Zamorkla december 2008 - LQ

>>

>>JANUAR 2009

srecno 2009

Posebni odposlanec Dimitrij Rupel na posebni misiji. Več v naslednji številki.

>>

>> napovednik>> napovednik

stran 4

OSTRIGINA PREDAVALNICA: Podnebne spremembe in dr. Lučka Kajfež Bogataj

stran 6

ŠTUDENTARIJA: Brucovanje 2008

1

<<napovednik <<

Zamorkla je dvomesečno glasilo Kluba škofjeloških študentov.

Urednica: Nastja Dogar

Novinarsko zaledje: Nejc Hudolin, Matija Perne, Kristina – Kitty Rajgelj, Mitja Pajek, Tine Hafner, Nina Jan, Jakob Drmota, Aljaž Gaber, Katja Bernik, ARWA, Maginja Blinkita

Prelom strani in priprava za tisk: Aleš Berčič

stran 4

aktualno: Podnebne spremembe

stran 7

študentarija: Svetovni dan študentov

stran 8

ZaPiSano V ZVeZdaH: Veliki Zamorklin horoskop

za leto 2009

stran 12

ZnanoSt: Poleti na Luno nekoč in danes

stran 14

ko ZaMorkla na rajŽo Gre: Loški gradovi

stran 18

arwine 4 PerSPektiVe: Novice iz štirih kotičkov sveta

stran 20

študentSka kuHalniCa: Praznični medenjaki

UVODNIK

napovednik <<

>>

ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV ZA NASLEDJNO ŠTEVILKO JE 15. FEBRUAR.

Dva meseca sta mimo, kot bi mignil, kmalu se bo poslovilo tudi leto. A še pred tem je potrebno spraviti skupaj novo številko Zamorkle. Opravilo, ki zna biti sila adrenalinsko, ko človek ugiba, koliko prispevkov lahko pričakuje, do dogovorjenega roka prispeta eden ali dva, in ko že začne obupovati nad novo številko, v urah po polnoči le-ti pričenjajo deževati. In tako še nadaljnji dan ali dva. Fenomen, na katerega me je opozoril že Jan in ki sem ga sama poimenovala ‘Zamorklin sindrom’.

Potem pride tisti lepši del – prebiranje vaših prispevkov, poigravanje z ločili in pravopisnimi napakami in urejanje posameznih delcev v zaključeno celoto. Nazadnje še pot v tiskarno in lepljenje izvodov z vašimi imeni in naslovi.

Tako, vsaka dva meseca znova, nastaja Zamorkla, vsebina katere bo od tokratne številke dalje bogatejša za novo rubriko Študentarija. Nekatere spremembe pa so odložili za čas po novem letu.

In ko smo že pri tem, naj vam za konec zaželim vse dobro v letu, ki prihaja, predvsem pa, da boste v tem hitrem tempu življenja našli čas zase in svoje bližnje ter stvari, ki vas osrečujejo. Naj bo to leto polno drobnih malenkosti, ki vam bodo priklicale nasmeh na obraz.

Nastja

>> pismo predsednika>> pismo predsednika

2

>>>>>>

PASTIRSKO PISMO VOL. 08 NO. 05

VD – veseli december! Oja, definitivno zelooo naporno obdobje študijskega leta ... Sicer mu močno konkurirata

september in maj, ampak december s svojim posebnim vzušjem je nekaj zares posebnega. Občutki, ko se zjutraj

prebudiš in najprej pomisliš na velik kozarec hladne cedevite, takoj v naslednjem trenutku pa ti misli odbrzijo proti tablici

aspirinov, so zares nepozabni.Janez Bernik

Ko gre leto takole proti koncu in počasi začnem računati, koliko nam ga še

ostane, prav nehote prečesavam preteklo leto in se hkrati čudim, kako hitro je švignilo mimo. Ob natačnem premisleku pa ugotovim, da se mi je dogajalo na polno ... Sprašujem pa se, kako to, da se v veliki večini spomnim le fletnih, luštnih, prijetnih, romantičnih, zabavnih in vsega kar je takega trenutkov. Predvidevam, da je to kak samozaščitniški spominski sistem ... in ko sem ravno pri dogodkih iz prejšnega leta, ne morem mimo nekaterih povezanih z našim klubom. Tako je prvi od srečnejših dogodkov precej absurden, ampak vseeno se rad spomnim vikendov v januarju, ko se je na klubu namesto štemarce končno zaslišala zidarjeva kela ... končno se je v razsutih prostorih opazilo nekaj novega. Razveselile so me tudi nove članske izkaznice, pa poln avtobus za v Kranjsko

Goro, prvi KŠŠ žur tudi ni bil od muh. Kot vsako leto je bilo super na tradicionalni ŠKISovi tržnici, ŠPOSov piknik na Podnu in pa seveda uspešna zamenjava vodstva zavoda O... o veselih trenutkih na Kolpi, ob otvoritvi prostorov pa ne gre izgubljati besed. Bilo je tudi nekaj tistih ta kislih trenutkov ampak ti niso zanimivi ;)

Izredno me veseli tudi frišn veter, ki je zavel med člani kluba z odprtjem prostorov. Tako sem prejšnji teden ves iz sebe ugotovil, da imamo v letošnjem šolskem letu kar 100 povsem novih članov. Kar je popolno nasprotje situaciji v lanskem letu, ko smo komaj komaj nabrali zadostno število članov. Tudi udeležba na klubskih rekreacijah, izletih in jezikovnih tečajih je navdušajoča. Da so večeri v Ostrigi super, pa itak vsi vemo.

Nekoliko manj razveseljujoča pa je klima med nekaterimi občinskimi svetniki, ki bi radi reševali probleme, katerih bistva niti ne poznajo kaj šele razumejo. Mladinsko problematiko pa izrabljajo kot poligon za medsebojna obračunavanja. Verjamem pa, da bodo zaupanja vredni, izobraženi in nadvse razgledani gospodje in gospe presegli svoja omejena strankarska prepričanja in delovali v dobro vseh nas, kot so se zavezali ob sprejetju svoje funkcije.

Kot se spodobi, naj vam v prihajajočem letu zaželim čim več dobrih žurov, desetk, luštnih trenutkov in vsega podobnega ;) ... prav tako pa bi se rad zahvalil ekipi, ki je v letošnjem letu vodila KŠŠ. Menim, da smo bili dober team in da nam je uspelo

uresničiti in izpeljati marsikatero idejo ... zatorej, hvala članom izvršnega odbora in vsem ostalim, ki ste mi pomagali pri uresničevanju idej. HVALA VAM!

Do naslednjega pisma, pa ovčice moje drage ... ostanite v cvetju in pridite kej na klub ... mamo kufe, pa sedežno, pa dobro družbo, pa ... pridte! Je fajn, vrjemte! :)

V letu 2008 smo bili člani IOja:Teja ZiherlJana KalanJana FojkarMeta DagarinŽan KalanGašper DoljakJanez Bernik

Tako sem prejšnji teden ves iz sebe

ugotovil, da imamo v letošnjem šolskem letu kar 100 povsem

novih članov.

>> 3

<<>>

otvoritev prenovljenih prostorov kšš-ja <<otvoritev prenovljenih prostorov kšš-ja <<

4

>>>>>>

>> aktualno>> aktualno

trenutni izpusti so kar štirikrat večji od tistih 20 let nazaj, ko se je globalno segrevanje prvič pojavilo na dnevnem redu politike.

Srž problema predstavlja velik časovni zamik konkretnih učinkov človeškega delovanja ter

kumulativnost le-tega na globalni ravni. Za posledicami onesnaževanja bodo najbolj trpeli najmanj krivi ljudje in narodi, s tem pa se celotna situacija zaplete še z etičnim vprašanjem. Konkretno za Evropo je Kajfež Bogatajeva izpostavila premik količine padavin proti severu, naraščanje morske gladine, posledično pa razcvet severne in težave južne Evrope.

Svet je postavila pred trojno izbiro. Lahko popolnoma ignoriramo omenjeno

dogajanje in živimo dalje naše potrošniško življenje s polno žlico. Lahko se prilagodimo, o čemer je

govora predvsem v kmetijstvu, z novimi sortami in načini kmetovanja.

Še ta trenutek pa lahko začnemo blažiti naš vpliv na okolje. Slednje pomeni dosledno upoštevati t. i. strategijo blaženja: najprej zmanjšati porabo energije in izdelkov, potlej povečati učinkovito izrabo fosilnih goriv, šele potem pa lahko presedlamo na učinkovite alternativne vire energije. V praksi, ki zadeva tudi Slovenijo, to pomeni zmanjšanje emisij

razvitih držav za 80 odstotkov. Zajem in skladiščenje ogljika je še zadnji, drastičen in vprašljiv korak, ki se ga lahko poslužimo.

