VZGOJA OSEBNOSTI

GASILCA HILDA BEDRAČ, VGČ 1. st.

PTUJ, 2017

VZGOJA OSEBNOSTI GASILCA

MOTIVACIJA,

MOTIVI ZA PROSTOVOLJNO DELO gasilca,

Potrebe in vrednote gasilca in gasilske organizacije

OBVLADOVANJE STRESA

TRAVMATSKI DOGODKI in POSTTRAVMATSKA STANJA

KOMUNIKACIJA V MEDIJIH

Kodeks etike slovenskega gasilstva

MOTIVACIJA

Kaj je motivacija?

Motivacija je ključ do uresničitve ciljev.

občutena napetost, ki je usmerjena k ali proti nekemu cilju

notranji proces, ki vpliva na vztrajnost, smer in intenzivnost k cilju

usmerjenega vedenja

specifična potreba, želja ali hotenje, ki spodbudi k cilju usmerjeno vedenje

VZROKI MOTIVACIJE

ZUNANJI – pobude, pritiski, okolje, situacije

NOTRANJI - fiziološki procesi, cilji, potrebe, vrednote..,

INICIATIVA

Iniciativa je notranja potreba, ki jo nekaj

vzpodbudi, da se to spravi v gibanje,

spreminjanje, delovanje, dogajanje…

ZAKAJ NEKDO POSTANE GASILEC?

Za sam vstop v gasilsko organizacijo se ljudje odločajo iz različnih razlogov:

- POTREBA

- ŢELJA

- MOTIV

- VREDNOTE

- IDEALI

- INTERESI

- VOLJA

ZNAČILNOSTI GASILSKE ORGANIZACIJE

Tradicija

Mnoţičnost

Prostovoljnost

Strokovnost

Društvena organiziranost

TRADICIJA GASILSTVA

V Avstroogrski monarhiji so bila ustanovljena društva ţe

okrog 1850(Češka, Hrvaška.. - VARAŢDIN 1864)

V SLOVENIJI ŢE Skoraj 150 let

poţarna bramba v Metliki je bila ustanovljena 18. 9.

1869, Ustanovitelj je bil dr. Josip SAVINŠEK,

PTUJ 1870, SLOVENSKA BISTRICA 1872, LENART 1874,

SVETA TROJICA 1875, BIŠ 1876, MARIBOR 1879,

STARŠE 1887…

TRADICIJA

MNOŢIČNOST

okrog 1300 gasilskih društev,

pribliţno 150 000 članov

PROSTOVOLJNOST

Vsi člani prostovoljnih gasilskih društev delo

opravljajo brez plačila za opravljene

dejavnosti.

HUMANOST

Prostovoljni gasilec mora pri izvajanju nalog upoštevati veljavne predpise

ter vrednostni odnos do humanih, moralnih, etičnih in drugih vrednot ter

načel, ki določajo vlogo prostovoljnega gasilstva v drţavi.

Namen ustanavljanja in delovanja gasilskih društev je pomagati ljudem, ki

potrebujejo pomoč v poţarih ter naravnih in drugih nesrečah.

Delo v organizaciji je humano, saj so s tem namenom društva tudi

ustanovljena.

STROKOVNOST

Prostovoljni gasilec se za opravljanje nalog izobraţuje, strokovno

usposablja in izpopolnjuje, širi splošno razgledanost in razvija tista znanja, ki

so potrebna za učinkovito in strokovno opravljanje nalog. S strokovnim

pristopom na intervencijah si povečuje ugled in zaupanje javnosti.

UGLED

Prostovoljni gasilec, ko se istoveti s pripadništvom gasilski organizaciji,

varuje s svojim vedenjem vrednote bogate preteklosti gasilske organizacije

in utrjuje oseben ugled ter ugled slovenskega prostovoljnega gasilstva

tako, da skrbi za svojo osebno urejenost, kot to določajo Pravila gasilske

sluţbe z doslednim, strokovnim, humanim ter prijaznim pristopom pri

opravljanju svojih nalog. (urejenost)

DRUŠTVENA ORGANIZIRANOST

Osnovna celica organizacije so društva, ki se zdruţujejo OGP, GZ, regije in

GZS

organizirana so po Zakonu o društvih in Zakonu o gasilstvu,

ODNOSI

Odnosi med gasilci temeljijo na: tovarištvu,

medsebojnem spoštovanju,

določenem hierarhičnem redu,

vzajemni in solidarni pomoči,

strpnosti in iskrenosti ter medsebojnem zaupanju in dostojanstvu.

VREDNOTE GASILSKE ORGANIZACIJE

Vrednote so kategorije pojavov, ki jih cenimo, oziroma prepričanja o tem,

kaj je dobro ali prav in za kaj si je vredno prizadevati. Za doseganje

vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči.

V vrednotah se kaţejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj.

Vrednote se pri človeku spreminjajo, lahko spontano ali načrtno.

