Vseživljenjsko učenjeučiteljevinravnateljev ...talispei.splet.arnes.si/files/2019/06/talis-tiskovka-45...odnosi med učitelji niso optimalni Šibko mentorstvo in uvajanje v poklic

Vseživljenjsko učenje učiteljev in ravnateljevIzsledki MEDNARODNe RAZISKAVe

POUČEVANJA IN UČENJA, TALIS 2018MEDNARODNA RAZISKAVAPOUČEVANJA IN UČENJA

TALIS 2018

Prvi pregled rezultatov

za strokovno javnost

Junij 2019 Mednarodna raziskava poučevanja in učenja - prvi izsledki 2

TALIS 2018

Populacija• Tretje triletje osnovne šole, ISCED 2; glavna pozornost, 48 držav in

sistemov• Srednje šole, ISCED 3, 11 držav, stranska pozornost, brez mednarodnih

povprečij!

Povprečja – samo za populacijo tretjega triletja osnovne šole! • OECD – enak prispevek vseh držav• TALIS – enak prispevek vseh držav• EU skupaj – uteženo s populacijo učiteljev iz vsake države

Trendi: 2008-2013-2018 za vse; Slovenija samo 2008-2013


Prednosti in izzivi učenja in poučevanja

Prednosti▶ Učitelji veliko pozornosti

namenjajo jasni razlagi snovi▶ Učitelji se čutijo dobro pripravljene

▶ iz vsebine in pedagogike predmetov ▶ iz uporabe IKT za poučevanje

▶ Učitelji in ravnatelji so skoraj vsi vključeni v nadaljnje izobraževanje

▶ Izkušeni učitelji z veliko let delovne dobe, dolgo poučujejo na isti šoli

▶ Prioritete učiteljev glede porabe financ so najprej izobraževanje in več virov za poučevanje, šele za tem plače

Izzivi▶ Premalo spodbujanja višjih miselnih

procesov pri učencih

▶ IKT: malo uporabe, nizka pričakovanja do učencev; malo želja po novem znanju in opremi

▶ Pomanjkanje znanja/pripravljenosti in velike potrebe po usposabljanju ▶ za poučevanje otrok s pos. potrebami▶ za vodenje razreda

▶ V 15 letih treba nadomestiti 1/5 učiteljev; padanje deleža učiteljev s prvo izbiro poklica;odnosi med učitelji niso optimalni

▶ Šibko mentorstvo in uvajanje v poklic za začetnike in izkušene učitelje


A. Slovenski učitelji v TALIS

Starost Delovna doba Učitelji Ravnatelji Učitelji Ravnatelji

Slovenija, OŠ: 46 let 52 let 20 let 10 letPovprečje OECD: 44 let 52 let 17 let 10 letSlovenija, SŠ: 48 let 53 let 20 let 10 let

Nujen je razvoj strategij privabljanja

novih učiteljev. Pomembno, kdo

vstopa v poklic in v njem ostane.

% učiteljev, ki jim je bilo poučevanje

prva izbira:80 % v OŠ in 60 % v SŠ

% učiteljev, ki bi raje izbrali drug poklic:

27 % v OŠ, 24 % v SŠ

% učiteljev, ki poročajo o slabih medsebojnih odnosih:14 % v SŠ in 20 % v SŠ poroča, da se ne morejo zanesti drug

na drugega.

