovica članov društva.

Svoje naloge Občni zbor opravlja z večino vseh opredeljenih prisotnih članov, statu-tne spremembe pa z dvotretinjsko večino vseh opredeljenih prisotnih članov SMC Sevnica.

Naloge občnega zbora so:∙ spreminja, dopolnjuje in sprejema statut ter druge pravilnike, ki so pomembni za

delovanje SMC Sevnica∙ sprejema program dela in določa smernice razvoja SMC Sevnica∙ dopolnjuje, sprejema in spreminja dnevni red o delu Občnega zbora∙ potrjuje zaključni račun za preteklo leto in sprejema fi nančno materialni načrt za

prihodnje leto∙ voli in razrešuje predsednika, programsko vodjo, duhovnega asistenta in blagajnika∙ voli člane programskega odbora∙ voli člane nadzornega odbora∙ voli člane častnega razsodišča∙ razpravlja in odloča o poročilih predsednika, programskega odbora in nadzornega

odbora∙ odloča o pritožbah zoper sklepe predsednika, programskega odbora, nadzornega

odbora in častnega razsodišča∙ odloča o nakupih in prodaji nepremičnin∙ sklepa o prenehanju delovanja SMC Sevnica



28. stran

∙ odloča o vseh drugih zadevah s področja delovanja SMC Sevnica in opravlja druge naloge v skladu s statutom in javnimi pooblastili

Programski odbor je kolektivni izvršilni organ Občnega zbora, ki ga vodi predsednik SMC Sevnica. Sestavljajo ga predsednik, programski vodja, duhovni asistent in 8 čla-nov SMC Sevnica izvoljenih na Občnem zboru. Ti imajo glasovalno pravico. Le ta veljavno sklepa, če je na seji prisotna vsaj polovica njegovih članov. Na sejo so lahko vabljeni tudi voditelji skupin in drugi člani SMC Sevnica.

Naloge programskega odbora so:∙ sklicuje Občni zbor SMC Sevnica ∙ vodi delo SMC Sevnica∙ skrbi za izvrševanje programa dela društva∙ pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa ter skrbi za finančno in

materialno poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi∙ imenuje in ukinja stalne in začasne komisije ter druga delovna telesa∙ pripravlja osnutke splošnih aktov∙ skrbi za sodelovanje z drugimi organizacijami∙ skrbi za izobraževanje, organizira seminarje in posvetovanja∙ določa višino članarine

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli Občni zbor SMC Sevnica. Njihov mandat traja štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Funkcija v nadzornem odboru ni združljiva s katerokoli funkcijo v SMC Sevnica.

Naloga nadzornega odbora je, da nadzoruje finančno in drugo poslovanje SMC Sevni-ca. O svojih ugotovitvah redno poroča programskemu odboru.

Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren občnemu zboru SMC Sevnica. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi člani.

Člane častnega razsodišča voli Občni zbor SMC Sevnica za dobo štirih let. Sestavljajo ga trije člani, ki izmed sebe volijo predsednika razsodišča. Častno razsodišče se sestaja po potrebi, na podlagi pisne zahteve članov ali organov SMC Sevnica.

Častno razsodišče obravnava naslednje kršitve:



stran 29

∙ kršitve določb tega statuta in drugih pravil društva∙ nevestno in lahkomiselno izvrševanje zadolžitev in funkcij v društvu ∙ neizvrševanje sklepov organov društva∙ dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva

Ukrepi, ki jih lahko izreče častno sodišče:∙ javni opomin članu ali organu∙ začasna prepoved opravljanja zadolžitve, vendar najdlje do prvega Občnega zbora∙ izključitev člana

Funkcije

Funkcije v društvu so:→ predsednik → programski vodja→ duhovni asistent→ blagajnik

Predsednik SMC Sevnica je reprezentativni in častni predstavnik društva in je imeno-van za dobo štirih let. Dosedanji predsedniki našega društva so bili ga. Ana Kovač, g. Janez Rupnik in g. Blaž Jene, ki to funkcijo opravlja še danes. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravilnim redom, ki velja v Republiki Slo-veniji. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in programskemu odboru.

Naloge predsednika SMC Sevnica:∙ predstavlja in zastopa SMC Sevnica pred lokalnimi, državnimi in drugimi organi-

zacijami doma in v tujini∙ sklicuje in vodi redni ali izredni Občni zbor do izvolitve delovnega predsedstva∙ sklicuje zasedanja programskega odbora in vodi njegovo delo∙ opravlja druge naloge na podlagi statusa in drugih splošnih aktov ter sklepov Obč-

nega zbora oz. programskega odbora.

Programski vodja predsednika povsem zamenjuje v času njegove odsotnosti. Druga pooblastila določa statut ali pa jih sprejema s poverjanjem.Predsednik in programski vodja vodita upravo društva, ki skrbi za opravljanje stro-

Članska izkaznica iz leta 2006



30. stran

kovno tehničnih in administrativnih nalog, za koor-dinacijo med organi SMC Sevnica ter za tekoče in ažurno poslovanje SMC Sevnica. Poleg predsednika, programske vodje in blagajnika lahko programski odbor imenuje v upravo še dva člana. Uprava je za svoje delo odgovorna predsedniku in programskemu odboru.

Uprava društva skrbi za ažurno spremljanje in poslo-vanje na področju:∙ fi nančno materialnega poslovanja∙ evidence članstva

∙ izvajanja in vodenja projektnega dela∙ pripravljanja in pregledovanja izvajanja aktivnosti ∙ za ostale tekoče organizacijsko upravne zadeve SMC Sevnica

SMC Sevnica ima duhovnega asistenta , ki je član salezijanske družbe. Le tega za dobo štirih let imenuje Občni zbor SMC Sevnica in je lahko na to funkcijo izvoljen več-krat zaporedoma.

Naloge duhovnega asistenta SMC Sevnica:∙ skrbi za delovanje SMC Sevnica v smislu uvodnih določil in osnovnih namenov

društva∙ pripravlja programe za duhovno poglabljanje∙ skrbi za druge naloge duhovnega značaja

Članska izkaznica iz leta 2005

Članska izkaznica za SMG iz leta 2005



stran 31

DEJAVNOSTI SMC SEVNICA

ŽIV ŽAVI

MIKLAVŽEVANJE

OTROŠKO SILVESTROVANJE

DON BOSKOVI DNEVI

ZIMOVANJE

OTROŠKI PEVSKI ZBOR

ŠPORTNE AKTIVNOSTI

KLUBSKE AKTIVNOSTI

POLETNI PROGRAMI

USTVARJALNE DELAVNICE

DUHOVNE VAJE

MLADINSKI TURIZEM

IZOBRAŽEVANJE ANIMATORJEV



32. stran

Živ - žavi

Živ žavi so sobotne popoldanske aktivnosti, ki so sestavljene iz ustvarjalnih delavnic in velikih iger. Imajo že dolgoletno tradicijo in zanje je bilo odgovornih že veliko različnih animatorskih ekip. Vsako šolsko leto smo jih organizirali vsaj šest. Nabra-

lo se je kar nekaj zanimivih tem, kot so SLA-DOLEDNA DEŽELA, MESTO MILNIH ME-HURČKOV, GUSARSKI ŽIV ŽAV, CIRKUŠKI ŽIV ŽAV, PUSTOLOVSKI ŽIV ŽAV, DON BOSKOV ŽIV ŽAV …

Zanimivi naslovi privabljajo radovedneže, da preživijo sobotno popoldne med 14.00 in 16.30 v družbi vrstnikov in animatorjev, ki jih ob na-peti zgodbi popeljejo po poti likovnega ustvar-janja in tekmovanja med skupinami do skupne zmage in zaslužene nagrade.