Na vsem razumljiv način je povzela problematiko globalnega segrevanja

ter predstavila posledice. Kritično je nastopila proti oblasti, ki se ukvarja s pojmom klimatskih sprememb zgolj deklarativno, razen mnogo popisanega papirja pa nima pokazati ničesar. Enako neodgovorni smo tudi volivci, saj zaradi nekritičnega pristopa niti ne podeljujemo dovolj tehtno glasov niti ne zahtevamo sprememb dovolj glasno. ‘’Z vsako uro problem raste,’’ je dodala gostja.

Trenutni izpust ogljikovega dioksida v ozračje, za katerega je odgovoren človek, petkratno presega skupni produkt vseh gozdnih površin ali povedano drugače:

OSTRIGINA PREDAVALNICA: PODNEBNE SPREMEMBE

in dr. Lučka kajfež BOGATAJ

V mesecu oktobru je Ostrigino predavalnico obiskala priznana klimatologinja in Nobelova nagrajenka dr. Lučka

Kajfež Bogataj. Beseda je, kakopak, tekla o podnebnih spremembah, o katerih Kajfež Bogatajeva pravi: »Danes

marsikoga bolj zanima Britney Spears kot podnebne spremembe, vendar to še ne pomeni, da jim ne bo treba živeti

z njimi!«

...trenutni izpusti so kar štirikrat večji od

tistih 20 let nazaj, ko se je globalno segrevanje prvič

pojavilo na dnevnem redu politike.

>> 5

<<>>

aktualno <<aktualno <<

PODNEBNE SPREMEMBE

V septembru je minilo leto dni od katastrofalnih poplav v Železnikih, poletne mesece so zaznamovala številna neurja s točo, obilne padavine nam tudi v zadnjem mesecu niso prizanesle. Zelena dežela na sončni strani Alp očitno le ni tako nedotakljiva, kot se je v preteklosti morda komu zdelo. Vremenske nevšečnosti, o katerih smo prej zgolj prebirali v dnevnem časopisju, zdaj postajajo naša realnost, kot tudi še nekateri stvari, ki so posledica klimatskih sprememb.

Tudi brez slednjih imamo v Sloveniji že dovolj težav, saj imamo letno kar 50 neviht oziroma povedano drugače – največ na stari celini. Je pa pričakovati, da bodo vremenski ekstremi, s katerimi se že bolj intenzivno srečujejo v Evropi in drugod po svetu, še silovitejši, kar pa ne pomeni, da bo teh količinsko več, temveč bodo intenzivnejši. Poletni meseci bodo v znamenju močnih in uničujočih neviht; le za Nemčijo ocenjujejo, da bo letna višina materialnih škod zaradi vremenskih skrajnosti po letu 2050 dosegla okrog 27 milijard evrov. Tudi v jesenskih in zimskih

dneh se bo količina padavin v naslednjih štiridesetih letih podvojila, več bo poplav. Na drugi strani pa dnevi debelih snežnih odej postajajo preteklost, saj so nižinska območja v zadnjih petnajstih izgubile kar četrtino dni, ko so pobeljene s snegom.

Poleg ostalih sprememb, ki jih že lahko opažamo in občutimo ali pa jim še bomo priča v naslednjih letih, pa se predvsem v Sloveniji še ne zavedamo problematike pitne vode. Ta bo prav kmalu postala glavni problem širom sveta. Dejstvo je, pravijo klimatologi, da je cena pitne vode absolutno prenizka, zato z njo splakujemo stranišča, umivamo avtomobile in na smučiščih iz nje delamo sneg. To so grehi, ki nas bodo še drago stali. Bojazen, da pitne vode že v nekaj desetletjih ne bo, ni iz trte zvita, se pa zna kaj kmalu zgoditi, da bo cena pitne vode presegla ceno črnega zlata.

A kljub temu so nam podnebne spremembe zadnja briga. Kako dolgo še?

prof. Lučka Kajfež Bogataj:

»Je pa res, da je narava poštena. Daje nam lekcije in nam pokaže svojo moč, hkrati pa ima tudi prostor svoje zakonitosti, ki jih ne bo premagala nobena tehnika. Kako žalostna je na primer izjava, da je isto cesto odneslo že štirikrat! A ni bilo dosti dvakrat? Pa so jo lahko šele sedaj naredili drugje.«

prof. Lučka Kajfež Bogataj:

dr. Lučka Kajfež Bogataj

6

>>>>>>

>> študentarija>> študentarija

Tako so se pod geslom Za domovino s Patrio naprej! brucke in bruci, opremljeni s tanki in

čeladami, sprehodili preko Mestnega trga, kjer so se spopadli z raketami in vodnimi ‘bombami’, pot pa nato nadaljevali do Rdeče ostrige, kjer so se v ritmih glasbe legendarnih Pankrtov izdatno veselili svojega prehoda iz dijaških v študentske vrste.

Tega je pospremil tudi nenavaden sindrom kratkotrajne izgube spomina…

Morda vam ga obudi nekaj fotoutrinkov.

BRUCOVANJE 2008KŠŠ je v oktobru že šestnajstič

pripravil tradicionalen krst brucev, ki je tudi letos minil v znamenju aktualne

družbenokritične problematike.

Poglej to domovinsko

predanost.. Otroc’, bo stric Korl poskrbu,

da boste dobil usak eno Patrio pod jelko!

>> 7

<<>>

študentarija <<študentarija <<

SVETOVNI DAN ŠTUDENTOV

17. novembra smo obeležili svetovni dan študentov. Letošnji je bil že 67. po vrsti.

Dan, ki je s časom postal simbol za študentska prizadevanja širom sveta, je pravzaprav spomin na dogodke iz leta 1939, ko so nacisti zavzeli študentske domove praške univerze in več kot 1200 študentov zaradi njihovega kritičnega mišljenja prisilno preselili v koncentracijska taborišča. Devet njihovih predstavnikov so ubili na mestu, univerzo pa zaprli in jo namenili v uporabo nemškim okupacijskim

silam. Študentje iz vse Evrope so zbežali v London, kjer je mednarodni študentski svet 17. november razglasil za svetovni dan študentov. Slednjega so prvič obeležili šele leta 1941.

Poleg omenjenega pa se 17. novembra vsako leto spominjamo še nekaterih drugih dogodkov, povezanih s študentskim gibanjem. Na ta dan leta 1973 so namreč tanki in oborožene sile grške vojaške hunte štiri dni in noči napadali zgradbo atenske politehnike, v katero so se zabarikadirali študentje. Natančno število ubitih študentov ni znano, kot tudi ne število študentov, ki

so jih po zavzetju odpeljali na mučenje. Vendar pa je ta upor študentov predstavljal začetek konca diktature, ki se je končala julija naslednje leto.

Šestnajst let kasneje se je upor zgodil tudi na Češkoslovaškem, ko so se tamkajšnji študenti uprli vladi, ki je želela zatreti njihova nasprotovanja komunističnemu režimu. Njihov upor je predstavljal začetek t.i. ‘žametne revolucije’, ki je pripeljala do padca režima. Tako na Češkem kot Slovaškem se teh dogodkov spominjajo z dnevom boja za svobodo in demokracijo.

iZenačiTeV ŠTudenTSkeGa IN REDNEGA DELA?

Med zavezami, ki so jo v koalicijsko pogodbo zapisale vladne stranke, je tudi namera o predlogu, naj se občasne oblike dela študentov štejejo v pripravništvo in delovno dobo.

Ta predvideva tudi, da naj bi se socialno varstveni prispevki plačevali za vse oblike dela. Ker koalicijska pogodba ni povsem natančna, še vedno ni jasno, na koga bi padlo breme plačevanja omenjenih prispevkov za študente – na delodajalce, morebiti na državo ali pa celo na študente same.

Po raziskavi Evrostudent 2007 sicer v Sloveniji dela prek študentskih servisov 65 odstotkov študentov, čemur se ne gre čuditi, saj povprečni stroški študija znašajo 446 evrov na mesec.

NADARJENOST, MERJENA S PETICAMI

Novi prejemniki Zoisove štipendije, štipendije namenjene nadarjenim, so predvsem odličnjaki.

Med dijaki prvih letnikov je namreč zgolj 9% tistih štipendistov, ki jim je bila štipendija dodeljena na podlagi izjemnega dosežka, ostali prejemniki štipendij so si le-to pridobili na podlagi povprečne ocene, ki je bila kar 4,87 v devetem razredu osnovne šole.

