KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET

LJUBLJANA

Višja baletna šola

GABRIELA STOYANOVA CHAUSHEVA

VLOGA PEDAGOGA PRI BALETU –

POKLIC BALETNI PEDAGOG

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2018

KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET

LJUBLJANA

Višja baletna šola

GABRIELA STOYANOVA CHAUSHEVA

VLOGA PEDAGOGA PRI BALETU

– POKLIC BALETNI PEDAGOG

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Matej Selan

Ljubljana, 2018

Zahvala:

Zahvaljujem se mentorju Mateju Selanu za čas in strokovno vodstvo, Juretu Škerlu za

nasvete in lektoriranje.

Povzetek

Diplomska naloga obravnava pomembnost baletnega pedagoga in povezave med

glasbo in plesom. Otrokom mora baletni pedagog priučiti občutek za pozo, poudarek in

linijo gibov, da bi se le-ta ujela z linijo glasbene melodije. Raziskuje, kakšno nalogo ima

baletni pedagog v nižjih srednjih in višjih razredih. Njegova vloga je izjemnega

pomena, obenem zahtevna in odgovorna. Avtorica razišče cilje, motivacije, lastnosti in

sisteme poučevanja dobrega pedagoga, lastnosti poučevanja kot procesa na splošno

in vpliv medijev na družbo in družino. V diplomski nalogi so opisane zahtevane fizične

lastnosti učencev in potek sprejemnega izpita za baletno šolo v Rusiji (in tudi v Evropi).

V zadnjem delu avtorica opravi intervju o pomembnosti baletnega pedagoga s

prvakinjami Mario Ilievo (Bolgarija) in Regino Križaj (Slovenija).

Ključne besede: vloga baletnega pedagoga, ples, glasba, poučevanje

Summary

The present thesis treats the role of the ballet pedagogue and the importance of the

relationship between music and dance. A good ballet pedagogue is one who instills in

their pupils a sense for pose, emphasis and the flow of movement harmonious with the

flow of music. The author investigates specific tasks of the ballet pedagogue in inital,

intermediate and advanced classes, as well as the goals, motivations, qualities and

educational approaches characteristic of a good pedagogue. The thesis also explores

the intricacies of the educational process and the role of media in societies and families,

lists precise physical requirements for candidates and describes the process of the

entrance examination for a Russian (as well as European) ballet school. The final part

of the thesis contains interviews with two lead principals, Maria Ilieva (Bulgaria) and

Regina Križaj (Slovenia), on the importance of the ballet pedagogue's work.

Key words: role of ballet pedagogue, dance, music, teaching

KAZALO

1. UVOD ...................................................................................................................... 7

2. NALOGE BALETNEGA PEDAGOGA .................................................................... 8

2.1 Poglavitna naloga ............................................................................................... 8

3. GLASBA IN PLES .................................................................................................. 9

3.1 Glasba ................................................................................................................ 9

3.2 Ples .................................................................................................................. 10

4. CILJI IN MOTIVACIJA BALETNEGA PEDAGOGA ............................................. 13

5. LASTNOSTI DOBREGA PEDAGOGA ................................................................. 14

6. POUČEVANJE ...................................................................................................... 16

6.1 Vpliv medijev .................................................................................................... 18

6.2 Vpliv družine..................................................................................................... 19

6.3 Mehanizmi socializacije in vzgoja otroka .......................................................... 19

6.4 Sodelovanje med šolo in družino ..................................................................... 20

7. NAPOTKI ZA PEDAGOŠKO PREVENCIJO ........................................................ 23

8. SISTEMI VODENJA .............................................................................................. 25

8.1 Avtokratski sistem vodenja ............................................................................... 25

8.2 Demokratični sistem vodenja ........................................................................... 25

8.3 Sistem individualne svobode ............................................................................ 26

9. FIZIČNE LASTNOSTI UČENCEV ......................................................................... 27

9.1 Ruska baletna šola ........................................................................................... 27

9.2 Tipi telesne proporcionalnosti .......................................................................... 28

9.3 Sprejemni izpit.................................................................................................. 28

10. RAZISKOVANJE IN INTERVJUJA .................................................................... 32

10.1 Marija Ilieva .................................................................................................... 32

10.2 Regina Križaj .................................................................................................. 35

11. ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 40

12. SEZNAM LITERATURE IN VIROV ..................................................................... 41

12.1 Literatura ........................................................................................................ 41