18 % učiteljev ima do 5 let

delovnih izkušenj

Delež ravnateljic OŠ: 63 %; SŠ: 62 %

Delež učiteljicOŠ: 80 %, SŠ: 70 %

90 % učiteljev v OŠ in SŠ je zadovoljnih s službo v celoti,

čeprav mnogi poročajo, da niso zadovoljni s plačo: 68 % v OŠ in 75 % v SŠ


A. Učitelji in ravnatelji v mednarodni primerjaviSlovenija Povprečje OECD Druge države / sistemi

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Odstotek učiteljic

Odstotek ravnateljic

Odstotek učiteljev, ki so

starejši od 50 let

Odstotek ravnateljev, ki so starejši

od 60 let

%

0

5

10

15

20

25

30

Leta delovnih izkušenj učiteljev

(kot zaposleni učitelji)

Leta delovnih izkušenj

ravnateljev (na mestu ravnatelja)

leta


A. Strategije poučevanja: jasna razlaga

Manj pogosti jasni cilji učenja

Več povezave z vsakdanjim življenjem

Več ponavljanja razlage in snovi

90

84

81

74

74

89

84

74

80

79

86

85

70

79

81

Učitelj razloži, kaj pričakuje, dase bodo učenke in učenci naučili.

Učitelj razloži, kako je novasnov povezana s staro.

Na začetku učne ure učiteljpostavi učne cilje.

Učitelj predstavi problem izvsakdanjega življenja ali dela, da

pokaže, zakaj je novo znanje uporabno.

Učitelj predstavi povzeteknedavno naučenih vsebin.

Odstotek učiteljev, ki so navedli, da strategije uporabljajo pogosto ali vedno.

Povprečje OECD-31Slovenija OŠSlovenija SŠ


A. Strategije poučevanja: projektno delo

Mnogo manj pričakovanj učiteljev, da učenci

uporabijo IKT za projekte

53

29

37

12

43

14

Učitelj pričakuje,da učenke in učenci uporabijo

IKT za projekteali delo

v razredu.

Učitelj da učenkam in učencemprojektne naloge, ki zahtevajovsaj en teden za dokončanje.

Projektne dejavnosti


Zelo malo projektnega dela v OŠ in SŠ,

polovico manj kot povprečno v OECD državah !


A. Strategije poučevanja: spodbujanje višjih miselnih procesov

68

58

50

45

34

69

58

28

28

29

67

58

24

24

33

Učitelj da vadit podobnenaloge, dokler ni prepričan,

da je vsak učenec razumel snov.

Učitelj da naloge, ki zahtevajo, daučenci kritično razmišljajo.

Učitelj razporedi učence v majhneskupine, da pridejo do skupne

rešitve problema ali nalog.

Učitelj naroči učencem, naj samiizberejo postopke za

reševanje kompleksnih nalog.

Učitelj predstavi naloge,za katere ni očitnih rešitev.

Spod

buja

nje

višji

h m

isel

nih

proc

esov

Odstotek učiteljev, ki so navedli, da strategijeuporabljajo pogosto ali vedno.


Mnogo manj skupinskega dela na problemih

Mnogo redkeje učenci sami izberejo pot reševanja

Samo 1/3 učencev in učiteljev se ukvarja z nerutinskimi nalogami


A. Preverjanje in ocenjevanje znanjaVisoka strokovna avtonomija: Velik delež učiteljev uporablja lastne preizkuse znanja.

Izziv: Redka pisna povratna informacija o učenčevem delu ob oceni - daje jo le vsak 4. ali 5. učitelj Izboljšanje s formativnim spremljanjem?

Malo spodbujanja k prepoznavanju učenčevih lastnih močnih področij, posebej v SŠ

79 77

58

41

86 88

25

49

73

88

2129

Učence opazujemed delom in jim

da takojšnjepovratne

informacije.

Uporabi svojelastne

preizkuseznanja.

Poleg ocenesestavi pisno

povratnoinformacijo

o učenčevem delu.

Učence vzpodbudi,da sami ocenijosvoj napredek.