Ljudje z enakimi vrednotami se običajno druţijo skupaj.

HIEARHIČNA LESTVICA VREDNOT

Pomenijo duhovno rast: znanje, napredek, resnico, modrost, lepoto.

Veţejo se na dolţnosti, odgovornosti: poštenost, delavnost, enakost,

pravica, svoboda..

HIEARHIČNA LESTVICA VREDNOT

veţejo se na uspehe in doseţke: moč, ugled, slava, denar politični uspeh,

red, spoštovanje zakonov

veţejo se na uţitke: veselje, udobje dobra hrana, varnost, počitek, zdravje

POZITIVNO VREDNOTENJE SAMEGA

SEBE

samospoštovanje

spoštovanje drugih

pripravljenost pomagati samoiniciativno

Negativno vrednotenje samega sebe

večvrednost v druţbi

nagnjenje k iskanju nevarnosti

ţelja po ukazovanju

POZITIVNE VREDNOTE V NAŠI DRUŢBI

- humanitarnost

- povezovanje ljudi

- spoznavanje sočloveka

- odprtost za teţave in sposobnost prisluhniti

- zagotavljanje občutka varnosti

- retorične sposobnosti (pomirjanje)

- trezne reakcije v teţkih situacijah

- poţrtvovalnost

Vrednote gasilca

Razgledanost, izobraţenost in usposobljenost za delo.

Navdušenje in ţelja po uspehu.

Vztrajnost in marljivost.

Pozitiven odnos do samega sebe in okolice.

Iznajdljivost, izvirnost, domiselnost.

Urejeno osebno ţivljenje.

Delovni elan in navdušenje za delo.

Pripravljenost za trdo delo, nenehne preizkušnje in dokazovanje.

Zaupanje v uspeh in dobre rezultate.

Pozitiven odnos do ekologije.

Odprtost, komunikativnost, obzirnost in prijaznost.

Odpornost na preobremenjenost.

Zvrhana mera potrpljenja.

SKUPINSKO DELO – Lastnosti skupine

ustrezna znanja

medsebojno zaupanje

dobro komunikacijo

skupno zavezanost

pogajalske veščine

notranjo pomoč

zunanjo pomoč

uspešno vodstvo

STRESNE SITUACIJE

KAJ JE Stres?

Je odgovor organizma na zunanje okoliščine.

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki vas ogroţajo ali vas iztirjajo

Psihiatri ga opredeljujejo kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje

ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese.

Danes ga definiramo kot doţivetje, katerega posledica je psihična napetost, ki povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni.

OBVLADOVANJE STRESA

Vsakdanji stresorji so za naše moţgane

nenevarni in sproţajo pozitivne učinke:

adrenalin in noradrenalin (stresna hormona)se

sproščata in nam pomagata, da smo budni in

fokusirani, polni energije in telesno dobro

pripravljeni.

UČINKI STRESA SO LAHKO POZITIVNI IN

NEGATIVNI

UČINKI STRESA

Pozitivni učinki stresa so:

visoka motivacija,

pozitivna naravnanost,

občutek sreče,

občutek izpopolnjenosti, miru in samozavesti,

odločnost in druţabnost.

SIMPTOMI STRESA

Negativni simptomi stresa

visok krvni tlak,

povečan srčni utrip,

teţave s spanjem,

bolečine,

razdraţljivost, teţko se sprostimo, izoliramo se in postanemo depresivni,

bolečine v prsih, vrtoglavica,

izguba apetita ali prenajedanje,

asocialnost, zanemarimo sebe in/ali naše obveznosti.

POSLEDICE STRESA

Ljudje, ki so izpostavljeni močnemu stresu, se pogosto posluţujejo nezdravega načina ţivljenja, kamor prištevamo prekomerno uţivanje alkohola, kajenje in uţivanje prepovedanih drog.

Vse to vodi v slabo telesno aktivnost in motnje v prehranjevanju, kar pa samo še poslabša simptome stresa in vodi v spiralo konstantnega kroničnega stresa.

POSLEDICE PREKOMERNEGA STRESA

STRES VPLIVA NA POMEMBNE SISTEME NAŠEGA

TELESA:

- srčno-ţilni sistem, (visok krvni tlak, hitro bitje

srca, srčni napad,..

- Ţivčni sistem, (depresija, strah, nespečnost,

nihanje razpoloţenja, odvisnosti..

- Endokrini sistem

UKREPANJE

Ugotoviti vzrok stresa,

Takoj ukrepati - boj ali beg,

Spremeniti način ţivljenja

Če je potrebno poiskati pomoč strokovnjakov

Travmatski dogodki in potravmatska

STANJA

KAJ JE TRAVMATSKI DOGODEK?

dogodek ali situacija, ki je izjemno ogroţujoča ali katastrofalna in ki bi

verjetno spravila v trajno stisko vsakogar.

