Zagorje praznovalo - Savus · 2019. 1. 4. · stni ploščadi. Le Alpski kvintet je odigral svoj koncert, ostali izvajal - ci so ostali na suhem. Dobesedno, saj je kot za stavo petkove

Nagrajeni dijaki62 Pogovor: Zvone PograjcMinistri iz Zasavja 19 KS Franc Fakin

www.zasavc.net [email protected]/zasavc.netčetrtek, 30. avgust 2018Letnik 5, številka 8

Fizioterapija Čebokelj

7

Konec poletjaPoletje se poslavlja, počitnic je ko-nec, šole bodo odprle svoja vrata, življenje bo s 3. septembrom dobi-lo nov tok. Naš časopis pa je odsev avgusta, poletnega meseca, ki je postreglo tudi z dežjem. Predvsem v Zagorju letos niso mogli izpeljati petkovih glasbenih večerov na me-stni ploščadi. Le Alpski kvintet je odigral svoj koncert, ostali izvajal-ci so ostali na suhem. Dobesedno, saj je kot za stavo petkove večere zalivalo, da je bilo kaj.So se pa Zagorjani na Zagorski noči in večer prej zabavali skupaj z gosti od drugod. Letos so za ča-stnega občana Zagorja proglasili najmlajšega doslej. Primož Rog-lič odslej ni le zmagovalec velikih profesionalnih dirk po Evropi, am-pak je tudi častni občan. Čast za skromnega športnika, ki navijače širom po svetu navdušuje s špor-tnimi in človeškimi kvalitetami. Klobuk dol, še enkrat. In sneti ga bo treba prav gotovo še velikokrat.Zvone Pograjc, ki Rogliča pozna do obisti, saj je njegov sosed, prvi trener in mu je pomagal tudi pri prvih (amaterskih) korakih v kole-sarstvu, mi je pripovedoval, da sta se enkrat dobila na Vršiču. Pog-rajc je prevozil vzpon iz Kranjske Gore, na vrhu počakal Primoža in ga vprašal, kako gre. Rogla mu je mirno odgovoril, da je za njim ta dan devet vzponov na Vršič. Pet iz ene in štirje iz druge strani. Upam, da nisem kaj zabrkal, zgodba je res neverjetna. Kaže na to, kakšen nepopustljiv športnik je Primož in kako trdo je garal za uspehe, ki jih piše v zgodovino slovenskega športa in Zasavja.Izjemnih ljudi v Zasavju tudi sicer ne manjka. Med nje lahko štejemo zlate maturante, pa ultramaraton-ca Hilarija Skubica, trenerja ska-kalcev Zvoneta Pograjca, flavtista Marka Zupana, citrarja in violini-sta Petra Napreta, namiznoteni-škega igralca Darka Jorgića, cvetli-čarko Damjano Napret, pa še koga, o katerem pišemo v tej številki Zasavskega tednika. Če so med iz-jemnimi tudi ministri in državni sekretarji s koreninami iz Zasavja, pa bo govorila zgodovina.

M Marko Planinc

Na mestni ploščadi v Zagorju so 7. avgusta pripravili veliki sprejem za odličnega kolesarja Primoža Rog-liča. Pozdravilo ga je več kot tisoč domačih navijačev. Pozdravit so ga prišli tudi iz drugih delov Slovenije, pa čeprav so Rogliču pripravili dan prej sprejem tudi v Ljubljani. Tam so ga pozdravili predvsem kolesar-ski prijatelji in navdušenci. Seveda je bil sprejem v Zagorju drugačen, saj je bila prireditev še posebej slovesna. Župan občine Zagorje Matjaž Švagan je Rogliču namreč izročil tudi najvišje občinsko pri-znanje. Primož Roglič je od avgusta 2018 namreč častni občan občine Zagorje ob Savi (več na 11. strani).

M TPK JK

Slavnostno sejo občinskega sveta je otvoril župan občine Zagorje Matjaž Švagan. Na seji so po-delili naziv častni občan Primo-žu Rogliču. Ker je bil zadržan, so priznanje v njegovem imenu prevzeli starši. Podelili so tudi zlato plaketo občine, ki jo je prejel Zvone Pograjc, ter srebrno plake-to, ki jo je prejel Mladinski center Zagorje ob Savi. Župan je podelil tudi županova priznanja, prejele so jih članice zagorske civilne ini-ciative Andreja Črešnar, Tina Meh in Romana Skrinjar Alauf. Prireditev so obogatili s kulturnim programom, v katerem je nastopil Isaac Palma.

Prejemniki priznanjNaziv častni občan Zagorja je za-radi zgodovinskih uspehov in izje-mnega prispevka k promociji špor-ta in Zagorja prejel Primož Roglič. Roglič je v prvi polovici letošnjega leta dokazal, da je sposoben tudi na

najtežjih dirkah poseči po največjih zmagah. Zmaga na Dirki po Baski-ji, ki ji je kmalu sledila zmaga na Dirki po Romandiji ter četrto mes-to na Dirki po Franciji so dokaz, da je čudežni deček slovenskega špor-ta. Njegova kolesarska pot pa se ni zgodila po čudežu. Prav nasprotno. Je sad dolgoletnega dela, izjemnega poguma in številnih odrekanj, pa tudi neštetih kilometrov, ki jih je prevozil širom sveta. Zlato plaketo Občine Zagorje ob Savi je prejel Zvone Pograjc, ki je s svojo avtoriteto, znanjem ter ne-ustrašnimi fanti in dekleti ponesel ime Smučarskega kluba Zagorje in mesta Zagorje v širši slovenski prostor. Pograjc se je Sekciji za skoke pri SK Zagorje pridružil leta 1990. Najprej kot skakalec, nato kot trener z najvišje rangirano li-cenco. Med njegovimi varovanci so tudi državni prvaki v različnih ka-tegorijah, med njimi Katja Požun, Primož Roglič, Andraž Pograjc in

drugi. Pograjc je tudi gonilna sila skakalnega centra v Kisovcu, ki velja za enega najbolj urejenih in pogosto gosti tudi treninge drugih klubov. Srebrno plaketo občine Zagorje ob Savi je prejel Mladinski center Zagorje ob Savi, ki ga vodi Marko Pavlovič. Najmlajši javni zavod v občini je bil ustanovljen z name-nom, da ponudi kakovostne od-govore na izzive mladih. Za svoje delo je prejel že več priznanj in pripravil odmevne projekte, kot so Festival urbane kulture, Zaposlit-veni klub, Prazgodovinska kmetija Praštirc, Medgeneracijski festival Srečen za živet, Brcnimo rasizem. Sodeloval je pri organizaciji Več-generacijskega centra Zasavje in Festivala Rdeči revirji. Pomembna je tudi njegova mednarodna razse-žnost z mednarodnimi prostovoljci in mladinskimi izmenjavami, za-radi katerih je šlo tudi več mladih Zagorjanov v tujino na brezplačno mladinsko učno izkušnjo.

M TPK Lovro Rozina

Zagorje praznovaloOb prazniku občine Zagorje ob Savi so v četrtek, 2. avgusta, v zagorskem delavskem domu pripravili slovesnost.

Rogla v Zagorju

2četrtek, 30. avgust 2018

Zasavje v središču sveta vsak dan na www.zasavc.netZASAVJE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje, zanj Marko PlanincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc KolanderUredništvo: Tatjana Polanc Ko-lander (novinarski prispevki), Marko Planinc (novinarski pri-spevki), Daša Marolt (oglasni prostor), Nataša Markovič (pro-jekti), Slavko Garantini (gra-fika). Kontakt: [email protected], uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510. Nena-ročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

PRENOVLJENAin POMLAJENA

Naj osveži tudi [email protected]

Koledar dogodkov julij, avgust

Samo FakinSamo Fakin je rojen leta 1957 v Trbovljah. Njegova poklicna pot se je pričela po letu 1984, ko je končal študij na Medicinski fakul-teti. Deset let je delal kot splošni zdravnik v Trbovljah, med drugim tudi v rudniški ambulanti, kjer je dodobra spoznal tudi robato in čustveno knapovsko plat. V letih od 1992 do 1994 je kot direktor vodil Zdravstveni dom Trbovlje, od 1994 do 1996 je bil svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Sloveni-je. Od 1996 do 2002 je opravljal delo direktorja Splošne bolnišni-ce Celje, nato je postal član stro-kovnega sveta pri Ministrstvu za zdravje RS ter v letu 2006 sekretar v Službi Vlade Republike Sloveni-je za razvoj za področje reform v zdravstvu. Aprila 2007 je nastopil prvi štiriletni mandat generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, maja 2011 pa drugega. Od leta 2016 je kot direktor vodil Thermano Laško, aprila 2018 pa je odstopil zaradi osebnih razlogov.

Zasavci v vladi RSSamo Fakin bo šele drugi minister v zgodovini Slovenije, ki prihaja iz Zasavja, če odštejemo prvega med ministri, predsednika vlade. Dr. Janez Drnovšek je vodil slo-vensko vlado od leta 1992 do leta 2002. Kot predsednik vlade je zah-tevno nalogo sestavljanja ministr-skega kabineta opravil štirikrat. V njegovi prvi vladi je bil še en Za-savc. Minister za turizem in gostinstvo je bil magister Janez Sirše, Trbo-veljčan, raziskovalec ekonomske stroke, direktor Centra za promo-

»Po večletnih prizadevanjih smo dočakali dan, ko je cena 10 evrov za zdravstveno nego za stanovalce zasavskega VDC v bivalni enoti in stanovanjski skupini tudi uradno objavljena v ceniku ZZZS. S tem se je rešila najnujnejša proble-matika zagotavljanja strokovnih storitev zdravstva in zmanjšala diskriminacija med slovenskimi stanovalci VDC-jev in CUDV-jev v institucionalnem varstvu, v dnev-nem pa še ne,« je zapisala v izjavi direktorica VDC Zagorje ob Savi dr. Špela Režun.Kljub temu pa v zagorskem VDC opozarjajo, da je v Sloveniji nuj-no treba urediti sistemske rešitve financiranja zdravstvenih stori-tev (zdravstvene nege, delovne

1. julij – V Zagorju se dogaja cestni boom: preplastitev glavne ceste od centralne čistilne naprave do odcepa za Podkum, preplastitev državne ceste Medijske Toplice-Izlake in Obrezija-Eti-Petrol, urejanje krožišča Trojane, rekonstrukcija Kolodvorske ceste od Pošte do mostu čez Savo, gradnja obvoznice Ruardi. 3. julij – Praznik občine Hrastnik prinese štiri nagrajence: Jožeta Budna, Barbaro Matek, Vojko Povše Krasnik in Štefana Kajiča.5. julij - Jaša Drnovšek, deset let po smrti očeta, nekdanjega predsedni-ka vlade in države, izgubi pravdo na ustavnem sodišču.10. julij – Jubilejna, 55. slikarska kolonija, najstarejša v srednji Evropi, v Zagorje za deset dni pripelje ducat udeležencev.13. julij – Milijon škode je po prvih ocenah zagorski občini spet povzro-čila ujma v Mlinšah, Kandršah in Kolovratu. Največ škode med objekti so utrpeli v gostišču na Vidrgi.26. julij – Zagorjani in Radečani se veselijo: cesta Podkum – Sopota je nared za šoferske podvige.28. julij – Klub oglarjev pod vodstvom gozdarja Jožeta Praha poskrbi za pravi turistični dogodek: prižig oglarske kope velikanke v oglarski deželi na Dolah pri Litiji.30. julij – Vročina pritiska, odpadna embalaža se nabira, vse več je za-govornikov sežiganja. V Zasavju sta dve potencialni lokaciji in nekateri sanjajo o samostojnem ministrstvu za energetiko v Šarčevi vladi.31. julij – Energetska sanacija SBT poteka pod budnim očesom Trans-parency International Slovenija. Izvajalec je Rudis.2. avgust – V Zagorju poteka slavnostna seja ob občinskem prazniku, 9. avgustu – brez novega častnega občana Primoža Rogliča.4. avgust – Svetovni dan dojenja prinese peti festival Dojiva se – a ne v Zasavje …7. avgust – Na zagorski mestni ploščadi končno dočakajo Rogliča – kolesarskega šampiona.19. avgust – Še en poziv iz Ravenske vasi, kjer ima sedež Eko krog, slovenski vladi: nikar Karla Lipiča za okoljskega državnega sekretarja, ker preveč podpira sporne projekte, kot so sežigalnice.20. avgust – Pohodniški ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij se z Bizeljskega odpravi na Triglav. Čaka ga 280 kilometrov v sedmih dneh. Hrastniška TKI pa sklicuje skupščino. Delničarji podprejo predlog o do-kapitalizaciji – a ne tudi državna delničarja Kad in D.S.U.21. avgust – Na drugi razpis za direktorja Ceroza je prispelo sedem prijav, na razgovor so povabljeni trije, med njimi po poročanju Dela tudi Jože Velikonja in Enes Rakovič. Dosedanjega direktorja Vilija Petriča je odnesla previsoka izguba.23. avgust – Zdravstvena zavarovalnica končno objavi cenik z najnižjo ceno za zdravstveno nego v institucionalnem varstvu: 10 evrov na dan. VDC-ji in CUDV-ji slavijo. Tudi oziroma predvsem zasavski z dosedanji-mi 5 evri na dan. Kajti zmaga je v prvi vrsti njihova.26. avgust – Hilariju ponagaja narava. Poledeneli vršaci ga ustavijo na koči na Prehodavcih, kjer odda pisma zasavskih in posavskih županov.31. avgust – Konec počitnic je tu!

Ministri iz ZasavjaStranka Lista Marjana Šarca je za ministra za zdravje v novi vladi predla-gala Trboveljčana Sama Fakina. Fakin je ob tem dejal, da bodo morali v ministrstvu največjo pozornost posvetiti organizaciji, vodenju in načrto-vanju zdravstvenih storitev in s tem v zvezi skrajševanju čakalnih dob ter uvajanju merljivosti kvalitete dela. Fakin bo prevzel eno najbolj zahtevnih del v novi slovenski vladi, ne bo pa prvi minister v slovenskih vladah iz Zasavja.

cijo turizma, minister za turizem samostojne Slovenije in nazadnje generalni sekretar Sveta vlade RS za turizem. Od leta 1993 je vodil slovensko Nacionalno turistično združenje in od 1998 Mednaro-dni inštitut za turizem. Hkrati je predaval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za komerci-alne in poslovne vede v Celju.Pogojno bi lahko med »Zasavce« prišteli še dr. Vlada Dimovske-ga, zagorskega zeta, ki je poročen z Zagorjanko Metko Tekavčič, dekanico Ekonomske fakultete v Ljubljani. Dimovski je bil minister za delo družino in socialne zadeve od leta 2000 do 2004.

Državni sekretarjiVeč Zasavk in Zasavcev pa je v zgodovini Slovenije opravljalo delo državnih sekretarjev. To je bil kratek čas v letu 2016 tudi Samo Fakin. Najdaljši staž kot državna sekre-tarka ima za sabo Zagorjanka Sta-ša Baloh Plahutnik. Najprej je bila sekretarka na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti (1993 – 1997), potem v letih 1997 in 1998 na Ministrstvu za malo gospodar-stvo in turizem, od leta 2000 do 2004 pa na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Sekretar na Ministrstvu za not-ranje zadeve je bil v letu 1993 sta-tistik, informatik, kriminolog in politik Bogomir Brvar iz Mlinš v zagorski občini.Trboveljčan Marko Štrovs je bil sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v letu 2000 in potem spet med letoma 2006 in 2008.France Cukjati, teolog, zdravnik, politik in bivši jezuit iz Šentgotar-

vstvene storitve niso dosegljive uporabniku v dnevnem varstvu, nima druge izbire, kot da ostane v celodnevni oskrbi v instituciji, oddaljeni od domačega kraja, ali pa doma brez vseh storitev.

M MP arhiv VDC Zagorje

da pri Trojanah je opravljal delo se-kretarja leta 2000 na Ministrstvu za zdravje. Med letoma 2004 in 2008 je opravljal tudi delo predse-dnika Državnega zbora RS.Trboveljčan, ki živi v Šenčurju, Marko Pogačnik, ki je med leto-ma 2005 in 2009 vodil Slovensko odškodninsko družbo, je opravljal sekretarsko delo v letih 2012 in 2013 na Ministrstvu za finance.Zadnja državna sekretarka pa je dr. Ana Medved, Trboveljčan-ka, ki je svojo poklicno pot veza-la v glavnem na delo v trboveljski bolnišnici, kjer je bila od 2011 do 2016 tudi strokovna direktorica. Od leta 2017 opravlja delo sekre-tarke na Ministrstvu za zdravje. Med pogojne Zasavce lahko uvr-stimo še dva, ki sta opravljala se-kretarsko delo.Franc Rokavec, sedanji župan Litije, je bil med letoma 2004 in 2007 državni sekretar v Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.Adrijana Starina Kosem, eko-nomistka in političarka, ki je odraščala v občini Radeče pod Svibnim, pa je opravljala delo se-kretarke med letoma 2004 in 2007 na Ministrstvu za gospodarstvo.

M Marko Planinc arhiv ZT

Končno, pravijo v VDC ZagorjeMinistrstvo za zdravje je konec avgusta 2018 le odpravilo diskriminaci-jo med stanovalci različnih varstveno delovnih centrov in izenačilo ceno oskrbnega dne zdravstvenih storitev v institucionalnem varstvu. Tega so močno veseli tudi v VDC Zagorje, kjer so več let opozarjali na anomalije.

in fizioterapije) tako v domskem, kot tudi v dnevnem varstvu. To je pogoj za deinstitucionalizacijo in humanizacijo storitev. Če zdra-

GOSPODARSTVO 3četrtek, 30. avgust 2018

Zasavske gospodarske novice na Zasavc.net

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00

ROLETARSTVO - SENČILA

Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje, 041 691 785

MIZARSTVO

MIZARSKI SERVIS Srečko Ocepek s.p., Kandrše 11a 1252 Vače 031 327 545 [email protected]

ZLATARSTVO

Zlatarna TrbovljeUlica 1. junija 35, 1420 [email protected] 03 56 30 360 PE Radeče, Trg 2, 1433 Radeče

CVETLIČARNE

Cvetličarna Octa (pri pokopališču) Ocepek Tanja s.p., Grča 22, Dol pri Hrastniku, 03 56 41 558.

Cvetličarna Lenarčič Gabrsko 59 b, Trbovlje, 03 56 340 04 PE Zagorje: Cesta 9. avgusta 29, Zagorje, 03 56 661 23

Informacije 070 788 510

Delovni preizkusZavod RS za zaposlovanje je 1. av-gusta objavil novo javno povabilo za delovni preizkus za obdobje 2018/2019.