Odstotek učiteljev, ki naslednje metode za preverjanje in ocenjevanje znanja uporabijo pogosto ali vedno

Povprečje OECD-31 Slovenija OŠ Slovenija SŠ


39.0

20.6

6.53.6 4.0 2.7

39.5

19.5

8.7

4.0 3.5 3.5

38.8

19.3

8.2

3.55.3

2.7

Vse zadolžitve,povezane zdelom v šoli

Poučevanje Individualnonačrtovanjein priprava

učnih ur

Svetovanjeučencem in

komunikacijas starši inskrbniki

Preverjanje,ocenjevanje inpopravljanje

nalog učencev

Administrativnadela

60 minutne ure

Povprečje OECDSlovenija OŠSlovenija SŠ

A. Delovni čas učiteljev, v urah na teden

Prednost: delovne ure so podobne kot je povprečje v državah OECD.

Izziv: malo manj ur za poučevanje in več časa za pripravo na ure pouka.

Za administrativna dela v OŠ porabijo

• 1 uro več kot v SŠ• 1 uro več, kot je

povprečje OECD


A. Delovni čas učiteljev OŠ, podrobneje

40 39 41 38 3739

20 19 19 20 19 19

31 35 34 33 35 33

5154 53 53 55 53

00

10

20

30

40

50

60

0

10

20

30

40

50

60

jeziki družboslovje naravoslovjein

matematika

šport umetnost povprečje

Delovne ure (60 minut) na teden)

vse zadolžitve, povezane z delom v šoli vse drugo delo

poučevanje poučevanje in drugo delo skupaj

Učitelji so poročali:

• Imajo okoli 39 delovnih ur na teden.

• Od tega poučujejo 19 ur.

• Dodatno k poučevanju delajo še 33 ur.

To velja za redne tedne šolskega leta.

Sklepamo, da presežek ur drugega dela doprinese k delovni obveznosti v času, ko ni pouka.


A. Delovni čas učiteljev SŠ, podrobneje

39 39 41 37 39 39

18 18 19 21 21 19

36 36 3233 30 34

54 5451

5451 53

0

10

20

30

40

50

60

0

10

20

30

40

50

60

jeziki družboslovje,humanistikain umetnost

naravoslovjein matematika

tehnologija inšport

strokovnipredmeti

povprečje

Delovne ure (60 minut) na teden)

vse zadolžitve, povezane z delom v šoli vse drugo delo

poučevanje poučevanje in drugo delo skupaj

Učitelji so poročali:

• Imajo okoli 39 delovnih ur na teden.

• Od tega poučujejo 19 ur.

• Dodatno k poučevanju delajo še 34 ur.

To velja za redne tedne šolskega leta.

Sklepamo, da presežek ur drugega dela doprinese k delovni obveznosti v času, ko ni pouka.


A: Razdelitev delovnih obveznosti ravnateljev

30

21

16

13

10

6

4

32

25

17

9

8

7

3

29

26

16

11

8

7

4

Administrativne naloge in sestanki

Vodstvene naloge in sestanki

Kurikulum in naloge, povezane spoučevanjem, mentorstvo,

profesionalnim razvoj

Sodelovanje z učenkami in učenci:svetovanje, disciplina

Sodelovanje s starši ali skrbniki

Sodelovanje z lokalnoskupnostjo, podjetji ali industrijo

Drugo

% razdelitev ravnateljevih delovnih obveznosti

Povprečje OECD Slovenija OŠ Slovenija SŠ

Dodatno:

19 % ravnateljev OŠ in 20 % ravnateljev v SŠ hkrati tudi poučuje.


A. Veliko znanja in manj uporabe IKT

Veliko učiteljev je imelo uporabo IKT vključeno v začetno izobraževanje.

5667 66

0

25

50

PovprečjeOECD

SlovenijaOŠ

SlovenijaSŠ

4353

44

0

25

50

PovprečjeOECD

SlovenijaOŠ

SlovenijaSŠ

188 12

0

25

50

PovprečjeOECD

SlovenijaOŠ

SlovenijaSŠ

53

3743

0

25

50

PovprečjeOECD

SlovenijaOŠ

SlovenijaSŠ

Malo učiteljev pričakuje, da učenci uporabijo IKT za projektno ali redno

delo v razredu.