12.2 Elektronski viri ................................................................................................ 41

KAZALO SLIK

Slika 1: Trije tipi telesne proporcionalnosti ................................................................ 28

Slika 2: Marija Ilieva .................................................................................................. 32

Slika 3: Marija Ilieva v predstavi Snežna Kraljica ...................................................... 33

Slika 4: Regina Križaj ................................................................................................ 35

Slika 5: Regina Križaj v vlogi Mercedes, Balet Don Kihot .......................................... 37

7

1. UVOD

Koliko čudovitih trenutkov doživi večina nas v stiku s to neponovljivo čarovnijo, ki ji

pravimo balet! Občudujemo mojstrstvo baletnih plesalcev, njihovo lepoto, gracioznost,

uglajenost in prek njihove umetnosti postajamo delček usod raznovrstnih in enkratnih

likov, ki jih upodabljajo. Vendar se pogosto ne zavedamo, koliko truda, vztrajnosti,

odrekanja in požrtvovalnosti je potrebnih za to, da bodo gledalci uživali v radosti tega,

kar je ustvarjeno na odru.

Zasluge za vse te odlike baletnega umetnika ima tudi baletni pedagog. Je organizator

učnega programa učenca, ga aktivira in spodbuja, podpira njegova prizadevanja,

nadzira učne procese, ocenjuje rezultate. Učitelj na svoje učence vpliva tudi z dobrim

organiziranjem pouka in osebnim zgledom, odnosom ter osebnimi vrlinami.

Od dobrega baletnega pedagoga se ne pričakuje zgolj odličnega poznavanja

klasičnega baleta, vzorcev klasične baletne dediščine in metodike poučevanja, temveč

tudi veliko obzirnosti, pedagoških veščin in dobro naravnan pristop v stiku z učenci.

Vse te značilnosti se oblikujejo in razvijejo skozi čas ter na podlagi stalnega

usposabljanja in izobraževanja. Prav tako pomembna prvina tega izjemno humanega

poklica je obstoj bogatega osebnega zanimanja.

Baletni pedagog se mora dotakniti vsake zvrsti umetnosti in začutiti njen vpliv na duha.

Na ta način bo oplemenitil svoj notranji svet in nazor, kar mu bo pomagalo svoje

varovance vpeljati v čudovito umetnost, ki ji rečemo balet.

8

2. NALOGE BALETNEGA PEDAGOGA

• otrokom vdihniti ljubezen do znanja v šoli in v šolskem kolektivu;

• oblikovati metode dela, s katerimi bo učečim se uspelo poglobljeno osvojiti novo

znanje;

• praktična raba pridobljenega znanja s strani učencev;

• razvijanje navad.

2.1 Poglavitna naloga

• V prvih letih pouka je pomembno oblikovati pravilno postavitev telesa, obrnjeni

položaj nog, natančno pozicioniranje rok, muzikaličnost, občutek za ritem in

usklajenost. V nižjih razredih je pouk klasičnega baleta zastavljen v bolj

»suhoparni« obliki; vzpostavi se podlaga za razvoj mišic in elastičnosti sklepov.

Vse to lahko dosežemo ob doslednem ponavljanju gibov, saj poljubni in različni

gibi tega cilja ne dosežejo.

• V srednjih razredih so dopuščene kombinacije, vendar se jih vpeljuje previdno.

V tem času se dela na moči, narašča tudi število osvojenih gibov. Poudarek je

na razvoju moči in vzdržljivosti – v enaki meri pri gibih rok in nog.

V višjih razredih izvajamo vse vaje, ki so bile vpeljane že v nižjih, vendar so zdaj,

zahvaljujoč že razviti tehniki, hitrejše in precej zahtevnejše (Ilieva, 2017).

Pri delu z višjimi razredi mora pedagog namenjati več pozornosti vajam, ki prispevajo

k razvoju plesnosti in odrskega obnašanja, tehnična zahtevnost se zvišuje, glasba je

vse bolj raznovrstna. Glasbeni ritem in njegov značaj se neprenehoma spreminjata.

Delo pedagoga v zadnjih letih pouka baletnega umetnika je zahtevno, od njega pa terja,

da nastopa tudi kot koreograf. Začne se samostojno delo z vsakim učencem –

oblikovanje njegove podobe. To pomeni prikrivanje pomanjkljivosti, poudarjanje

spretnosti in iskanje individualnega, zanimivega razvoja vsakega plesalca. Pedagog

podaja usmeritve in razodeva skrivnosti premoščanja pomanjkljivosti. Precej si

prizadeva za odrski občutek in izžarevanje otrok. Kombinacije niso več učne narave,

temveč plesne.