Pri dijakih višjega letnika in študentih prvega letnika je za pridobitev štipendije po novih kriterijih zadoščala ocena 4,92 v predhodnem letniku, študenti pa so morali imeti povprečje vsaj 9,43.

Diši po absurdu?

Na vse slabši položaj študentov so pred leti na shodu, imenovanem Črna sreda, opozarjali tudi slovenski študenti.

8

>>>>>>

>> Zapisano v ZveZdaH>> Zapisano v ZveZdaH

ZAMORKLIN VELIKI HOROSKOP ZA

LETO 2009Lump

OVEN

Ljubezen: Zvezde vam napovedujejo leto filozofske

ljubezni – imeli boste s kom, s čim in kje, toda spraševali se

boste čemu.Zdravje: Pri vas bo snežilo vse leto. Čas bi že bil,

da si omislite šampon proti prhljaju.Denar: Kot dober podjetnik boste svoj denar še

vedno vlagali v alkohol. Le kje pa bi še za svoj denar dobili kar 40%?

BIK

Ljubezen: Dovoljenje za poljub si boste pridobili zgolj, če ji/mu boste prej priskrbeli narkozo.

Zdravje: Negujte svoje noge, saj so te kot srnine. Pa ne tako lepe, toda tako kosmate!

Denar: Vaši denarnici se obeta sušno leto. Predlagamo vam, da se poskusite preživljati s pisanjem. Nimate tega talenta? No ja, le izberite prave besede, da bodo starši kar se da radodarni.

dVOjček

Ljubezen: Ah, še vedno niste ugledali tiste prave sorodne duše? Z obiskom pri okulistu se tudi to lahko

kaj kmalu spremeni!Zdravje: Vaši shirani postavi bi pristajal kakšen

dodaten kilogram, a je razumljivo, da vas ob pogledu v ogledalo mine apetit.

Denar: Prijateljujte s predsednikom KŠŠ-ja, pa vam ga ne bo primanjkovalo.

RAK

Ljubezen: Ne obljubljajte življenja v raju, saj bo njena/njegova prva asociacija, da nimate dovolj denarja za nakup spodobne obleke.

Zdravje: Ne udeležujte se družabnih prireditev, kjer toplo sprejemajo goste, sicer boste dobili opekline 3. stopnje!

Denar: Še vedno vas bo težilo odplačevanje kredita. Kaj vam je storiti? Tako ali tako vam bodo že v tretjem opominu zapisali, da vas opominjajo tretjič in tudi zadnjič, torej?

LEV

Ljubezen: Najlepše rožice ljubezni vam bodo cvetele v prvih dveh mesecih

prihajajočega leta. (Naj vas vprašam, ste že videli rože sredi zime?)

Zdravje: Ne poljubljajte se na prazen želodec. Dajte se raje na usta.

Denar: Ne obljubljajte. Obljuba namreč dela dolg, tega pa si v času finančne krize najbrž ne želite, kajne?

DEVICA

Ljubezen: Ne vznemirjajte se zaradi tašče, ko vam ta pije kri. Je pač vampirka.

Zdravje: Pojejte manj fižola in tako prispevajte svoj delež k zmanjšanju toplogrednih plinov.

Denar: Ob številnih izdatkih bo potrebno ne zategniti, pač pa razrahljati vaš deviški pas…

>> 9

<<>>

Zapisano v ZveZdaH <<Zapisano v ZveZdaH <<

TEHTNICA

Ljubezen: Starši vam bodo prepovedali, da jo/ga še kdaj vidite. Kaj vam je storiti? Preprosto mižite.

Zdravje: Vrzite v koš vse zgoščenke Damjana Murka, pa se bo vaše zdravstveno stanje v hipu izboljšalo!

Denar: Razveseljujoča novica – zvezde vam napovedujejo zlato žilo!

ŠKORPIJON

Ljubezen: Olala, obeta se vam leto vroče ljubezni! Poskrbite, da boste imeli gasilni aparat vedno na dosegu roke.

Zdravje: Prenehajte s pitjem šumečih tablet, če ne želite oboleti za šumom na srcu.

Denar: Obdobje neutolažljive revščine bo minilo, ko boste izvedeli za sosedov bankrot (resda boste še vedno revni, toda zagotovo potolaženi!).

STRELEC

Ljubezen: Še vedno boste zaman upali na veselo novico o

starševstvu. Izboljšajte svoje strelske sposobnosti, pa bodo vaša 'prizadevanja' le padla na 'plodna tla'!

Zdravje: Napeljevanje vašega partnerja na spolne aktivnosti vam bo še naprej porajalo glavobole.

Denar: Da se vam denar ob pranju tudi v tem letu ne bo krčil, vzpostavite stik z Zidarjem.

KOZOROG

Ljubezen: Tudi v tem letu se boste trudi osvojiti njeno/njegovo srce. Bodite iskreni, vaši nameni segajo malo nižje.

Zdravje: Večinoma rožnato, zato pa toliko večja možnost, da obolite za cirozo jeter.

Denar: Odkrili boste še nepoznano finančno plat – prosjačenje.

VODNAR

Ljubezen: Ne boste želeli pogrevati preteklih

dogodkov. Kot pravemu Gorenjcu se vam bo namreč zdelo škoda plina ali elektrike.

Zdravje: Ne skušajte se obračati proti vetru. Lahko se prehladite.

Denar: Tudi to leto vam ga ne bo primanjkovalo. Če se vaš priljubljeni strojček za tiskanje le ne bo pokvaril, seveda.

RIBA

Ljubezen: Pametno bi bilo, da začnete z iskanjem partnerja med vodnimi znamenji, sicer boste tudi letos poslušali, da jo/ga puščate na suhem…

Zdravje: Odgovor o tem je povsem brezpredmetno iskati v zvezdah, saj se namreč skriva v starem ljudskem reklu – zdrav kot riba.

Denar: Če vam ga bo primanjkovalo, se zgledujte po Wernerju – veliko boste zaslužili s svojim petjem, še več pa vam bodo plačali, da boste tiho!

10

>>>>>>

>> pisarna kluba>> pisarna kluba

ARNOL Odbojka na mivki cel dan 6,26 EUR

ARNOL Odbojka na mivki do 15h 4,17 EUR

BAZEN KRANJ 2,09 EUR

BE FIT Aerobika - 1× obisk 4,05 EUR

BE FIT Aerobika - 1× tedensko 16,20 EUR

BE FIT Aerobika - 10× obisk 30,78 EUR



BE FIT Aerobika - Neomejeno 30,78 EUR

BE FIT Fitnes - 1× obisk 3,65 EUR

BE FIT Fitnes - 10× obisk 30,78 EUR

BE FIT Fitnes mesečna celodnevna karta 28,35 EUR

BE FIT Fitnes mesečna karta do 17 h 22,68 EUR

BE FIT Fitnes neomejeno + Aerobika - 1× tedensko 36,45 EUR



BE FIT Fitnes - polletna karta 117,45 EUR

BE FIT Fitnes - trimesečna karta 66,42 EUR

BE FIT Savna - 1× obisk 7,29 EUR

BE FIT Savna - 10× obisk 60,75 EUR

BE FIT Solarij - 120 minut 58,32 EUR

KINO SORA 2,50 EUR

KRČ Squash - 1× obisk dopoldne 4,00 EUR

KRČ Squash - 1× obisk popoldne 6,50 EUR

KRČ Squash - 10× obisk dopoldne 40,00 EUR

KRČ Squash - 10× obisk popoldne 65,00 EUR

PODEN Aerobika - 1× tedensko 13,77 EUR



PODEN Pilates - 1× tedensko 15,39 EUR

PODEN Pilates - 2× tedensko 23,49 EUR

PODEN Aerobika + Pilates - 1× tedensko 24,30 EUR

PODEN Odbojka na mivki 4,17 EUR

ŽELEZNIKI Bazen - 1× obisk 2,09 EUR

ŽELEZNIKI Bazen - 10x obisk 28,20 EUR

ŽELEZNIKI Bazen + savna kombinirana 10x obisk 59,80 EUR

ŽELEZNIKI Savna - 1× obisk 3,34 EUR

ŽELEZNIKI Savna - 10x obisk 45,08 EUR

FOLIJA 0,29 EUR

KOPIJA/PRINT BARVNO A4 0,42 EUR

KOPIJA/PRINT ČB A4 DVOSTRANSKO 0,029 EUR

KOPIJA/PRINT ČB A4 ENOSTRANSKO 0,033 EUR

PAUS 0,17 EUR

ŠPIRALNA VEZAVA 0,42 EUR

PON-PET: 11:00 - 21:00SOBOTA: 10:00 - 12:00

Klub škofjeloških študentovMestni trg 204220 Škofja Loka

Pisarna tel.,fax: (04) 515 54 10Računalnica tel.: (04) 515 54 12GSM Mobitel: (031) 655 410GSM Simobil: (040) 954 289