67

55 58

0

25

50

PovprečjeOECD

SlovenijaOŠ

SlovenijaSŠ

Manj učiteljev se čuti precej ali zelo uspešnih pri podpori učencev za uporabo IKT.

Veliko učiteljev se čuti dobro pripravljene na uporabo IKT

pri poučevanju.

Malo je potreb po nadaljnem

usposabljanju iz IKT.

+

-


A. IKT v primerjavi z drugimi državamiSlovenija Povprečje OECD Druge države / sistemi

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


imeli "uporabo IKT za

poučevanje" vključeno v svoje

začetno izobraževanje ali

usposabljanje

Odstotek učiteljev, ki se čutijo "dobro ali

zelo dobro pripravljene" na uporabo IKT za

poučevanje

Odstotek učiteljev, ki so imeli

"uporabo IKT za poučevanje" vključeno v dejavnosti

nadaljnjega usposabljanja


poročali o veliki potrebi po nadaljnjem

usposabljanju iz spretnosti IKT za

poučevanje

Odstotek učiteljev, ki od

učencev pričakuje

uporabo IKT za projekte ali delo

v razredu

Odstotek ravnateljev, ki so

poročali o pomanjkanju ali neustreznosti

digitalne tehnologije za

poučevanje na šoli

%


B. Samoocena učinkovitosti učiteljev91

88

81 8085 83

95

87 87 86 85 83

94

86 8583 83 84

Jasno izrazijopričakovanja o

vedenju učencev.

Sestavijo dobravprašanja za učence.

Pomagajoučencem

kritično razmišljati.

Uporabijo različnenačine preverjanja

in ocenjevanja.

Nadzirajo motečeobnašanje v razredu.

Pomirijo motečega aliglasnega učenca.

% učiteljev,ki so se ocenili za učinkovite v posameznih vidikih

9289

85 8581

68 67

8985

7976

71

63

55

87 85

6974

71

6358

Uporabijoalternativno

razlago, če součenci zmedeni.

Dosežejo, da seučenci

držijo razrednihpravil.

Menjajo strategijepoučevanja v

razredu.

Prepričajo učence,da zmorejo biti

uspešni pri šolskemdelu.

Pomagajoučencem ceniti

učenje.

Motivirajo učence,ki kažejo manjše

zanimanje zašolsko delo.

Podprejo učenjeučenk in učencev z

uporabo IKT.


Višja

Nižja


B. Značilnosti sodobnih učnih okolij -raznolikost razredov

Nizek delež učiteljev izraža potrebo po nadaljnjem izobraževanju iz poučevanja v večkulturnem ali večjezičnem okolju:Slovenija OŠ*: 14 % Slovenja SŠ: 11 %OECD: 15 %

* Več kot leta 2008.

Prednost Slovenije: Ravnatelji (več kot 90 %) poročajo, da na šolah izvajajo številne, različne dejavnosti v podporo raznolikosti; in da je večina učiteljev prepričanih, da se morajo mladi naučiti spoštovanja drugih kultur, kolikor je mogoče zgodaj v življenju.

31 30

21 2017

27

8

13

4 4

26

9

20

106

več kot10 % učencevs posebnimipotrebami

najmanj1 % učencev,ki so begunci

več kot10 % učencev

z drugimmaternim

jezikom, kot jejezik pouka

več kot30 % učencev

iz socio-ekonomsko

deprivilegiranihdomov

več kot10 % učencevje imigrantov

ali imajoimigrantsko

ozadje

Deleži (%) učiteljev na šolah z raznoliko strukturo učencevpo presoji ravnateljev