9

3. GLASBA IN PLES

Glasba in ples sta medsebojno povezani umetnosti, s tem da plesu primanjkuje zvoka,

glasbi pa izraznosti. Zato je torej izjemnega pomena, da pedagog klasičnega baleta

premore znanje tako s področja klasičnega baleta kot glasbe. Otrokom mora priučiti

občutek za pozo, poudarek in linijo gibov, ki se mora ujeti z linijo glasbene melodije.

Vsak gib prinaša s seboj glasbeno izraznost. Otroke je treba vzgojiti, kako naj poslušajo

glasbo, ter jim privzgojiti občutek za ritem. Sposobnost ustvarjalno, navdahnjeno in

virtuozno odplesati glasbo in interpretirati njeno vsebino je ena poglavitnih prvin

igralskega mojstrstva. Zato je pomembno, da pedagog ve, kako to veščino vzgojiti med

delovnim procesom. Nekaj pozornosti je treba nameniti tudi ritmičnosti in čustveni

povezavi med glasbo in plesom (Foster, 2010).

Med delom z učenci mora baletni pedagog stremeti tudi k oblikovanju dobrega okusa

s plemenitimi gibi in vedenjem, artističnostjo ter individualnostjo, a pri tem upoštevati

starost in sposobnosti otrok.

Res je, da morajo imeti baletni pedagogi tudi bogato in raznoliko znanje z vrste področij

znanosti in praks, predvsem tistih, povezanih s plesno umetnostjo in baletom. Kot je

znano, nadarjence odkrivamo že v otroških letih, zato imajo baletni pedagogi

odgovorno nalogo odkriti bodoče talente, ugotoviti njihove sposobnosti in interese ter

ubrati najprimernejše pristope k oblikovanju njihovih danosti v veščine. Vendar so

prvotni koraki v baletnem pouku zanesljiva podlaga bodočim umetniškim dosežkom in

celotnemu razvoju mladostnikov, kakor tudi njihovemu osebnostnemu oblikovanju.

Vloga baletnega pedagoga je izjemnega pomena, obenem zahtevna in odgovorna. Gre

za priznanje v službi umetnosti, ljudem in življenju.

3.1 Glasba

V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja

neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga

10

kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal,

ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice. Glasba je praviloma

sestavljena iz petja, inštrumenta, oponašanja zvokov ali ritma. Glasba je bila sprva

medij, s katerim so si pesniki in pripovedovalci olajšali ohranjanje tradicij in poetiko

izročila na interaktiven način prenašali otrokom. Iz podobnih razlogov se ljudske pesmi

in izročila ohranjajo skozi petje in ples. Že antični Grki so preučevali tudi akustiko in

glasbo z njuno matematično vsebino, kar ostaja pomembno vezivo med umetnostjo in

znanostjo. Glasbena teorija je izrazito napredovala v novem veku, z iskanjem harmonij

tako med glasovi kot inštrumenti, pa tudi z vedno bolj rastočim orkestrom kot delom

operne zasedbe. Ob vedno bolj trdni glasbeni teoriji in znanju o petju ter ritmih in vedno

bolj jedrnatim, trgu namenjenim skladbam se glasba izrazito prilagaja okusu množic in

trendom. Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Zaradi vpetosti

glasbe v siceršnji razvoj glasbene teorije je klasična glasba pomemben del glasbenega

izobraževanja. Predvsem komorna glasba s poenostavljeno glasbeno zasedbo in

uvedba klavirja, ki je nadomeščal harmonije, so množicam omogočali glasbene užitke

brez nenehnega plačevanja vrhunskih interpretov. Z nastopom opere, kjer se glasba

močno poveže z gledališko tradicijo, ki je imela ves čas še močnejše sledilce, postane

glasbenik vedno bolj tudi zvezda. Po prvi svetovni vojni glasba postane še bolj

povezana s spektaklom radia, po drugi svetovni vojni, ob nadaljnji širitvi vplivnosti

medijev, pa tudi nosilka uporniške kulture. Z rock'n'rollom postane izrazito povezana z

nastopanjem mladih skupin z omejenim številom glasbil, ne nujno dobrim znanjem

glasbe, a svežimi idejami in karizmo. Glasbene smeri so se tako razvijale predvsem v

smeri raznolikosti in enakovrednosti, kar je iz glasbe napravilo predvsem kulturno

bogastvo (slovenska Wikipedija, 20. 5. 2018).