Miklavževanje

Ker je Sv. Nikolaj (Miklavž) farni zavetnik sevniške župnije, se ob njegovem prazni-ku že vrsto let zapored vsakič spominjamo njegove dobrodušnosti in radodarnosti. Leta 2005 pa je SMC Sevnica ob tej priložnosti z velikim številom sodelavcev in pri-

jateljev ponovno uprizoril opereto Miklavž pri-haja. Vsako leto tako pri tej kulturni prireditvi sodelujejo tako upokojenci kot osnovnošolci, seveda pa pomaga tudi veliko število aktivnih animatorjev SMC Sevnica. Odziv obiskovalcev je vsako leto večji in ponosni smo, da nam uspe privabiti tako veliko število gledalcev vseh sta-rosti, da dvakrat do konca napolnimo kulturno dvorano v Sevnici.

lo se je kar nekaj zanimivih tem, kot so SLA-DOLEDNA DEŽELA, MESTO MILNIH ME-HURČKOV, GUSARSKI ŽIV ŽAV, CIRKUŠKI ŽIV ŽAV, PUSTOLOVSKI ŽIV ŽAV, DON BOSKOV ŽIV ŽAV …

Zanimivi naslovi privabljajo radovedneže, da preživijo sobotno popoldne med 14.00 in 16.30 v družbi vrstnikov in animatorjev, ki jih ob na-peti zgodbi popeljejo po poti likovnega ustvar-janja in tekmovanja med skupinami do skupne zmage in zaslužene nagrade.

jateljev ponovno uprizoril opereto Miklavž pri-haja. Vsako leto tako pri tej kulturni prireditvi sodelujejo tako upokojenci kot osnovnošolci, seveda pa pomaga tudi veliko število aktivnih animatorjev SMC Sevnica. Odziv obiskovalcev je vsako leto večji in ponosni smo, da nam uspe privabiti tako veliko število gledalcev vseh sta-rosti, da dvakrat do konca napolnimo kulturno dvorano v Sevnici.



stran 33

Otroško silvestrovanje

Leta 2004 je Občina Sevnica prvič zaupala SMC Sevnica izvedbo programa ob Otro-škem silvestrovanju pred NLB v Sevnici. Prireditve smo se seveda lotili z vso vnemo in otrokom ter njihovim staršem, ki so se novoletnega rajanja udeležili, ponudili tri ure zelo zabavnega in poučnega programa. Vse od-tlej z veseljem popestrimo iztekajoče se trenut-ke starega leta najmlajšim, ki na tej prireditvi dobijo ne le vrsto zabavnih igric, ustvarjanja ter priložnosti za rajanje, petje, ples in tekmovanje, ampak tudi svoj lasten ognjemet, s katerim (si-cer nekaj ur prezgodaj) skupaj pozdravimo leto, ki prihaja. Pri tem projektu vsako leto sodeluje več kot 20 animatorjev, ki svoje počitniške dni zapolnijo z izrezovanjem modelčkov, sestavlja-njem pripomočkov za igre ter z vajami petja in plesa pri bansih.

Don Boskovi dnevi

Sveti Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev, izjemen človek, katerega vrednote, metode in vero se v sevniškem SMC-ju trudimo udejanjati, goduje 31. januarja.

Kot se spodobi, njegov praznik vsako leto poča-stimo tudi sodelavci društva, pri čemer sodelu-jemo s sevniško župnijo. Pod okrilje praznova-nja spadajo tridnevnica v čast sv. Janezu Bosku, predavanja, turnirji v različnih športih, otroški živžav, program za mladino in veliko prazno-vanje po nedeljski sveti maši. Že tri tedne pred praznikom pa otroci pri verouku tekmujejo v poznavanju življenja Janeza Boska in sodeluje-jo v lovu na nagrade, ki jih slovesno podelimo najboljšim na praznovanju po maši. Potrudimo se, da so nagrade nekaj posebnega in zabavnega – palačinke, kokice, pobegli baloni …



34. stran

Takrat nagradimo tudi tiste mlade, ki so vse leto obiskovali Don Boskove turnirje v SMC-ju; zmagovalce 12-ih krogov tekmovanja seveda ovenčajo številne pohvale in priznanja.

Zimovanje

Med zimskimi počitnicami bi marsikdo smučal, se sankal, kepal in ob tem še družil s svojimi prijatelji, pa je tovrstna zabava največkrat preveliko fi nančno breme za starše in tako veliko otrok med zimskimi počitnicami sameva v zaprtih prostorih.SMC Sevnica pa že nekaj let ponuja odlično rešitev za zainteresirane smučarje, sankače,

kepalce in druge zimske navdušence. Organizi-ramo namreč nekajdnevno zimsko počitnikova-nje za osnovnošolce in mladino. Odpravimo se v višje ležeče in bolj zasnežene kraje, na Pohorje, v Bohinjsko Bistrico ali kam drugam. Poleg do-bre družbe je poskrbljeno tudi za prehrano, toplo prenočišče, zabavne skupne večere in vsakodnev-ni prevoz do smučišča. Vsako leto se zimovanja udeleži kar nekaj navdušencev, saj je cena zelo ugodna in za starše prava razbremenitev, poleg tega pa so otroci vedno pod budnim nadzorom starejših animatorjev in izkušenih smučarjev.

Otroški pevski zbor

Otroški pevski zbor SMC Sev-nica uspešno deluje že vrsto let in se je posebno v zadnjih nekaj letih številčno izjemno okrepil. Trenutno v njem prepeva oko-li 30 navdušencev, predvsem osnovnošolcev, vedno pa so veseli vsakega, ki bi si jim rad pridružil. Skozi vse leto pridno vadijo, da lahko potem pokaže-jo svoje znanje in talent na raz-ličnih nastopih znotraj in izven župnije. Posebej lepo popestrijo

kepalce in druge zimske navdušence. Organizi-ramo namreč nekajdnevno zimsko počitnikova-nje za osnovnošolce in mladino. Odpravimo se v višje ležeče in bolj zasnežene kraje, na Pohorje, v Bohinjsko Bistrico ali kam drugam. Poleg do-bre družbe je poskrbljeno tudi za prehrano, toplo prenočišče, zabavne skupne večere in vsakodnev-ni prevoz do smučišča. Vsako leto se zimovanja udeleži kar nekaj navdušencev, saj je cena zelo ugodna in za starše prava razbremenitev, poleg tega pa so otroci vedno pod budnim nadzorom starejših animatorjev in izkušenih smučarjev.



stran 35

nekatera bogoslužja in prireditve v okviru župnije in SMC-ja. Vsako leto se udeležijo tudi srečanja pevskih zborov v Ljubljani in se tako primerjajo še z drugimi mladimi pevci. V dolgih letih njegovega obstoja so zbor vodili ali pri tem pomagali: Maja Požun, Jakob Trček, Simona Rupnik, Matjaž Traven, Marko Vencelj.

Športne aktivnosti

SMC Sevnica vse šolsko leto prireja treninge in turnirje v različnih športih, tako zunanjih kot no-tranjih. Na naših zunanjih igriščih zagotavljamo številne možnosti športnega udejstvovanja. Ko pa vreme ne dopušča več aktivnosti zunaj, SMC treninge in turnirje preseli v eno izmed sevniških telovadnic, kjer za vso zimo najamemo prostore.

Zunanji športi- nogomet na travi- odbojka- košarka- hokej na rolerjih- badminton

Klubske aktivnosti

Tudi dogajanje v klubskih pro-storih SMC Sevnica je vse leto pestro. Tu se zbirajo otroci, mla-dina, animatorji, pa tudi drugi sodelavci. Klub ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa – prost dostop do interne-ta, bogato info točko, različne notranje športe. Poleg tega pa se v klubu dnevno dogajajo tudi organizirane dejavnosti – kon-certi na platnu, obiski različnih gostov in predavateljev, SMC

Tudi dogajanje v klubskih pro-storih SMC Sevnica je vse leto pestro. Tu se zbirajo otroci, mla-dina, animatorji, pa tudi drugi sodelavci. Klub ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa – prost dostop do interne-ta, bogato info točko, različne notranje športe. Poleg tega pa se v klubu dnevno dogajajo tudi organizirane dejavnosti – kon-certi na platnu, obiski različnih gostov in predavateljev, SMC



36. stran

kino. V klubu vedno dežura nekdo, ki je odgovo-ren za to dobro počutje in primerno obnašanje vseh obiskovalcev. Vstop v SMC je vedno in za vsakogar prost, ne glede na to, kakšni so njegovi politični ali verski nazori. Pomembno je le, da se vede v skladu z osnovnimi načeli bontona.