V okviru povabila je na voljo 1,8 milijona evrov iz slovenskega pro-računa, kar zadošča za vključitev predvidoma 2.000 brezposelnih v delovni preizkus. Vanj lahko de-lodajalci vključijo brezposelne ne glede na njihovo starost in trajanje brezposelnosti.S pomočjo delovnega preizkusa bodo vključeni lahko preizkusili svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu

V letošnjem in prihodnjem letu bo družba Eti Izlake za investici-je namenila 20 milijonov evrov. To je skoraj polovica več kot leta 2017. Poleg rednih investicij bodo zgradili proizvodno halo in dve avtomatski liniji za področje sti-kalne tehnike. Ena avtomatska li-nija za etimate s skladiščem bo na

Razpisovalcu kadrovskih štipendij, podjetju Eti, se je pridružilo Gos-tišče Kum Zagorje.

V Etiju za prihodnje šolsko oziro-ma študijsko leto razpisujejo po dve štipendiji za višji ali visoki

Za Trgovski center Zasavje, nekda-njo trboveljsko Namo, ni interesa. Na prodaj je že vse leto, cena objek-ta je padla za več kot polovico.

Poslovni kompleks na Ulici 1. juni-ja 1 v Trbovljah je nekdaj veljal za največji trboveljski trgovski center. Zgrajen je bil leta 1959 in bi bil po-treben obnove. Objekt obsega klet, pritličje in nadstropje, skupaj meri 2374 kvadratnih metrov. Na pro-

pri delodajalcu ter si tako izboljšali zaposlitvene možnosti, medtem ko bodo delodajalci lahko brezposel-ne spoznali in preizkusili v svojem delovnem okolju še pred sklenit-vijo delovnega razmerja. Ponudbo na javno povabilo lahko delodajalci predložijo do 23. oktobra prihod-nje leto.Na Zavodu RS za zaposlovanje ocenjujejo delovni preizkus kot us-pešen način vključevanja brezpo-selnih, saj se je doslej 70 odstotkov vključenih tudi zaposlilo pri istem ali drugem delodajalcu.

M ZT

Širitev Etija

Poljskem, druga na Izlakah, kjer bodo po dolgih letih prenovili in avtomatizirali proizvodnjo za FID stikala. Izdelke bodo s tem poce-nili in več kot za tretjino povečali zmogljivosti proizvodnje.

M ZT arhiv Eti

Ni zanimanjadaj je že drugič letošnje leto in po zadnji ceni znaša 690.000 evrov. Prodaja ga družba za financiranje Heta skupaj z veljavnimi najem-nimi pogodbami tistih, ki v kom-pleksu ponujajo blago in storitve. Objekt nima lastniških parkirnih mest, a prodajalec lokacijo ocenjuje kot dostopno, dobro vidno in pre-poznavno.

M ZT arhiv Heta

Kadrovske štipendije

Center za ravnanje z odpadki Za-savje (Ceroz) bo dobil novega di-rektorja, ker je sedanji, Vili Petrič, prosil za sporazumno prekinitev delovnega razmerja leto dni pred iztekom mandata. Ceroz je Petrič vodil od ustanovitve leta 2005. Za novega direktorja je družba razpis objavila že julija. Ker nobena od petih prispelih vlog ni bila ustre-zna, so razpis ponovili. Kot je poročalo Delo, naj bi Pe-trič odstopil na zahtevo skupščine družbe zaradi nakopičene izgube in porušenih odnosov s krajani bližnjega Sedraža zaradi spornih izcednih vod z deponije. Ceroz je namreč v letu 2017 posloval s polmilijonsko izgubo, še enkrat tolikšen je dolg do petih občin

Novo vodstvoustanoviteljic za najem komunalne infrastrukture. Program sanaci-je poslovanja Ceroza je pripravila družba Prokurator.Izgubo v letu 2017 pristojni pri-pisujejo predvsem prenizki ceni storitev in visokim stroškom od-daje odpadkov v termično obdela-vo na tuje. Verjetno bo treba cene odlaganja odpadkov po aprilski podražitvi povišati še enkrat. Novi direktor Ceroza ne bo imel lahke-

ga dela. Na drugi razpis so dobili v Cerozu 7 prijav. Na predstavitev so povabili tri kandidate, enega iz Škofje Loke in dva Zasavčana. Neuradno sta to rudarski inženir in nekdanji poslanec Jože Veliko-nja, ki vodi KS Marno in je tudi član skupščine Ceroza in Enes Rakovič, eden vodilnih strokov-njakov v Steklarni Hrastnik.

M ZT arhiv Ceroz

študij strojništva, elektrotehnike in mehatronike. V Gostišču Kum pa so razpisali eno štipendijo za kuharja in eno za natakarja po programu gastronomske in hotel-ske storitve (IV. stopnja). Aktualen seznam prostih kad-

rovskih štipendij objavlja Regio-nalna razvojna agencija Zasavje v sklopu izvajanja operacije Regijska štipendijska shema Zasavje 2016 – 2022.

M ZT


Zasavski tednik in www.zasavc.net za boljše Zasavje AKTUALNO ZASAVSKO

Gorski tekač in kolesar Radovan Skubic Hilarij je tudi letošnje poletje upravičil svoj ultramara-tonski sloves. 20. avgusta zgodaj zjutraj se je z Bizeljskega odpravil peš na Triglav. Na najvišji vrh Slo-venije naj bi se povzpel v nedeljo, 26. avgusta, a ga je od tega odvr-nilo vreme. »Nihče ni pričakoval, da se bo avgustovsko poletno vre-me čez noč obrnilo,« je povedal po vrnitvi domov, »in nas tako prese-netilo. Mnogi so mi govorili, naj ne hodim niti do Zasavske koče na Prehodavcih, a sem vztrajal. Moj namen je bil prehoditi Zasavsko planinsko transverzalo in v koči oddati pozdravna pisma županov, ki so me pri projektu podpirali. To sem tudi storil.« Če bi bila pot zasnežena, bi se vztrajni Hilarij povzpel tudi na Triglav, a bila je ledena. »Led je bil povsod, zato sem bil prisiljen

Center in tri enoteObmočni center bo izvajal skupne splošne službe (računovodstvo, administracija …), imel službo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ki bo vodila postopke in odločala o otroškem dodatku, zni-žanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni sub-venciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence) in skupno strokovno službo, ki bo vključevala službo za koordinacijo in pomoč žrtvam (interventna služ-ba, krizni centri). Znotraj centra bo delovala tudi mobilna strokovna enota, sestavljena iz strokovnjakov različnih profilov (psiholog, prav-nik, specialni pedagog, itd.) in bo na voljo vsem zasavskim enotam. Kot je povedal direktor CSD Trbo-vlje Rok Zupanc (na fotografiji), v okviru reorganizacije ne bo od-puščanj, bo pa prišlo do manjših prerazporeditev kadra znotraj CSD Zasavje. »Strokovni kader iz vseh

Vzrok smrtiLeta 2016 so bile v Sloveniji glavni vzrok smrti (39,7 %) bolezni obto-čil. 32 odstotkom smrti so botro-vale novotvorbe, 7 odstotkom zu-nanji vzroki, 6 % bolezni dihal, 5 % bolezni prebavil in 10 % drugi vzroki. V zasavski statistični regiji je bil največji delež smrti zaradi ra-kavih obolenj (37 %).

Največ antidepresivovV zasavski statistični regiji je pred dvema letoma 15 % ljudi živelo pod pragom tveganja revščine. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da so prebivalci zasavske statistične re-gije zaužili največ antidepresivov. Medtem ko je povprečni dnevni odmerek antidepresivov na 1.000 prebivalcev v Sloveniji 59, je bil v zasavski statistični regiji najvišji, kar 75. Sledita ji goriška in koroška regija (68), nato pomurska in pod-ravska (64), primorsko-notranjska (62) in posavska (60). V ostalih re-gijah je dnevno zaužitje antidepre-sivov pod slovenskim povprečjem.

Okoljsko osveščeni So pa Zasavci leta 2016 »pridelali« najmanj odpadkov, samo 329 kilo-gramov na prebivalca letno. Naj-več komunalnih odpadkov na pre-bivalca je nastalo v obalno-kraški statistični regiji, kjer so prebivalci »ustvarili« 577 kilogramov odpad-kov v enem letu. To je 100 kilogra-mov več od slovenskega povprečja.Zanimiv je tudi podatek, da je bilo leta 2016 najmanj vode iz javnega vodovoda dobavljene gospodinj-stvom v zasavski statistični regiji. V povprečju je prebivalec zasavske regije v letu 2016 porabil 19,2 ku-

Reorganizacija CSDZ letošnjim oktobrom bo v Sloveniji ustanovljenih 16 novih centrov za soci-alno delo, 62 obstoječih pa se bo preoblikovalo v enote. V Zasavju bo usta-novljen Območni center Zasavje, ki bo imel sedež v Trbovljah. Pod območni center bodo spadale lokalne enote, zdajšnji CSD Hrastnik, CSD Zagorje ob Savi in CSD Trbovlje.

treh lokalnih enot se bo prenesel na novoustanovljeno službo za uvelja-vljanje pravic iz javnih sredstev,« je dejal Zupanc, »ki bo odločala o letnih pravicah uporabnikov in bo imela sedež v Trbovljah.«

Oddajanje vlogZaradi posodabljanja sistema naj bi prišlo v teh mesecih do večjih zamud pri izdaji odločb, a po be-sedah Zupanca naj bi bil sistem nared že do konca avgusta, zato večjih zamud ne pričakuje. Upo-rabniki bodo tudi po reorganizaciji vloge še vedno oddajali na istem mestu. Enote CSD bodo delovale kot vstopna točka za vse pravice in odločale o denarni socialni pomo-či, varstvenem dodatku, subven-ciji najemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdra-vstvenih storitev. »Pri vlogah ne bo nobenih sprememb za starše,

ki jim pravice potečejo do 30. no-vembra letos,« je povedal Zupanc, »tistim, ki jim pravice potečejo kasneje, pa jim od 1. decembra le-tos ne bo več potrebno vlagati vlog za podaljševanje, saj bo za pravico do znižanega plačila vrtca in otro-ški dodatek veljalo avtomatsko po-daljšanje. Centri bomo po uradni dolžnosti odločali o nadaljnji upra-vičenosti do pravice. Še vedno pa je vlogo treba vložiti, če se za pravico zaproša prvič.«

Informativni izračunInformativni izračun naj bi pove-čal transparentnost odločanja o pravicah iz javnih sredstev. Zasno-van je podobno kot odločba FURS. »Upravičenci do pravic bodo že pred koncem postopka obveščeni o podatkih, s katerimi razpolaga CSD in nameravano odločitvijo,« je povedal Zupanc, »če se bo upo-rabnik z odločitvijo strinjal, bo av-tomatsko postala končna odločba. Če se ne bo, pa bo lahko podal ugo-vor in bo izračun pregledala pri-stojna služba ter izdala odločbo.«Ob skorajšnji reorganizaciji je Rok Zupanc še dodal, da gre za živ proces, za katerega želi, da že

od začetka dobro teče, dolgoročno pa prinese vidne pozitivne učinke v Zasavju tako za uporabnike kot tudi zaposlene.

Intervju z Rokom Zupancem o re-organizaciji CSD je objavljen na www.zasavc.net.

M TPK

Zasavci v številkahNa podlagi podatkov, ki jih zbira in obdeluje Statistični urad Republike Slovenije, smo zbrali zanimivosti o Zasavcih. Zasavsko statistično regijo sestavljajo občine Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Litija.

bičnega metra vode. Zasavcem najbližji so Posavci, ki so porabi-li 24,6 kubičnega metra vode na prebivalca. Najbolj »potratni« pa so bili Gorenjci, ki so porabili kar 45,30 kubičnega metra vode na prebivalca.Zasavje prednjači tudi pri prečiš-čevanju odpadnih voda. V regiji je bilo tako leta 2016 prečiščenih kar 97 % odpadne vode pred izpustom iz javne kanalizacije, najmanj vode pa so pred izpusti prečistili v jugo-vzhodni Sloveniji (31 %).

Zaposleni, upokojeni, brezposelniLeta 2017 je bilo v Trbovljah 16.221 prebivalcev, od tega 2.042 mlajših od 15 let, 956 učencev, dijakov in študentov, 5.187 upokojencev, 5.953 zaposlenih in 1.264 brezpo-selnih. Ostali so bili zavedeni kot neaktivni del prebivalstva.V Zagorju je bilo 16.575 prebival-cev, od tega 2.467 mlajših od 15 let, 4.674 upokojencev in 6.745 za-poslenih, 1.177 učencev, dijakov in študentov ter 827 brezposelnih.V Hrastniku je bilo istega leta 9.269 prebivalcev, od tega 1.149 mlajših od 15 let. 551 Hrastniča-nov je bilo učencev, dijakov ali štu-dentov, brezposelnih je bilo 566, upokojencev 3.053, zaposlenih pa 3.511 Hrastničanov. Tudi v Za-gorju in Hrastniku je preostanek prebivalcev zaveden kot drugače neaktivni del prebivalstva (brez-poselni, ki niso vpisani v register, in podobno …).

Manj prebivalcevV zadnjih desetih letih se je šte-vilo prebivalcev zmanjšalo v vseh

zasavskih občinah, a najbolj v Trbovljah in najmanj v Zagorju. Prvi dan leta 2008 je bilo v Trbo-vljah 17.805 prebivalcev, leta 2018 pa 16.497, v Zagorju leta 2008: 17.299, leta 2018: 16.897, v Hra-stniku leta 2008: 10.301, leta 2018 pa 9.371.

DijakiZnani so tudi podatki o številu otrok, vključenih v vrtec, in dija-kih za šolsko leto 2017/18. Največ dijakov po občini prebivališča je v minulem šolskem letu štelo Za-gorje (607), sledijo Trbovlje (479) in nato Hrastnik (305). Število di-jakov je v zadnjih desetih letih zelo upadlo. Pred desetimi leti so v Za-gorju našteli 826, v Trbovljah 787 in v Hrastniku 412 dijakov.

Otroci, vključeni v vrtecSe je pa v zadnjih desetih letih po-večalo število otrok, vključenih v vrtec. Pred desetimi leti je bilo v Trbovljah v vrtec vključenih 361 otrok, v Zagorju 391 in v Hrastni-ku 229. V šolskem letu 2017/2018 pa je bilo v Zagorju v vrtec vklju-čenih že skoraj 75 odstotkov vseh predšolskih otrok oziroma 627, v Trbovljah skoraj 74 odstotkov vseh predšolskih otrok oziroma 544, v Hrastniku pa dobrih 67 odstotkov oziroma 274 otrok.

OsnovnošolciV Zagorju je malo zraslo tudi šte-vilo učencev, vključenih v osnovne šole in šole s prilagojenim progra-mom. Pred desetimi leti jih je bilo 1.443, lani pa 1.463. V Trbovljah in Hrastniku je število učencev padlo, v Trbovljah s 1.223 na 1.169 učencev, v Hrastniku pa s 734 na 658.

M ZT

odnehati, saj s seboj nisem imel derez,« je povedal in dodal, da je z izvedenim projektom zadovoljen.280 kilometrov dolgo pot je Sku-bic premagoval etapno. Prvi dan je prenočil na Lisci, kjer mu je župan občine Sevnica Srečko Ocvirk predal pozdravno pismo. Drugi dan je šel do Mrzlice, na Zasavski gori mu je pismo predal zagorski župan Matjaž Švagan, na Kumu trboveljska županja Jasna Gabrič. V projektu sta sodelovali še obči-ni Radeče in Krško. Pot tretjega dne se je zaključila na Čemšeniški planini, četrti dan na Jančah, peti v Škofji Loki, šesti na Bohinjskem jezeru, sedmi dan pa v Zasavski koči na Prehodavcih, kjer je pisma izročil oskrbniku koče, v kateri so zdaj tudi shranjena.

M ZT Jože Prah

Hilarij oddal pismaV nedeljo, 26. avgusta, je Radovan Skubic Hilarij zaključil svoj projekt, s katerim je počastil 240-letnico prvega vzpona na Triglav.


O Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net AKTUALNO ZASAVSKO

ZAUPANJAVREDENUPRAVNIK

SPEKTER, d.o.o.

Matična št.: 5514479

24.4.2017

20182o18

2017

Z Zasavcem kukamo čez planke. Številna zasavska društva in orga-nizacije nam v uredništvo pošiljajo poročila, kje po Sloveniji so vandra-li in kaj zanimivega so tam videli. Zato smo se odločili, da se po Slo-veniji odpravimo tudi mi. Nismo šli zelo daleč, obiskali smo Radeče.V rubriki našega spletnega časopisa www.zasavc.net v rubriki Čez plan-ke tokrat predstavljamo Radeče.

Festival na OjstremOd 16. do 18. avgusta je na Oj-strem med Trbovljami in Hra-stnikom potekal glasbeni festival Zasavje. Ta je združil prejšnja fe-stivala Štuor in Kumfest. Na več prizoriščih se je predstavila mno-žica glasbenikov, festival pa so obogatili tudi s spremljevalnimi aktivnostmi.

M ZT

Občina Trbovlje je za potrebe kraj-ših izpadov električne energije zaradi naravnih in drugih nesreč kupila elektro agregat (40 Kw). Županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič je agregat, ki je nameščen na prikolici in tako namenjen ce-stnemu prevozu, predala Gasilske-mu zavodu Trbovlje. »Gasilci so

Pred Delavskim domom Trbovlje so podrli vrbe, ki jih je napadla bo-lezen. Kot je ob tem na družbenem omrežju Občine napisala županja Trbovelj Jasna Gabrič, so se za posek mogočnih, 60 let starih vrb odločili po mnenju stroke. Drevesa so se sušila, ko pa so padla, se je izkazalo, da so polna črvov, ime-novanih vrbov zavijač. »Kar po-

Romali v Novo ŠtiftoŠtevilni verniki iz Zagorja in oko-lice so se tudi letos od 13. do 15. avgusta odpravili na romanje k Mariji v Novo Štifto pri Gornjem Gradu. Letos so se na poti posve-čali hvaležnosti. Prvi romarji so se po pomoč k Mariji Zvezdi začeli obračati zaradi suše in rje na žita-ricah že pred več kot 250 leti.

M ZT

Višje pomočiZ redno letno uskladitvijo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in go-spodinjstvom so s 1. avgustom za dva odstotka višje denarne soci-alne pomoči in varstveni dodatek. Avgusta je denarno socialno po-moč prejelo 53.183 Slovencev, kar je 3.275 več kot junija. Za skoraj 1200 oseb se je julija povišalo tudi število prejemnikov varstvenega dodatka, teh je trenutno 17.913. S prvim dnem avgusta sta se uskla-dili tudi posmrtnina in pogrebni-na. Prva znaša 392,75 evra, druga pa 785,50 evra.