3.2 Ples

Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi

ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v

človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega

posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport,

v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. Najstarejši slikovni zapisi o plesu

11

segajo celo do 15.000 let nazaj. Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje, z

razvojem kultur je postal še oblika zabave sprva majhnih skupin, kasneje pa način

preživljanja prostega časa velikih množic.

Glede na okolje, v katerem se ples odvija, gre lahko za umetniški ples, športni ples

oziroma rekreativni ples, balet, dvorni ples, ljudski ples, obredni ples idr.

Vloga baletnega pedagoga je nadvse pomembna tudi z vidika glasbene vzgoje otrok.

Pedagog se mora zavedati, katere glasbe se bo posluževal med poukom. Že med

prvimi urami morajo otroci začutiti in se v praksi navaditi na organsko vez med glasbo

in plesom; potrebno je ne le znati poslušati glasbo, marveč tudi razumeti oziroma se

poglobiti v njeno vsebino. Glasbo je treba imeti rad, jo razumeti in občutiti. Zato mora

med svojim delom učitelj posebno pozornost namenjati ne le ritmični, temveč tudi

čustveni povezavi med glasbo in plesom. Le na ta način bo mogoče glasbo tudi

odplesati (Gaston, 2017).

Baletni pedagog mora biti zmožen analizirati vsebino problemov svojih učencev ter jih

razreševati. Pedagog mora prav tako premoči resno znanje s področja anatomije –

teoretično in praktično; mora poznati poglavitno gradnjo in delovanje človekovega

telesa, mišic in njihov odnos do plesa.

Posebnost klasičnega baleta od učitelja zahteva razgledanost, kulturo in ljubezen do

dela. Velikega pomena je pristop v delovnem procesu, še posebej, ko gre za delo z

otroki. V baletni šoli ali v šolah, kjer se mladostniki seznanjajo s prvimi koraki v tej lepi

umetnosti, ima pedagog izjemno pomembno vlogo – ne le v pedagoškem, marveč tudi

v vzgojnem pogledu.

Splošno znano je, da se vzgoja začne po rojstvu, izobraževanje pa nekoliko pozneje.

Slednje je rezultat pouka, oba pa sta v zahtevnem razmerju.

Pouk je prav tako povezan z razvojem višjega živčevja in z vzgojenostjo posameznika,

v zvezi s katerima sta strukturnega pomena ciljna usmerjenost in usklajenost. Vzgojo

12

zadeva tudi vpliv okolice, ki nas obkroža. Otrokom najbližje okolje je njihova družina.

Zato mora biti tudi pedagog seznanjen, v kakšnem okolju otrok odrašča in mora poznati

njegove starše. Ko je seznanjen s tem, lahko spremlja otrokov intelektualni razvoj.

Izobraževalno in vzgojno bistvo pouka razvija zmožnost zastavljanja ciljev, motivacijo,

razvoj kognitivnih procesov in zanimanj.

13

4. CILJI IN MOTIVACIJA BALETNEGA PEDAGOGA

• Da učenci razumejo pomen vaje.

• Da se naučijo skupinskega dela.

• Da se naučijo slediti drug drugemu.

• Da se naučijo poslušati glasbo in biti muzikalični.

• Da razumejo glasbo.

• Da razumejo koreografijo.

• Da si zapomnijo koreografijo.

• Da uživajo v svojem delu.

Cilj pedagoga je, da prek učno-vzgojnega procesa socialno utrdi učenca, da ohrani

njegovo individualnost in ga spodbudi h kreativnosti in izvirnosti. Tako se oblikuje tudi

neka druga pomembna naloga pedagoga, in sicer ustvarjanje motivacije pri otrocih. V

baletnih šolah mora biti ta vzpostavljena prek razvoja občutka za izobraževalno

dejavnost. Motivacija je prav tako povezana z voljo, to pa je zelo pomembna lastnost,

ki jo je treba posamezniku privzgojiti že med prvimi koraki pouka klasičnega baleta. Na

ta način pedagog oblikuje podlago, na kateri bo pozneje njegov učenec oziroma baletni

umetnik gradil in razvijal svoje veščine, sposobnost in znanje. Z izkušnjami in avtoriteto

pedagog zariše perspektive prihodnjega profesionalnega delovanja ter vliva pogum in

moči med premagovanjem težav. Nadvse pozoren mora biti do učencev, ki naletijo na

težave, zato mora otroke dnevno spremljati in jim privzgajati pozitivne vzorce. Baletni

pedagog bi moral otrokom privzgojiti smisel za ritem, takt in muzikalnost ( Foster, 2010).