Notranji športi- pikado- biljard - namizni tenis- zračni hokej

- ročni nogomet- računalniške igrice- namizni hokej- mikado, domino, 4 v vrsto, človek ne jezi se, šah, enka, in druge namizne igrice

Poletni programi

Počitniško varstvo Junija leta 2004 je SMC Sevnica pričel z zelo obsežnim počitniškim programom. Po-čitniško varstvo je namenjeno vsem otrokom, ki poleti nimajo družbe, se doma dol-gočasijo in zapravljajo lepe počitniške dneve in vsem njihovim staršem, ki so v skrbeh za svoje otroke in bi jih radi zaupali v varstvo, kjer bi se dobro imeli v družbi svojih

vrstnikov.Animatorji tako vsako poletje pripravljajo dnev-ni program za udeležence Počitniškega varstva. Poleg tega, da sta v celodnevno varstvo vključe-na dva obroka, zajtrk in kosilo, se otroci zabava-jo tudi z vsak dan novo ustvarjalno delavnico, igranjem v prostorih SMC-ja ter na zunanjih igriščih.Počitniško varstvo je zares odlična rešitev za vse, ki želijo tudi počitniške dni preživeti v gibanju in igri. Animatorji, ki so vse poletje z udeleženci, poskrbijo za pester in razgiban program: poleg

36.

vrstnikov.Animatorji tako vsako poletje pripravljajo dnev-ni program za udeležence Počitniškega varstva. Poleg tega, da sta v celodnevno varstvo vključe-na dva obroka, zajtrk in kosilo, se otroci zabava-jo tudi z vsak dan novo ustvarjalno delavnico, igranjem v prostorih SMC-ja ter na zunanjih igriščih.Počitniško varstvo je zares odlična rešitev za vse, ki želijo tudi počitniške dni preživeti v gibanju in igri. Animatorji, ki so vse poletje z udeleženci, poskrbijo za pester in razgiban program: poleg

kino. V klubu vedno dežura nekdo, ki je odgovo-ren za to dobro počutje in primerno obnašanje vseh obiskovalcev. Vstop v SMC je vedno in za vsakogar prost, ne glede na to, kakšni so njegovi politični ali verski nazori. Pomembno je le, da se vede v skladu z osnovnimi načeli bontona.

Notranji športi- pikado- biljard - namizni tenis- zračni hokej



stran 37

igranja in ustvarjanja se večkrat odpravijo na potep na grad, na sprehode v neznano ali se ko-pat na bazen. Preko opoldanske vročine se otro-ci in animatorji skrivajo v tunelu na igrišču ali v hladnih prostorih, kjer tekmujejo na različnih turnirjih, ali pa si skupaj ogledajo kakšno risan-ko ali fi lm.

Oratorij Oratorij je skorajda edina dejavnost, ki izhaja še iz časa ustanovitelja salezijancev, Janeza Boska. Ta slavni svetnik je zbiral fante iz okolice Torina pri sebi, skrbel, da so se razvijali v dobre kristjane in poštene državljane, se z njimi igral, učil in si z njimi delil težave. Ta vzgojno izobraževalni center (tega izraza takrat seveda še niso uporabljali), ki je udeležencem nudil dom, igrišče, župnijo in šolo, je poimenoval ORATORIJ.Kasneje pa je beseda oratorij dobila rahlo drugačen pomen. Gre za počitniški program, ki ga pripravljajo mladi za otroke iz tamkajšnje in okoliških župnij. Kjer je v župniji SMC, to skrb seveda prevzamejo animatorji.V Sevnici je mladina prvi oratorij izvedla leta 1992 in to tradicijo smo nadaljevali do današnjih dni, le da od ustanovitve SMCja leta 1998 ta projekt spada pod počitniške dejavnosti, ki jih organizira SMC Sevnica.Že nekaj let oratorij tako traja dva tedna in se ga vsako leto udeleži ogromno otrok iz Sevnice in okolice. Program je vsako leto zelo pester in razgiban, nikoli pa ne gre brez de-lavnic, iger (blatne, vodne, grajske, brez meja, ba-zenske, taborne, indijanske itd.), izletov, veselega rajanja, karaok, tekmovanj, bansov, zaključne pri-reditve, zaključne maše in še bi lahko naštevali.Pri izvedbi oratorija vsako leto sodeluje preko 30 animatorjev, ki vsakemu oratoriju pustijo svojevrsten pečat. Animatorska ekipa mora med sabo dobro sodelovati in se na Oratorij dobro pripraviti, da lahko postane razlog, da se otro-ci vsako leto znova vračajo in nazadnje morda celo pričnejo stopati po njihovih (animatorskih) stopinjah.

37



38. stran

Počitnice na morju SMC Sevnica vsako leto organizira tedensko počitnikovanje za otroke in mladino na slovenski obali, natančneje v Ankaranu. Za zelo ugodno ceno lahko tako starši omogo-čijo svojim otrokom prijeten obisk morja, ki pa seveda vključuje buden nadzor in druž-bo animatorjev, pa tudi kopanje na plaži, zabavne igre in vesele večere, izlete, oglede muzeja in akvarija ter veliko zabave s škropljenjem in tunkanjem.Že vrsto let zapored smo tako na počitnice peljali poln avtobus otrok in vsi so preživeli enega najlepših počitniških tednov.

Ustvarjalne delavnice

Pred nekaj leti smo v SMC Sevnica s posebnim projektom pričeli obujati stare običaje, saj nas je strah, da ne bi šli v pozabo in si jih želimo zašči-titi. Tako so se pod vodstvom nekaj animatorjev pričele odvijati ustvarjalne delavnice. Potekajo ob sobotnih dopoldnevih v različnih letnih ča-sih, kjer stari mojstri kažejo svoje spretnosti in ob pomoči animatorjev pokusijo otroke naučiti, kako splesti lep adventni venček, narediti čudo-vite pirhe, izdelati butaro ali izvirne voščilnice, pa tudi, kako se izdela čevelj ali podkuje konja.

Duhovne vajeV sodelovanju z župnijo Sevnica pa SMC Sevni-ca pripravlja in izvaja tudi duhovne vaje za sev-niške (ter tudi druge) veroučence. Animatorji se na duhovne vaje pripravijo skupaj z župnikom in kaplanom in nato ob njuni pomoči izvedejo nepozaben duhovni vikend ali tri ali štiri dni.Navadno duhovne vaje organiziramo trikrat letno in sicer dvakrat za birmance in enkrat za predbir-mance. Na duhovni vikend se kdaj odpravijo tudi animatorji, še posebej v sklopu šole animatorjev ali pred večjimi krščanskimi prazniki.

Pred nekaj leti smo v SMC Sevnica s posebnim projektom pričeli obujati stare običaje, saj nas je strah, da ne bi šli v pozabo in si jih želimo zašči-titi. Tako so se pod vodstvom nekaj animatorjev pričele odvijati ustvarjalne delavnice. Potekajo ob sobotnih dopoldnevih v različnih letnih ča-sih, kjer stari mojstri kažejo svoje spretnosti in ob pomoči animatorjev pokusijo otroke naučiti, kako splesti lep adventni venček, narediti čudo-vite pirhe, izdelati butaro ali izvirne voščilnice, pa tudi, kako se izdela čevelj ali podkuje konja.

38.

V sodelovanju z župnijo Sevnica pa SMC Sevni-ca pripravlja in izvaja tudi duhovne vaje za sev-niške (ter tudi druge) veroučence. Animatorji se na duhovne vaje pripravijo skupaj z župnikom in kaplanom in nato ob njuni pomoči izvedejo nepozaben duhovni vikend ali tri ali štiri dni.Navadno duhovne vaje organiziramo trikrat letno in sicer dvakrat za birmance in enkrat za predbir-mance. Na duhovni vikend se kdaj odpravijo tudi animatorji, še posebej v sklopu šole animatorjev ali pred večjimi krščanskimi prazniki.



stran 39

SMC Sevnica se za izvedbo duhovnih vaj rad povabi v Dominikov dom na Pohorje, v Marijin dom na Bled ali v Želimlje.