KŠŠ PISARNA:

>> 11

<<>>

pisarna kluba <<pisarna kluba <<Mega center, Kranj

Aerobika - 10× obisk (velja 360 dni) 32,40 EUR

Aerobika - 1× obisk 4,05 EUR

Aerobika - 1× tedensko 12,24 EUR





Aerobika - mesečna neomejeno 32,40 EUR

Aerobika - trimesečna neomejeno 83,61 EUR

Badminton - 10x obisk DOP (do 16.30) 33,39 EUR

Badminton - 10x obisk POP (do 16.30) 61,46 EUR

Badminton - 1x obisk DOP (do 16.30) 3,71 EUR

Badminton - 1x obisk POP (do 16.30) 6,86 EUR

Badminton - trimesečna (1x na teden), DOP (do 16.30) 42,12 EUR

Badminton - trimesečna (1x na teden), POP (do 16.30) 77,49 EUR

Fitnes - 10× obisk (velja 360 dni) 29,47 EUR

Fitnes - 10× obisk DOP (velja 360 dni) 17,17 EUR

Fitnes - 1× obisk 4,20 EUR

Fitnes - 1× obisk DOP (do 14h) 2,52 EUR

Fitnes - 1× tedensko 13,68 EUR

Fitnes - 1× tedensko DOP 7,83 EUR





Fitnes - mesečna DOP neomejeno 19,53 EUR

Fitnes - mesečna neomejeno 32,48 EUR

Fitnes - trimesečna celodnevna 87,78 EUR

Fitnes - trimesečna DOP (do 14h) 47,79 EUR

Kombinirana 10x obisk (velja 360 dni) 41,76 EUR

Kombinirana neomejena 41,76 EUR

Savna - 1x obisk, DOP, 1h 2,88 EUR

Savna - 1x obisk, POP, 1h 4,59 EUR







Solarij - 1 minut 0,28 EUR




Squash/Odbojka - 10x obisk DOP 28,14 EUR

Squash/Odbojka - 10x obisk POP 46,97 EUR

Squash/Odbojka - 1x obisk DOP 3,15 EUR

Squash/Odbojka - 1x obisk POP 5,25 EUR

Squash/Odbojka - trimesečna (1x na teden), DOP

30,33 EUR

Squash/Odbojka - trimesečna (1x na teden), POP

58,14 EUR

JESHARNA - bon za prehranoi 4,00 EUR

BRUNARICA MAH - bon za prehranoi 1,90 EUR

12

>>>>>>

>> Znanost>> Znanost

Osmega novembra se je prva indijska vesoljska sonda, namenjena

preučevanju Lune, imenovana Chandrayaan-1, vtirila v lunarno orbito. Tam ni sama, pridružila se je drugi japonski lunarni sondi, imenovani Kaguya, in prvi kitajski, imenovani Chang'e 1. Ti dve okrog Lune krožita že od lani. Prej je bila Luna dolgo zapostavljena. Če sem štel prav, so jo v tridesetih letih obiskala le štiri plovila, medtem ko na njej ni nobeno pristalo od avgusta 1976, ko se je nanjo spustila Luna 24.

Japonsko plovilo raziskuje izvor in razvoj Lune ter zbira podatke o razmerah na njenem površju. Z radijskimi meritvami tudi proučuje svojo orbito in posredno Lunino gravitacijsko polje ter z njim razporeditev mase znotraj Lune. Kitajce zanimajo trirazsežni zemljevidi Lune, ki bodo prišli prav pri pristankih na njej, razporeditev različnih kemijskih elementov po površju Lune, lastnosti in debelina lunarne prsti, količina (nadpisano 3)He na Luni in razmere v prostoru okrog Lune in Zemlje. Tudi Indijci proučujejo elementarno sestavo in obliko Lune, poleg tega pa še minerale na njej. Cilja projekta sta bila tudi sam razvoj in polet plovila

na Luno z indijskim znanjem in raketo ter padec manjšega satelita na Luno kot priprava na pristanke v bodočnosti.

Ob plovilu Chandrayaan vedno pomislim, na po mojem mnenju, neprimerne komentarje prebivalcev "razvitega" sveta, češ, kaj je Indiji tega treba. Tudi v komentarjih na slovenskih internetnih portalih z novicami lahko beremo, da njeno prebivalstvo trpi in strada, pošiljamo jim humanitarno pomoč, oni pa takole zapravljajo denar "za prestiž". Kakor da jim zaradi njihove bede znanost, tehnika in prihodnost ne bi pripadali! Če bi se Evropejci raje ukvarjali s svojimi težavami, Indijcem pa dali mir, bi se jim najbrž bolje godilo.

Indijski vesoljski program nima ne visokega proračuna ne dolge tradicije, prvi satelit so izstrelili leta 1980. Cilje zelo uspešno izpolnjuje, usmerjen pa je izrazito uporabno, velik poudarek daje spremljanju razmer na Zemlji iz vesolja. Njegovi sodelavci so ponosni na to, da jih bo ta polet na Luno skupaj stal le sto milijonov dolarjev. Zato si mislim, da se za očitki Indiji, kako s tem zapravlja denar, skriva tudi zavist.

Zanimivo se mi zdi primerjati indijski lunarni polet in ameriški program poletov na Luno s posadko Apollo. Ameriška vesoljska agencija je bila takrat še veliko mlajša kakor indijska danes, gotovo jim je primanjkovalo izkušenj. Tudi njim radi očitamo, da jim je šlo le za prestiž, ne vem pa, ali so se te kritike pojavljale tudi

že tedaj. Ameriški program je bil zares mnogo manj uporabno usmerjen - po prvih uspehih, ko so bili prestižni cilji doseženi, so polete na Luno nenadoma opustili ne glede na neizpolnjene znanstvene naloge - in je porabil veliko več denarja. Tako Indijci kot Američani pa so se posla lotili pogumno in ambiciozno.

Večkrat je slišati koga, ki ne verjame, da so Američani na Luni zares pristali (v odvisnosti od pogleda na svet nekateri pravijo tudi, da bo prvi človek na Luni Kitajec). Ponavadi sem ob tem le zamahnil z roko, ne da bi prisluhnil njihovim argumentom. Prepričan sem namreč, da je lažje in ceneje iti na Luno, kakor naplahtati razumne ljudi, da si bil tam. Indijski nizko proračunski uspehi temu pritrjujejo. Ob tej priliki pa sem si končno sklenil ogledati tudi nekatere tehnične detajle, da mi na provokacije skeptikov ne bo treba odgovarjati le na splošno.

Sociološki pogled o težavnosti prevare ni brez tehnične osnove. Ob lunarnih poletih se je dogajalo marsikaj, kar je bilo vidno z vsega sveta. Dokler so bila plovila v orbiti okrog Zemlje, jih je lahko vsakdo videl s prostim očesom, kakor zdaj Mednarodno vesoljsko postajo. Na poti proti Luni in nazaj se jih s prostim očesom sicer ni videlo, zadostoval pa je relativno majhen astronomski teleskop, tako da so plovila tudi na tem delu poti opazovali iz mnogih observatorijev brez vsake povezave z Naso (Wikipedia premore spisek teh opazovanj). Poleti proti Luni so torej bili

POLeTi na LunO nekOč in DANES

Matija Perne

...ameriška zastava na fotografijah

plapola, čeprav na Luni ni zraka.

>> 13

<<>>

Znanost <<Znanost <<

in pri njih je sodelovalo veliko ljudi, kakor vedno pri vesoljskih poletih. Če bi se poleti odvijali brez posadke, bi precejšen del sodelujočih to moral vedeti. Le kako bi vse te ljudi prepričali, da ne bi izblebetali resnice?

Od argumentov proti poletu je verjetno najbolj razvpit tisti, da ameriška zastava na fotografijah plapola, čeprav na Luni ni zraka. Zastava zares ni plapolala, vzravnano jo je držal nosilec (kakor tiste na naših bencinskih servisih), vzvalovljena je pa zato ker je zmečkana. S primerjavo različnih fotografij ugotovimo, da je bila zastava ves čas enako zmečkana (za vir tehničnih informacij sem največ uporabljal kar Wikipedijo).