KAJ JE potravmatska stresna motnja?

je psihiatrična diagnoza, ki jo oseba dobi, če ustreza torej za sklop določenih

teţav, ki izvirajo iz doţivetja travmatskega dogodka, in ki jih prepoznajo

psihiatri in drugi strokovnjaki za duševno zdravje.

POISKATI POMOČ STROKOVNJAKA!

MOŢNI TRAVMATSKI DOGODKI

Gasilci posredujejo pri raznih nesrečah, kjer

doţivijo in se lahko srečajo z grozljivimi dogodki

in posledicami (ponesrečenci, poškodovanci,

mrtvi, nemoč,..)

POIŠČEMO POMOČ STROKOVNJAKA

PRIMER (prometna nesreča)

KOMUNIKACIJA V MEDIJIH

Česar ni v medijih ali na spletu, za ljudi ne obstaja.

Mediji imajo pravico dostopati do nekaterih informacij.

Ne sporočaj ničesar, v kar nisi prepričan, da je resnično.

Odnosi z mediji morajo biti nadzorovani.

Na splet ne objavljajmo svojih pogledov na dogodke.

NAČINI KOMUNIKACIJE Z MEDIJI

Izjava za javnost;

Sporočilo za medije;

Novinarska konferenca

KODEKS ETIKE SLOVENSKEGA

GASILSTVA

KAJ JE KODEKS ETIKE SLOVENSKEGA GASILSTVA?

• Kodeks etike prostovoljnega gasilstva vsebuje

načela, v katerih ureja medsebojne odnose, odnose med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci in

drugimi, s katerimi se prostovoljni gasilci

srečujemo pri opravljanju javne gasilske sluţbe.

Temelji na etiki demokratične druţbe, načelu humanosti in pravnem redu Republike Slovenije.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva je izraz volje in spoznanja prostovoljnih gasilcev o nujnosti zakonitega, strokovnega, poštenega, humanega in prijaznega ravnanja pri izvajanju vseh nalog, ki jih opravljamo prostovoljni gasilci, in k temu zavezuje vse prostovoljne gasilce.

2. člen

Prostovoljni gasilec v okviru svojih nalog in pristojnosti opravlja javno gasilsko službo prostovoljno in je, kadar je to potrebno, na voljo ljudem, ki so potrebni pomoči.

TEMELJNO NAČELO

3. člen

Prostovoljni gasilec mora pri izvajanju nalog upoštevati veljavne predpise ter

vrednostni odnos do humanih, moralnih, etičnih in drugih vrednot ter načel, ki

določajo vlogo prostovoljnega gasilstva v drţavi.

HUMANOST

4. člen

Pri intervencijah se prostovoljni gasilec srečuje z udeleţenci nesreč, s katerimi

mora ravnati skrajno pazljivo in humano. Posebno pozornost mora posvetiti

poškodovanim osebam, ki potrebujejo dodatno pomoč.

STROKOVNOST

5. člen

Prostovoljni gasilec se za opravljanje nalog izobraţuje, strokovno usposablja

in izpopolnjuje, širi splošno razgledanost in razvija tista znanja, ki so potrebna

za učinkovito in strokovno opravljanje nalog. S strokovnim pristopom na

intervencijah si povečuje ugled in zaupanje javnosti.

UGLED

6. člen

Prostovoljni gasilec, ko se istoveti s pripadništvom gasilski organizaciji, varuje

s svojim vedenjem vrednote bogate preteklosti gasilske organizacije in utrjuje

oseben ugled ter ugled slovenskega prostovoljnega gasilstva tako, da skrbi

za svojo osebno urejenost, kot to določajo Pravila gasilske sluţbe z doslednim,

strokovnim, humanim ter prijaznim pristopom pri opravljanju svojih nalog.

MEDSEBOJNI ODNOSI

7. člen

Odnosi med gasilci temeljijo na tovarištvu, medsebojnem spoštovanju,

določenem hierarhičnem redu, vzajemni in solidarni pomoči, strpnosti in

iskrenosti ter medsebojnem zaupanju in dostojanstvu.

8. člen

Odnosi med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci temeljijo na medsebojnem

spoštovanju ter strokovni pomoči in sodelovanju.

SPOŠTOVANJE KODEKSA

9. člen

Slovenski prostovoljni gasilci so dolţni spoštovati ta kodeks.

Moralno odgovornost za kršitev kodeksa obravnava častno razsodišče, kot to

določa statut gasilske organizacije.

ZAKLJUČEK

10. člen

Načela tega kodeksa so del obvezne splošne in strokovne vzgoje za prostovoljne gasilce.

11. člen

Načela kodeksa etike slovenskega prostovoljnega gasilstva so zavezujoča za člane slovenske prostovoljne gasilske organizacije ne glede na kraj in čas opravljanja nalog javne gasilske sluţbe.

12. člen

Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva je sprejelo predsedstvo Gasilske zveze Slovenije na 25. seji dne 15. 9. 2006.

IZPIT

Gradivo

PISNI TEST

HVALA ZA POZORNOST!