Mladinski turizem

SMC Sevnica večkrat nagradi animatorje in dru-ge sodelavce . Ena izmed teh nagrad so tudi izleti animatorjev med počitnicami. Seveda se teh po-tovanj lahko udeležijo tudi drugi. Včasih se ude-ležimo kakšnega mednarodnega srečanja v tujini (EURIZON, Svetovni dan mladih), pripravimo mednarodno mladinsko izmenjavo (Slovenija - Španija, Slovenija - Črna Gora) ali pa se od-pravimo na izlete v lastni režiji (Popotovanje po Balkanu, v Don Boskove kraje, v Međugorje).Pri organizaciji in izvedbi teh potovanj večkrat sodelujemo tudi z drugimi SMC-ji po Sloveni-ji, predvsem z nam bližnjimi – Celje, Maribor, Veržej.

Izobraževanje animatorjev

Animatorji so največje bogastvo vsakega SMC-ja in tako je tudi v sevniškem. Ker se zavedamo, da se je vsega potrebno naučiti in vsak poklic vzljubiti, v okviru našega društva starejši animatorji pripravljajo in izvajajo izobraževanja in delavnice za mlaj-še animatorje. Ti se skozi zabavo in sproščeno vzdušje naučijo prevzeti odgovornost in da so nato sposobni sami prevzeti nekatere zadolži-tve ter tako prispevati k boljšemu delovanju in večji povezanosti SMC-ja. Predvsem pa starej-ši animatorji poskušajo mlajšim pokazati, kako pomembno je imeti rad otroke, ki se jim posve-čajo, saj le s prijaznostjo in ljubeznivostjo ani-mator lahko doseže sodelovanje in dobro voljo vseh otrok.

39



40. stran



stran 41

SPOMINI

Žlahtni spomin na sevniške dni

V posebnem kotičku mojega srca hranim obdobje mojega kaplanskega dela v sevniški župniji od leta 1993 do 1995. Zame so to bila leta posebne milosti, ko sem srečal nadvse modrega duhovnega pastirja, dobrega go-spodarja in prijatelja gospoda župnika in dekana Antona Hribernika. On mi je dal proste roke za delo z mladimi. Sevniška župnija je bila zame nov prostor, precej drugačen od Rakovnika v Ljubljani, ker sem prej deloval kot kaplan. Tam je bila župnija centrirana na sam prostor okrog župnišča in cerkve Marije Pomočnice, v Sevnici pa župnija pomeni teren. Treba je bilo iti okrog in najti mlade ter sodelavce. Na začetku je bilo zame v Sevni-ci nekoliko težje, ker se nisem takoj znašel. Kar nekako moral sem zatavati po pomoč k takrat še edini zakonski skupini, ki jo je ustanovil nekdanji kaplan, sedaj sevniški župnik gospod Vinko Štrucelj, da smo lahko orga-nizirali Miklavžev teden. Še danes ta skupina zakoncev deluje in jaz se z njimi srečam vsaj enkrat na leto, saj negujemo medsebojno prijateljstvo in hvaležnost. Miklavžev teden je bil enkraten dogodek. Zakonci so pritegnili mlade in tako smo doživeli igro o Miklavžu in parkljih, igrali so Slaki, Štradonarji, nasmejali smo se ob igri Pri belem konjičku, natočili smo obilje litrov kuhanega vina, aktiv kmečkih žena je spekel na kile potic, občina pa je vsako leto darovala znesek za obdarovanje devetstotih otrok. Naj-lepše je seveda bilo, ko je na Miklavževo nedeljo prišel salezijanski inšpektor ali kakšen kanonik iz Maribora, da smo obhajali ob spremljavi župnijskega mešanega pevskega zbora slovesno sveto mašo. Še danes občutim okus dobre praznične juhe, ki jo je pri-pravila nepozabna župnijska gospodinja, sedaj že pokojna gospa Karlina. V tem času nam je denacionalizacija vrnila v last Slomškov dom. Priredili smo akcijo za zbiranje finančnih sredstev, s katerim smo pokrili stroške za novo peč, ki smo jo namestili v dom. Zakonska skupina in mladi smo v Slomškovem domu ter njegovi okolici prirejali poletni oratorij, ki je trajal dva tedna. Zopet smo priredili tombolo za kritje stroškov, zakonci in mladinci so vodili delavnice (vrtnarska, lesarska, ročna dela, likovna, plesna in še kaj bi se našlo). Nepozabni izlet je za člane oratorija organizirala tudi turistična

+ Peter Štumpfmariborski pomožni škofin nekdanji sevniški kaplan



42. stran

firma Pepiham. Z avtobusom smo se peljali v Podsredo, kjer smo si ogledali lepote Kozjanskega krajinskega parka. Ob popoldnevih smo šli tudi na sevniško kopališče, kjer so me otroci z veseljem potapljali in seveda smo obiskali tudi avtopralnico in me-njavo gum Metelko. Koristno je bilo vedeti, kako menjati gumo pozimi pri avtu, ki ti vsakih sto metrov crkne ali na kolesu, ki ti v hribih dosti ne koristi. Ja, sevniški slavni wartburg, ki mi je odpovedal vedno, ko se mi je najbolj mudilo po župniji ali pa po-gledat v NHM, če je Rupnikova stojnica dobro obložena s sadjem in zelenjavo ali če ima trgovina Kolo kakšne nove ventile. Nikoli ne bom pozabil velike sobote, ko sem po župniji blagoslavljal velikonočne jedi. Na Žigrskem vrhu mi je wartburg odpovedal in nisem mogel v Čanje. Gospod Jazbec je prispel s traktorjem, avto zapregel, jaz za volanom ves poten od sramu in smo krenili na pot. Drugi teden oratorija smo preži-veli v Portorožu. Nismo stanovali v hotelih, ampak v prostorih župnijske Karitas, med škatlami in jogiji. Kljub vsemu nam veselja ni manjkalo. Mladinski verouk smo imeli ob petkih zvečer. Redno je prihajalo k verouku od 25 do 30 mladincev. Danes so ti v glavnem poročeni. Dobro smo se razumeli. Debate pri verouku so bile včasih tako žive in napete, da smo v glasnosti prekašali celo mešani župnijski pevski zbor, ki je imel istočasno vaje v sosednji učilnici. Še gospod dekan je vprašal: »Kaj pa se tako derete?« Jaz pa sem odgovarjal: »Rešujemo svet in sebe!« Danes pogrešam pri mladih debato. Ne čutijo težav ali pa se nočejo izpostaviti! No, z mladinci smo v Slomškovem domu enkrat pripravili tudi novoletni ples za mlade, ki je bil dobro obiskan. Še danes se rad pohvalim, da smo pri verouku imeli do 700 veroučencev. Z gospodom dekanom sva jih večino sama učila. Moram reči, da so bili sevniški otroci dobri. Rad sem jih imel. Zato se še danes spominjam mnogih, ne samo po obrazu ampak tudi po imenu. Med veroučnimi urami, ko je bil odmor, smo metali žogo na koš in tako »razveseljevali« gospodinjo Karlino, ki nas je včasih »pohvalila« da smo ji uničili rože ali pa celo razbili kakšno okno. Disciplinsko najtežje je bilo spovedovati vse te otroke v pripravi na ve-liko noč in božič. Spovedovala sva gospod dekan in jaz. Enkrat je on miril otroke, jaz pa spovedoval, drugič pa jaz kričal in on spovedoval. Gospod dekan je bil namreč bolj miren kot jaz. Ne miritev in ne kričanje nista dosti pomagala. Množica otrok je pač kot čebelji panj, v katerem vse brenči.

Žlahtni so moji spomini na sevniško župnijo. Rad sem imel ne samo mlade, ampak vse ljudi. Čeprav sem bil dve leti »Sevničan«, mislim, da to še sedaj nisem nehal biti. Bogu sem hvaležen za vse ljudi, ki sem jih v sevniški župniji srečal in so mi z molitvijo in dobroto storili toliko dobrega!

Z Vami, Mati Marija!



stran 43

Saj ni res, pa je!

Spominjam se, kako sem prišel v Sevnico kot kaplan leta 1999 na pred-večer praznika Marijinega vnebovzetja. Prejšnji kaplan se je poslavljal in tako sem se udeležil skupaj z njim piknika z mladimi animatorji in soo-blikovalci SMC Sevnica.