B. Raznolika okolja v mednarodni primerjaviSlovenija Povprečje OECD Druge države/sistemi

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Odstotek učiteljev,ki poučujejov razredih z

več kot 10 % učenci s

posebnimi potrebami


"poučevanje različno sposobnih

učencev" vključeno v svoje

začetno izobraževanje in usposabljanje

Odstotek učiteljev, ki se čutijo "dobro

ali zelo dobro pripravljene" za

poučevanje različno sposobnih

učencev


"poučevanje otrok s posebnimi potrebami" vključeno v

začetno izobraževanje in usposabljanje

Odstotek učiteljev, ki imajo veliko

potrebo po usposabljanju iz poučevanja otrok

s posebnimi potrebami

Odstotek ravnateljev, ki so poročali o

pomanjkanju učiteljev, usposobljenih za

poučevanje učencev s posebnimi potrebami

%


B. Značilnosti sodobnih učnih okolij:varnost na šoli

14.3

3.4

3.1

2.7

2.5

2.0

1.0

13.7

1.4

1.7

1.8

0.7

1.1

0

5.8

0

0

1.0

0

0

2.9

Zastraševanje ali zmerjanjeali druge oblike besednih žalitev

Učenec ali starši poročajo oneželenem elektronskem stiku…

Zastraševanje ali zmerjanjeučiteljev ali drugih zaposlenih

Vandalizem in tatvine

Učenec ali starši/skrbniki poročajo,da je nekdo objavil žaljive…

Telesne poškodbe, ki nastanejozaradi nasilja med vrstniki

Uporaba ali posedovanjeprepovedanih drog in/ali alkohola

Deleži ravnateljev, ki so poročali, da se navedeno dogaja tedensko


31.6

2.7

5.2

7.3

3.9

6.1

1.4

5.4

0

3.4

1.4

4.7

0

9.5

1

2

3

4

5

6

7

Deleži ravnateljev, ki so poročali, da se navedeno dogaja mesečno

Podatki za mesečne dogodke ne vsebujejo poročanja o tedenskih dogodkih.

Med dogodki, ki se zgodijo vsaj enkrat na mesec, prevladujejo: zastraševanje in besedno žaljenje v OŠ (45,3 %) in uporaba ali posedovanje drog in alkohola v SŠ (12,4 %).


B. Pomembne prioritete porabe finančnih virov po mnenju učiteljev

Izziv

Prednost

Vlaganje v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje je za slovenske učitelje najpomembnejša prioriteta!

Vlaganje v IKT se učiteljem zdi malo pomembno.

56

52

50 50

24

2420

59

46

54 55

23

2622

Kakovostno nadaljnje

izobraževanje in usposabljanje

Zmanjšanje velikosti

razredov tako, da bi zaposlili

več oseb

Zmanjšanje administrativnega bremena učiteljev

z dodatno zaposlenimi

Izboljšanje plač učiteljev

Podpora učencem

s posebnimi potrebami

Podpora učencem

s socialno šibkim ali migrantskim

ozadjem

Investicije v IKT

POMEMBNO VEČ KOT POLOVICI UČITELJEV POMEMBNO ČETRTINI UČITELJEV ALI MANJ

% učiteljev Povprečje OECD-31Slovenija OŠ

Slovenija SŠ


C. Pripravljenost na poučevanje je višja v osnovni kot v srednji šoli

8071

53 5344 43

26

93 91

3644 46

53

12

8676

36 36 3644

12

Vsebinapredmetov, ki jih

poučuje

Pedagogikapredmetov,

ki jih poučuje

Vedenje učencevin vodenjerazreda

Spremljanjerazvoja in učenja

učencev

Poučevanjerazredov zučenci zrazličnimi

sposobnostmi

Uporaba IKT pripoučevanju

Poučevanje vvečkulturnem

in večjezičnemokolju

% učiteljev, ki so dobro pripravljeni na poučevanje


Dobro so pripravljeni na vsebino in pedagogiko

Slabše so pripravljeni na vodenje razreda

in spremljanje razvoja učencev

Dobro so pripravljeni na uporabo IKT

Slabše so pripravljeni na poučevanje v

raznolikem okolju


C. Izobraževanje in usposabljanje učiteljevin ravnateljev v mednarodni primerjavi

Slovenija Povprečje OECD Druge države / sistemi

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Odstotek učiteljev, ki so imeli "vsebino svojih poučevanih predmetov, peda-gogiko in razredno prakso" vključeno v

svoje začetno izobraževanje in usposabljanje

Odstotek ravnateljev, ki se nikoli niso usposabljali iz ravnateljevanja ali vodenja šole