M ZT

V petek in soboto, 3. in 4. avgusta, je Zagorje praznovalo svoj občin-ski praznik s koncerti na prostem. Na petkovi prireditvi Noč pred nočjo so pred gasilskim domom publiko ogreli Folk idoli, nato pa je sledil koncert sarajevske zasedbe Plavi orkestar. Energični, 54-letni pevec Saša Lošić se je občinstvu priljubil v trenutku, ko je povedal,

Podrli vrbemeni, da smo bili korak pred lahko usodnim koncem in nesrečo,« je zapisala Gabričeva, »edina dobra stvar v tem je, da je sedaj zadeva sanirana in da se nikomur ni zgo-dilo nič.« Posekana drevesa naj bi nadomestili z novimi.

M ZT arhiv MCT

Zagorsko slavje

da se ima tudi za malo Zasavca, saj ima pod Kumom počitniško hišico. Naslednji dan so za Zagorsko noč v Zagorju uredili dve prizorišči. Pred Gasilskim domom so nasto-pili Klapa Leut, Colonia in Severi-na, na tržnici pa Unikat in Tanja Žagar.

M ZT Klemen Vukič

Čez planke v RadečeNov agregat za gasilceV rubriki boste tekom septembra

našli pogovor z radeškim županom, opis občine in njenih znamenito-sti ter ostalo ponudbo. V rubriki se bodo imela možnost predstaviti tudi podjetja s sedežem v tej posa-vski občini, ki se na mnogih pod-ročjih povezuje tudi z Zasavjem. Projekt je podprla Občina Radeče.

M Uredništvo KTRC Radeče

eni izmed prvih na terenu, ko se zgodi kaj nepredvidljivega, zato je prav, da ga imajo ves čas na razpo-lago in z njim nudijo pomoč, ko bo to potrebno,« so zapisali v izjavi za javnost na Občini Trbovlje.

M ZT arhiv Občine Trbovlje


Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510TEMA / AKTUALNO ZASAVSKO

Gimnazija in srednja ekonomska šola TrbovljeSrebrno priznanje iz logike: Ana KovačičZlato priznanje iz matematike: Patrik Ku-šter, Jon Koren, Juš Navratil, srebrno priznanje Nika Špajzer, Matej PevcSrebrno priznanje iz znanja nemščine Lovro NovakPriznanje za stoodstotni dosežek in knjižna nagrada v državnem bralnem tekmovanju (nemščina): Ilhana SmajlovićZlato priznanje na tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni: Nika Špajzer, Ana Ko-vačič Srebrno priznanje iz fizike: Patrik KušterSrebrno priznanje iz biologije: Nika ŠpajzerSrebrno priznanje iz geografije: Nika Špaj-zer, Timotej Zupančič, Patrik KušterSrebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja ekonomije: Neža Kosi, Alja ŠuhelSrebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja računovodstva: Rebeka FeleDržavno dijaško tekmovanje Generacija €uro, državno (Banka Slovenije) – uvrstitev v drugi krog tekmovanja – izdelava referata o denarni politiki: Ekipa »Dream Team GESŠ« iz 3. e: Rebeka Fele, Matej Kastelic, Jaka Kovač, Nuša Strnišnik, Kaja ŠkalonjaSejem dijaških podjetij v programu Moje podjetje (JA Company programme) Držav-no: zlato priznanje (najboljše poročilo) in srebrno priznanje (najboljša stojnica) so os-vojile dijakinje 4. e, dijaško podjetje CORDIS

Entrepreneurial Skills Pass (JA Europe), mednarodni certifikat o znanju podjetni-ških veščin: Neža Kosi, Besmire Vezaj, Klavdija HribarEvropske statistične igre, uvrstitev na evropsko raven tekmovanja kot tretja uvr-ščena ekipa na nacionalni ravni: Ekipa »Euro Girls« iz 4. e: Neža Kosi in Alja ŠuhelZlati maturant: Juš Navratil, dijak špor-tnega oddelka gimnazije. Osvojitev vseh možnih točk pri predmetu kemija na splošni maturi: Žiga Mrak

Srednja šola ZagorjeSrebrno priznanje na 64. gostinsko-turistič-nem zboru Slovenije: Nensi Medvešek, Ivana Kalem, Laura KajtnaZlato priznanje na 19. državnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni: Aljana Smaj-lovićSrebrno priznanje na državnem tekmovanju iz ekoznanja, Ekokviz: Aljana SmajlovićSrebrno priznanje na Mednarodnem prizna-nju za mlade MEPI: Nastja Planinc, Blaž StrgaršekSrebrno priznanje na 19. državnem tekmo-vanju iz znanja ekonomije: Mateja OdlazekZlato priznanje na 42. državnem tekmovanju v tehniki prodaje: Medina Kesović, Nina Murko, Klara Urbanija, srebrno priznanje Tjaša HribarSrebrna trstika na 19. državnem tekmovanju »Zdrav dih za navdih« Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije: Urša Lun-der, Nika Guna, Ivana Nišič, Zala Za-man, Ajka Halilovič, Melisa Mujčinović, Ajla GromelićSrebrno priznanje na 52. srečanju mladih raziskovalcev »Spolnost skrita pod posteljo«: Aljana Smajlović

Srednja tehniška in poklicna šola TrbovljeSrebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike: Anja Laharnar, Žiga Ko-šir in Gašper Podbregar.Zlato priznanje na Cankarjevem tekmova-nju: Filip Veteršek.Srebrno priznanje na državnem srednješol-skem tekmovanju iz računalništva in infor-

Nagrajeni dijakiTudi dijaki zasavskih srednjih šol so se v minulem šolskem letu udeleževali različnih tekmo-vanj in na njih dosegali zavidljive uspehe. Čestitamo vsem, objavljamo pa rezultate najboljših, ki so na državnih tekmovanjih osvojili zlata in srebrna priznanja. Podatke so nam posredovali iz Gimnazije in srednje ekonomske šole Trbovlje, Srednje šole Zagorje in Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje.

Zlati maturant Matic Hrastelj (Foto: STPŠ Trbovlje)

Zlati maturant Gašper Habjan (Foto: STPŠ Trbovlje)

Zlati maturant Juš Navratil (v sredini; Foto: GESŠ Trbovlje)

matike ACM: Rok Šerak, Luka Laharnar in Miha Krajnc.Zlato priznanje na 5. državnem tekmovanju iz risanja projekcij in kotiranja PIKO: Jer-nej Lisec, srebrno priznanje Matej Strniša in Rok Štrovs.Srebrno priznanje na srečanju mladih raz-iskovalcev »Spolnost, skrita pod posteljo«: Žan Juvan in Timotej Robavs. Srebrno priznanje območne GZS za inovaci-jo (nalogo) Razširjanje učnih metod v virtu-alni resničnosti: mentor Žiga Podplatnik in dijaka Miha Krajnc in Janez Nimac.Zlata maturanta: Matic Hrastelj in Gašper Habjan.

Občina Trbovlje

Dragi učenci in učenke, dijaki in dijakinje. Prvi šolski dan je že pred vrati. Prepričana sem,

da so bile počitnice za vas lepe, brezskrbne in nepozabne, sedaj pa je čas, da se

podate novim zmagam naproti. Novo znanje, številni uspehi in zadovoljstvo naj

bodo tisti, ki vas bodo spremljali tudi to šolsko leto.

Vse dobro na vaši poti. Županja Občine Trbovlje

Jasna Gabrič s sodelavci

»Vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo dovolj poguma, da jim sledimo.« Walt Disney

Občina Trbovlje bo tudi letos vsakemu trboveljskemu osnovnošolcu na 1. šolski dan podarila unikaten zvezek s trboveljskim pridihom, ki ga boste učenci prejeli na šoli,

katero obiskujete.Dragi učenci in učenke, dijaki in dijakinje.

Prvi šolski dan je že pred vrati. Prepričana sem, da so bile počitnice za vas lepe,

brezskrbne in nepozabne, sedaj pa je čas, da se podate novim zmagam naproti.

Novo znanje, številni uspehi in zadovoljstvo naj bodo tisti, ki vas bodo spremljali tudi to šolsko leto.

Vse dobro na vaši poti. Županja Občine Trbovlje

Jasna Gabrič s sodelavci

»Vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo dovolj poguma, da jim sledimo.« Walt Disney


POGOVOR / AKTUALNO ZASAVSKOO Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net

Zvone, kako ste zašli v smučar-ske skoke?Doma sem zraven skakalnic, zima mi je bila všeč, kot otrok sem gle-dal odrasle in me je potegnilo v smučarske skoke. V kateri generaciji ste tekmo-vali, s katerimi skakalci ste se merili?Moja generacija so Primož Ulaga, Miran Tepeš, Rajko Lotrič … Sam zaradi tega, ker takrat še ni bilo or-ganiziranega kluba in ni bilo tre-nerjev, v pionirskih kategorijah ni-sem veliko tekmoval. Kot samouk sem začel trenirati pri 18. letih, ko sem naredil vozniški izpit. Bili ste pa med najboljšimi re-kreativnimi skakalci v Slove-niji, kajne?To pa ja. Saj sem tudi kot pionir že kar nekaj zmagoval na med-društvenih tekmah, potem sem sodeloval na enih štirih državnih prvenstvih v Planici, tako da sem tudi na 120 metrski naredil nekaj skokov. Rekord? Moj rekord je 94 metrov. Ni bilo sto metrov, ampak za mene je bilo že to veliko, da sem se v bistvu sploh uspel natrenirat v tistih po-gojih in, da sem sploh skočil na tis-ti skakalnici.

Smučarski center v Kisovcu se je tudi zaradi vašega prizadev-nega dela lepo razvil. Kakšni so bili začetki in kako ste zado-volji s tem, kar stoji danes tu?Skakalnice smo začeli graditi iz nič. Najprej smo naredili 13-me-trsko skakalnico. Potem je prišla generacija mojega sina, pa Primož Roglič, Miran Zupančič, Luka Grobljar. Kot so rasli otroci, so ras-le tudi skakalnice. Sedaj so skakalnice prekrite tudi z umetno maso… kaj vse ste še morali narediti?Prvo umetno maso smo dobili na trinajstmetrski skakalnici leta 1984. Leta 1990 smo jo obnovili, naredili 15-metrsko in zraven še 10-metrsko skakalnico. 25-me-trska skakalnica je bila narejena okrog leta 1995, dve leti kasneje pa še 50-metrska. Sedežnica, ki smo jo postavili, nam je v zelo veliko pomoč.Kakšni so danes pogoji za mla-de skakalce?

V Kisovcu imamo dobre pogoje za treninge do 15. leta starosti. Ko končaj osnovno šolo, so naši ska-kalci pripravljeni na večje skakal-nice. Za najmlajše imamo res ide-alne pogoje.Med skakalci je tudi veliko punc.V klubu so dekleta skakala od sa-mega začetka. Včasih smo imeli tudi tekme Ladies, kar deset let za-povrstjo smo jih izvedli. Sedaj nis-mo več v koledarju, ampak vseeno imamo v klubu dosti skakalk.Otroci prihajajo iz celega Za-savja, pa tudi iz savinjske doli-ne, kajne?V bistvu pokrivamo celo Zasavje, od Litije, Hrastnika, do Radeč. Po-tem pa Savinjska dolina, prihajajo iz Vranskega, Celja, pa iz Moravč. V bistvu pokrivamo širšo zasavsko regijo, ker skakalnih centrov tu okrog ni veliko.Kdaj ste postali trener?Ko sem še malo skakal, sem že tre-niral manjše skupine. Leta 1995 pa prevzel najmlajšo skupino in z njimi začel delati načrtno. Ved-no sem govoril, da hočemo imeti člansko ekipo. Sedaj imamo že kar dolgo časa člansko ekipo, s katero se lahko kosamo na državnih pr-venstvih, kar je v skokih kar težko.Iz vaših rok so prišli tudi dr-

žavni reprezentanti in repre-zentantke. S čim ste kot trener najbolj zadovoljni?Najbolj sem zadovoljen, da otroke lepo vzgojimo, da pokažejo rezul-tate tudi na višjem nivoju, da tudi tukaj v Zasavju znamo nekaj na-rediti. Imamo kar nekaj kolajn z mladinskih svetovnih prvenstev. Prva je bila tista Primoža Rogliča, potem še ena zlata Ernesta Prišliča v ekipnih tekmah. Katja Požun je prinesla celo dve, srebrno in bro-nasto. Imamo tudi nekaj kolajn z olimpijad evropske mladine: Tomi Jovan, Anja Javoršek, Julija Sršen … V bistvu se skoraj vseh ko-lajn na teh nivojih niti ne morem spomniti. Imamo tudi eno ekipno zmago na svetovnem pokalu v Pla-nici, kjer je bil Andraž Pograjc del slovenske ekipe. Bili ste prvi trener Primoža Rogliča …Primož je sosed. Malo je igral nogomet, pa sem ga povabil med skakalce. On je bolj individualist.

Zelo je zagnan, priden, delaven, že od malih nog. Že tedaj je vedel, kaj hoče, kako … Vedno je treniral več od ostalih. Hitro je bil v mladinski reprezentanci, pri 14. letih. Vam je bilo kaj žal, ko se je od-ločil za kolesarstvo?Veliko sva se takole pogovarjala o teh stvareh, treniral je veliko, pa te energije nekako ni mogel prenesti na skakalnico, na odskočni most. V kontinentalnem pokalu je prihajal med deset. Zanj to ni bilo dovolj. Po sezoni smo takrat večkrat šli na kak duatlon, na teke, kjer je imel zelo dobre rezultate. Bil je zelo do-ber tekač. Na kolo pa smo šli nekaj-krat spontano, po tekmi, recimo na Zasavsko goro. Sam sem imel spe-cialko, Primož pa je vzel hčerkino kolo iz drvarnice, pa smo šli. Nakar je imel presenetljivo dober rezultat … Potem je prišla sezona, ko si je malo poškodoval križne vezi v ko-lenu. Vedel sem, da je hudo. Če je Primož pojamral, da ne more več skakati, potem je bilo. Zdravniki so mu svetovali, naj malo kolesari in tako ojača kolenske vezi. Fantje so bili takrat v študentskem domu v Ljubljani, v Litostroju. Sin mi je povedal, da je Primož po 6, 8 ur na kolesu. Potem je začel zmagovati na gorskih kolesarskih dirkah.Verjetno sedaj spremljate nje-gove dirke, kadar je čas? Saj, ko je začenjal s kolesarstvom, sem bil tudi z njim. Precejšen del Slovenije sva prevozila skupaj. Spremljal sem ga na prve ama-terske dirke. Sedla sva v kombi in se odpravila na Vršič, v Alpe … Enkrat je zmagal v vzponu na Rog-lo. Po tekmi je dejal, da se dobiva v dolini, da bo peljal za kombijem. Čez Frankolovo vozim, Primož pa kaže, naj pospešim, da gre prepo-časi. Ko sem se ustavil, sem mu razložil, da je tam omejitev 50 na uro, da bom jaz plačal, če bo radar. No, potem je šel on lepo s kolesom po svoje do Kisovca, jaz pa s kom-bijem.Kaj ste mu rekli letos po touru, ko sta se srečala? Letos sva se videla samo na tekmi na Alp d'Huez. Kaj, nič, čestital sem mu, mu rekel, da sem ponosen, da mu to uspeva. Pa sem ga malo povprašal, če je utrujen. Na tej eta-pi smo pripravili slovenski ovinek, šalila sva se, da bomo naslednjič še višje, da bo še bolj grizel. Začel se je malo smejati. Potem pa seveda pogovor o tem, kaj jedo, kako pre-življajo tour. Nekaj besed je steklo tudi o doping kontrolah. Ukradla sva v tisti gužvi pet minut, da sva se sama v miru pogovorila.Ste sploh kdaj razmišljali, da bi delali kaj drugega, kot to, kar delate?No, saj sem delal v rudniku. Bil sem jamski električar. Popoldan pa so moj hobi skoki.Penzijo ste zaslužili v jami? Ja, ja… Jaz sem v penziji zdaj že 10 let. Kje ste delali? Začel sem v Kisovcu, potem Za-gorje, Trbovlje, Hrastnik. Vse ru-dnike sem dal skozi. Sicer sem pa v življenju počel dosti stvari, zato šport poznam. Ukvarjal sem se s strelstvom, malo s padalstvom, te-nisom, kolesarstvom, bil sem no-

gometni golman pri Svobodi, dve sezoni celo v Zagorju. Ali se delo v rudniku kaže pri ljudeh?Delo v rudniku je zelo težko, to vsi vemo. Tudi kot električarji smo imelo zelo naporne dneve. Rudni-ška oprema je bila težka. Moraš biti previden, dosleden, sploh pri elektriki, ker je bil v jami metan. Vztrajnost si moral nekako prenes-ti na šport. Doslednost, vztrajnost je tudi v športu dobrodošla vrlina. V rudniku je bilo naporno. V špor-tu pa brez tega tudi ne gre.To predajate tudi mladim?Z delom se največ naredi. Cenim točnost, npr. prihodov na treninge. Pa obvezno morajo pred trenin-gom opraviti vse, kar je potrebno za šolo. Otroci se kar hitro navadi-jo reda, pospravljanja smuči, skrbi za opremo.Kaj si želite recimo v smučar-skih skokih ali pa mogoče v klubu narediti še, da bi bilo mogoče lahko boljše?V klubu imamo v tem trenutku dovolj dobro zastavljeno delo. Fi-nančno stanje je kolikor toliko sta-bilno, zahvala velja sponzorjem, pa

Zvone Pograjc: Roglič je s kolesom hotel prehiteti kombiZvone Pograjc je alfa in omega skakalnega centra v Kisovcu in trener, ki je vzgojil generacije odličnih skakalcev, ki so osvajali tudi kolajne na sve-tovnih prvenstvih in stopnice na tekmah svetovnega pokala. Je tudi prvi trener Primoža Rogliča, s katerim še danes rada poklepetata. Letos, ko so Primoža Rogliča proglasili za častnega občana Zagorja, je Pograjc prejel visoko občinsko priznanje. Knapovsko življenje, v zasavskih rudnikih je zaslužil pokojnino, ga je utrdilo in mu pomagalo tudi v športu. Še vedno je fit in poln načrtov.

vsem v občini Zagorje. Vesel bi bil, če bi se jim priključili še drugi, ki vidijo naše delo, da bi nam lahko še malo bolj pomagali. Tudi skoki so postali precej drag šport.Na večje skakalnice je treba drugam, kajne?Planica je osnova, pa Kranj, potem hodimo v Zakopane, v Beljak.Dobili ste visoko občinsko pri-znanje, kaj vam to pomeni?Pomeni mi veliko, ker vidim, da sem nekaj res naredil za to skup-nost, za občino, da so opazili, da delamo dobro. To je nagrada tudi vsem ostalim v klubu, staršem, ki so pomagali, ko smo gradili ta cen-ter, ki smo rastli z njim. Ja, sem kar ponosen na to priznanje.Če odmisliva šport pa zaposli-tev, pa delo, kaj vam v življenju največ pomeni?Največ mi pomeni, da lahko po-magam, da lahko nekaj naredim za skupnost. V bistvu, da lahko pomagam vzgajat otroke. Dokler bom še imel to voljo, zaenkrat jo še imam, upam, da bom to še dolgo časa opravljal.