Delo v SMC-ju je bilo že zastavljeno in raslo na dobrih temeljih. Vzposta-vljen je bil tudi status SMC-ja pred državo, saj je imel SMC svoj statut in vse potrebne organizacijske veje. Kar malo me je bilo strah, kajti prevzeti nekaj, kar lepo poteka in je dobro organizirano, ni kar tako. Poleg lepo or-ganiziranega dela, je imel SMC tudi kar lepe prostore, ki so jih blagoslovili in odprli za mlade dve leti pred mojim prihodom.

Z župnikom sva naredila nekako letni načrt in si razporedila delo. Pri no-benem delu nisva naredila popolne razdelitve, saj je prav, da delava skupaj in si poma-gava in to mi je bilo kar v veliko pomoč. Jaz sem prinesel v župnijo nove ideje, svežino, sanje, … g. Ciril pa je imel izkušnje, modrost, preudarnost, …

Prišla so boleča spoznanja glede mladine. Razumel sem in se sprijaznil, da odhajajo in se ne vračajo tisti, ki jim župnijsko dvorišče ali dvorišče SMC-ja nič ne pomeni, toda zakaj odhajajo tisti, ki so bili blizu SMC-ju in njegovemu delu. Zato se mi je porodila misel in potem je na tej misli raslo vse moje delo in to so bili animatorji. Vzgojiti si moram animatorje, ki bodo v SMC-ju s srcem in ne glede na to, kdo je njegov voditelj. Zato sem veliko gradil na šoli animatorjev. Pri tem je bilo vodilno kolo CEH s svojo akademijo. S tem, ko je raslo število animatorjev, jim je bilo potrebno dati tudi delo in vlogo v SMC. Raslo je število aktivnosti, ki so zelo zaznamovala SMC. Priznanje SMC-ju je bilo tudi to, da nam je kakšen projekt zaupala tudi občina.

Bilo je veliko čudovitih dni in nepozabnih trenutkov. Od počitnic, duhovnih vaj, Ora-torijev, Živžavov, zabavnih večerov, gostov, izletov, … do preprostih večerov s posa-mezniki, ki so prišli samo na igro pikada, biljarda ali pa na čips. Koliko pogovorov in vprašanj na marsikatera takrat ni bilo moč odgovoriti. Vse to je med mladimi in menoj tkalo vezi, nas povezovalo in bogatilo. Vse to mi je vlivalo upanje, da ima SMC Sevnica prihodnost.

Jaka Trček,nekdanji kaplan v Sevnici



44. stran

Sedaj, ko sem popolnoma drugje, na drugem koncu Slovenije in ko kakšnega zanese k meni na obisk v Ankaran, vem, da vse te ure, ki sem jih porabil skupaj z njimi, niso bile zaman.

Ko se vračam s spomini v Sevnico, in ko pregledujem slike prek računalnika, ne gre drugače, kot da se zahvalim za vse dobro, za sprejetost in pomoč. Naj vas še naprej varujeta Marija Pomočnica in don Bosko, Jezus pa naj razlije na vas obilje svojega bla-goslova.



stran 45

Pred približno štiridesetimi leti

Dogajalo se je pred približno štiridesetimi leti na župnijskem dvorišču. Otroci so se pred vsako veroučno uro podili za žogo. Med njimi je tekal tudi katehet z visoko privzdignjenim talarjem in ni se zmenil za prah, ki se je dvigoval visoko v zrak.

Leta so minevala, otroci so se iz prašnega dvorišča preselili v kaplanove prostore ob veroučni učilnici. Nič več se niso podili za žogo; so pa željno poslušali plošče na kaplanovem gramofonu in debatirali o temah, ki jih sicer niso imeli priložnost z nikomur razvijati. Kdaj pa kdaj so se preselili tudi v hribe ali na duhovne vaje. Bila so lepa doživetja, bila je priprava na življenje.

In potem so odrasli. Razkropili so se, se mogoče kdaj srečali, malo poklepetali. Tu in tam so vezi ostajale trdnejše, prerasle so v zaljubljenost in ljubezen; zveza pa se je potr-dila z zakramentom sv. Zakona. Rojevali so se otroci in ob odhajanju le-teh v šolo in k verouku so se vračali spomini na čase preživete ob »sevniških don Boskih«. Porajala so se vprašanja, kako naj usmerjajo svoje otroke, da bodo poleg ponujenih dejavnostih v šoli z veseljem hodili tudi k verouku, da se bodo namesto s televizijo in računalnikom želeli družiti s prijatelji, družiti z duhovnikom na župnijskem dvorišču.

Tako smo otroci izpred štiridesetih let, očetje in mame novih generacij ob novih iska-njih spoznali, da tudi kot odrasli še in ponovno potrebujemo don Boska. Ponovno smo se povezali v skupino – tokrat Zakonsko. Ob tem, ko smo bogatili sebe, smo našim du-hovnim voditeljem nehote ali hote pomagali razvijati idejo o SALEZIJANSKEM mla-dinskem centru. Vse bolj smo se poglabljali v življenje in delo don Boska in želeli smo, da bi tudi naši otroci lahko svoje osebnosti gradili ne samo v družini in šoli, temveč tudi ob aktivnostih v skupnosti, kot je SMC.

Kar samo se je začelo odvijati. Namesto o dopustih smo neke pomladi debatirali o prvem poletnem oratoriju. Animatorske vloge smo prevzeli kar sami ob navodilih ta-kratnega kaplana in sodelovanju dveh bogoslovcev. Mimogrede, eden izmed njiju je bil Jaka! Skozi cel mesec dogajanj, se je na prašnem župnijskem dvorišču srečevalo okrog

Irena in Janez Rupnik



46. stran

sto in več otrok. Ni pa bilo samo dvorišče polno otrok. Delavnice so se odvijale tudi v veroučni učilnici, drvarnici, kleti ali pa kar pri animatorju doma. Med tem smo bolj ali manj redno opravljali tudi službe; vsak večer pa se redno srečevali ob večernicah in polnili baterije za naslednji dan. Ob silnem navdušenju smo se zavedali, da mogoče že naslednje poletje tako organizirati oratorija ne bo mogoče. Zavedali smo se, da je skakanje po drvarnici lahko tudi nevarno, da je v neposredni bližini cesta, železnica. Pa prašno dvorišče je primerno za druženje le, če ni dežja… In tako se je zgodil SMC!

Naši, najini otroci iz prvega oratorija so prerasli v animatorje. Skupaj z njimi smo podi-rali in na novo gradili Center. Gradili smo prostore in aktivnosti v njih. Mladi anima-torji so zoreli in vzgajali nove sodelavce; stari pa smo opuščali vlogo animatorstva. Ob tem, ko smo stopili na stran, ostajamo v vlogi starejših pomočnikov, tudi idejnih vodij nekaterih dogodkov, pa »zbiralci« sredstev, pa…. In z velikim veseljem opazujemo sa-dove konec koncev tudi našega delovanja!

Če govoriva v najinem imenu - delo z mladimi naju je obogatilo z marsikatero izkušnjo. Ob njih sva se učila, kako razmišljati in delovati, da bova razumljena in sprejeta tudi s strani mlajših generacij. Učila sva se mlade sprejemati v vseh njihovih težavah, razigra-nostih, neumnostih; skratka take, kot so. Nenazadnje pa sva s svojim delom mogoče tudi koga usmerila in obdržala na poti krščanskih don Boskovih vrednot. In vesela sva, da sva bila in da sva del velike zgodbe sevniškega salezijanskega mladinskega centra! Z življenjem in delom se bova še naprej trudila sodelovati in po svojih močeh pomagati.

SMC Sevnica, srečno in uspešno v novo desetletje!



stran 47

Ob 10. obletnici SMC Sevnica

Ko razmišljam o sevniškem SMC, ki letos praznuje 10. obletnico ustanovi-tve, se mi zdi, kakor, da je od ustanovitve že veliko več kakor 10 let.