14

5. LASTNOSTI DOBREGA PEDAGOGA

Vloga baletnega pedagoga nikakor ni preprosta, saj so z njo povezana velika

pričakovanja. Biti mora vrhunski v strategiji, prepričevanju in pri pogajanjih. Njegova

vizija mora plesalce navdihovati, za kar potrebuje veliko energije, strasti in inteligence.

Od njega se pričakuje spoštovanje etičnih norm, odločnost, dobro razvito empatijo in

občutek za ljudi. Znati mora ravnati z ljudmi, jih motivirati in pripraviti do maksimalne

zavzetosti. Kljub vsemu pa se moramo zavedati, da noben baletni pedagog ni popoln.

Tudi učitelji so ljudje, ki delajo napake. Toda najboljši so tisti, ki se tega zavedajo in se

hkrati ves čas trudijo postati boljši.

Pedagog bi moral:

• Privlačiti učence s spoštovanjem njihovih potreb (odločanje, kdaj je potreben

počitek, kako sestaviti vaje …). Velikokrat se zgodi, da se pedagog ne zmeni za

fizično stanje plesalca (npr. poškodbe, bolezni).

• Verjeti v smisel svojega dela, biti energičen, karizmatičen – pomembna vloga, ki

s seboj prinese veliko spoštovanja in lažje sodelovanje med ljudmi.

• Skrbeti za plesalce in biti z njimi neprestano v stiku.

• Z dejanji prepričati plesalce, da mu sledijo.

Baletni pedagog mora znati uresničiti svoje želje na tak način, da plesalci z veseljem

sodelujejo. Motivirati jih mora brez prisile. Številni učitelji zagrešijo to napako, da ne

motivirajo, ampak svoj cilj dosežejo z napadom in grožnjo.

• Biti čustveno inteligenten – to pomeni, da zna ločiti pojma razumske in čustvene

inteligence ter da prepozna osebne in družbene čustvene spretnosti. Dober

pedagog mora razumeti lastna čustva in čustva drugih.

• Biti samokritičen – samokritičnost je na splošno zelo pozitivna lastnost, ki jo

mora imeti vsak človek. Samokritičnost pomeni uspeh.

• Biti duhovit.

Etimološko gledano duhovitost pomeni »vrtljiv duh«, torej osebo, katere duh ne počiva,

tudi če je oseba mirna. V psihološkem smislu duhovitost pomeni osebo, katere duševni

procesi so tako živahni, da nas pogosto preseneča s svojim izvirnim načinom

15

povezovanja pojmov v medsebojne odnose. Duhovit človek je ustvarjalen, a rezultat

njegovega ustvarjanja niso praktične stvari, temveč novi pomeni. Duhovitost je zelo

pomembna lastnost.

Če vsak pedagog upošteva zgoraj navedene lastnosti, naj bi bili pričakovani dosežki:

• Da učenci plešejo muzikalno.

• Da si sledijo.

• Da so pripravljeni stopiti na oder.

• Da napredujejo po vsaki vaji.

• Da hitro dojemajo koreografijo.

16

6. POUČEVANJE

Poučevanje je proces, pri katerem učitelj podaja učencem informacije, ki jih usvajajo

preko učenja. Ideja o pedagoškem tveganju pri poučevanju je povezana s splošno

predstavo o tveganju, ki izhaja iz domneve, da šolsko izobraževanje samo po sebi

predstavlja latentno tveganje. To izvira iz dejstva, da je poučevanje tesno povezano z

učenjem, razlika med tema osnovnima dejavnostma, učenjem in poučevanjem, pa

izhaja iz njunih imanentnih značilnosti. Tako poučevanje kot učenje sta fenomena,

hierarhično konstruirana s polifunkcionalno usmerjenostjo in polistrukturno

determiniranostjo. Okvir, ki obdaja pedagoga kot strokovnjaka, je izredno kompleksen,

njegove značilnosti so časovni deficit in omejenost, osebna odgovornost, temelječa na

javnosti izrečenega in storjenega, potreba po hitrih in primernih rešitvah, variabilnost,

verjetnost, nenadnost pedagoških situacij. Te značilnosti izkazujejo »stresno« podobo,

kar pa ne pomeni, da je potrebno strokovne pedagoške aktivnosti obravnavati kot

ekstremne.