Odstotek ravnateljev, ki se nikoli niso usposabljali iz pedagoškega

vodenja

Odstotek učiteljev, ki niso bili vključeni v

nobeno dejavnost

formalnega ali neformalnega uvajanja na trenutni šoli

Odstotek učiteljev

začetnikov, ki so imeli mentorja na

trenutni šoli

Odstotek učiteljev, ki so sodelovali v dejavnostih

profesionalnega razvoja v 12

mesecih pred raziskavo

%


C: Izziv pomanjkanja mentorstva in uvajanja

Slovenija OŠ: mentorja imale 5,4 % začetnikov (manj kot 5 let izkušenj) in 1 % ostalih učiteljev

0

20

40

60

Zdr.

arab

ski e

mira

ti (n

i…Južn

oafrišk

a r.

-1

6Ka

zahs

tan

-3

0Si

ngap

ur

-36

Braz

ilija

(ni z

n.)

Nov

a Ze

land

ija

-38

Šang

haj (

Kita

jska)

-5

3Ja

pons

ka

-22

Izra

el

-34

Avstr

alija

-2

5ZD

A

-31

Savd

ska

Ara

bija

-6

Viet

nam

-1

8An

glija

(VB)

-3

1N

izoz

emsk

a

-34

Kolu

mbi

ja

-10

Rusij

a

-20

Albe

rta (K

anad

a)

-19

Flam

ska

(Bel

gija

) -

38G

ruzi

ja

-6M

ehik

a

-9Ko

reja

-9

Mal

ta

-20

Povp

rečj

e O

ECD-

31

-17

Češ

ka

-23

Portu

galsk

a

-7Be

lgija

-2

3Isl

andi

ja

-14

Bolg

arija

-1

5Ro

mun

ija

-19

Turč

ija

-13

Slov

aška

-2

0Šv

edsk

a

-14

Madža

rska

-2

5Č

ile (n

i zn.

)N

orvešk

a

-17

Dans

ka

-13

Buen

os A

ires…

Latvi

ja

-14

Fran

cija

-1

5Es

toni

ja

-16

Fins

ka (n

i zn.