Že pred formalno ustanovitvijo Salezijanskega mladinskega centra se je v sevniški župniji dogajalo kar nekaj dejavnosti povezanih z mladimi. Za nami je bilo že nekaj uspešno izvedenih poletnih oratorijev, ki jih je uve-del kaplan Metod Ogorevec. Poletni oratorij je takrat trajal cel mesec in zame je bilo potrebno kar precej iznajdljivosti, da sem lahko ob službi, torej s koriščenjem dopusta in prostih ur, vodila še skupino na oratoriju.

Še precej starejša dejavnost, ki mi je bila zelo pri srcu in sega v čas kapla-novanja sedanjega župnika, g. Vinka Štruclja, je bila bralska skupina, ko sem se tedensko dobivala s skupino mladih bralcev in smo na glas brali božjo besedo in druga besedila in se tako urili v veščini glasnega branja in nastopanja ter tako pri nedeljskem bogoslužju bolj pripravljeni opravljali službo bralcev božje besede.

Še marsikatero drugo dejavnost bi lahko naštela, npr. otroški pevski zbor, nedeljske popoldanske oratorije, birmanske skupine, zimske počitnice na Pohorju... Nekje vmes med temi že vpeljanimi dejavnosti je po mojem spominu, ne vem točno kdaj, o usta-novitvi društva SMC začel govoriti kaplan Jože Krnc.

Moram priznati, da nam na začetku ni bilo čisto jasno, zakaj je naenkrat potrebna formalna struktura, saj so dejavnosti z mladimi v župniji čisto dobro potekale. Počasi smo začeli razumevati, da je za prepoznavnost našega dela in nenazadnje za pridobitev kakšnih sredstev, brez katerih tudi ne gre, nujna ustanovitev društva.

Ne spomnim se več, kako to, da je Jože povabil ravno mene za prvo predsednico. Zago-tovo je društvo potrebovalo poleg duhovnika tudi človeka iz laiških vrst, polnoletnega in pripravljenega, da sodeluje pri projektu in da podpisuje vso potrebno dokumenta-cijo, ki je potrebna za ustanovitev društva in potem za pridobivanje finančnih virov. Še najmanj spominov imam na to formalno delovanje društva, ki pa je bilo vsekakor nujno in potrebno. Najlepši spomini me vežejo na dejavnosti, ki so se znotraj SMC-ja

Ana Kušar



48. stran

ali že prej dogajale na farovškem dvorišču in v Slomškovem domu. Na veselje in navdu-šenje, na zasilne prostore, ki so bili res sila skromni, na igre z otroki in na veselje med animatorji, ki se takrat najbrž še sploh nismo tako imenovali. Prva šola za animatorje je bila po mojem spominu enkrat potem, ko je bilo za nami že kar nekaj oratorijev in veterani med sodelavci, kamor sem spadala tudi sama, smo je bili oproščeni. Kaplan Jaka je ob zaključku ene teh šol podelil častni naziv animatorja tudi »veteranskim« sodelavcem, ki smo se šolali za animatorje «ob delu«.

Nekje, Bog ve kje, bi morala biti še članska izkaznica in kartica za neomejen vstop v SMC. Še dolga leta potem, ko ni bilo več tekočih računov, sem hranila SMC-jevo kar-tico tekočega računa na banki, za katerega sem bila pooblaščena. Bila mi je spomin na lepe dogodke, pri katerih sem smela sodelovati.

Veselim se, ko vidim, kako SMC uspešno deluje. Iz skromnih začetkov je zraslo veliko dejavnosti. Delujejo v neprimerno boljših pogojih, še vedno pa je, tako kot ob usta-novitvi društva in že prej, za tisto, kar se vidi navzven kot dejavnost SMC, potrebno veliko odrekanja, entuziazma in prostovoljnega dela. Ajda, ki me je povabila k temu pisanju, to že ve.

Želim, da bi delo za mlade še naprej živelo in raslo. Da bi prinašalo veselja in radosti vsem, ki se udeležujejo dejavnosti SMC, še posebej pa tistim, ki sodelujejo kot anima-torji ali so kako drugače odgovorni. Pri vsakem prostovoljnem delu je namreč tako, da tisto, kar si pripravljen darovati drugim, naj bo to čas, talenti, delo, kakšne druge dobrine... dobiš nazaj tako ali drugače. »Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje (Lk 6, 38).«

Srečno sevniški Salezijanski mladinski center naslednjih 10 let!



stran 49

Salezijanska vzgoja

Stari oče Tone je bil eden izmed akterjev dogajanja v oratoriju na Radni, kamor so salezijanci najprej prišli. Velikokrat mi je kazal predvojne fotografije o dogajanju na Radni in v mestu Sevnica. Dobil sem vtis, da so salezijanci dobri ljudje, ki želijo mladim nuditi zatočišče in jih učiti za življenje.

Kot vsak otrok sem redno obiskoval verouk. Bil sem tudi ministrant in član mladinskega zbora. Tu pa se je začelo. Najprej resno delo, potem pa raznovrstna zabava – za fante predvsem športna (košarka, na-mizni tenis, nogomet, …). Še vedno sem mnenja, da karakter in dušo prijatelja najbolj spoznaš v sproščeni igri. To je vedel tudi don Bosko, ki je vzgajal z igro. Obiskovali smo sosednje župnije, hodili na različne mini-strantske kvize in seveda na počitnice, predvsem na Trstenik.

V zgodnjih letih sem na počitnice odhajal kot tisti, ki so ga animirali, od drugega letni-ka srednje šole dalje pa kot tisti, ki je animiral – nevede sem postal animator, čeprav se takrat temu še ni tako reklo. Večkrat smo odšli na duhovne vaje na Mirenski grad, na Uskovnico, tako poleti kot pozimi. Sodeloval sem v glasbeni skupini »Žarek«, imel pa sem tudi možnost, da sem se udeležil Salezijanskih športnih iger na Malti, bil na Con-frontu, obiskal salezijanski mladinski center v San Dona di Piave v Italiji, …

Ko gledam nazaj na prehojeno pot lahko vidim, da je salezijanska vzgoja v nas pre-budila in še prebuja ogromno talentov. Ob tem se sprašujem, kje so vsi tisti prijatelji, ki so bili z mano, pa jih danes ni nikjer več. Prejemali so znanje, dobroto, pozornost, samozavest, počitnice, izvrstno izpeljane duhovne vaje, številne prijatelje in druge ugo-dnosti, ki jih je s svojim znanjem in izključno zaradi svojega zastonjskega dela ter s po-močjo številnih dobrotnikov nudila salezijanska skupnost skupaj s svojimi voditelji in animatorji. Ti moji prijatelji niso doumeli, da so ogromno prejeli. Koliko jim je vse to pomagalo pri njihovem nadaljnjem delu in življenju se najbrž ne zavedajo niti danes.Sam danes skupaj z ženo Matejo, ki je tudi kot animatorka zelo aktivno sodelovala v de-

Mateja in Matjaž Traven z družino



50. stran

javnostih salezijancev, in še tremi otroki živim običajno družinsko življenje. Čeprav sva z Matejo že dolgo skupaj in sva večinoma skupaj prehodila prej navedeno pot, vseskozi sodelujeva pri delu salezijancev, pa naj si bo to v Sevnici, v Ljubljani, ko sva študirala in zopet v Sevnici, kjer sva si našla skupen dom. Spoznala sva ogromno ljudi – prijateljev, s katerimi so srečanja vedno zelo zanimiva. Ti prijatelji imajo tudi druge prijatelje in tako se zazdi, da je svet res majhen, kadar potrebuješ pomoč.

Nisva naredila tega, kar zelo pogosto zmorejo nekateri pari. Ko najdeta drug drugega, se zapreta vase in ju ne zanima več za svet okoli njiju. Midva sva se striktno držala na-čela: Ko sva bila v družbi, sva bila izključno s prijatelji. Ko pa sva bila sama, sva podarila trenutke drug drugemu. In prav to naju je bogatilo.

Danes delava za to, da bi se v Sloveniji oblikovalo čim več zdravih jeder zakonskih sku-pin – zakoncev, ki prejemajo, zato da bi potem lahko dajali naprej – svojemu partnerju, svojim otrokom in drugim zakoncem. Družina je temelj družbe. Narod, ki bo skušal teptati to dejstvo, bo izumrl. Tudi v Sevnici imamo zakonsko skupino, ki jo redno obi-skuje 8 parov.