Sodobno informacijsko okolje prinaša tveganje, kakršnega v preteklosti še ni bilo.

Učenci pridobivajo veliko znanja iz sodobnih informacijskih virov, s čimer učitelj izgublja

svoj status glavnega vira informacij in kulturnih podob. Pravzaprav mora učitelj

“konkurirati” tem močnim virom informacij in izkoriščati didaktične okoliščine na način,

da ostaja dominantni vir informacij.

Ko poučevanje uresniči svoje informativne funkcije, se pojavi nevarnost, da začnejo

učenci poosebljati določeno znanstveno področje z učiteljem, ki jim ga predstavlja. Če

je učitelj zaradi svojega intelektualnega nivoja in svojih golih človeških vrlin postal

pozitiven objekt identifikacije, obstaja velika verjetnost, da bo postal tudi glavni vir

informacij.

V uresničevanju informativne funkcije poučevanja se skriva tveganje za pojav

intrapersonalnih konfliktov. Konflikt med vlogo in osebnostjo lahko postavi učitelja v

situacijo, ko mora zagovarjati stališče, ki se razlikuje od njegovega osebnega mnenja.

Tveganje predstavljajo tudi pretežno enostranska odvisnost, neenakovrednost, dvojna

narava povezanosti med učiteljem in učencem, neenakovrednost pri partnerstvu,

17

pedagoška moč, normativni pristop v komunikaciji in naklonjenost. Ravno tako je

potencialno tvegana situacija, v kateri se medsebojna pričakovanja razhajajo.

Tudi na področju projektiranja so prisotni objektivni pogoji za tvegane situacije.

Potrebno je poudariti, da se poznavanje dimenzij pedagoškega tveganja s strani

učitelja odraža v pedagoški strokovnosti.

Sodobno informacijsko okolje sproža nastajanje novega profesionalnega pedagoškega

prostora, v katerem se razprostira poskus poučevanja. Ta prostor – ne glede na to,

koliko mu uspe ohraniti svoje osnovne značilnosti – ne more ostati nedovzeten za izzive

tehnologije.

Kako se bodo uskladile tendence humanizacije in tehnološke nasičenosti postopka

poučevanja? Kako se bodo modificirali glavni nastopajoči in didaktična »scena« in kako

bodo sobivali z novim tehnotronskim rekvizitom? Kako bo učenec združil virtualno

realnost, ki mu ponuja privlačne, izzivalne vloge, s preveč rutinirano vlogo, ki jo mora

igrati v šolski realnosti? In še – je učitelj pripravljen na te izzive?

Poučevanje učencev poteka v novem informacijskem okolju, v katerem računalnik in

internetna kultura zasedata pomembno mesto. Učenec postaja subjekt dveh realnosti:

virtualne in šolske, občutenja v teh dveh realnostih pa so različna.

V šolski realnosti je učenčeva vloga rutinska. Vedenje učenca je podrejeno

institucionalnim pedagoškim normam. Učenec in učitelj sta subjekta v izobraževalnem

procesu, toda učitelju pripadajo še socialne in pedagoške funkcije, zaradi katerih je lik

z oblastjo v izobraževanju. In kjer obstaja oblast, se domneva, da obstaja tudi

asimetričnost v odnosih, v tradicionalni varianti pedagoškega komuniciranja pa je le-ta

postavljena implicitno. V izobraževalnem kontekstu sta učitelj in učenec sicer

soodvisna, vendar je učitelj v nadrejeni vlogi.

18

Za računalnikom pa je učenec vedno oseba, ki se podreja samo svojim okusom,

preferencam, željam. Učenec izbira, eksperimentira, odkriva, občuti zadovoljstvo zaradi

svoje avtonomnosti, ukrepa samostojno, je glavna oseba. Razkriva se bistvo razlike

med šolsko in virtualno realnostjo. Delo z računalnikom se dojema kot zabavno, šolske

naloge pa so povezane z naporom, napetostjo, potrpljenjem in precej manj zabavne.

Nova informacijska realnost pedagoški profesionalizem postavlja pred nove izzive.