Pravijo tudi, da sence vesoljcev na fotografijah padajo v različnih smereh, kar naj bi dokazovalo, da vir svetlobe ni Sonce. V resnici je to optična prevara, posledica razgibanosti podlage. Pri sencah nekatere moti tudi to, da niso čisto črne, čeprav na Luni ni zraka. Toda sence tudi brez zraka niso popolnoma temne, saj jih osvetljuje svetloba, ki se odbije od predmetov v okolici. Zaradi odsotnosti atmosfere je na Luni nebo črno, kar vidimo tudi na fotografijah, na njih pa ni zvezd in jih nekateri pogrešajo. Zvezd na teh fotografijah ne more biti, saj je bil čas osvetlitve prilagojen neposredno od Sonca osvetljenim predmetom, za fotografiranje zvezd pa mnogo prekratek.

Potem so tu teorije, da posadke poti na Luno ne bi preživele zaradi sevanja.

Nekateri pravijo, da je med enim od poletov prišlo do velikega izbruha na Soncu, katerega sevanje bi bilo za astronavte usodno. Zgodovinski podatki povedo nasprotno, imeli so srečo, da med trajanjem poletov Apolla ni prišlo do nobenega večjega izbruha. Drugi spet pravijo, da je že brez izrednih dogodkov v sevalnih pasovih okrog Zemlje in v medplanetarnem prostoru sevanje premočno za ljudi. V resnici ni tako hudo, sevanje je sicer močno, a znosno. Večina teh astronavtov je kasneje dobila sivo mreno, kar je značilna posledica ionizirajočega sevanja. To naj bi dokazovalo, da so ti ljudje zares bili izpostavljeni sevanju pri poletu na Luno, toda doze sevanja, ki naj bi jih pri tem dobili, so prenizke za nastanek sive mrene. Pojav je torej nenavaden, razlage zanj ne poznam.

Naj se dotaknem še argumentov, da se Apollo ne bi obnesel iz toplotnih razlogov. Lunino površje se čez dan zelo segreje in tako visoke temperature bi škodile opremi. Toda na Luni ni ozračja, ki bi toploto prevajalo, prenaša se lahko le s sevanjem. Zato so lahko za ustrezne temperature opreme poskrbeli kar s senčniki in prevlekami, ki odbijajo svetlobo in so vidne na mnogih fotografijah. Poleg tega so Luno vedno obiskali zjutraj po tamkajšnjem času (dan na Luni seveda traja en mesec), ko je še relativno hladno. Skafandre vesoljcev pa so hladili s sistemom, ki toploto pri nizki temperaturi oddaja vodi, ki pri tem izpareva. Naprava lahko deluje ravno v

brezzračnem prostoru, saj pri višjem tlaku voda ne zavre pri tako nizki temperaturi. Trditve, da skafandrov ni mogoče hladiti, ki se občasno pojavljajo, torej nimajo podlage.

Seveda se med goro podatkov o poletih na Luno s posadko da najti marsikaj na prvi pogled težko razumljivega, kar se lahko predstavi kot "dokaz", da poletov ni bilo. Najbolj razvpite in zanimive primere sem morda predstavil, če pa želite izvedeti še kaj, če vas zanimajo pogledi druge strani ali kaj drugega, gradiva ni težko najti. ...Nekateri pravijo,

da je med enim od poletov prišlo do velikega izbruha na Soncu, katerega sevanje bi bilo za astronavte usodno.

14

>>>>>>

>> ko ZAMorklA nA rAjŽo Gre>> ko ZAMorklA nA rAjŽo Gre

Nagradno vprašanje – koliko gradov premore naše lepo srednjeveško

mesto?Večini Ločanov je iz srednješolskih let

v bolj ali manj meglenem spominu ostal le eden, in sicer najmarkantnejši – Loški grad, ki daje našemu mestu značilno podobo. Pa vseeno – v Škofji Loki imamo kar 6 (šest) gradov. Ti gradovi so: Loški grad, Zgornji stolp na Kranclju, Stari grad, Strahlov grad v Stari Loki, Puštalski grad in Ajmanov grad pri Svetem Duhu.

Najprej bomo šli na Loški grad, simbol zamorčevega mesta (pa tudi simbol dolgih mladostniških petkovih večerov, preživetih v njega bližnji okolici). Loški grad je do nedavnega veljal za mlajši grad, ki sta ga zviška gledala dva starejša brata – Zgornji stolp in Stari grad. Do nedavnega zato, ker nova odkritja kažejo nasprotno – odkrit je bil romanski stolp, ki je bil zgrajen v 10. ali celo v 9. stoletju.

To pa lahko pomeni, da bi naše lepo mesto na tem prostoru lahko obstajalo že pred legendarno letnico 973, ko je nemški cesar Oton II. to ozemlje podaril freisinškim škofom. Naselje, ki je bilo v listini omenjeno takrat, naj bi bila današnja Stara Loka, vendar bi lahko to odkritje

pomenilo, da je že takrat obstajalo naselje v neposredni bližini prostorov našega kluba.

Mojstri, ki naš grad trenutno obnavljajo, pa nam obljubljajo, da bodo na njem ponovno postavili lesen dvižni most. Šlo bo za edini dvižni most na slovenskih gradovih, kar bo poslej dalo še dodaten razlog za poroko na Loškem gradu. Ločitev pa prav tako lahko že od nekdaj zalijete pri Čirotu, edinemu gostinskemu obratu, ki deluje v prostorih Loškega gradu.

Loški grad je bil sicer že od nekdaj markanten – v listinah ga že leta 1202 opisujejo kot zelo dobro utrjen grad ('castrum firmissimum in Lonca').

Grad je močno zatresel in pretresel potres leta 1511, po katerem pa ga je takratni škof Filip II. temeljito obnovil, pri tem pa kot kamnolom uporabil kar razvaline Starega gradu in Zgornjega stolpa. Že po takratnih modnih trendih je bil 'starinsko' oblikovan. V srednjem veku so na gradu živeli visoki škofovski uradniki, pogosto iz vrst vitezov. Družbo so jim delali oboroženi hlapci. Leta 1803 pa so se kljub svojemu viteštvu morali izseliti, ker je grad postal državna last.

Intenzivnejšo spremembo je grad doživel leta 1892, ko so uršulinke, ki so grad kupile in imele v njem dekliško šolo, dale podreti osrednji stolp, ki je bil včasih namenjen grajskim ječam. No ja, poredni Ločani so imeli notri vsaj lep razgled, saj je bil stolp precej višji od ostalega gradu. Med prvo svetovno vojno je bila v gradu vojaška bolnišnica.

Nemci so takoj po okupaciji izselili uršulinke in zasedli grad. Po osvoboditvi je bila v gradu še nekaj časa bolnišnica, potem pa kazensko-poboljševalni zavod. Končno pa ga je prevzela

naša draga občina in uredila v njem Loški muzej, ki si ga lahko ogledamo še danes.

Nad Loškim gradom Loko opazujeta še Zgornji stolp in Stari grad.

Zgornji stolp 'stoji' na Kranclju – v navednicah zato, ker je danes od njega ostalo le bore malo – od prvotnega stolpa se je ohranilo le pritličje, podobno je z obzidjem, saj se je ohranil

le spodnji del.Še kaj? Na Zgornjem stolpu so

našli bronasti kipec s podobo paža, kar predstavlja eno največjih arheoloških najdb v okolici.

O Zgornjem stolpu na Kranclju so domiselni (kako vendar ne?) Ločani spesnili zabavno pesem, ki gre takole:

Deviška Škofja Lokazapelat se ne da,

LOŠKI GRADOVIV skladu z obljubo se bomo tokrat sprehodili po loških gradovih

oz. po temu, kar je od njih ostalo. Blaž Božnar

Mojstri, ki naš grad trenutno obnavljajo,

pa nam obljubljajo, da bodo na njem

ponovno postavili lesen dvižni most.

>> 15

<<>>

ko ZAMorklA nA rAjŽo Gre <<ko ZAMorklA nA rAjŽo Gre <<

že tavžent lit je stara,še zmiri Krancl ima.Zakaj zabavna? Krancelj, če pogledamo

v SSKJ namreč pomeni deviškost. Ojoj, joj. Sreča, da imamo Ločani še Stari grad.

V Stari grad pridemo, če se odpravimo mimo Sipce in našega mini hotela Zorka na pot proti Lubniku. V Starem gradu pa so živeli takratni 'bad guys' – roparski vitezi, in morda se prav zato v listinah omenja kot 'divja Loka' (Wildenlack). Tudi njihovo domovanje je bilo uničeno v potresu.