In ob vsej do sedaj prehojeni poti naju spremlja Božja previdnost. Verjameva, da se nama vse dogaja s posebnim namenom. Prepričana sva, da naju spremlja Marija, sa-lezijanska pomočnica, ki nama pomaga usmerjati misli in dejanja. Za to sva ji posebej hvaležna.



stran 51

Gradili smo salezijanski mladinski center

Vse skupaj se je začelo s poletnimi oratoriji. Tam sva sodelovala kot animatorja. Ker naju je to veselilo, sva se udeležila šole za animatorje, ki jo je vodil Rafo Pinosa. Čutila sva, da mladi rabijo nekoga, da jim pomaga, jih usmerja. Zato sva v vlogi animatorja nadaljevala tudi pri birmanskih skupinah.

V župnišče je začelo prihajati čedalje več otrok, ki so iskali spro-stitev in koristno zapolnjen prosti čas. Prišlo je do ideje o sale-zijanskem mladinskem centru. In začeli smo. Najprej smo podi-rali in rušili, nato smo zidali in pripravljali prostore za mladin-ski center. Vse to smo delali v prostem času, popoldan, najraje namesto učenja, … In končno je prišel dan, ko smo blagoslovili prostore mladinskega centra.

V centru smo se zbirali mladi, se družili in tkali prijateljske vezi. Kar nekaj jih je ostalo še danes. Pripravljali smo tudi razna le-tovanja, kot na primer smučanje in silvestrovanje na Pohorju, duhovne vaje, skratka programe, ki jih izvajajo še danes.

Trenutkov, ki sva jih delila z mladimi, se še danes rada spomniva, saj sva pri delu z njimi poglabljala najino vero, bolje spoznala, koliko sva pripravljena narediti eden za drugega in za druge.

Vesela sva, da ni bila ustanovitev SMC-ja kot muha enodnevnica. Delo, ki smo ga za-čeli, zdaj nadaljujejo mladi, ki se čutijo poklicane za to.

Ker sva sama že starša, rada in brez strahu dovoliva otrokom, da obiskujejo center in se družijo z otroci, ki se tam zbirajo.

Želiva, da bo društvo in mladi, ki so trenutno aktivni v njem, imelo dovolj moči za nadaljnje delo, kajti pregovor pravi »Na mladih svet stoji«.

Majda in Bruno Vencelj z družino



52. stran

Pridobivanje izkušenj in prijateljstev

Povod ...Po osnovnošolskem verouku sva hodila na mladinska srečanja, sodelovala sva na oratorijih, vmes pa je zrasla ideja za SMC. Že dalj časa smo govorili o tem, kako fino bi bilo, da bi imeli svoje prostore, kjer bi se lahko zadrževali, pa igrali kak biljard, nogo-met, se pogovarjali ... Pa je prišel čas, ko so začela govoriti deja-nja - smo zavihali rokave in začel je nastajati mladinski center. Animatorji in sodelavciKo se je gradilo: Bruno Vencelj, Mitja Šalamon, Tomaž Šalamon, Marjeta Traven, Karmen Šalamon, Maja Rupnik, Karmen Sleko-vec ... pa starejša zakonska skupina ... zagotovo je bil še kdo pa se

ne spomnim! Vem da so sodelovali tudi Matej Jazbinšek, Zoran Zelič, Tina Plevnik ...

Za otroke smo pripravljali oratorije, počitnice na Uskovnici, Trsteniku ... Skupaj smo šli tudi na morje pa na Triglav ... Potem smo vodili birmanske skupine ...

Vrednote in delo z mladimiZagotovo sva dobila kar nekaj izkušenj, ki nama bodo prav prišle v zdajšnjem družin-skem življenju. Videla sva del tega koliko zahtevajo otroci in koliko so lahko hvaležni če se jim res posvetiš. Največ kar sva odnesla od SMC-ja je gotovo iskreno in trdno prijateljstvo, ki sva ga ohranila z nekaterimi soanimatorji pa tudi lepo prijateljstvo z duhovnikom Jožetom Krncem, ki je bil v začetku delovanja SMC-ja kaplan v Sevnici in hkrati gonilna sila SMC-ja.

Kako živite zdaj ...10 let je dolga doba in težko je verjeti, da je že minilo toliko časa. Pa vendar ko pomi-slim - skoraj vsi smo si v tem času ustvarili družine. Midva se trenutno posvečava svoji prvorojenki Nini in gradbeništvu, tako da je SMC v tem trenutku manj aktualen za naju. Bo pa najbrž spet prišel čas, ko bova midva ali pa najini otroci spet sodelovali pri delovanju SMC-ja - vsak na svoj način ...

Karmen in Mitja Šalomon



stran 53

Ostaja veliko

Ko danes gledam v preteklost, začutim rahlo nostalgijo, a tudi neko izpopolnjenost in radost, ki so mi jo prinesli vsi lepi tre-nutki v našem SMC-ju. In ta radost ostaja, saj so me dogodki in ljudje, povezani s centrom, oblikovali v najbolj občutljivih letih mojega življenja. Moji spomini na SMC so predvsem spomini na ljudi. Na prijatelje, s katerimi smo vse poletne večere preigrali odbojko in biljard, na otroke, ki so prepevali v pevskem zboru, na duhovnike, kasneje skavte …

Vse skupaj se je začelo z razbijanjem župnijske kleti, odvaža-njem materiala… Za to so poskrbeli fantje. Dekleta smo prišla na vrsto pri čiščenju. In ko so bili prostori za silo urejeni, smo začeli dežurati za »šankom«; vsak petek in soboto zvečer, kasneje še ob času verouka. Nato smo se spomnili, da bi bilo fino, če bi zopet imeli otroški pevski zborček. In smo začeli na pobudo Jožeta Krnca in Cirila Slapšaka – Karmen, Mitja in jaz. Otroci so se menjali, prav tako voditelji, a zborček poje še danes.

Nadaljevala se je organizacija poletnih oratorijev, ki so nam jo predali starejši zakonci. V letih začetka SMC-ja smo pri njem sodelovali Marjeta Traven, Karmen Šalamon, Mitja Šalamon, Damjan Ganc, Sebastijan Srpčič, Marko Traven, Marko Jazbec, Simon Dolinšek, Eva Oluič, Majda Radej, Bruno Vencelj, Romana Novšak, Boštjan Fakin… in verjetno še veliko drugih, ki so mi ušli iz spomina.

To so bili začetki … Kasneje so prihajale mlajše generacije animatorjev, drugi duhov-niki, nove aktivnosti. Moje delo je ostalo vodenje zborčka, birmanskih skupin, kasneje sem se pridružila skavtom, ustanovili smo »bend« ... Danes ne sodelujem več v aktiv-nem oblikovanju življenja SMC-ja, zavedam pa se, da mi po letih sodelovanja s salezi-janci ostaja veliko - koristne izkušnje, lepi spomini in življenjski prijatelji.

Maja in Peter Požun



54. stran

Animator SMC

Moja pot v SMC Sevnica se je začela med poletnimi počitnicami 2. letnika srednje šole. Tedanji kaplan Jakob Trček me je morda malce pod ukano po-vabil, da bi kot animator sodeloval pri Oratoriju. Preživel sem zelo zanimiv in pester oratorijski teden in se zato tudi odzval povabilu na Šolo animator-jev, kar je bil v bistvu tudi začetek moje animatorske poti v SMC Sevnica. Kdo bi si takrat mislil, koliko novih prijateljev bom spoznal, pri koliko zelo zanimivih projektih bom sodeloval in nenazadnje kako zelo aktivno bom zapolnil prosti čas s svojim animatorskim udejstvovanjem.

Sledilo je sodelovanje pri pripravah in izvedbi raznih živ žav-ov, birman-ske skupine, številne duhovne vaje oziroma duhovni vikendi za birmance, priprava raznih turnirjev, izletov in razne oblike sodelovanja z drugimi župnijami in SMC-ji.

Koliko novih prijateljstev in spoznanstev je bilo ustvarjenih, bi bilo nesmiselno našte-vati, kajti zelo velik delež mladih v Sevnici je bil in še vedno je med aktivnimi člani, oziroma kot pravimo tej družbi, animatorji SMC Sevnica.