M Marko Planinc


Novi podjetniki v Zasavju oglašujejo v Zasavskem tedniku in na www.zasavc.netAUFZUG

Objavo oglasov v rubriki Aufzug so omogočiliPogoji razpisa Aufzug • na razpis se lahko prijavijo vsa novo-

nastala podjetja, samostojni podjetni-ki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2016, 2017 ali 2018,

• podjetja morajo imeti sedež v obči-nah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi,

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli pre-ko naše spletne strani http://www.zasa-vskitednik.si/razpis-zate-vloga/.

delovni čas:pon.-pet. 7:30-12:30 in 13:30-18:00sob. 7:30-13:00ned. in prazniki zaprto (razen 1. november)

• svečane storitve od krsta do poroke• žalne storitve (venci, ikebane, žalni paketi

sveč, ureditev mrliške vežice, urejanje grobov) • izdelava šopkov in žalnih aranžmajev • prvonovembrski, adventni in božično-novo-

letni aranžmaji • darilni program in aranžiranje • lončnice, rezano cvetje

t: 031 680 887e: [email protected]

䌀瘀攀琀氀椀ഁ愀爀渀愀 Čudežna deželatrgovina z unikatnimi izdelki

Cesta zmage 37, Zagorje ob SaviTel. 041 855 697

Delovni časponedeljek, torek: 9-12

sreda, četrtek 15-19petek: 15-18sobota: 9-12

nedelja in prazniki zaprto

Urban Žertek s.p. KLIMEX040 610 [email protected]

elektroinštalacije montaža in servis toplotnih črpalk ter klimatskih naprav montaža pasivnega prezračevanja vzdrževanje objektov

Spletna trgovina z eko izdelki za nego

perila, posode, doma in osebno nego, ki imajo nizek vpliv na okolje,

ter nimajo negativnih vplivov na zdravje kože.

www.ekoizdelki.comTel: 051 346 292

031 630 [email protected]

menjava zadrg in krpanje lukenj krajšanje (hlač, rokavov, kril ...)

predelava in izdelava svečanih oblačil šivanje zaves

unikatne torbice, drobižnice, šali ...

Ugodno, hitro in kvalitetno!Ulica prvoborcev 16, 1410 Zagorje ob Savi 040 514 600 / [email protected]

Facebook: TAJ Hand Made Fashion

odprto od ponedeljka do petka7:30h - 18h sobota 7h-12h

ALI PO DOGOVORU:070 204 003

nedelje, prazniki zaprtoUPOKOJENCI -10%

ŽanaFrizerstvo

Žana Mandić s.p.Cesta 20. Julija 10

1410 Zagorje ob Savifr

izer

stvo

zana

@gm

ail.c

om

070

204

003

barvanje las (narastek) COLOR US + FEN FRIZURA

20 €

NOVO

V

ZAGORJU

Bralce Zasavskega tednika vabimo k ogledu predstavitve v času od torka, 11. do nedelje 16. septembra 2018. Vidimo se v hali K, na

razstavnem prostoru št. 27.

Slovenska podjetniška točka SPOT svetovanje Zasavje v septembru 2018 organizira skupinski nastop zasavskih podjetnikov na 51. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti MOS v Celju.Predstavitev bo potekala v okviru aktivnosti odpiranja novih poslovnih priložnosti za mala in srednja podjetja, ki jih izvaja točka SPOT svetova-nje Zasavje. Na sejemskem prostoru št. 27 v dvorani K se bo s svojimi produkti in storitvami predstavilo 17 podjetnikov in podjetij z namenom pridobivanja novih potencialnih poslovnih partnerjev.V času predstavitve na sejmu bo potekalo tudi srečanje s skupino pod-jetnikov iz Aleksinca (Republika Srbija), saj SPOT svetovanje Zasavje izva-ja tudi aktivnosti čezmejnega sodelovanja s podjetniki in podjetniškimi podpornimi institucijami iz tujine. Podjetniki in potencialni podjetniki boste na sejmu lahko dobili infor-macije tudi o drugih aktivnostih točke SPOT svetovanje Zasavje, ki jih izvajata konzorcijska partnerja Območna obrtno-podjetniška zbornica Zagorje in Trbovlje.

SPOT svetovanje Zasavje, Cesta zmage 35 b, 1410 ZagorjePodjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

Kontakti: E: [email protected] T: 03 56 68 080E: [email protected] T: 03 56 32 950

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Promocijska objava

Zahvaljujoč velikemu odzivu smo strani Zasavca v vroči prvi polovici avgusta na-polnili z osvežilnimi fotografijami poletja naših bralk in bralcev. Vse fotografije so bile nekaj posebnega, a v uredništvu smo morali izbrati najboljše.

Izbira ni bila lahka. Pri ocenjevanju smo upoštevali kompozicijo, barve, kakovost po-snetka in zgodbo, ki jo slika prinaša. Čeprav imajo vsake oči, kot pravijo, svojega »ma-larja«, je odločitev na koncu padla.

Vstopnici za dve osebi na letnem kopališču Trbovlje, ki jih podarja Zavod za šport Trbo-

Naj fotografija poletjaNagradno igro Naj fotografija poletja smo zaključili 15. avgusta. Napovedali smo jo v prejšnji številki Zasavskega tednika in v našem spletnem Zasavcu.

vlje, so prejeli: Ksenija Pavlin za fotogra-fijo Ujeto zahajajoče sonce (fotografijo ob-javljamo), Smiljan Keršnik za fotografijo Susak in Nika Roglič za fotografijo Skok. Kupon Plača eden, kopata se dva v Thermani Laško pa so prejeli: Irena Šink za fotografi-jo Poletna svežina, Andreja Hauptman za fotografijo Pirati iz Pirana in Larisa Pajk za fotografijo Galeb.

Objavljene fotografije si lahko ogledate na www.zasavc.net v rubriki Likuf.

M Uredništvo Ksenija Pavlin


OGLASIIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510


Kulturno o kulturi vsak dan na Zasavc.netKULTURA / AKTUALNO ZASAVSKO

GLEDALIŠKI ABONMA ZA 2018/2019

PISMO ROSNO! Vsega je kriv poštar…ŠPAS TEATER, monokomedija

Igra: Boris KobalJEKLENE MAGNOLIJE

Koprodukcija: Gledališče Koper in SNG Nova Gorica Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Maja Nemec, Helena Peršuh,

Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Lara JankovičTRAČ

MGL, mjuzikel – komedijaIgrajo: Tanja Ribič, Gregor Čušin, Iva Krajnc Bagola, Tina Potočnik Vrhovnik/Lena Hribar, Mojca Funkl, Milan Štefe, Jaka Lah, Rok Matek, Filip Samobor, Matic Lukšič, Gaber K. Trseglav / Tomo Tomšič, Rok Kravanja, Uroš Smolej

NE POZABITE NA ROŽESNG DRAMA, odrska izpoved Polone Vetrih

Igrata: Polona Vetrih, Lara Bešić - na violončeluPREDSEDNICE

Gledališče med zvezdami, komedijaIgrajo: Milena Zupančič, Teja Glažar in Olga Grad

PREDSTAVA DOMAČE GLEDALIŠKE SKUPINE

PREDSTAVE ZA IZVENŠPAS TEATER - MENOPAUZA

HIT glasbena komedija o ženskah in spremembah! GROZNO HECNA IN STRAŠNO ZABAVNA!

Igrajo: Helena Blagne, Salome, Milena Zupančič, Desa Muck

NAPOVEDUJEMO MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE 2

V ZAGORJE PRIHAJA BRILJANTINA! 1. predstava: 18. november 2018 ob 18. uri

ZA OTROKE IN ODRASLE MUZIKAL MADAGASKAR V ZAGORJU

13. oktober 2018 ob 18. uri

GLASBENI DOGODKIKVARTET SAKSOFONOV 4SAXESS

28. september 2018 ob 19. uriVEČER NAJLEPŠIH OPERNIH ARIJ Z EVO ČERNE

IN IRENO YEBUAH TIRANTRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

Z ANSAMBLOM SAŠA AVSENIKA IN SLOVENSKIM OKTETOM 26. december 2018 ob 19. uri

GLEDAT GREM. MORAM VIDETI!

Na njem se je predstavilo okrog 50 citrarjev iz vse Slovenije, od začetnikov do uveljavljenih, kot sta Janja Brlec in Dejan Prap-rotnik. Slednji je v uvodu zaigral

Koncert Rusi je obiskovalce ovil v zvoke romantične Rusije 19. stole-tja. Izvedli so ga Marina Panova (klavir), Marko Zupan (flavta), Tomaž Močilnik (klarinet), Mi-riam Kofler (fagot) in Susanna Gartner (rog).Sicer pa so letošnji peti festival odprli 20. julija s koncertom sLO-VEnski Impro, ki so ga izvedli pi-anistka in skladateljica Tina Ma-uko, harmonikar in komponist Jure Tori in flavtist, orkestrski glasbenik, aranžer, profesor ter

Citrarji na KopitnikuČlani Planinskega društva Rimske Toplice in Peter Napret so 4. avgusta na Kopitniku pripravili že 28. popoldne ob citrah.

Gradišnikovo Sestavljeno polko v spomin na preminulega citrarja Karlija Gradišnika. S skladbami so se mu poklonili še nekateri. »V Sloveniji citre poučujejo na 26

glasbenih šolah, že šest let pa tudi na Srednji glasbeni šoli v Celju. Jeseni bo stekel pouk tudi na Kon-servatoriju za glasbo v Ljubljani,« je povedal Peter Napret, tudi predsednik Citrarskega društva Slovenije. V Žalcu že osem sezon teče citrarski abonma, edinstven na svetu. Zato ni čudno, da na po-poldnevu ob citrah na Kopitniku nastopa vse več mladih citrarjev, ki se odlikujejo z dobrim znanjem in obvladovanjem instrumen-ta. Prireditev obstaja tudi zaradi prizadevnih članov Planinskega društva Rimske Toplice, ki poskr-bi, da številni poslušalci niso žejni in lačni. Predsednik Jurij Poto-kar je zadovoljen, da člani društva poprimejo za delo in poskrbijo za dobro razpoloženje planincev in ostalih obiskovalcev prireditve. Letos je bila med njimi tudi skupi-na planincev iz Hrvaške.Na 28. popoldnevu ob citrah so na Kopitniku nastopili: Ema Jeram, Tadej Čopar, Dejan Praprot-nik, Cvetoča jesen (Zvone Hor-vat, Janez Zupan in Simona Osredkar), Julija Knez, Janja Brlec, Urša Šmid, Monika Ste-fanciosa, Klara Levec, Eva in Vita Novak, Trio Notice (Alenka Golob, Anica Habjan in Breda Kavčič), Špela Klopčič, Kla-ra Zemljak, Klara Sonc, Anja Starc, Rimski ljudski pevci in godci, Trio citer (Asja Stanonik, Lua Petrich in Tinkara Tušek), Citrarke in kitaristi društva Lipa Domžale, Ladica Drobne, Du-šanka Tavčar, Pavli Švikart in Majda Jakončič, Silva Polajžar, Majda Založnik, Slavica Bider-man in Urška Praprotnik Zu-pan.

M MP

Festival UrsusV petek, 17. avgusta, se je na domačiji Medved v Podkumu odvil še zadnji od treh koncertnih večerov v okviru letošnjega festivala Ursus.

obenem tudi umetniški vodja fe-stivala Marko Zupan. Na drugem koncertu, 10. avgusta, pa je občin-stvo slišalo Mozartovo “Praško” in Beethovnovo 1. simfonijo, ki jo je za komorno zasedbo priredil njun sodobnik Johann Nepomuk Hu-mmel. Izvedli so jo Marina Min-kin, klavir, Marko Zupan, flavta, Evgenia Epshtein, violina, in Gi-orgio Matteoli, violončelo.

M ZT arhiv Ursus

Ekstempore Artkum 2018Od 31. avgusta do 2. septembra bo na Kumu že 28. ekstempore Artkum, ki ga pripravlja Društvo za umetnost Kum. Med letošnjimi povabljeni-mi umetniki so Jože Marinč, Zdravko Dolinšek, Jože Potokar Cvrčo, Nevenka Flajs, Bogdan Barovič, Lojze Adamlje, Elena Delfini, Seba-stjan Peršolja, Andrej Blažon, Robi Keršl, Jure Crnkovič in Peter Vene. Ustvarjali bodo pod mentorstvom akademske slikar-ke Severine Trošt Šprogar. Umetniki se bodo na Kumu zbra-li zadnji dan avgusta. Naslednji dan bodo odprli likovno razsta-vo Nevenke Flajs ter pripravili koncert pesmi slovenske pesnice in glasbenice Ksenije Jus. Avto-rica jih bo izvedla v sodelovanju s Katarino Nastesko in Ka-tjo Stare. Zadnji dan druženja bodo sklenili z nastopom Godbe slovenskih železnic iz Zidane-ga Mosta. Ekstempora se bodo kot gostje letos udeležili Mišo Knez, Roman Uranjek, Lila Prap, Bori Zupančič, Nikolaj Beer, Vukašin Šobot in Boris Koteski.

M ZT

V avli Delavskega doma Zagorje so 2. avgusta odprli razstavo fo-tografinje Jože Flisek z naslovom Gledam, gledaš, gleda. Fliskova je dolgoletna in aktivna članica Foto

1. 9. ob 18. uri - DD Zagorje Likovna skupina Liki4. 9. ob 19. uri - Knjižnica Hrastnik 33. mednarodni festival Vilenica6. 9. ob 18.30 uri - Knjižnica Zagorje Predstavitev argentinskega tanga12. 9. ob 19. uri - Knjižnica Trbovlje Literarni večer, Božidar Marot: Akatrian13. 9. ob 18.30 uri - Knjižnica Zagorje Marko Juhant: Razvojne potrebe otroka13. 9. ob 19. uri - Knjižnica Trbovlje Predstavitev knjige, Andrej Plevčak: Moje Trbovlje18. 9. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Predstavitev knjige: Sebastjan Pešec, Perdikas19. 9. od 19. uri - Knjižnica Trbovlje Po Trbovljah s kumarati: U320. 9. ob 18. uri - Knjižnica Hrastnik Lions kot svetovno humanitarno gibanje20. 9. ob 18.30 uri - Knjižnica Zagorje Igor Šajn: Skrite nevarnosti naših bivalnih prostorov24. 9. ob 17.30 - Knjižnica Trbovlje Literarni krožek, uvodno srečanje 24. 9. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Srečanje bralnega krožka25. 9. ob 17. uri - Knjižnica Trbovlje Buklžur, uvodno srečanje25. 9. ob 19. uri - Knjižnica Hrastnik Bralni krožek26. 9. ob 17. uri - Knjižnica Trbovlje Predstavitev argentinskega tanga 27. 9. ob 18. uri - Knjižnica Hrastnik Predstavitev argentinskega tanga27. 9. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje U3, jubilejno leto 28. 9. ob 19. uri - DD Zagorje Kvartet saksofonov 4SAXESS

društva Goga. Za glasbeni vlo-žek je na otvoritvi poskrbela Liza Šobot na violini.

M ZT Smiljan Keršnik

R

Razstavljala Joža Flisek

Kaj dogaja


ŠPORT / AKTUALNO ZASAVSKOMetri, stotinke, točke, goli, koši na www.zasavc.net

Aktualni slovenski državni prvak Darko Jorgić se je izkazal na tur-nirju svetovne serije Seamasters v Olomoucu na Češkem. Med igral-ci do 21 let je osvojil drugo mes-to, med člani pa je moral priznati premoč japonskemu čudežnemu dečku Tomokazu Harimotu, drugem nosilcu turnirja v Olo-moucu, ki je star šele 15 let. Prej je obetavni 20-letni Hrastničan, ki bo v novi sezoni igral za nem-ški Saarbrücken, v tretjem krogu izločilnih bojev brez večjih težav opravil z Rusom Grigorijem Vla-sovom, zmagal je tudi v dvoboju

Kolesarski klub Zagorska dolina je letos 4. avgusta pripravil že 18. Kolesarski vzpon na Zasavsko Sve-to goro, ki vsako leto privabi veli-ko tekmovalcev na 12-kilometrsko traso z dvema vzponoma in vme-snim spustom od Zagorja, Čolni-šč, mimo Kala in Šentlamberta na cilj. V skupni razvrstitvi je bil letos med moškimi kolesarji najhitrejši Matej Kimovec, drugi Jani Pre-šeren, tretji pa Primož Porenta. Pri ženskah je zmagala Tina Bre-lih, druga je bila Katarina Novak, tretja Tajda Glamočak.Športno društvo Izlake je isti dan v sodelovanju z Zavodom za šport

V začetku avgusta je v koprski Žu-sterni potekalo letno odprto držav-no prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane. Udeležilo se ga je 390 plavalcev iz 27 slovenskih klubov ter plavalci iz petih evrop-skih držav.