Puštalski grad se nahaja pri Puštalskem igrišču. To je tam, kjer se valijo in nato še kalijo loški nogometni upi, pa to ni Ziherl.

Zanimiv je že izvor imena Puštal – izvira namreč iz nemške besede 'Burgstall', ki v prevodu pomeni grajski hlev, ker so nekdaj tam živeli njihovi oskrbniki. Ne povejte tega Puštalcem! V nasprotnem primeru si boste morda ogledali puštalsko brv iz žabje perspektive ...

Rodbina Puštalcev, ki so si na tem ozemlju zgradili stanovanja, iz katerih je nastal grad, je sicer prvič omenjena leta

1215. Graščina pa je imela tudi posebne pravice. 2. junija 1625. je škof Vit Adam podelil puštalskemu posestvu lovsko in ribiško pravico.

V času reformacije - v 16. stoletju je bil grad glavno zatočišče pastorjem 'krive vere'.

Freska Snemanje s križa iz leta 1706, ki krasi kapelo Puštalskega gradu, je delo slavnega italijanskega slikarja Julija Quaglia in je (pazite!) najdragocenejša umetnina v Škofji Loki /smo pa že mislili, da so to letošnji novoletni okraski po Mestnem trgu?/.

Danes je v njem glasbena šola, skozi roke katere gre marsikateri loški glasbeni up (morda pa tudi kak brezup). Poleg nje pa v gradu še vedno živi in jih posluša zadnja potomka baronov Wolkenspergov, katerim je grad pripadal včasih in so ga leta 2004 dobili nazaj.

Zdaj gremo v Staro Loko, kjer je, poleg frizerije pri Bricotu, tudi Strahlov grad. Stara Loka je sicer prvotna Loka, omenjena v darilni listini iz leta 973. Leta

1286 so jo prvič poimenujejo z nazivom 'stara'. Starološki ali Strahlov grad naj bi se razvil iz škofovega dvorca in je naveden že v fevdni knjigi leta 1423. Posebnost gradu so okrogli stolpi, ki so jih nekdaj uporabljali za obrambo. Jarek okrog zidu je sedaj zasut.

Pri vhodu v grad je pod grbom, ki se nahaja na njegovi steni zapisana znamenito Strahlovo življenjsko vodilo, ki pravi »Bleib treu Dir selbst« (Ostani zvest samemu sebi). Morda zaradi varnosti vezani med nami še komu drugemu, sicer pa je sporočilo povsem v redu.

V gradu je od leta 1933 dom slepih, zraven pa tudi delavnice pod posebnimi pogoji, kjer se izvaja delovna terapija za umsko težje prizadete osebe. V gradu se je do pred kratkim nahajal tudi poštni muzej, ki pa so ga na začetku leta preselili v Polhov Gradec, sicer pa je danes grad v precej slabem stanju.

Sedaj pa še zadnje grajsko dejanje, to je Ajmanov grad v Svetem Duhu. Grad je v 17.stoletju ga sezidal glavar škofjeloškega gospostva, Franc Matija pl. Lampfrizhaimb. Malo zatem, ko mu je uspelo izgovoriti svoj priimek, so bili tam že nadaljnji lastniki, ki so pripadali rodbini Angerburg. Leta 1918 je postala lastnica Marija Detela, (očitno srečno) poročena Guzelj. Ta grad pa danes ni prazen, saj v njem domujejo uršulinke!

Tako, z gradovi smo /končno/ opravili. Naslednjič pa gremo na turnejo po Mestnem trgu.

Na snidenje!

Zanimiv je že izvor imena Puštal – izvira namreč iz nemške besede ‘Burgstall’, ki v prevodu pomeni grajski hlev, ker so nekdaj tam živeli njihovi oskrbniki.

16

>>>>>>

>> Zamorkla>> Zamorkla

Nedolgo nazaj sem v nekem časopisu prebiral intervju z našim imitatorjem,glasbenikom in

čarodejem Juretom Godlerjem.Mnogokratno razcepljena osebnost, ki

superpomni, igra, lepo poje, sklada in ljubi mnogo stvari. Je Milka, Mr. Bean, Hanumag, Mark von Zoftmutter, Elvis, Bush, Blair, Rumsfeld, kopica ameriških igralcev ... Gospodič Godler nastopa v Radiu Ga Ga, TLP-ju, Hri-bar-ju in z gledališko skupino Saša Hribarja. Študira glasbo v Avstriji. Je strasten fen, zbiratelj in poznavalec Mozartove zapuščine, o tem je napisal tudi knjigo. Prevaja Joyceovo Finneganovo prebujenje. Za neki nastop se je v dveh dneh naučil celega Hamleta v angleščini. Profesor Godler, ki zase pravi, da je 48-letni devičnik, razkrinkovalec plagiatov, legenda glasbe in človek, ki mu nič ni tuje, je prepričan, da bi zaradi spolnega odnosa nemudoma pustil kariero. Na vprašanje neke novinarke o tem, kako mu uspe v sebi združiti toliko različnih talentov, ji Jure odgovori, da pravzaprav za nobeno od stvari, ki jih počne ni zares talentiran. Pravi, da v svoje ustvarjanje vlaga ogromne napore in da bolj malo spi. Za počitek se poslužuje meditacije in s tem v sebi išče duhovnost - »Začutite jo morate v sebi, jaz nisem kot ljudje, ki so vpeti v vsakdanjo rutino službe in družbene nekritičnosti. V bistvu jim zavidam. Pravzaprav se jim ni potrebo obremenjevati z rečmi, katere v meni zbujajo resno skrb..

Tekom odraščanja sem v šoli spoznaval različne

vrstnike - pametne,neumne,pozabljive,iznajdljive, zgubljene,radovedne,pasivne…no ja..takšne

etikete smo dobivali dan za dnem. Od nas samih pa je bilo odvisno, katere smo na zaveden ali nezaveden način posrkali vase in s tem dejansko ustvarjali svojo lastno identiteto in predstavo o tem, česar se točno ta trenutek zavedamo, da smo.

Zanimivo pa je, kako se včasih predsodki in predstave razblinijo in glej ga zlomka – tisti zabit kmetavz Franci iz 5.b je postal milijonar in uspešen podjetnik ali drugače povedano »kot kaže ni tako neumen kot je zgledal«.

Talentov baje ni imel. Bil pa je priden in delaven, a za vse drugo kot za šolo..le kaj bo s tem fantom, so dejali. Kaj govorijo zdaj ? Fant ima razvito finančno inteligenco! Kje pa se je tega naučil ? Marsikje, a v šoli bolj malo. Praktično nič.

Opažam, da je največja napaka pri ljudeh s finančne plati njihov plan ali načrt. Vedno ponavljam, da je vse v naših mislih, seveda tudi to, kako se bomo preživljali. Za naše omejeno razmišljanje je konec koncu kriv tudi sam sistem, ki temelji na jasni ugotovitvi, da bo 95 % ljudem podzavestno ustrezal. Skoraj nihče verjetno ne uživa v omejenem urniku - od ponedeljka do petka po 10 ur dnevno, vendar pa so ustanovitelji sistema vedeli, da bo le tako svetovno gospodarstvo lahko slonelo, kot je pač zastavljeno. Brez dlake na jeziku bi temu rekli novodobno suženjstvo. Relativno ozka skupina ljudi namreč noče,

da bi bili vsi ljudje preveč svobodni in nočejo, da bi se ukvarjali s stvarmi, za katere so bili pravzaprav ustvarjeni. Obstaja malo morje orodij, s katerimi so to dosegli, začne pa se že v šoli ali pa v cerkvi, kjer nas celo življenju učijo ozkega razmišljanja, sledi pa služba, krediti, 30 dni letnega dopusta, itd.