Lahko bi rekli, da je deset let kratka, a ob enem dolga doba. Sam sem animator SMC Sev-nica nekje od leta 2002 in moram reči, da mi je ta čas minil zelo hitro, vendar je pečat, ki ga je SMC Sevnica pustil v tem času v Sevnici, ogromen. V Sevnici dejansko skoraj da ni otroka ali mladostnika, ki ne bi vedel, kje se nahaja ali kaj je Salezijanski mladinski center Sevnica. Brez njega bi v našem kraju definitivno nastala ogromna praznina.

Za sam obstoj in tudi razvoj SMC Sevnica se moramo vsekakor zahvaliti salezijancem, ki so nenazadnje pripeljali SMC v Sevnico in s svojim udejstvovanjem pokazali, kaj pomeni biti animator in svoj prosti čas nameniti drugim.

Salezijanski mladinski center je bil zelo pomemben del mojega dosedanjega življenja in upam, kljub temu, da je vedno manj prostega časa, kajti prihajajo nove obveznosti in izzivi, da še nekaj časa bo. Izkušnje in prijateljstva, ki so nastala v tem času, bodo ostala za vse življenje.

Vedno se bom z veseljem spominjal tega obdobja, ki je bilo vse prej kot dolgočasno in monotono.

Matjaž Puh,animator



stran 55

Animatorka SMC

Petek je, jaz pa še vedno sedim v matematični učilnici in skušam slediti profesorici, ki nam vsa navdušena hiti razlagati vse (ne)mogoče kombina-torne formule.

Saj jo poslušam, a moje misli so daleč stran od kombinatorike.

Razmišljam o tem, kaj mi je prejšnjo uro povedala sošolka, kdaj bo že enkrat konec te ure, le kaj bomo imeli doma za kosilo in o tem, le kaj pre-sneto bi lahko napisala o mojih začetkih v SMC-ju.

Pogledam na uro in zavzdihnem. Še polnih dvajset minut do konca ure. Hmm, pa bi mogoče res lahko malce razmislila, zakaj res, že približno od sedmega razreda osnovne šole kar nekaj prostega časa namenim animatorstvu. Velikokrat slišim vprašanje: «Ja kol'k pa dobiš plačan na uro?« Hja, pa rečem: »Ja, si-gurno več kot ti!« S tem seveda nikakor ne mislim na število bankovcev, temveč na nekaj povsem drugega. Kot animatorka v SMC Sevnica sama dobim veliko. Ker je pripravljanje raznih programov, kot so na primer živžavi, oratoriji, gostje meseca ... ter ukvarjanje z otroki, poslušanje njihovih dogodivščin in jim pomagati takrat, ko te potrebujejo, nekaj, kar me je vedno veselilo, trdim, da sama »zaslužim« veliko več kot morda kdo drug, ki je za takšno »delo« plačan.

Biti animator v SMC-ju pa poleg vsega pomeni tudi ustvarjati in se družiti s prijatelji, s katerimi si velikokrat deliš podobna prepričanja in vrednote. Animatorski sestanki so včasih le izgovor za uro polno smeha in zabave. Še najbolj od vsega pa imam rada naše skupne izlete na morje, smučanja, naše piknike in potovanja.

SMC je del mojega življenja. Tu sem zato, ker trdno verjamem, da čim več nekomu podariš, tem več imaš.

Aha, zdaj je pa le še pet minut do konca ure!

Estera Grivc,animatorka


FOTOUTRINKI

Skupina s kaplanom Jožetom Krncem

Razigrani otroci na igrišču, 1998

Z Adijem Smolarjem ob odprtju SMC, 1997

Otroci se radi zadržijo v igralnici in na dvorišču



stran 57

Počitnice na Pohorju, 1999

Voditelji oratorija, 2000

Dogajanje na oratoriju, 1998

Pustovanje, 2000

Mladi na Uskovnici, 1999



58. stran

Praznovanje sv. Janeza Boska, 2002

Mladinska izmenjava v Španiji, 20001

Gasilci na oratoriju, 2001 Vodne igre na oratoriju, 2001



stran 59

Šola za animatorje, 2003

Voditelji na oratoriju »Nasmeh za srečo vseh«, 2003

Otroško-mladinski sejem, oratorij 2003



60. stran

Oratorij - taborjenje pri sv. Roku, 2005 Izlet v Gardaland, 2006

Sevničani na Evrizonu v Pragi, 2005

Sejemski direndaj, 2004Vodne igre na oratoriju, 2004

Izlet po Balkanu, 2004



stran 61

»Preklopi sanje na dejanje«, oratorij 2007

Izlet animatorje v Torino, 2007Snežkov živ žav, 2006



62. stran

Počitnice v Ankaranu, 2008 Priprava kontejnerja za Angolo, 2008

Odprtje športnega in otroškega igrišča, 2007

Počitniško varstvo, 2008



stran 63

Literatura

- Prihaja ura strnjenega občestva, Sevniška župnija v drobnih razgledih od včeraj in danes za ljudi; v: Družina, 15-16, 9. april 1995.

- Statut Društva Salezijanski mladinski center Sevnica, Sevnica 2005.

- Vzgojno pastoralni načrt Salezijanskega mladinskega centra Sevnica, Šentrupert 2005.

- Zoran Zelič, Župnija sv. Nikolaja v Sevnici, Sakralne stavbe in spomeniki, Društvo Trg Sevnica, 2003.

- Župnijski urad Sevnica: Kronika Župnije Sv. Nikolaja v Sevnici 1881 – 2008.

Sponzorji

Programe finančno podpirata:Občina Sevnica in Urad RS za mladino


Kazalo

UVODNIK .............................................................................................................................................................................................. 6 Vse najboljše SMC! ......................................................................................................................................... 5 Mladinski center – krščanska diskoteka? ......................................................................................... 6 O Zborniku ......................................................................................................................................................... 7

SALEZIJANSKI ZAČETKI V SEVNICI 1966–1990 .............................................................................................................. 9 Zavel je nov veter (1990 – 1997)........................................................................................................ 15

PRIDOBIVANJE PROSTOROV, NASTANEK DRUŠTVA, DELOVANJE 1997–2008......................................... 19 Nameni in cilji SMC-ja ............................................................................................................................. 23 SMC uresničuje svoja načela in cilje ................................................................................................ 24 Vzgojna metoda SMC-ja ......................................................................................................................... 24

OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTVA ............................................................................................................................................ 25 Ime-pečat-simbol ...................................................................................................................................... 25 Organi in funkcije Društva ..................................................................................................................... 27

DEJAVNOSTI SMC SEVNICA ................................................................................................................................................... 31 Živ - žavi ............................................................................................................................................................ 32 Miklavževanje ................................................................................................................................................ 32 Otroško silvestrovanje ............................................................................................................................. 33 Don Boskovi dnevi ..................................................................................................................................... 33 Zimovanje ........................................................................................................................................................ 34 Otroški pevski zbor .................................................................................................................................... 34 Športne aktivnosti ...................................................................................................................................... 35 Klubske aktivnosti ....................................................................................................................................... 35 Poletni programi .......................................................................................................................................... 36 Ustvarjalne delavnice ............................................................................................................................... 38 Duhovne vaje ................................................................................................................................................ 38 Mladinski turizem ........................................................................................................................................ 39 Izobraževanje animatorjev .................................................................................................................... 39

SPOMINI ............................................................................................................................................................................................. 41 Žlahtni spomin na sevniške dni… ................................................................................................... 41 Saj ni res, pa je! .............................................................................................................................................. 43 Pred približno štiridesetimi leti .......................................................................................................... 45 Ob 10. obletnici SMC Sevnica ............................................................................................................. 47 Salezijanska vzgoja ..................................................................................................................................... 49 Gradili smo salezijanski mladinski center .................................................................................... 51 Pridobivanje izkušenj in prijateljstev ... ........................................................................................... 52 Ostaja veliko ................................................................................................................................................... 53 Animator SMC ............................................................................................................................................... 54 Animatorka SMC .......................................................................................................................................... 55

FOTOUTRINKI ................................................................................................................................................................................ 56


Documents

Zbornik: 10 let Društva SMC Sevnica