Učitelj mora izvajati novo preventivno funkcijo, da prepreči beg učencev iz šolske

realnosti v realnost računalnikov, v katero se zapirajo.

6.1 Vpliv medijev

Pomembno je omeniti ogromen vpliv, ki ga imajo na družbo mediji. Učenci se pogosto

znajdejo v situaciji, v kateri se jim »sugerira« ne samo kaj, ampak tudi kako naj mislijo.

Ti resni izzivi informacijskega in medijskega okolja ne morejo biti ustrezno razrešeni s

strani uporabnikov v prvih razredih osnovne šole, saj jim manjkajo sposobnosti

izbiranja, filtriranja in analiziranja naraščajočega toka informacij. To se dogaja tudi

odraslim. Cilj časopisa je osredotočiti pozornost šolske skupnosti in staršev na

pozitivne novice. V časopisu se poroča o vsem novem: o interesih učencev na različnih

znanstvenih področjih, o njihovem sodelovanju na tekmovanjih, natečajih in v različnih

projektih, o srečanjih z znanimi osebnostmi, aktualnem šolskem življenju, o praznikih

in tradicijah, varovanju okolja, nagradah in dosežkih učencev.

Vsaka družba skrbi za spodbujanje duhovno-moralne rasti otrok in jih vzgaja kot

odgovorne državljane. Nasprotja, ki pogosto spremljajo izvrševanje teh interesov,

izhajajo iz dejstva, da odrasli niso vedno enotni v mnenju, kaj je moralno in kaj je

potrebno narediti za moralno vzgojo otrok. Ali moralni človek podpira družbene tradicije

ali jih izziva? Česa točno se morajo naučiti otroci, da bi postali aktivni državljani? V tem

smislu je aktualna tudi debata, ali otroci svoje moralne vrednote bolj razvijajo s pomočjo

pridig, nasvetov in prepričevanja ali z nabiranjem življenjskih izkušenj.

19

6.2 Vpliv družine

Družina je ena izmed najpomembnejših družbenih institucij. Njene vloge in pomena v

vzgoji osebnosti ne more nadomestiti nobena druga institucija. V družini se tesno

prepletajo partnerski, starševski in otroški odnosi. Iz tega izhaja, da se otrokova

osebnost v precejšnji meri oblikuje glede na vrsto odnosov v družini, le-ti pa temeljijo

na posebnostih posameznih družinskih članov. Z druge strani je družba, ki neposredno

vpliva na družino, tudi sama pod vplivom družine, čeprav bolj posredno. Vloga družine

kot faktorja socializacije je nedvomna. Proces posameznikovega usvajanja

medčloveških odnosov, modelov vedenja, socialnih norm in vrednot, ter znanja in

sposobnosti je pomemben pogoj za socialno uspešnost. Socializacija človeka se začne

z rojstvom in se nadaljuje celo življenje.

6.3 Mehanizmi socializacije in vzgoja otroka

Mehanizmi socializacije se prepletajo z različnimi dejavniki in jih delimo na:

• socialno-psihološke mehanizme,

• socialno-izobraževalne mehanizme.

Odvisni so od vrste družbe, njenih tradicij in kulturnih norm. Zanimanje za družino s

strani psihologov in sociologov temelji na osnovni ideji sociologije, da je za stabilno

družbo pomembna stabilna družina. To je razlog za številne raziskave na področju

družine, za skoraj obvezno vključitev tega modela v vse sociološke analize družbenih

struktur ter načinov življenja, kakor tudi vključevanje v vse psihološke modele osebnosti

in človekovega vedenja.

Skladno s spremembami družbeno-političnega življenja se zahteve do sodobnega

osnovnega izobraževanja zelo dinamično spreminjajo. Nova izobraževalna paradigma

zahteva spremembo vloge učitelja. Učitelj je oseba, ki usmerja in vzpodbuja proces

znanja, je prijatelj učencev, vedno vesel njihovih uspehov in odprt za njihove probleme

in potrebe. Učitelj je v funkciji posrednika, ki olajšuje proces usvajanja informacij in

oblikovanja sposobnosti in znanj.

20

V tem pogledu je osnovna šola kot institucija postavljena pred nove izzive in

pričakovanja kakovostnega in modernega izobraževanja. Vsaka izobraževalna

institucija mora, če želi zadovoljiti potrebe družbe, zgraditi svojo obliko in izvirnost.