Sistem je zares premišljeno zastavljen in za rajo bo vedno deloval. Dejstvo je, da vedno več ljudi, ki so to bili sposobni spregledati, vendar pa so si za to peščico vedno misli češ, pač ušli so nam iz nadzora, pustimo jih. Zakaj? Ker vedo, da bo še vedno 95 % ljudi ujeto v vsiljen okvir razmišljanja, tiste malo bolj glasne pa so označili za državi nevarne in jih lepo počistili kot hišni prah…Na vas samih je torej, kako si boste začrtali svojo življenjsko pot, neizpodbitno dejstvo pa je, da bo tudi finančno področje vplivalo na to pot. Mogoče bi bil na tem mestu pameten naslednji nasvet: razmišljajte kako bi prišli čim hitreje do čim boljše službe in potem živeti vsaj kakih 5 let čimbolj skromno in si ne ustvarjati nepotrebnih stroškov. Z besedico čim hitreje nisem mislil na to, da pojdite takoj po srednji šoli v službo, pač pa s čim manj vloženega truda in časa na čim višji položaj ali pa čimbolj donosno funkcijo v branži, ki ste si jo začrtali. Na tem mestu pozivam ljudi, ki imajo izrazite umetniške sposobnosti, da le-te izkoristijo, saj se mi zdi, da le še umetniški poklici prinašajo neki višje zadovoljstvo duši pri opravljanju dela, vsi ostali poklici pa so se več ali manj skomercializirali, torej za prvobitni namen postavili zaslužek. Torej, ko pa boste prišli do določenega kapitala, pa začnite razmišljati kot lastnik in vlagatelj in ne kot delavec. S tem mislim na razne poslovne ideje, vlaganja in podobno, pametno je predvsem razmišljati o investicijah, ki nam bodo prinašale pasivne dohodke, torej dohodke, ki ne zahtevajo neprestano prisotnosti

DELO KREPI TALENT – POSLOVNA ŠOLA ZA TELEBANE

Nejc Hudolin

>> 17

<<>>

Zamorkla <<Zamorkla <<

ZreLa POmaranča, jaVna kraja in TRISTO KOSMATIH MEDVEDOV

Nina Jan

Ne, to ni politični spis. Nikakor ne. Pravzaprav sledeče besede ne spadajo v nikakršno

kategorijo. Razen morda med kup popolnoma nerelevantnih bedastoč. To bi menda šlo.

Vse se je začelo nekega toplega jesenskega dne. Hodila je po ulici in na javnem drevesu zagledala zrelo, sočno pomarančo. In tako se je spomnila, kako je kot otrok rada rabutala jabolka s sosedovega vrta. Spomnila se je adrenalina, strahu pred tem, da bi jo kdo lahko zasačil. In kaj bi bilo, če bi jo? Ukradena jabolka so bila vedno tako dobra in sočna. Kot da bi vse navdušenje rabutanja v telesu pustilo neke čudežne substance, ki se sprostijo le ob pravem - prepovedanem sadežu.

In ona je obstala ter nepremično gledala prelepo decembrsko pomarančo. Tam, le meter od nje je čakala samo nanjo. Da pride. Da. Da pride in jo vzame sabo.

A ona je bila v dvomih. Sme? Drevo pač ni njeno. Zakaj bi kdo v mestu sadil pomarančna drevesa? Verjetno ne iz želje, da bi služil s prodajo pomaranč. Iz estetskih razlogov? Morda. Je torej pomarančno drevo zanimivo le, če na njem rastejo prelepi okrogli oranžni okraski? A te na določenem mestu dozorijo, skočijo v širni svet ter tako ali drugače žalostno propadejo. In če je temu tako, zakaj potem njena lepa pomaranča ne more (po naključju) skočiti v njeno preprosto rumeno torbo. Kar tako, mimogrede.

našega vložka energije ali po domače – dela. Vendar pa se ponavadi pri vsem opisanem zatakne – ni kapitala. Zakaj pa ga ni? Enostavno! Zaradi pomanjkanja finančne inteligence v ljudeh. Že ob prvi plači okrog 24., 25. leta takoj začnejo investirati v stvari, ki jim denar praktično samo odvzemajo – avto, hiša, čoln,…Pridejo še otroci in ustvari se idealen profil državljana za državo – ujetost v sistem, ki pomeni do 70. leta vsak mesec določeno število % od prislužene plače. Obožujejo seveda tudi visoko šolane ljudi, ki pa nimajo inteligence za življenje – ti imajo visoko izobrazbo, kar pomeni višji plačilni razred in kar pomeni za državo višje davke…Super, kajne? Pri vsem tem igra svojo vlogo tudi človekova narava, ki se kajpak rada tudi pohvali, zgodi pa se naslednje: čeprav nisem tako finančno sposoben, rad pa se malo pobaham, hopla, vzamem kredit, kupim BMW in že sem glavni na vasi. In ta žalostna podoba se žal kaže v prenekaterih državljanih republike Slovenije. Statistični podatki navajajo, da skoraj 1/3 prebivalstva živi v revščini, ko pa se vozimo po cesti, pa temu ne kaže tako. In vsi ti t.i. glavni na vasi so pravzaprav glavni sužnji obstoječe sistema.

Ob tem bi za konec rad preusmeril misli v drugo smer v naslednji, lahko bi rekel, osebni pregovor: Delaj veliko in zdaj, živi preprosto in ne razsipavaj. Uživanje pride kasneje…

Da, dragi bralec, tudi meni je žal, da vsi ljudje tega sveta ne razmišljajo samo o ljubezni in pozitivnih rečeh. Potrebno je vedeti, da je ta svet prehoden in da postopoma prehaja na višjo frekvenco in zavest. Škoda bi bilo, da ne bi že sedaj poizkušali iz svojega življenja narediti kar se da veliko! Smo duše s človeško, fizično izkušnjo, v njej pa obstaja nek recept za uspeh, ki vsebuje naslednje sestavine: srečo, ljubezen, zdravje, kapital, jajca in ideje. Pa srečno!

In pomaranča je res skočila, z rahlo pomočjo seveda. In tako sta šli, ona z rumeno torbo ter ona v rumeni torbi. V širni svet, novim dogodivščinam naproti.

Je torej dekle z rumeno torbo na javnem kraju kradlo javne dobrine? Mogoče ja. Mogoče pa tudi ne. Javno drevo je last ljudstva. A kdo je tu ljudstvo? Je zrela pomaranča last vseh prebivalcev Zemlje, Evropejcev, Italijanov, Sicilijancev ali le prebivalcev Messine? Si jo lahko za večerjo privošči le župan, ker je leta nazaj naročil nasad teh dotičnih pomarančnih dreves? Morda bi v tem primeru več zaslug šlo vrtnarju, ki je za drevo v resnici skrbel. Kakorkoli že, dejstvo je, da dišeče pomaranče na mesinskih ulicah ne ganejo nikogar. Nikogar, razen nje, ki z zaljubljenimi očmi ob pogledu nanjo zre v svoje srečno otroštvo.

Bi v tem primeru lahko trdili – perché no?

>>>>>>

Arwine 4 perspektive…A

rw

ine

4 pe

rsp

ekti

ve…

Ar

win

e 4 perspektive…

Arwine 4 perspektive…18 >>Tule na salzburškem se zadnje čase (ki že kar

nekaj časa trajajo) dogaja, za moj okus, včasih celo malo preveč. Ker potem človek ne uspe sledit in procesirat vsega in pleza ter se spušča po čustvenem toboganu. Po drugi strani pa se vse te silno številne stvari, ko jih pogledaš iz distance, skrivno vpletejo v vsakdanjo rutino classov, predavanj in vaj. In morda izgleda, da je dan enak dnevu.

In tole naj bi bile novice iz mojega konca. Prišel je božični čas – nič novega in drugačnega od situacije doma. Vendar pa imam ravno zaradi božičnega vzdušja vsak dan rajši tole konservativno mestece. Šele okraski, lučke, množica štantov s kičem in kuhanim vinom ter trume turistov so mu dali dušo. Drugače, kot doma pa so se Avstrijci lotili misije praznovanja svetega Miklavža in z njim povezanega obreda strašenja ljudi – parkeljnov. Z otroško travmo obremenjena sem se že več kot teden prej odločila, da 5. zvečer pač ne bom šla iz hiše, nakar od sošolke izvem, da imajo tu parkeljne cel teden prej. Očitno so vrli Salzburžani mnenja, da je treba otroke in meščane nasploh čim bolj prestrašiti. V enem tednu ekstra doza strahu, da se potem čez leto pridno držijo pravil. Da zaleže. Ker pravila so v mnogo primerih bizarna – danes so policaji ustavili sošolki, ki sta se obe vozili na istem kolesu. Ena na zicu, druga na prtljažniku, kar je med tujci, ki tu živimo, stalna praksa. Kaznivo dejanje s plačilom kazni. Očitno imamo od božičnih običajev rajši kuhano vino kot parkeljne…

Urša

Pr

aV

Ljičn

a P

ra

VLjic

a O

ca

Tan

ii. O

SiciLiji, O

Sreč

i, O TO

PLem

SOn

cu

in

LePih

žiV

aLih

Sicilija je, vsaj tako pravijo, lepa. Lepa je narava,

lepa so mesta, m

esteca in vasice, lepi in dobri so ljudje. N

a Siciliji je vedno toplo. Tam se dobro je.