Udeležili so se ga tudi štirje plaval-ci trboveljskega kluba, med kate-rimi sta bila najbolj uspešna brata Šintler. Priborila sta si štiri kolaj-ne. Prvi se je na drugo stopničko povzpel Žiga Šintler je v mladin-ski konkurenci osvojil srebrne me-dalje na 200 mešano, 400 mešano in 200 prsno. V finalu je nastopil še v disciplinah 50 prsno in 100 prsno, kjer se je v močni konkurenci uvr-stil na 6. mesto. Tilen Šintler je kljub študiju, ki mu vzame veči-no časa, v edinem nastopu osvojil drugo mesto na 50 prsno. V isti

Preden je Primož Roglič stopil na oder na mestni ploščadi, je v We-inbergerjevi hiši odgovarjal na no-vinarska vprašanja. Povedal je, da je izredno počaščen, ker je prejel naziv častnega občana Zagorja ob Savi. Ni se zavedal, da ima tako ve-liko navijačev in so Zagorjani nanj tako močno ponosni. Sam ostaja skromen in predan športu. Ko je govoril o Dirki po Franciji, je priz-nal, da je bila 20. etapa zanj resnič-no naporna in je na njej bil težko bitko s samim seboj. Sicer je kole-sarstvo ocenil za nevarnejši šport od smučarskih skokov, s katerimi

Rogla v ZagorjuNa mestni ploščadi v Zagorju so 7. avgusta pripravili velik sprejem odlič-nemu kolesarju Primožu Rogliču. Pozdravilo ga je več kot tisoč domačih navijačev.

se je ukvarjal na začetku svoje športne kariere. Rekel je: »Saj sem ves »potolčen«. Včeraj so mi iz ko-molca odstranili košček skale, ki sem ga imel v rani zadnja dva me-seca. Nevarno je tudi, ko vozim po cesti ob običajnem prometu.«Časa za počitek nima veliko, saj ga večino posveča treningom. Kot je dejal, si je že imel priložnost ogle-dati traso dirke svetovnega prven-stva v kolesarstvu, ki bo septembra na Tirolskem. »Trasa je precej ne-običajna, zato mi predstavlja velik izziv,« je dejal. Na njegovi poti ga spremlja vera, da se dobro poplača

z dobrim. Največ mu pomeni pod-pora njegovih najbližjih. V bodoče si želi Dirko po Franciji tudi os-vojiti in si bo za to prizadeval po svojih najboljših močeh. Sicer pa ostaja v klubu Lotto Jumbo, s ka-terim ima pogodbo podpisano do leta 2020.V Zagorju mu je župan Matjaž Švagan tudi osebno predal naziv častnega občana, pozdravili so ga domači gasilci, ki so na žerjav izobesili plakat z napisom Rogla, čestitke. Ponosni nate, njegovi sokrajani iz Strahovelj in številni drugi. Igrala sta Pihalni orkester Svea in skupina Tabu.

M TPK Bojan Šibila

Jorgić drugi

z dve leti starejšim Francozom Alexandrom Robinotom (113.). Žal pa mu v glavnem turnirju žreb ni šel na roke. V prvem nizu je šes-temu igralcu sveta Harimotu še nudil dostojen odpor, z malce sre-če bi uvodni niz lahko tudi dobil, v nadaljevanju dvoboja pa je bilo vse v znamenju mladega Japonca, ki je zmagal s 4:0 (9, 3, 6, 4). Mladi Hrastničan je bil odličen tudi na turnirju do 21 let, kjer ga je šele v finalu premagal Japonec Yutu Ki-zukuri.

M ZT osebni arhiv

Zaključili sezono

disciplini je preboj v finale uspel tudi Daši Krajnc. Z osebnim re-kordom je osvojila osmo mesto, na 100 prsno je bila še mesto boljša, z nastopom v eni najtežjih disciplin na 200 delfin pa je bila šesta. Izka-zala se je tudi na 200 prosto, kjer je svoj osebni rekord izboljšala za debelih 5 sekund, a nastop v finalu

morala odpovedati zaradi odhoda na Mednarodne šolske športne igre v Izrael. Odlično je plaval tudi Tim Dolanc, ki se z malimi, a zaneslji-vimi »zavesljaji« bliža najboljšim. V vseh svojih nastopih je popravljal osebne rekorde.

M ZT arhiv PK Trbovlje

Zagorje organiziralo 14. Tek po Zagorski dolini, ki so se ga ude-ležili tekači vseh generacij iz vse Slovenije. V absolutni konkurenci za Štajersko Koroški pokal je prvo mesto pri moških dosegel triatlo-nec iz Hrastnika Denis Šketako, drugi je bil Matej Šturm iz AD Slovenska Bistrica in tretji Vid Se-nica iz KŠD Peče. Pri ženskah je bila najhitrejša Helena Javornik iz Maribora, druga Renata Vetrih iz Zreč in tretja Maja Per iz AK Domžale. Skupaj je v tej skupini moških in žensk teklo 237 tekačev.87 tekačev se je pomerilo na občin-skem prvenstvu. Pri moških je bil

prvi Martin Ocepek, drugi Jaka Čop, tretji pa Goran Maksimo-vič. Pri ženskah je zmagala Dar-ja Rakovič, druga je bila Mojca Sušnik, tretja pa Nataša Boršt-nar. Na otroškem teku na 1000 metrov so bili v svojih kategorijah najhitrejši Eva Golob iz ŠD Kotre-dež, Tina Gojčič iz AD Slovenska Bistrica, Žiga Jan (AK Rudar) in Maks Kotar. Najstarejša tekačica je bila 84-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. Tekli so tudi ci-cibani, ki so startali pri trafiki pred krožiščem, in invalidi s startom pri zdravstvenem domu.Nekateri kolesarji in tekači so se udeležili duatlona, poleg kole-sarskega vzpona tudi teka po Za-gorski dolini. V duatolonu so bili najhitrejši med moškimi Anže Obreza, Vid Senica in na tretjem mestu David Vidic. Med ženski-mi duatlonkami je zmagala Lucija Arh, druga je bila Urška Meser-ko, tretja pa Ksenija Kranjc.Športno društvo Izlake je isti dan, 4. avgusta, pripravilo tudi pohod po Zagorski dolini. Kolesarji in pohodniki so startali ob devetih zjutraj na zagorski tržnici.

M ZT Foto: Klemen Vukič

Kolesarski vzpon, tek in pohod


Objavo na tej strani je omogočila Občina HrastnikHRASTNIK

Regionalna razvojna agencija Zasavje objavlja

JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PROJEKTOV SOFINANCIRANJA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ DELODAJALCEM ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2018/2019

Javni razpis delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Predmet javnega razpisa je izbor projektov (delodajalcev s kadrovskimi štipendisti) in sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem s sedežem v Zasavski statistični regiji, ki dodeljujejo in izplačujejo kadrovske štipendije skladno z Zakonom o štipendiranju in sklenjenimi pogodbami o štipendiranju z dijaki ali študenti na dodiplomski in podiplomski stopnji študija, in sicer za šolsko/študijsko leto 2018/2019.

Rok prijave je določen kot odprti rok prijave in traja do porabe sredstev, vendar najdlje do vključno 30. 09. 2019.

Na razpis se lahko prijavijo delodajalci iz občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija.

Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Regionalne razvojne agencije Zasavje (www.rra-zasavje.si).

Več informacij:Regionalna razvojna agencija [email protected] 49 500

Ugodnosti lahko izkoristite v času trajanja akcijske prodaje Nezgodnega zavarovanja Pazi name, ki poteka od 24. 5. do 31. 10. 2018. Ugodnosti bodo na voljo pri sklepanju zavarovanja prek spletne strani triglav.si od 24. 5. 2018 dalje, na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, d.d. pa od 1. 6. 2018 dalje. 20 % popust za veliko družino se prizna ob hkratni sklenitvi vsaj 3 akcijskih nezgodnih zavarovanj Pazi name prek spleta, pri zavarovalnem zastopniku oz. na naših prodajnih mestih. Več na triglav.si.

Preden se spustiš po toboganu, preveri, ali je pot prosta.

Kuža Pazi varuje, Kuža Pazi svetuje!

Nezgodno zavarovanje Pazi name

10%popustprekspleta

20%popustza velikodružino

Izplačilo zavarovalnineže med zdravljenjem

NOVO

tiskan_oglas_NZOM_otroci_igrisce_129x183.indd 1 16/08/2018 16:13

Občina Hrastnik je v letu 2017 s strani Združenja splošnih knji-žnic, Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za kulturo Republi-ke Slovenije prejela naziv Branju prijazna občina. Namen razpisa, na podlagi katerega je bil naziv podeljen, je bila spodbuda občin k bolj aktivnemu delovanju v lo-kalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Občine, ki so se prijavile na natečaj, so v svoji vlo-gi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti in njenih zaposlenih na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za so-delovanje financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja kulturna ustanova, ki vpliva na bralne nava-de in kulturo v družbi. Na podlagi dobrih praks, ki jih na področju bralne kulture razvija Občina Hrastnik, so organizatorji razpisa povabili aprila predstavni-ke slednje na Ministrstvo za kul-turo, kjer je potekala predstavitev razpisne dokumentacije in raz-pisnih kriterijev natečaja Branju prijazna občina za leto 2018. Or-ganizatorji so za aktivnosti Ob-

21 avtorjev iz 15 držav,živa beseda na 20 literarnih dogodkih,

festivalski utrip širom Slovenije in v zamejstvuter Kras, ki ostaja domicil festivala.

Vilenica gostuje v HrastnikuDavid Bandelj in Primož Repar

Torek, 4. september, ob 19. uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Z avtorjema se bo pogovarjala Simona Solina.

Pesnik in glasbenik David Bandelj se je rodil leta 1978 v Gorici, kjer tudi živi. Na Univerzi v Ljubljani je doktoriral iz primerjalne književnosti in bil nato nekaj let univerzitetni predavatelj in raziskovalec, danes pa poučuje literarne predmete na šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Je tudi zborovodja dveh mešanih pevskih zborov. Izdal je štiri pesniške zbirke, nazadnje dvojezično Gorica – Gorizia (2014), poleg tega je avtor več literarnozgodovinskih monografij, v katerih se prvenstveno posveča slovenski literaturi v zamejstvu.

Primož Repar (1967) je pesnik, esejist in prevajalec. Je vnet raziskovalec in prevajalec Sørena Kierke-gaarda iz izvirnika ter ustanovitelj Srednjeevropskega raziskovalnega inštituta Søren Kierkegaard. Ureja kulturno revijo Apokalipsa in je ustanovitelj istoimenske založbe. Izdal je devet pesniških zbirk in zbirko esejev. V njegovi zadnji zbirki Trije dnevi v Istri in en dan prej (2017) prevladujejo osebnoizpovedne pe-smi o ljubezni in pesnikova razmišljanja o sodobnem svetu.Več informacij in celotni program na spletni strani festivala www.vilenica.siVabljeni na Vilenico!

Hrastnik bere»A nazaj se daleč ne pride. / Pravo branje le da-lje in dalje gre / čez črke in pike, čez vrte in hribe / v Koromandijo ali še dlje. /«

(Tone Pavček: Branje)

čine Hrastnik izkazali veliko za-nimanje in slednjo povabili tudi k sodelovanju na nacionalnem stro-kovnem posvetu Beremo skupaj, ki bo potekal 10. septembra v okviru nacionalnega meseca branja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dobre prakse Občine Hrastnik, ki potekajo v okviru naziva Branju prijazna občina, s poudarkom na dejavnostih, namenjenih otrokom oz. mladim, pa so bile predstavlje-ne tudi na Posvetu za koordinator-je kulturno-umetnostne vzgoje, ki se je 23. avgusta odvijal v Cankar-jevem domu v Ljubljani. Bralna pismenost omogoča in spodbuja osebnostni razvoj in so-cialno vključenost posameznika v skupnost ter učinkovit ekonomski razvoj trajnostno naravnane druž-be. Občina Hrastnik se zaveda iz-rednega pomena branja, zato smo ponosni na pridobljeni naziv Bra-nju prijazna občina in priznanje naših dobrih praks, ki ga slednji prinaša. Prinesel pa nam je tudi zagon in motivacijo za nadaljnje dobro delo na tem področju – saj se srečamo na 33. mednarodnem festivalu Vilenica, ki ponovno gos-tuje v Hrastniku, kajne?!


Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510 OGLASI

Stres

Znaki negativnega stresa so:• telesni: povišan srčni utrip in pri-

tisk, hitro plitvo dihanje, suha usta, notranji nemir in napetosti, glavobo-li, bolečine v hrbtenici, slabost, pre-bavne motnje, želodčni krči …,

• čustveni: tesnoba in zaskrbljenost, negotovost, strah in panika, jeza, razdražljivost in vzkipljivost, obupa-nost, občutek krivde in nemoči,

• mišljenje: pozabljanje, težave s kon-centracijo, nelogično mišljenje, po-časnost, togost mišljenja, kar zmanj-šuje kreativne potenciale; več napak, težave pri sprejemanju odločitev, omahljivost,

• vedenje: povečana uporaba drog (al-kohol, pomirjevala, kajenje, stimu-lansi), spremembe navad, pretirana ješčnost ali izguba teka, pomanjkanje skrbi za zdravje, prehrano, higieno; odmikanje od socialnih stikov, nedo-končane naloge.

Stresorji so dražljaji, dogodki ali obre-menitve, ki ogrožajo naše ravnovesje in so lahko notranji ali zunanji. Nenehno so prisotni, telo se jim prilagaja. Vsi imamo moč, da nadzorujemo stopnjo stresa. Pomembno je, da ga prepozna-

mo. Marsikaj lahko škoduje našemu zdravju, nas psihično in fizično izčrpa-va, ne da bi se tega sploh zavedali.

Obvladovanje stresaBodimo pozorni na:• urejenost osnovnih življenjskih rit-

mov (spanje, prehranjevanje, aktiv-nost, počitek),

• dobro telesno kondicijo,• relaksacijo (sprostitvene tehnike,

masaže, sprehodi v naravo …),• posvetimo pozornost sebi, prijetnim

doživetjem, ugodju,• vključimo se v skupine, druženja …,• zmanjšajmo število stresorjev (nau-

čimo se reči ne, ne bodimo super ju-naki, bolje organizirajmo in načrtuj-mo svoje delo …),

• rešujmo probleme,• postavimo si realne cilje, prepoznaj-

mo in sprejmimo lastne meje,• prepoznajmo in živimo svoje potrebe.V osnovi stres pomeni adaptacijo na spremembe. Življenje brez stresa ni možno, ker biti živ pomeni prilagajanje na notranje in zunanje okolje.

M Marjana Šikovc, mag. farm.

Stres je odgovor našega celotnega bitja na katerikoli stresor. Poteka v treh fazah. V prvi se organizem pripravi na ukrepanje. Sprosti energetske zaloge, duševne in telesne spremembe dvignejo našo učinkovitost. V drugi se poskušajo telesni procesi normalizirati. Učinek stresa do te faze je lahko pozitiven - eustres. Če je stres po-daljšan (tretja faza), je treba obrambo vzdrževati, kar je naporno za telo. Energetske zaloge se praznijo, pride do izčrpanosti. Negativni stres (distres) ogroža zdravje in vodi do sprememb na telesnem, čustvenem in vedenjskem področju.


Objavo na tej strani je omogočila občina Zagorje ob SaviZAGORJE

KULINARIČNI FESTIVAL

8. september 2018med 12.00 in 22.00 urona mestni ploščadi v Zagorju

stojnice z odličnimi jedmikuharske mojstrovine Slovenije in sveta

napihljivi grad, kuharske delavnice za otroke od 16h dalje

DIŠALO BO PO DOBREM!

GastrofuzijaOBČINAZAGORJE OB SAVI

glasbeni program od 19h dalje


Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510 OGLASI

Joga je luč življenja. Dobesedni prevod besede joga pomeni zdru-žitev – združitev telesa in duha, narave in zavesti, individualne in kozmične Biti, združitev vseh ras in religij, združitev vseh živih bi-tij. Joga se je pričela z osnovnimi vprašanji, na katera ljudje iščemo odgovore: »Kdo sem jaz in kaj je Bog? Od kod prihajam in kam grem? Zakaj sem tukaj in kaj je moja naloga? Kako ohraniti ali si pridobiti zdravje, podaljšati življe-nje, se izogniti bolečini, trpljenju, razočaranju, duhovno napredovati …?« Skratka, živeti optimalno! V Indiji so pred mnogimi milijoni let živeli modreci, svetniki, ki so se ukvarjali s temi vprašanji in s pomočjo meditacije in direktnih izkušenj raziskali zakone, ki vla-dajo v človeškem telesu, naravi in vesolju. S svojim duhovnim delom so odkrili temelje in zakonitosti materialnih in duhovnih ravni ter dobili vpogled v principe življenja. Raziskali so nastanek sveta, koz-mične in naravne zakone, elemen-te, življenje na zemlji, energije in sile, ki delujejo tako v zunanjem

svetu, kakor tudi na notranjih rav-neh. Joga je stara milijone let in tako ne more biti del nobene religije kot mnogi navajajo. Prej obratno. Vse religije prihajajo iz joge, kajti prin-cipi sreče so principi joge in so jih veliko kasneje prevzele vse religi-je, vsaj v osnovi. Kaj se je dogajalo skozi njihov razvoj, je druga stvar in pogosto nima opraviti z izvor-nostjo, originalnostjo, čistostjo prvinskega učenja. Običajno so bili začetniki religij jogiji, ki so preje-mali znanje od Učiteljev, pogosto iz zibelke duhovnosti, Indije. Tako so religije v primerjavi s starosto, očakom Jogo, majhni otroci in jih čaka še dolga pot do odraslosti, da bodo skozi lasten razvoj dojeli ve-ličino svojega pra, pra, pra … ded-ka in pra, pra, pra …babice – Joge.Edini, ki so verodostojni govoriti o Jogi, so jogiji, vrhunski Učitelji. In oni pravijo, da je Joga filozofija - v smislu svetovnega nazora in etike - kot tudi znanstven sistem, s po-močjo katerega lahko dosežemo in ohranimo telesno, duševno in du-hovno zdravje. Joga kot znanost ni

omejena le na materialno, merljivo področje, ampak obsega tudi ne-vidna duhovna področja, ki jih ne moremo zaznati s telesnimi čutili – vendar te razsežnosti s tem niso nič manj resnične. Če se jih lotimo z ustreznimi tehnikami, jih lahko izkusimo in preverimo.Sodobna znanost je šele pred krat-kim odkrila in priznala mnogo tega, kar so jogiji odkrili že davno nazaj, npr. nastanek univerzuma z »velikim pokom«, zgradba sončne-ga sistema, enost materije in ener-gije ... Iz tega duhovnega in znan-stvenega dela, ki so mu svetniki in

JOGA, kaj je to?Kljub večji splošni informiranosti ter posledično razgledanosti ljudi in popularizaciji joge v zadnjem času obstaja še vedno kar nekaj mitov, stereotipov in napačnih interpretacij joge. Na srečo počasi plezamo ven tudi iz post industrijskega mentalnega srednjega veka in vedno več glav je dovolj odprtih za sprejem »neobremenjenih« dejstev o jogi. V ozko ome-jenih srenjah pa še vedno mečejo senco na božansko luč joge in jo enačijo s sektami, novodobnimi hitro minljivimi verskimi skupinami, new agom in jo označujejo z različnimi negativnimi prilastki, ki jih zaradi pozitivne konotacije prispevka ne želimo omenjati. Ampak senca, tema, nikoli ne moreta zatemniti svetlobe.