)Av

strija

-1

0Hr

vašk

a

-13

Špan

ija

-9Ita

lija

-3

Litva

-7

Slov

enija

-5

Deleži učiteljev, ki imajo mentorja kot del formalne ureditve na šoli

Vsi učitelji Učitelji začetniki Izkušeni učitelji%


C: Pomembnost mentorstva po mnenju ravnateljev

77

67 65

56 54

42

86 84

7263

54

39

76 73

62 61

4436

Za podporo manjizkušenim

učiteljem prinjihovem

poučevanju

Za izboljšanjepedagoške

usposobljenostiučiteljev

Za izboljšanjesodelovanja

učiteljev s kolegi

Za okrepitevstrokovne identitete

učiteljev

Za splošnoizboljšanje učne

uspešnosti učencev

Za razširitevučiteljevega

znanjapoučevanihpredmetov

% ravnateljev, ki ocenjujejo mentorstvo pomembno

Povprečje OECD-30 Slovenija OŠ Slovenija SŠ


C: Pomanjkanje virov po mnenju ravnateljev0 10 20 30 40

Pomanjkanje učiteljev, ki sousposobljeni za poučevanje

otrok s pos. potrebami

Pomanjkanje ali neustreznostčasa za pedagoško vodenje

Pomanjkanje ali neustreznostčasa z učenci

Pomanjkanje ali neustreznostučnih prostorov

Pomanjkanje učiteljev, kiznajo učiti v večkulturnem

ali večjezičnem razredu

Pomanjkanje podpornegaosebja

Pomanjkanje ali neustreznostdigitalne tehnologije

za poučevanje

0 10 20 30

Pomanjkanje učiteljev, ki znajopoučevati otroke iz

deprivilegiranih okolij

Pomanjkanje ali neustreznost knjižničnega gradiva

Pomanjkanje ali neustreznostinfrastrukture

Nezadosten dostopdo interneta

Pomanjkanje ali neustreznostučnih materialov

Pomanjkanje učiteljevza poklicne predmete

Pomanjkanjekvalificiranih učiteljev

Pomanjkanje ali neustreznostmaterialov, ki so potrebni za

razvijanje poklicnih spretnosti

Povp

rečj

e O

ECD

-30

Slov

enija

OŠ

Slov

enija

SŠ


D. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje

3340

36

15

4743

33

9

48

3026

11

Drugevrste

izobraževanja

Sodelovanjev učiteljski

mrežiza strokovni

razvoj

Spletnapredavanja,

seminarji

Formalniizobraževalni

program

Povprečje učiteljev OECDSlovenija, učitelji OŠSlovenija, učitelji SŠ

Prednost: Učitelji se pogosto udeležujejo dejavnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.

Več kot polovica Manj kot polovica

Izziv:Skromno izobraževanje preko spleta.Skromna ponudba?

7672

4944

93 92

61 59

91 91

53

41

Predavanja,seminarji

Branjestrokovneliterature

Izob.konference

o raziskavahin problemih

izobraževanja

Opazovanjeod kolegov

ali svetovanjekot del

formalnihzahtev

% udeležba učiteljev

Višje kot 2008!


D. Učinkovitost dejavnosti nadaljnjegaizobraževanja in usposabljanja

91 8678 74

51

94 9082 77 77

9385

7670 74

Gradila je naprejšnjem znanju

Zagotovila jepriložnosti zapreizkušanjenovih idejpri pouku

Zagotovila jepriložnosti zaaktivno učenje

Zagotovila jepriložnosti

za sodelovalno učenje

Zagotovila jenadaljevalne

aktivnosti

% učiteljev, ki so potrdili učinkovitost dejavnosti za svoje delo

Povprečje OECD-31Slovenija OŠSlovenija SŠ Prednost: V Sloveniji so učitelji za učinkovite prepoznali dejavnosti, ki

gradijo predmetno znanje, zagotavljajo aktiven pouk in omogočajo nadaljevalne aktivnosti.

Izziv: Za manj učinkovite so navedli dolgotrajne dejavnosti in dejavnosti, ki se dogajajo na njihovi šoli.


Dostop do rezultatov

Poročanje o rezultatih, nacionalno▶ Poročilo kot knjiga in v pdf obliki na

spletu

▶ Tabele mednarodnih primerjav k poglavjem poročila na spletu (slov.)

▶ Predstavitve v pdf obliki na spletu▶ Prevod kratkega opisa rezultatov

Slovenije (slov.) na spletu

www.pei.si → raziskovalna dejavnost → mednarodne raziskave →Talis 2018

http://talispei.splet.arnes.si/

Poročanje o rezultatih, mednarodno▶ Poročilo v e in pdf obliki na

spletu ▶ Tabele mednarodnih primerjav

k poglavjem poročila na spletu (ang.)

▶ Kratek opis rezultatov Slovenije (angl.) na spletu

▶ Podatki vseh držav

http://www.oecd.org/education/talis/

https://www.pei.si/vstopna-stran/mednarodne-raziskave/talis/talis-2019/

http://talispei.splet.arnes.si/

http://www.oecd.org/education/talis/

Documents

Vseživljenjsko učenjeučiteljevinravnateljev ...talispei.splet.arnes.si/files/2019/06/talis-tiskovka-45...odnosi med učitelji niso optimalni Šibko mentorstvo in uvajanje v poklic