In pije dobra kava. In tako se človek v živi zmoti

odpravi na ta oddaljeni eksotični otok. Na dopust?

O ja, seveda, na dopust (pa kaj še). Z

a teden, dva? B

olj leto, morda dve. M

orda pa tudi ne. Človek (pač)

dandanes nikoli ne ve…N

o, in tako sem se nekega septem

brskega dne, v polni zim

ski opravi znašla na catanjskem letališču.

Tam so m

e v nasprotju z domačim

mrazom

pričakali poletna vročina, (takrat še ne) predraga fanta in (prav tako takrat še ne) predragi pes in m

e odpeljali dom

ov. Moj novi dom

! Moj novi nori dom

, kjer se vedno kriči, poje, laja, kuha in čisti. K

jer nimaš

nikoli miru in zasebnosti neć. Ja, m

oj novi dom v

Catanii, septem

bra 2008.Septem

ber 2008 je bil tudi čas, v katerem so

se sicilijanske

iluzije kaj

hitro razblinile.

Sicilija je

lepa?? N

o, m

orda kakšen

del že,

a C

atania definitivno ne. R

azen, če ste ljubitelji onesnaženega zraka, izpušnih plinov, neskončnega prom

eta, hrupa, kričanja, prerivanja m

ed ljudmi na ulicah, nespanja

zaradi vročine in napadov tisočerih komarcev. N

o pa seveda, če im

ate radi umazane in sm

rdeče ulice, na katerih se valjajo potepuški psi. C

atania bi vam bila

všeč tudi, če bi se vam na vsake dva m

etra poželelo obiskati dušnega pastirja. B

i radi na hitro izgubili svojo staro torbico, ki m

orda le po naključju vsebuje vse dokum

ente, kartice, telefone in ključe? Catania

is the place to go! Tatiči fantiči znajo nejbolš hit-na-m

oped-pa-švik-švak-dejmo-tole-torbo-dol-snet-pa-

sabo-vzet. Ni da ni.

No,

pa saj.

Začetek

siciljanskega obdobja

je bil res šokanten, nekoliko travm

atičen in povsem

enojezičen (dejmo »the strangers« oz. »the strange

people« kar najhitrej v vodo vržt. Se bojo vsaj naučil »the one and only language of the w

orld« - se pravi italijanščino). A

. Nekega dne kom

arci zavohajo strup in izginejo. Z

Etne završi svež gorski zrak, ki odpihne

smrad, izpušne pline in vonjave konjskih m

esnic. L

judje končno zaradi mraza raje ostajajo dom

a in ulice so bolj prazne, čiste in človeku prijazne. V

dveh m

esecih se naučiš dobro držati tvojo staro torbo, pa še pet italijanskih besed, ki ti vedno znova rešujejo življenje.

Sposoben si

slišati le

tisto, kar

hočeš, predvsem

pa popolnoma ne videt ne slišat vseh šest

tisoč cerkev, ki jih mesto ponuja.

Nenadom

a s sošolci tekaš po ulicah Catanie,

plešeš po klopeh in nazdravljaš z rumepero. Ilegalno

ogrevaš sobo, si sposojaš studio ter v mesečini najdeš

peščeno plažo. Catania je polna spom

inov, napačnih besed in hecnih situacij.

Mogoče pa sploh ni tako slabo. H

mm

m…

?

Nina

NOVICE IZ ŠTIRIH kOTičkOV SVeTa

>> 19

<<>>

Arwine 4 perspektive…

Ar

win

e 4

per

spek

tive

…

Ar

win

e 4 perspektive…

Pred leti smo začele s pisanjem štirih perspektiv o neki temi našega skupnega življenja. Čas je mineval, me smo se spreminjale, se obračale v različne smeri in ubirale različne poti. In sedaj naši članki niso več samo štiri perspektive, temveč tudi štiri življenjska okolja, štiri področja ustvarjanja in delovanja – štiri različna življenja. – Saj vidite.

Lahko bi torej rekli, da je ta svet najboljši vseh svetov in da je vsaka našla to, kar je zanjo najboljša možna stvar. Kajti vse, kar se zgodi z nekim namenom, se zgodi z najboljšim možnim namenom.

Toda ko sem včeraj stala na dežju pod širnim sivim ljubljanskim nebom, nisem vedela, zakaj je karkoli dobro ali zakaj je karkoli slabo – vse je izgledalo enako za vedno in še dlje. Spremembe se dogajajo, ampak Ljubljana zame pravzaprav ni nova stvar. Le toliko sem se prestavila vanjo, da jo gledam od znotraj in še vedno sanjam o toplem soncu. Vse je še vedno isto. Iz mojega kotička ni novic, ki bi se zdele dovolj nove in zanimive, da vam jih povem.

Katja

>><<

19

S

PO

ZN

AN

JE I

N N

A

Z

NA

NJE

IZ

ŠIŠ

KE

Evo

, to

sem

jaz.

V

tej m

ali s

obic

i, na

tem

sta

rem

sto

lu.

Z n

ogam

i na

omar

i, ki

slu

ži k

ot m

iza.

Z

jogi

jem

na

tleh

in r

azko

šjem

treh

dek

. Z

okn

om n

a se

ver

in v

rati

na ju

g.

Pus

tite

me,

to s

em ja

z!

kAJA PJANSKA BALADA

Miha Kordiš

Balada je krajša lirsko-epska pesnitev, ki ima svoje korenine še v srednjem veku. Izvira iz

Provanse, v prevodu pomeni plesati, zato ima pudarjen vesel plesni ritem. Proti koncu grmadi temačne napovedi, ki ustvarjajo napetost v pričakovanju grozljivega konca.

Po obliki ločimo veliko balado, kraljevski spev in malo balado (v kateri so skovani spodnji verzi). Slednja obsega tri kitice z rimo ababbcbC, ki so pri branju prepolovljene, zadnji verz pa je refren. Poslednje štiri rime (bcbC) tvorijo še zaključno kitico, t.i. envoi.

Opis je prosto povzet po Borisu A. Novaku, predavatelju verzologije na Filozofski fakulteti. In ker je drugi torek v decembru grmel nad razredom, da bo iz verige spustil ves vulgarni bes svojega koleričnega pesniškega uma, če do večera nekdo vendarle ne nakleplje, vsaj ponesrečne, balade, je pol ure pred predavanjem ob kozarcu Jacka nastala sledeča pesnitev.

PJANSKA BALADA (ALI PRED LITRCO JE VSAK ENAK)

Brkata možačaVsak dan težiStrupena kot kačaDneve greniZ metlo grozi

Pjačo polivaVseskozi kričiPjača je kriva

Gostilna domačaNikoli ne spiTegobe poplačaOdžene skrbiSe družba sprostiPjačo nalivaŠe komaj stojiPjača je kriva

Misel se vračaKo v cerkvi zvoniŽena naj plačaPrekratke nočiKrvavih očiPjačo izlivaKrik zadoniPjača je kriva

Sedmina trpiKo svobodo zalivaV jamo zgrmiPjača je kriva

(Opomba avtorja: Če pa koga slučajno zanima še interpretacija, jo na izrecno željo dobi v naslednji številki.)

poeZija Za telebane <<poeZija Za telebane <<

20

>>>>

>> študentska kuHalnica>> študentska kuHalnica

V tem prazničnem času se mize šibijo pod številnimi dobrotami. Da boste

pristavili tudi svoj delček k kulinaričnemu mozaiku, vam ponujamo recept za okusne praznične medenjake. (Stroške gasilcev krije KŠŠ.)

Priprava: Margarino in sladkor penasto umešamo. Dodamo jajci, moko, kakav, med, malo sode bikarbone, vanili sladkor, cimet, ingver in mlete klinčke. Vse skupaj zmešamo v gladko maso. Z ravnim nastavkom na testomatu nabrizgamo majhne kepice na papir za peko.

Pečemo 7 min na 185° C.

PraZnični medenjaki

Sestavine: 150g margarine• 150g sladkorja v prahu• 2 jajci• 500g pšenične bele moke• 1 žlica kakava v prahu• 150g medu• soda bikarbona• 1 vanilijev sladkor• cimet• ingver• klinčki•

FOTOGALERIJA: OSTRIGA V LETU 2008

23

<<>>

poštninaplačanapri pošti 4221 Škofja Loka

Glasilo izdaja:

Klub Škofjeloških študentov, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka

Documents

Zamorkla december 2008 - LQ