V Zagorju bomo pripravili nadalje-valna tečaja nemščine in anglešči-ne, v Trbovljah pa se bo nadaljeval tečaj kitajščine, tudi za začetnike. S tečajem pričnemo v sredini ok-tobra. Za začetnike na področju računal-ništva bo v Trbovljah v Rudarskem domu vse četrtke od septembra do konca decembra potekal zače-tni tečaj računalništva. V Zagorju pripravljamo v septembru Raču-nalniški ajmuht (osvežitveni raču-nalniški tečaj).Vsak ponedeljek ob 17. uri bo od 10. septembra naprej v Zagorju v Graščini tečaj Slikanje za dušo, ki ga bo vodila akademska slikarka Severina Trošt Šprogar.

Za ljubitelje lepopisja ponovno organiziramo 12-urni tečaj ka-ligrafije z Natalijo R. Gavez v Zagorju in Trbovljah z začetkom 13. septembra. Ob potezah peresa v določeni smeri se bodo tečajniki (mladi in starejši) učili prepoznati detajle posameznih črk in razvijali sposobnost pozornosti, skozi zaba-vo bodo razvijali sposobnost osre-dinjenja misli in potrpežljivost.V Zagorju bo septembra odprla vrata Šola za starše. Namenjena je staršem, ki čutijo potrebo po dodatnem znanju pri vzgoji otrok: lahko obiščejo posamezno preda-vanje ali celoten sklop. Predavanja bodo enkrat na 14 dni, prvo bo 12. septembra ob 17. uri v dnevnem centru VGC v Zagorju na Grajski 2. Svoje znanje bo delila trenerka komunikacijskih veščin Ksenija Lapornik, naslov predavanja je Moj otrok je z drugega planeta, kako z njim. Njeno drugo preda-vanje bo 26. septembra ob 17. uri z naslovom Kako vključiti otroka v vsakodnevne aktivnosti.Vabljeni tudi na predavanje notar-ke Staše Lepej z naslovom Razbi-jamo tabuje: dedovanje in oporo-ka, ki bo 27. septembra ob 17. uri v prostorih ZLU Zagorje. Predsta-vila bo pravni vidik dedovanja ter

prednosti in pasti, v katere se pri tem lahko zapletemo mi ali naši potomci. V sodelovanju z MCT ne zamudi-te vrhunskega predavanja z nas-lovom Pozitivna disciplina Janija Prgića, avtorja programa Tanka črta odgovornosti. Predavanje bo 22. oktobra ob 17. uri.V jesenskem času v sodelovanju z zagorsko knjižnico pripravljamo tri odlična predavanja. V četrtek, 13. 9. 2018, ob 18.30 bo dr. Mar-ko Juhant, znani specialni peda-gog za motnje vedenja in osebno-sti, predaval o razvojnih potrebah otroka. V torek, 16. 10. 2018, ob 19. uri, bo v zagorski knjižnici pre-daval pater Karel Gržan, neobi-čajen duhovnik, magister teologije in doktor literarnih ved. Naslov predavanja: Brezmejna ljubezen z jasnimi mejami. Tretje preda-

vanje bo v torek, 11. 12. 2018, ob 18.30, z naslovom Maščobe, hole-sterol in sodobne bolezni. Preda-vala bo Mojca Vozel, magistrica ekonomskih ved, svetovalka za dojenje, raziskovalka prehrane in soustanoviteljica gibanja Naravna imunost. V trboveljski Knjižnici Toneta Se-liškarja Trbovlje bo v sredo, 14. 11. 2018, ob 19. uri predavanje novinarke in raziskovalke Sanje

Jesenski program Večgeneracijskega centra ZasavjeČas poletnih počitnic in poležavanja je mimo. Marsikdo že išče različne izobraževalne programe, s katerimi bi zapolnil svoj prosti čas in pridobil nova znanja. Pester program brezplačnih aktivnosti za Zagorje in Trbovlje smo pripravili tudi v Večgeneracijskem centru Zasavje (VGC) na Zasavski ljudski univerzi.

Lončar, vodje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, ki že ne-kaj let živi v sozvočju z naravo. Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne. Celotni program ak-tivnosti za september najdete na spletni strani www.zlu.si in www.vgc-zasavje.si. Na določene aktiv-nosti se je zaradi lažje organizaci-je treba prijaviti (03 56 55 133 ali 068 613 954).

PR objava

Program VGC Zasavje sofinancirata

Republika Slovenija ter Evropska unija

iz Evropskega socialnega sklada.

modreci posvetili celo svoje življe-nje, je nastal zelo obsežen sistem, imenovan Joga. Spoznanja joge so potrjena s prak-tično uporabo in izkušnjami tiso-čih generacij. Lahko jih uporab-ljamo kot življenjsko podporo in terapijo, služijo pa nam lahko tudi kot pot za nadaljnji duševni in du-hovni razvoj. Ogromno znanje in globoka modrost Joge nam nudi pomoč in zgled za polno ter srečno življenje na vseh življenjskih pod-ročjih. Obstaja mnogo vej Joge, številne filozofske smeri, mnogo šol in učiteljev, vendar le malo ve-

likih osebnosti, ki jih zares lah-ko imenujemo mojstri Joge. In za vsakega posameznika je optimal-no smotrno iz različnih vidikov obstoja, da sledi vrhunskim Uči-teljem. Vedno več ljudi po celem svetu vadi jogo, kot tudi vse več ljudi z najpomembnejšim družbe-nimi funkcijami spoznava skozi lastno vadbo neštete dobrobiti joge in te izkušnje tudi predaja naprej. S strani OZN je bil 21. junij raz-glašen za svetovni dan Joge. Začni z vadbo joge tudi ti.

M Dr. Danilo Kosi – DayalpuriPR objava


www.zasavc.netZA MLADE / AKTUALNO ZASAVSKO

Razbijamo predsodke o prostovoljnem delu

Ker želimo ustvariti močno kultu-ro prostovoljstva v lokalni skup-nosti, smo k sodelovanju povabili mlade iz lokalnega okolja. Projek-tu so se pridružili štirje prosto-voljci, katerih naloga je biti mentor

tujim prostovoljcem. Poleg tega da bodo njihova podporna enota, ki jim bo pomagala pri adaptaciji v novo okolje, pri graditvi social-ne mreže, bodo združili moči na terenskih delovnih akcijah, ki jih

organiziramo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije (PZS). PZS je namreč po Sloveniji vzpostavila Slovensko turnoko-lesarsko pot (STKP). STKP pred-stavlja krožno kolesarsko pot, ki obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine, meri okoli 1800 kilometrov in premaga 50.000 metrov višinske razlike v vzponu. Ekipa prostovoljcev bo poskrbela, da bo pot od Čemšeniške planine preko Svete Planine, Mrzlice, Kala, Gor do Kuma primerno označena ter urejena in pripravljena za kole-sarje, ki si želijo doživeti Zasavje z drugačne perspektive. V projektu smo povezali najmoč-nejše atribute MCT – zavedanje o pomembnosti mednarodnega uče-nja ter lastno vizijo, da so mladi ključni nosilci razvoja v Zasavju. Skozi terenske akcije želimo po-vezati večje število ljudi, s tem za-gotovimo, da mladi dobijo čim več priložnosti za aktivno delovanje in aktivno spreminjanje okolja, v katerem živijo in hkrati razbijamo predsodke o prostovoljnem delu. Naj to besedilo velja tudi kot pova-bilo vsem bodočim prostovoljcem, ki vas zanima delo v naravi, delo v dobrobit lokalnega okolja in dru-ženje z ljudmi iz celotne Evrope.

M Katra Kozinc

Poletje v MCT zaključujemo s kratkoročnim EVS projektom, v sklopu kate-rega gostimo pet prostovoljcev iz Kosova, Bosne in Hercegovine, Španije ter Francije. Namen EVS projekta je krepitev vsesplošne kulture prosto-voljstva, saj nas prostovoljstvo uči aktivnega državljanstva, nas opremlja s kompetencami za življenje, nam omogoča aktivno ukvarjanje z neena-kostmi v družbi ter bistveno pripomore h grajenju solidarne, strpne in vključujoče družbe.

www.thermana.si | 080 81 19

10 let nepozabnih doživetij pod stekleno kupolo ...

Počitnice v KandršahOd 16. do 20. julija so v prostorih PGD Kandrše odmevali otroški glasovi. Prostovoljke in prosto-voljci so že drugo leto pripravili aktivni teden počitnic za otroke. 38 otrok, starih od treh do 14 let, je sodelovalo na številnih delav-nicah, zadnji dan pa preživelo v Pustolovskem parku Geoss. Ot-roci, za katere je skrbelo šest ani-matorjev, so prejeli tudi diplome.

M AM arhiv organizatorjev

gusta na Debelem rtiču letovala že letošnja peta skupina otrok, med njimi so bili tudi otroci iz Hrastni-ka, Trbovelj in Zagorja ob Savi.

M ZT arhiv RKS

Program se je vsak dan odvijal med 9. in 17. uro pri gasilskem domu Podkum. Za kosilo sta poskrbeli izletniška kmetija Baron in okre-pčevalnica podkumskega lovske-ga doma. Otrokom iz Zagorja in Šklendrovca so organizatorji omo-gočili tudi brezplačni avtobusni prevoz do Podkuma. Čez teden so otroci in mladi spoznavali veščine ameriškega nogometa in mažo-retk, se igrali, zabavali pri različ-nih družabnih, športnih in vodnih igrah, ustvarjali različne izdelke ter izvajali eksperimente. Spozna-li so tudi delo policistov, ki so jim ga predstavili policisti PP Zagorje ob Savi, osnove prve pomoči in te-

Urlaub na vasiPrizadevni člani Kulturnega društva Podkum so od 23. do 27. julija v Pod-kumu že četrto leto zapored organizirali Urlaub na vasi. Brezplačniih poči-tniških dejavnosti se je udeležilo 58 otrok in mladih iz zagorske, radeške in litijske občine. Zanje je poskrbelo 16 voditeljev, tri dni pa je bila pri njih tudi prostovoljka iz Španije, ki je na izmenjavi v Mladinskem centru Zagorje.

meljne postopke oživljanja, ki so jih predstavili predstavniki Rdeče-ga križa Zagorje, poklic frizerke, ki jim ga je predstavila Špela Kotar. Obiskali so ekološko-izletniško kmetijo in konjerejo Ergela Pla-nido v Rtičah, kjer so si ogledali bosanske planinske konje in tam-kajšnjo etnološko zbirko kmečke-ga orodja. Na zaključni prireditvi so staršem, donatorjem in ostalim obiskovalcem pokazali, kaj vse so počeli čez teden, v soboto pa so druženje sklenili na letnem kopa-lišču v Trbovljah.

M MO arhiv KD Podkum

Pričarali nasmehRdeči križ Slovenije (RKS) je sku-paj s podjetjem Tuš v sklopu ak-cije Pričarajmo nasmeh tudi letos organiziral letovanje za otroke na morju, v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem Rti-ču.

RKS je otroke za letovanje izbral s sodelovanjem osnovnih šol in centrov za socialno delo s področja cele Slovenije. Letovanje je name-njeno tistim, katerih starši si ga zaradi nizkih dohodkov ne morejo privoščiti. Tako je od 16. do 23. av-


VRTEC ZAGORJE OB SAVI vabi starše, da otroke, ki ne obiskujejo vrtca, vpišejo v program

CICIBANOVIH URIC (za otroke od 3. do 5. leta)

in v program

IGRAJMO SE SKUPAJ – OTROCI IN STARŠI (za otroke od 1. do 2. in od 2. do 3. leta).

Vpis bo potekal v enoti Smrkci (za programa Cicibanove urice inIgrajmo se skupaj), Cesta 9. avgusta 111, 1410 Zagorje ob Savi in

v enoti Kekec (za program Cicibanove urice), Izlake 6, 1411 Izlake,v torek, 4. 9. 2018, ob 16. uri.

Vabljeni, da se vpisa udeležite skupaj z otrokom! K vpisu vabljeni tudi starši in otroci iz sosednjih občin.

VRTECZagorje ob Savi

www.vrtec-zagorje.si

OGLASIIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

Objavlja javna zbiranja ponudb za odkup opreme in materiala.

Vse informacije glede objav javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb so objavljene na

spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.

www.rth.si; javne objave-prodaja.

DODATNE INFORMACIJE: telefon: 03 56 25 500 spletna stran: www.gess.si elektronska pošta: [email protected] osebno v tajništvu ali svetovalni službi na GESŠ Trbovlje, Gimnazijska cesta 10

Razmišljate, kje bi nadaljevali šolanje? Z opravljeno splošno maturo se lahko vpišete na vse univerze, višje in visoke šole. Vabimo vas v enoletni maturitetni tečaj, v katerem vam omogočamo: odlično pripravo na splošno maturo, šolanje brez vpisnine/šolnine, status dijaka, šolski e-naslov in brezplačno uporabo Microsoftove programske opreme, uporabo čitalnice in izposojo gradiv v šolski knjižnici, uporabo dodatne literature in delovnih gradiv v spletni učilnici, individualne konzultacije pri profesorjih, ki poučujejo maturitetne predmete. Pomembni datumi: 3. september 2018 ob 15. uri: informativni dan, do 5. septembra 2018: oddaja prijave za vpis v maturitetni tečaj, 12. september 2018: objava števila prijav na spletnih straneh MIZŠ, 21. september 2018: obveščanje kandidatov o morebitni omejitvi, do 26. septembra 2018: vpis, 1. oktober 2018: začetek pouka.

M A T U R I T E T N I T E Č A J 2 0 1 8 / 2 0 1 9

CENTER TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJAZA MLADINO IN ODRASLE

IZOBRAŽEVANJE

ODRASLIH

Informacije in prijave:tel.: 03 56 33 450, 03 56 33 453

e-pošta: [email protected]://www.stps-trbovlje.si

Pridobitev izobrazbe ter prekvalifikacije,

dokvalifikacije za različne izobraževalne

programe s področja tehnike, nadaljevalni

tečaj nemščine, excel …

Vpis v septembru.


OGLASI Vsi dogodki na enem mestu v rubriki Kaj dogaja na www.zasavc.net

Hiša domačih okusov Pr Čop, KS Podkum in PGD Podkum vabijo na

počastitev krajevnega praznika v nedeljo, 9. septembra, 2018 v Podkumu.

Vabljeni tudi na slavnostno odprtje ceste Podkum-Sopota z golažijado, predvideno v septembru.

Točen datum bo znan naknadno. Vse informacije dobite v Hiši domačih okusov Pr Čop.

Vljudno vabljeni!

Hiša domacih okusov Pr Cop

http://gostilnacop.si, www.facebook.com/CateringTeamCop

Rezervacije: 041 407 966, 03 56 76 222

PEČ

NA

PEL

ETE

PEČ

NA

PO

LEN

A

TOPLOTNA ČRPALKA ZA OGREVANJE

Najbolje prodajan opečni strešnikNajbolj ekonomičen nakupUniverzalen strešnik za vse tipe streh50 letna garancijaZnačilen tradicionalni model v XXL formatuVelika pomičnost 31 mm nudi največjo fleksibilnostPresenetljivo razmerje med ceno in učinkom z zmanjšano porabo strešnikov le ca. 8,1 kosov/m²

Dobavimo vse vrste ostalih strešnikov


Za boljši dan vsak dan doza www.zasavc.net AKTUALNO ZASAVSKO

Sebastjan LedinekPredsednik KS Franc Fakin

KS Franc FakinŠtevilo prebivalcev: okrog 3500Naselja: Loke, Obrtniška cesta, Mestni trg, Majcenova cesta, Ulica španskih borcev, Ojstro (del), Gimnazijska cesta, Trg Franca Fakina, Savinjska cesta, Kovinarsko naselje, Golovec, Keršičev hrib, Cesta Tončke Čeč, Cesta OF

Predsednik sveta KS: Sebastjan Ledinek Člani sveta KS: Tatjana Jevševar, Mitja Hacin, Milan Žnidaršič, Stanka Kink, Pavel Hacin, Joža Hribšek

od KS na podeželju, kjer se ljudje med sabo poznajo in so bolj pove-zani. Kakšnih drugih prireditev zato ne pripravljamo, praznujemo pa krajevni praznik. Proslavo za 8. maj, ko je obletnica osvoboditve Trbovelj, pripravimo v sodelovanju z občinskim odborom borcev za vrednote NOB v mestnem parku in je zelo lepo obiskana. Kaj vam je v Trbovljah najbolj všeč?Vse življenje sem tukaj doma, na-vajen okolja, ljudi. Všeč mi je, da se ureja infrastruktura in to, da je kar dobro poskrbljeno za otroke. Na voljo imajo bazen, park, kino, med počitnicami dejavnosti Društva prijateljev mladine Trbovlje … Boste še kandidirali za predse-dnika?Bom.

M TPK

Na kletnem portalu ene najsta-rejših trboveljskih stavb, Gradiča, poznanega tudi kot Arzenškova ali Peklarjeva hiša, je vklesana letni-ca 1695. A kot piše Tine Lenarčič v svoji knjigi o Trbovljah, je to po vsej verjetnosti letnica obnove, bolj preprosta lovska hiša pa je sta-

Sebastjan Ledinek vodi eno največjih mestnih trboveljskih krajevnih skup-nosti od leta 2014. Vodenje je prevzel od Stanke Kink, ki je zdaj podpred-sednica sveta KS.

KS Franc FakinMestna krajevna skupnost Franc Fakin obsega velik del zgornjih Trbovelj s številnimi pomembnimi ustanovami in znamenitostmi. Med njimi so me-stni park, cerkev svetega Martina, gasilski dom, dve osnovni šoli, občinska stavba in lovski dvorec Gradič.

la tam že prej, ko naj bi vanjo zaha-jali Celjski grofje. Stavba je zame-njala več lastnikov, za javnost pa je bila po prenovi odprta decembra 2012. V njej je urejena tudi poroč-na dvorana. Nasproti Gradiča na Trgu Fran-ca Fakina so leta 1910 odprli Društveni dom, namenjen kul-turni dejavnosti. Pozneje so mu dogradili dvorano, v kateri so do-bile prostor tudi družabne in špor-tne prireditve, v urejeni telovad-nici so telovadili Orli. Pozneje sta bila v domu še kino in knjižnica ter posojilnica, trgovina in gostilna. Med vojno so dom okupirali Nem-ci, malo pred koncem druge sve-tovne vojne pa so ga bombardirali partizani. Po vojni so Trboveljčani dom obnovili s prostovoljnimi ak-cijami, v upravljanje pa ga je dobila DPD Svoboda II. Danes je ponov-no namenjen predvsem kulturno--družabnim aktivnostim, v njem med drugim delujejo Mladinsko gledališče Svoboda in knjižnica ter

nekatera druga kulturna društva. Na Trgu Franca Fakina stoji tudi župnijska cerkev svetega Marti-na, v urbarju prvič omenjena leta 1265. V svojem dolgem obstoju je doživela veliko sprememb in raz-ličnih arhitekturnih slogov. Dol-ga leta je bilo okrog cerkve ure-jeno pokopališče, ki so ga morali večkrat razširiti. Zaradi prostorske stiske so kraj zadnjega počitka v Trbovljah tudi večkrat premestili. Uredili so ga tudi na njivi, ki so jo odkupili od posestnika Parašuha na Brodeh, kjer pa je zdaj že vrsto let urejen mestni park.Nedaleč od cerkve stoji hiša, ki je bila dolga leta last Dolinškovih. Ti so se ukvarjali z gostinstvom in pridobivanjem ledu v urejenem naravnem bazenu. Pozimi so ba-zen napolnili z vodo, da je ta zmr-znila. Ko je bil led dovolj debel, so ga razsekali s sekirami, klade ledu pa pretovorili v hišno klet. Prostor so tesno zaprli in zastrli pred svet-lobo, da jim je led v njem zdržal do poletja. Tedaj so ga po kosih proda-jali in razvažali gostincem, mesar-jem, pa tudi prodajalcem sladoleda na vozičkih. Področje se še danes imenuje Ledenica in je nekaj časa

služilo kot naravno drsališče ter športno prizorišče, a je za ohrani-tev takšnega namena zdaj potreb-no temeljite obnove. Krajevna skupnost si je nadela ime po Francu Fakinu, rudarju, komunistu in članu proletarskih akcijskih čet, ki so ga fašisti nacio-nalistične Orjune ustrelili 1. junija 1924. leta. Svoj krajevni praznik krajani praznujejo 8. maja v spo-min na osvoboditev Trbovelj.

M TPK Marko Planinc in

arhiv Občine Trbovlje

Kakšne cilje ste si zadali, ko ste prevzeli vodenje?Predvsem pomagati ljudem. Ved-no se najde kdo, ki ima težave. Treba je potrositi pesek na cesto, zgraditi ograjo, odstraniti polom-ljeno drevje, ki komu ovira pot do doma. To se zdijo malenkosti, ki pa ljudem zelo veliko pomenijo in se za pomoč obračajo name. Ste s sredstvi, ki jih prejmete za delo od občine, zadovoljni?Če gledam druge KS, bom rekel, da nimamo tako malo. Res pa je, da tega denarja hitro zmanjka. Tako moramo vedno načrtovati za leto, dve naprej, ker je vedno več stvari potrebnih urejanja, kot je na voljo denarja. V vaši KS je veliko objektov,

kot so mestni park, lovski gra-dič, šole … Seveda, ampak za urejanje teh je pristojna občina. Kakšnih projek-tov se lotimo tudi skupaj, a največ dela imamo v naseljih, ki so malo odmaknjena iz centra. Imate krajevni dom?Imamo pisarno na Gimnazijski cesti, kjer imamo sestanke. Katere do zdaj izvedene pro-jekte pa bi izpostavili?V sodelovanju z občino in Zavo-dom za šport smo uredili otroška igrišča. To je bil en tak večji pro-jekt. Dali smo izdelati projektno dokumentacijo za cesto na Loke, ki ga je potem izvedla občina. Kra-jevna skupnost recimo nima na voljo 70 do 100 tisoč evrov, ima pa

tistih tri ali štiri tisoč. S tem de-narjem lahko plačamo projektno dokumentacijo, s katero gremo po-tem na občino in oni izvedbo lažje umestijo v proračun. Tak projekt je izdelan tudi za Vovkovo loko, kjer je cesta v zelo slabem stanju. Kaj pa je trenutno najbolj ak-tualno?Nedavno smo končali z dvema sanacijama javnih poti, ena je na

Cesti OF, druga pa na Cesti Tončke Čeč. Je vodenje KS naporno?Če gre za dobro ljudi, se mi zdi, da ni težko. Ko te potem kdo pokliče in se ti zahvali, mi to pomeni tisto pravo plačilo. Pripravljate tudi kakšne prire-ditve, obdarovanja dedka Mra-za in podobno?Življenje v mestni KS se razlikuje


Poglejte Kaj dogaja na www.zasavc.netREPORTAŽA / AKTUALNO ZASAVSKO

Ročna�in�avtomatska�avtopralnica

-�avtomatska�pralnica

-�možnost�self-service

-�ročno�pranje

-�poliranje�vozil

-�voskanje

-�pranje�podvozja

-�magična�pena

-�globinsko čiščenje

Novi�Suzuki�S-CROSS

UGODNOSTI�OB�NAKUPUvozila�Mazda�2�ali�Mazda�3

popust

ali

brezobrestno

financiranje

Akcijske�cene�vozil�Mazda�CX-3

PREVERITE�UGODNOSTI�OB�NAKUPU*!

*Zaloga�vozil�v�akciji�je�omejena�-�prosimo�preverite�pogoje!

Ponujamo�vam�ugodne�cene:

-�servisnih�storitev,

-�kleparskih�in�ličarskih�storitev,

-�pneumatik�in�hrambe�le-teh,

-�optike�podvozja,

-�polnjenja�klime,

-�popravilo�poškodb�od�toče

Servis�Kržišnik

-�preverite�pogoje�-

Avtohiša�Kržišnik,�d.o.o.Selo�65��|��1410�Zagorje��|��Tel:�03-56-66-500

www.avtohisa-krzisnik.si

Avtohiša�Kržišnik

Zagorje

35LET

Avtopralnica

krzisnik

Ura

dna�

pora

ba�g

oriv

a:�3

,7�-8

,4�l/

100k

m;�e

mis

ije�1

04-2

00�g

/km

��*

�pre

veri

te�p

ogoj

e�br

ezob

rest

nega

�fina

ncir

anja

�pri

�pro

daja

lcu.

�Kol

ičin

e�vo

zil�s

o�om

ejen

e!

Hrastniški planinci so bili aktivni že pred drugo svetovno vojno. Bili so vključeni v SPD, podružnico Za-gorje. Po planinskem predavanju Anteja Bega februarja leta 1948 pa je prišla pobuda, da ustanovijo svoje društvo. Ljubitelji planin so tako ustanovili iniciativni odbor in si zadali glavni nalogi: ustanoviti društvo in zgraditi planinsko kočo na Kalu. Takratni okrajni ljudski odbor jim je odobril na kalsko pla-nino prestaviti leseno zgradbo, ki jo je po vojni na Jagnjenici pri Ra-dečah pustil okupator. Potrebno je

bilo le organizirati prevoz, za kar je poskrbel Rudnik Hrastnik, in zbrati ljudi, kar pa takrat ni bilo težko. Delo je bilo tako opravljeno, kljub temu, da je bilo treba barako skoraj v celoti na ramenih prenesti od vasi Čeče na Kal. Kočo so slove-sno otvorili 15. avgusta 1948. leta v družbi mnogih hrastniških ljubi-teljev planin.Ustanovni občni zbor novoustano-vljenega društva je bil že prej, 11. julija 1948. leta. Udeležilo se ga je 120 članov. Ob otvoritvi koče, dober mesec za tem, pa je društvo

štelo že 283 članov, saj je zanima-nje Hrastničanov za hojo v planine veliko. Članstvo se je v kasnejših

70 let koče na Kalu in PD HrastnikPlaninsko društvo (PD) Hrastnik bo s proslavo 8. septembra obeležilo dve obletnici: sedemdesetletnico ustanovnega občnega zbora PD Hrastnik in sedemdesetletnico otvoritve prve planinske koče na Kalu.

Planinski dom na Kalu danes.

Planinska koča na Kalu leta 1948.

Slovesnost ob 70. obletnici ustanovitve PD Hrastnik in otvoritve prve planinske koče na Kalu bo v soboto, 8. septembra 2018, s pričetkom ob 11. uri. V kulturnem programu bodo nastopili Rudarska godba Hrastnik, pevec, recitatorka in citrarka iz Hrastnika ter govorniki. Predstavnik Planinske zveze Slovenije bo društvu izročil najvišje odlikovanje, Svečano listino PZS.

obdobjih povečevalo, z ustanovi-tvijo PD Dol pri Hrastniku neko-liko upadlo, v zadnjih letih pa je v društvu okoli 150 članov. V teh sedemdesetih letih je dru-štvo »prehodilo« bolj ali manj uspešna leta. Leta 1959 so otvorili nov, zidan Planinski dom na Kalu, v letu 1986 pa še prizidek za pove-čanje nočitvenih kapacitet.Visoki obletnici bo društvo proslavilo v soboto, 8. septembra. Meddruštveni odbor planinskih društev Zasavje, ki združuje in usklajuje delo planinskih društev od Litije do Brežic, jim je ob tej priliki zaupal tudi organizacijo vsakoletnega srečanja zasavskih

planincev. Ta dan pričakujejo na kalski planini okoli 500 planincev iz vseh krajev Zasavja. »Prireditev na Kalu se bo pričela ob 11. uri, po končanem programu pa bo na pla-nini še planinska zabava ob glas-bi in plesu in dobri kapljici. Kakor vedno, bo veselo in prijetno, zato vabimo vse Hrastničane in Zasav-ce, da se nam pridružijo,« je pred velikim dogodkom dejal Vojko Zu-pančič, predsednik PD Hrastnik, in dodal, »tudi, če niso člani PZS, so dobrodošli. Da so le ljubitelji planin, morda pa se bo kdo od njih tudi še včlanil.«

M ZT arhiv PD Hrastnik


Vsak dan precej novega na www.zasavc.net DRUŠTVENO / AKTUALNO ZASAVSKO

Urška Omahna hči Anastazija Omahna rojena 17. 7. 2018

Nives Sačer sin Nik Lavrin rojen 17. 7. 2018

Jerneja Senčar Savšek sin Lovro Senčar Savšek rojen 18. 7. 2018

Maja Novak sin Jan Kmetič rojen 18. 7. 2018

Mateja Vodišek hči Maša Vodišekrojena 19. 7. 2018

Tanita Strgaršek Vovk sin Kajetan Strgaršek Vovk rojen 21. 7. 2018

Lidija Reberšek sin Lovro Sešlar rojen 21. 7. 2018

Nataša Bukovič sin David Gradič rojen 21. 7. 2018

Petra Lavričhči Sonja Grabnarrojena 21. 7. 2018

Ines Kolar hči Klarisa Čoprojena 22. 7. 2018

Tina Gorenjec sin Žibret Žanrojen 22. 7. 2018

Indira Tabaković sin Kenan Tabakovićrojen 24. 7. 2018

Katarina Žibert Pelko sin Nace Pelkorojen 25. 7. 2018

Lucija Petričhči Ula Petričrojena 25. 7. 2018

Tanja Kosemsin Rok Kosemrojen 26. 7. 2018

Mateja Štumberger hči Julija Ojsteršekrojena 27. 7. 2018

Teja Urbanija hči Vita Škararojena 30. 7. 2018

Tatjana Jagodic sin Mark Jagodic Dremeljrojen 1. 8. 2018

Azra Abdić hči Lina Abdićrojena 1. 8. 2018

Polona Hrvatuš sin Tanay Krišto Hrvatušrojen 2. 8. 2018

Rozalija Grešak sin Jaka Volkrojen 2. 8. 2018

Nives Oplotnik hči Lia Trentelj

Adisa Rizvić sin Ilan Alijirojen 3. 8. 2018

Asmira Vehabović hči Dajlan Vehabovićrojena 3. 8. 2018sin Liam Trentelj

rojena 3. 8. 2018Vesna Fridlhči Mia Fridlrojen 6. 8. 2018

Tadea Kepa sin Tibor Mikuž rojen 8. 8. 2018

Barbara Vitanc hči Linaya Imamovićrojena 8. 8. 2018

Frida Hotisin Liam Hotirojen 9. 8. 2018

Špela Bedene sin Tom Bedene rojen 10. 8. 2018

Nataša Mahkovic sin Jaka Pivk rojen 10. 8. 2018

Ajla Luković sin Malik Luković rojen 11. 8. 2018

Dženita Dizdarevićhči Danija Dizdarevićrojen 11. 8. 2018

Marija Živkovićhči Lucija Gačnikrojen 11. 8. 2018

Eva Poglajen sin Jakob Korbar rojen 13. 8. 2018

Vanja Roksandićhči Danaja Roksandićrojen 13. 8. 2018

Mateja Bromšehči Maša Bromšerojen 13. 8. 2018

Daša Urana sin Jaka Zupanc rojen 14. 8. 2018

Veselka Đorđević sin Nikola Đorđević rojen 17. 8. 2018

Izabela Jašarevićhči Asja Jašarevićrojen 18. 8. 2018

*Osebne podatke objavljamo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov kot je podrobno opisano na spletni strani: http://www.zasavc.net/dobrodosli-med-nami/.

ZAHVALAob boleči in prezgodnji izgubi moža, očeta in ata

JANEZA SMRKOLJAiz Mlinš

29.4.1953 – 16.7.2018

Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh žalostnih in predvsem težkih trenutkih stali ob strani ter nam pomagali lajšati bolečino, se iskreno in iz srca zahvaljujemo. Hvaležni smo vam za vso nesebično pomoč in lepe besede, ki bodo vedno ostale v naših srcih. Hvala za vse darove, cvetje in sveče. Posebne zahvale gredo kolovraškemu župniku Antonu Humarju za prelep mašni obred, dolskemu župniku Marku Avseniku ter Zvonku Vozlu.Hvala tudi predsednici Krajevne skupnosti Mlinše – Kolovrat Mariji Ribič, predsedniku Gasilskega društva Kolovrat Lojzetu Podmiljšaku, ki sta tako lepo in nežno povedala govor, vsem gasilskim društvom, kolovraškemu cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete cerkvene pesmi, zahvala pa gre tudi Tjaši Hrovat in Urošu Steklasi za čudovito odpeto in zaigrano pesem.Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iz srca hvala.

Žalujoči: žena Nada, sin Boris in hči Nataša z družinama.

V nedeljo, 29. julija, je Združenje borcev za vrednote narodnoosvo-bodilnega boja Zagorje ob Savi skupaj z Občino Zagorje pripravil svečanost na Čemšeniški plani-ni. Z njo so se spomnili leta 1941 ustanovljene revirske partizanske čete. Slovesnosti pri spominskem pomniku revirski četi nedaleč od koče na Čemšeniški planini so se udeležili številni Zasavci in gostje. Pozdravil jih je Miloš Prosenc, predsednik Združenja borcev za

Članice Društva kmečkih žena in deklet Trbovlje so skupaj s članica-mi čemšeniškega, podkumskega in nekaterih drugih zasavskih akti-vov v soboto zarana prijele za srpe. V tradicionalnih oblačilih so se lotile žetve pšenice na Kališu pod Mrzlico. Na kmetiji, ki ji po doma-če rečejo pri Lemevšek, so delali tudi moški. Ti so se lotili košnje na tako strmem bregu, da so si morali na čevlje nadeti dereze. Delo, ki so ga začeli okrog pete zjutraj, je hitro steklo in bilo gotovo do osme, ko sonce še ni bilo prevroče. Po delu so se tako žanjice kot kosci okrep-

Kosci in žanjice pod MrzlicoZadnjo soboto v juliju so se na ekološki kmetiji Marjana Lamperja v Tr-bovljah ponovno zbrali kosci in žanjice, ki so svoje delo opravili na star, tradicionalen način.

čali z malico.Kmetija Lemevšek leži na območju Krajinskega parka Mrzlica na nad-morski višini 750 metrov. Teren je hribovit in zato zelo zahteven za obdelavo. Večidel je poraščen s pašniki in travniki, na njivah pri-delujejo tudi ječmen, ajdo in piro. Vsako zadnjo soboto v juliju na kmetijo že več let prihajajo »v ta-brh« bližnji in malo bolj oddaljeni sosedje ter na tak način ohranjajo staro izročilo medsosedske pomo-či. Letos je bilo koscev sicer malo manj kot lani, a vseeno so svoje dobro delo s skupnimi močmi hit-ro opravili.

M ZT Edi Hribšek

vrednote NOB Zagorje ob Savi. Slavnostni govornik je bil zagorski župan in podpredsednik Državne-ga sveta Republike Slovenije Ma-tjaž Švagan. V programu so na-stopili MoPZ Loški glas, ki ga vodi Alenka Flere Pavlič, baritonist Rihard Majcen in harmonikar Jernej Pikel. Program sta pove-zovala Maša Troha in Marko Vetršek.

M ZT Foto: Ana Režun

Od 10. do 14. avgusta je v nizozem-skem mestu Zaandam pri Amster-damu potekala 18. generalna skup-ščina Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA in prireditev Radi imamo čipke.

Slovenske klekljarice, med njimi tudi Jana Klinc Češnovar in Ta-tjana Mizori Zupan iz Društva zasavskih klekljaric Srčevke, so na Nizozemskem osvojile prvo mesto s predstavitvijo Slovenije. Lučke, razstavljene na slovenskem pano-ju, so predstavljene tudi v knjigi. Klekljarice so vzorce zrisale in

izdelale po motiviki iz slovenske zakladnice čipk. Nekaj je bilo tudi modernih čipk v tehnikah, ki so se tradicionalno uporabljale na ob-močju Slovenije. Idejo za lučke je dala Simona Strgulc Krajšek, ki je za knjigo računalniško izrisala večino vzorcev. Pri oblikovanju knjige je sodelovala še Afrodita Haber Kljun, trenutno podpred-sednica OIDFA, in pa Mojca Fer-le, kustosinja iz Mestnega muzeja Ljubljana, ki se strokovno ukvarja z zgodovino čipk.

M ZT društvo Srčevke

Priznanje Damjani Napret

Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj je ob 40. obletnici Mozirskega gaja pripravilo poseb-no slovesnost in podelilo priznanja zaslužnim sooblikovalcem cvetlič-nega raja. Zahvale sta predsednik društva Darko Bele in predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev Simon Ogrizek podelila 14. av-gusta. Med prejemniki je bila tudi Zasavčanka Damjana Napret, ki ima na Marnem svojo vrtnarijo. Njena gredica lepša Mozirski gaj že več kot 15 let.

M ZT Fanči Moljk

Borci na Čemšeniški planini

V čipke so ujele svetlobo


AKTUALNO ZASAVSKO Spremljajte vremensko napoved na www.zasavc.net

Strokovna sodelavka Nika Čokl, Bela štacunca Litija: Med 11. in 16. uro se izogibajte soncu ali nosite pokrivala, očala in UV zaščitne majice. Uporabljajte zaščitne kreme z visokim faktorjem med SPF 30 do 50 in oznako UVA in UVB zaščita. Belinal® skin uživajte preko celega poletja, ker UV žarki dokazano največ prispevajo k neželenim spremembam kože. Naj bo Belinal® skin vaša obvezna oprema, ko se odpravite na počitnice. Priporočamo redno, trimesečno uživanje.

Škodljivi vplivi sončnih UV žarkov

PREPREČITE NEŽELENE SPREMEMBE NA KOŽI Sonce je za našo kožo dobrodejno, saj pod vplivom sončnih žarkov v njej nastaja vitamin D3, a za to je dovolj že nekaj-minutna dnevna izpostavljenost. Pretira-vanje pri sončenju je lahko zelo nevarno. Ste vedeli, da ponavljajoče se sončne opekline vodijo v pospešeno staranje kože in povečajo tveganje za nastanek kožnega raka (malignega melanoma) v odrasli dobi? Poglejmo si nekaj posledic pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom.Staranje kožeStaranje kože je posledica staranja organizma. Po najsodobnejših spoznanjih pa dokazano močno pospešijo proces stranja še UV sončni žarki. Na izpostavljenih mestih prihaja z leti do stanjšanja kože, gubanja in premikov pigmenta, ki se kažejo kot svetlejše ali temnejše lise. Izogibajmo se sončenju med 11. in 16. uro!

Sončne opekline Pred opeklinami se ščitimo z oblačili in kremami z

visokim zaščitnim faktorjem SPF 30 ali višjim. V primeru, da se pojavi močnejša rdečina, jo hladimo z obkladki ali hladnim tušem. Pomagamo si lahko tudi z blago protivnetno kremo in uživanjem pripravkov in živil, ki delujejo protivnetno in antioksidativno. Zelo pomembno je, da opečen del pokrijemo in ga ne izpostavljamo več soncu!

Alergije Do alergijske reakcije pride, ko ultravijolično sevanje povzroči spremembe kožnih celic. Imunski sistem nato sprosti protitelesa, ki napadejo celice in povzročijo nastanek alergijskih simptomov. Pri večini ljudi se pojavi srbečica in izpuščaji na predelu kože, ki je bil preveč izpostavljen. Pri resnejših oblikah lahko pride tudi do koprivnice, hujših izpuščajev in drugih težav.

Zaščitimo kožo pred škodljivimi vplivi UV žarkov z naravnim pripravkom Belinal® skinKoža dnevno potrebuje najboljša, uravnotežena mikrohranila za regeneracijo in zaščito pred UV žarki. Najpomembnejša so ta hranila za zdravo kožo, saj poskrbijo za njeno pravilno delovanje, pospešujejo regeneracijo in ščitijo celice pred prostimi radikali. Pravo razmerje naravnih antioksidantov, vitaminov in mineralov bo povečalo tudi imunsko odpornost kože ter vas nagradilo z njenim mladostnim izgledom.

Mikrohranila v izdelku Belinal® skin preko krvnega obtoka pospešujejo regeneracijo kolagena in elastina, povrnejo koži trdnost, elastičnost in mladostni videz. Naravni antioksidanti zmanjšujejo škodljive vplive UV žarkov na kožo. Belinal® skin vsebuje patentiran izvleček vej bele jelke ter vitamine B2, B3, B5, A, C, biotin in cink.

Najboljše sinergijske učinke za regeneracijo in zaščito kože dosežemo s kombinacijo mikrohranil, ki jih vsebuje Belinal® skin, ter zaščitne kreme z visokim UV faktorjem.

Ob nakupu izdelkov s tem kuponom v Tosamini Beli štacunci Litija podarimo 25 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 20 €. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in medicinske pripomočke na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 30. 9. 2018. ZT

KUPON ZA POPUST25%

Belinal® skin formula je razvita na podlagi dermo kozmetične študije, ki dokazuje vpliv na zaščito in regeneracijo kože.

Koža je največji in najlepši organ telesa, je ogledalo vašega počutja in zdravja. Zaščitite kožo pred UV žarki in jo nahranite od znotraj, preko krvnega obtoka.

Belinal® skin vsebuje antioksidativno zmes naravnih polifenolov iz vej bele jelke in naravne vitamine B2, B3, B5, A, C, biotin in cink.

Branka Poplonski se je rodila v srbski Inđiji, kamor je takratna ob-last leta 1947 izgnala njeno nosečo mamo Justi Učakar. Učakarjevi so bili v Kotredežu dolgo let znani gostilničarji, pozneje tudi trgov-ci. Posest jim je bila zaplenjena in nato vrnjena z denacionalizacijo in opravičilom zaradi izgnanstva. Branka se je v Kotredež vrnila sta-ra leto in pol. Njena sestra in brat sta bila precej starejša, očeta je iz-gubila zgodaj. V Trbovljah je kon-čala srednjo ekonomsko šolo, šla na ekonomsko fakulteto v Ljublja-no in za eno leto v Nemčijo. Tam je spoznala svojega bodočega moža Stana Poplonskega. »Vedno sem govorila, da ne bom šla v Ameriko in se ne bom poročila z Američa-nom, a 46 let pozneje sem še vedno v Ameriki in sem srečna in zado-voljna s svojo družino,« pravi.

Prva ženska med vodilnimiKo je prišla v Chicago, je po dveh mesecih dobila službo v banki, kjer je ostala 22 let. Začela je na dnu in s svojim znanjem ekonomije, statistike in računovodstva v ne-kaj letih postala prva ženska med vodilnimi. V devetdesetih letih je razmišljala, da bi ostala doma, se

posvetila otrokom in dobrodelne-mu delu. Mož je vključen v Lions klub, ona v gospodarsko zbornico in sklad za javne šole. A začela je delati kot nepremičninska agent-ka. V delu uživa in pravi: »V Ame-riki se ljudje v povprečju selijo vsakih sedem let, zato mi dela ne zmanjka. Večinoma se moje stran-ke vračajo. V glavnem se zdaj selijo iz milijonskih hiš v pol cenejše, ki so v eni etaži, da se izognejo sto-pnicam.«

Dvojčka pri skoraj štiridesetihJe mati dvojajčnih dvojčkov Erika in Marka, ki sta stara 31 let. Eden je odvetnik, drugi je magistriral iz marketinga. Letos naj bi z Bran-ko slovenske sorodnike obiskal le Mark, a na njeno presenečenje sta prišla tudi Erik s soprogo in dru-gi sorodniki. Dvojčka je rodila pri skoraj štiridesetih. »Zdravniki so zatrjevali, da z nama ni nič narobe, ko sva si z možem prizadevala za naraščaj in se na koncu vdala. Po-tem pa sem šla v Sloveniji na svoj letni zdravniški pregled in dožive-la šok. Zdravnika sem vprašala o spremembah, ki me čakajo v meni, on pa me je presenetil z novico, da

je sprememba res na poti, a v obliki dvojčkov.«

11 slovenskih varuškDva tedna po porodu je k njim prišla prva varuška iz Slovenije, v naslednjih letih se jih je zvrstilo 11. »Naša Mojca je malo užaljena, ker fanta ne govorita slovensko, ampak saj sem imela prav zara-di tega slovenske varuške, ki pa so se, seveda, tudi same bolj učile angleščino. Ko bom imela vnu-ke, bom pa njih začela učiti slo-vensko,« pravi Branka, ki ostaja s Slovenijo ves čas povezana. Poleg pogostih obiskov, se je vključevala v dejavnost slovenskega kultur-nega centra v Chicagu, doma tudi rada skuha kakšno slovensko jed, na primer telečje zrezke, pražen krompir ali pohorsko omleto. Sicer pa si vsako jutro, ko nahrani mač-ko, skuha turško kavo in prebere časopis. Najprej ameriškega, nato pa prek interneta tudi slovenskega. »Glede na to, da imate v Sloveniji toliko strank in morate usklajevati toliko različnih interesov, še kar dobro peljete,« ocenjuje slovensko državo, »Slovenija se zelo lepo raz-vija, cestna infrastruktura je pov-sem primerljiva z Evropo, zelo lepo je. Tudi Zagorje je postalo lepo, so-dobno mesto, No, v Kotredežu pa večjih sprememb ne opazim.«

Njen KotredežPrav v Kotredežu ji je njena neča-kinja Mojca Mandelc organizi-

rala tudi piknik s sosedi. Branka ostaja s krajani povezana prek voščilnic ob božiču in veliki noči, ko pa je na obisku, se pri vseh rada ustavi. Tako ni bilo drugače niti letos, ko so ji pred domačo hišo postavili metulja s sedemdesetico.

Branka Učakar PoplonskiBranka Poplonski, rojena Učakar, je Slovenka, ki živi v Ameriki. Pravzaprav je Kotredežanka, ki živi v predmestju tretjega najbolj naseljenega ameri-škega mesta Chicaga. V Slovenijo se rada in pogosto vrača. Letos avgusta so ji v Ljubljani in Kotredežu ob njenem sedemdesetem rojstnem dnevu domači z nečakinjo Mojco Mandelc na čelu pripravili prijetno preseneče-nje.

SOP Trbovlje d.o.o. | Ulica 1. Junija 36, TrbovljeTel 041-426-011, 031-630-271

www.sop-trbovlje.si | [email protected]

UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI

Naslednji jubilej, ki ga kani preži-veti v Sloveniji, bo leta 2022, ko bosta z možem praznovala zlato poroko. In to v Sloveniji, kjer sta se pred tolikimi leti tudi poročila.

M Tatjana Polanc Kolander


Spremljajte tudi nagradne igre na www.zasavc.net. ZABAVA

SLOVARČEK:AASEN (norveški jezikoslovec Ivar), AGENEZIJA (neplodnost pri ženskah), ISONZO (ital. ime reke Soče)

Nagradna križanka 8

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

8SV. HROŠČ

PRI ST. EGIPČANIH

POBARVAN Z LAKOM

PRIPADNIK AFRIŠ.

LJUDSTVA OROMO

OSEBNI ZAIMEK

'DROG Z ŽELEZNO KLJUKO

RIBA V PRE-SPANSKEM

JEZERU

KRAJ NA GORENJ-

SKEM

ZAMKA TISKALNI-

KOV

ODPORN. GIBANJE NA SEV. IRSKEM

PREMAZ ZA LES, KOVINO

NAVDU. NAD SLOVAN. KULTURO

PODOBA, KI SMEŠI

ČLOVEŠKE LASTNOSTI

ČE (REDKO)OPUS

(OKRAJ.)

ČLOVEK IZ ISTEGA KR.

MRAK (STAR.)

DEL OBLA-ČILA

SREDINA ŠČITA

AMERICIJFARMA D.

ŽIVALI

METERNEPLO-

DNOST PRI ŽENSKAH

SKAND. M. IME

ŠPAN. D. ENOTA PRED €TANTAL

META ZAGORC GRŠKA

ČRKA TULJENJEKDOR PEČE

KRUH, PECIVORAVNOD.

PUSTITI PRID. OZON

IZ ZRAKA

PRIMORSKI VZKLIK

AVSTRAL. MEDVEDEK

VREČARANCONA

VELETOK V SEVERNI ITALIJI, PAD

PEVEC ADI RECEPT

PROSTOR PRI IGRI

RED GLIV, ZAJEDAVCI

ODMIRANJE TKIVA KEMIJSKI

SIMBOL ZA ŽELEZO

JAPON. REŽISER

YASUJIROIZPARINA

KONEC GESLA

ŽENSKA, KI MEČE

DUH. V ITALIJI

ŠPARTAN. KRALJ,

MOŽ LEPE HELENE

ZORAN DRAGIĆ

M. NOGOM. ORGAN.

IZUMRLA PTICA

PETAKANJE SOLZ

KMEČKO VOZILO

IZABELA (KRAJŠE)

JANEZ ALBREHT

EDENČAR NEKD. ORG.

OTROK KITAJSKA LETALSKA DRUŽBAKIP MLADE-

NIČA VAS PRI

RIM. TOPL.

ŠPORTIK, KI TRENIRA

TEK

VPRAŠAL-NICA

ZAČETEK GESLA

EKVADOR (AV. OZN.)

ORANJE JEDRSKA ELEKTRAR.

TV NAPOV. AJDA

SINJINA, NEBESNA MODRINA

MEDICA POŠTNA MARKA

KIT. FIL.PRIPR. NA PODMOR-

NICI

BARVILO KANA

DOBA, ERA, VEK

ZNAMKA PIVA

DRUŽABNI PLES

KELTSKI BOG MORJA

GRŠKI BOG MRAKA

ČASOVNA ENOTA AFRIŠKA

ANTILOPA

KRATEK, MOČAN GLASLARVA

MODERNO Ž IME

TELUR SLIKAR ŽANROV

KARDELJ EDVARD

JAPONSKO MESTO,

TUDI KYOTO

STAR KOVANEC ZA 5 ENOT

PRIVRŽ. CERKVENE POLITIKELOCEN

NORVEŠKI JEZIKOSLO-

VEC IVAR

OVALEN KROŽNIK

REKA V FRANCIJI, PRITOK SARTHE

VREDNOST BLAGA POJAV PRI

VALOVANJU SLUŽABNIKZORAN PREDIN

BIBLIJSKI OČAK

NAD. GESLA STUDPREDEL OB BLEJSKEM

JEZERUDA (POG.)

ITAL. IME REKE SOČE CELOVEC

AONEC BOKSAR MUHAMMAD

TITAN

R. BOGIJA JEZE

ZBIRANJE PODATKOV

AKADEM. ZA LIKOV.

UMETNOSTZAIMEK

IVAN HUDNIK

TONE KUNTNER

GRAFIČNA DEJAVNOST

TOVARNA USNJENIH IZDELKOV

NARAVO- VARSTVE-

NIK

KRČEVIT JOK, MOČNA

JEZA

RUDAR (POGOVOR-

NO)

ZGODAJ ZRELO SADJE

Sudo

ku 8

9 21 4 85 1 6 7

9 1 32 6 9

4 7 23 7 1 6 8

5

Rešitev nagradne križanke 7-18: pri-znanja, reka, nemir, Oz, Ian, da, Štefan Kajič, Barbara, Ptuj, GV, sirek, nonagon, Oise, dr, lažnivka, NSK, cingole, DA, Ita-lijan, Občine, Moskva, anus, Urnaut, Ga, kantata, Ist, DV, kri, lepota, krpa, Eve, Hook, Aarne, KPa, rep, kunar, Si, spaj-kalo, Te, Aall, kad, Vojka Povše Krasnik,

bel, RD, analitika, aminopirin, NN, Se-negal, Cipriani, Ake, Ado, Atrek, ANGeslo: Priznanja občine HrastnikPrejeli smo 82 rešitev za nagrado križan-ko 6-18. Nagrajenci bodo prejeli igrače za domače ljubljenčke (mačke, pse): Tija Dolenc (Keršičev hrib 10 a, 1420 Trbovlje), Joži Prelogar (Keršičeva 21 a,

1420 Trbovlje), Jože Žlak (Partizanska cesta 19, 1431 Dol pri Hrastniku). Bralci, ki pošljejo uredništvu rešitev križanke in svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov), soglašajo, da se ti objavijo v Zasavskem tedniku in da za ta namen podatke obdelujemo. Z osebnimi podat-ki ravnamo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Soglasje za obdelavo osebnih podatkov lahko kadarkoli prekličete prek pošte ali telefona. Iskrene čestitke!Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 8-18 pošljite na naslov: Za-savski tednik, Mestni trg 5 a, 1420 Trbovlje ali na elektronski naslov (ob-

346957821719428356258316749965742183182693475473185962534271698627839514891564237

vezno tudi tu napišite naslov in tel. šte-vilko)[email protected] do 20. 9. 2018 Izžrebali bomo tri nagrajen-ce, ki bodo prejeli tekaške majice.

Velja do 31. 9. 2016

Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190

Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi Tel. + 386 (0)3 56 55 120

Velja do 30. 9. 2018

www.zlu.si

20 € popusta pri vpisu vprogram Logistični tehnik

Velja do 30. 9. 2018

Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190

Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi Tel. + 386 (0)3 56 55 120

www.zlu.si

20 € popusta pri vpisu vprogram Predšolska vzgoja


Vse o Zasavju vsak dan na Zasavc.netZADNJA

Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi ne morejo privoščiti, berejo pa radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za pol leta bi znašala naročnina 12 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete podporo na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave. Če tega ne napišete, sogla-šate, da vaše ime in priimek objavimo v Zasavskem tedniku. Naštete osebne podatke zbiramo le za namen objave, z njimi ravnamo v skladu s Splošno uredbo o varstvu oseb-nih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Soglasje za obdelavo osebnih podatkov lahko kadarkoli prekličete prek pošte ali telefona. Podporniki Zasavskega tednika v zadnjem obdobju (prispevki od 10 do 50 €): Živa Repovž, Katja Kuder, Marjeta Lanišnik, Eva Zupan, Marija Topole, Sonja Princ, Maja Malovrh Repovž, Klemen Baš, Franc Hercog, Lijana Vidic Ristič, Ana Zelenšek, Ivan Pangeršič, Karlo Koprivšek, Staša Podlesnik, Jožef Vajda,

Predrag Grujić, Štefanija Kopina, Marija Uranič, Breda Vidmar, Metod Malovrh, Gregor Pajič, Janez Malovrh, Olga Baš, Ivan Vidmar, Marija Cerkovnik, Danijela Čibej, Olga Pivk Vidmar, Svedent Kranjc Zagorje, Anton Leskovar, Manica Kočar Kuhnert, Marija Jerman, Danijela Čibej, Župnija Trbovlje – sv. Martin, Ivan Ber-ger, Milena Markovič, Marija Malovrh, Marija Kamnikar, Anton Sum, Vinko Kurent. Nekateri podporniki ne želijo biti objavljeni.Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki

RUDARSKI MUZEJ ZAGORJEOdprto: od torka do petka od 8. do 17., sobota od 9. do 13. ure, nedelja, ponedeljek in prazniki po dogovoruInformacije: 040 588 351Loke pri Zagorju 22a, 1412 Kisovec

Naročite svoj izvod! Naročila sprejemamo po telefonu: 070 788 510 vsak delavnik

med 8. in 14. uro, na e-naslov: [email protected] ali prek spleta: www.zasavskitednik.si/ko-je-dan/. Cena: 18 eur.

Andrej Plevčak

Moje Trbovlje

Vabimo vas na predstavitev nove knjige

Andreja Plevčaka Moje Trbovlje

Knjižnica Toneta Seliškarja

Četrtek, 13. september, ob 19. uri

201

8

1. december 2018

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

www.jamatlon.si

Jubilejni, 10. jamatlon

Najbolj nora dogodivčina v Sloveniji

adrenalinsko doživetjezberite pogumpostanite Jamatlonec

Documents

Zagorje praznovalo - Savus · 2019. 1. 4. · stni ploščadi. Le Alpski kvintet je odigral svoj koncert, ostali izvajal - ci so ostali na suhem. Dobesedno, saj je kot za stavo petkove