Potrebno je poiskati pot za uresničitev lastnega modela izobraževalne politike, skladno

s potrebami zunanjega in notranjega pedagoškega okolja ter na način, po katerem bi

se morali procesi v predšolski vzgoji že vnaprej odražati v javnem življenju.

Izobraževanje zavzema osrednje mesto v politiki vsake države, pri čemer prevzema

nase resno odgovornost multipliciranja prednosti, uspehov, prav tako pa tudi

pomanjkljivosti družbe. V različnih obdobjih svojega razvoja se izobraževanje ciklično

polni z različno vsebino (klasično, liberalno …), ostaja pa tesno povezano z družbo, saj

predstavlja sposobnost preučevanja okolice in ni le zbirka informacij.

V sodobni družbi je sodelovanje med šolo in družino objektivna nujnost za skupno

reševanje problemov in prevzemanje odgovornosti pri uresničevanju družbene zaveze

za vzgojo otroka. Temelj je koncept, da sta obe instituciji samostojna vzgojna sistema,

ki nista medsebojno zamenljiva. Vsaka ima svoje funkcije in najpomembnejše je

doseganje usklajenosti med njima. Učinkovitost vzgoje učencev je v veliki meri odvisna

od interakcije med šolo in družino.

6.4 Sodelovanje med šolo in družino

Glavno vlogo pri organizaciji sodelovanja med šolo in družino imajo učitelji. Oni so

odgovorni, da družina razume šolsko politiko glede izobraževanja, poučevanja in

vzgoje, kakor tudi svojo vlogo v izvrševanju te politike. V tem smislu bi bilo družino

potrebno obravnavati kot osnovnega garanta in zaveznika pri vzgoji učencev, združeni

napori učiteljev in staršev pa naj ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj otrok. Pomembno

mesto v tem sodelovanju med obema skupnostma imajo obojestransko zaupanje in

spoštovanje, podpora in pomoč, potrpežljivost in tolerantnost. Zato mora sodobna šola

aktivno iskati nove poti za vodenje dialoga s starši, jih tesneje vključevati v

izobraževanje otrok in jih narediti za del izobraževalne skupnosti.

21

Ideja o sodelovanju učencev, učiteljev in staršev v vsebini in usmeritvi izobraževalnega

procesa se je materializirala s Koledarjem praznikov in običajev, v katerem so

naslednjim generacijam predstavljene, ohranjene in predane starodavne tradicije.

Pedagoška tehnologija optimiziranja sodelovanja vseh treh skupnosti v

izobraževalnem procesu (učenci, učitelji, starši) je poglobila vzgojni vpliv tako na šole

kot na starše učencev osnovnih šol (v pogojih založniške dejavnosti). Bistven pomen

praktične dejavnosti je, da:

• spodbuja učence k delovanju,

• jih motivira za analiziranje in sklepanje,

• povezuje načrtovanje komuniciranja s pridobivanjem informacij med

komunikacijo,

• vzpodbuja uporabo primernih informacijskih instrumentov in prizadevanje za

uporabo projektnih dejavnosti kot »sodobnih, privlačnih in atraktivnih tehnik, ki

stimulirajo aktivno pridobivanje znanja pri učencih.

Gre za koncepte, ki so osnova hipoteze, da sodelovanje učencev, učiteljev in staršev

pri iskanju, sortiranju, filtriranju, povzemanju in distribuciji informacij o bolgarskih

tradicijah in običajih vzpodbuja potrebne in prijetne pogoje za porazdelitev

odgovornosti za vzgojo otrok med šolo in družino. Slednje je predpostavka za

harmonično izgraditev osebnosti ter vzgojne oblike, ki ustreza nacionalnim in splošnim

človeškim vrednotam v kontekstu vseživljenjskega učenja.

Graditev odnosov in sposobnosti pri učencih, učiteljih in starših za sodelovanje pri

iskanju, sortiranju, filtriranju informacij, povezanih z bolgarskimi tradicijami in običaji na

etapi sodelovanja, kot rezultati na nivoju učnih programov in rezultati po temah iz učnih

programov.

Problem je relevanten, saj je le kombinacija vzgojnih učinkov obeh družbenih institucij,

šole in družine, garancija za uspeh vzgojnega procesa. Posebej je treba poudariti, da

22

odgovornost pedagogov pri izobraževanju in vzgoji otrok ni popolna – velik del

odgovornosti nosijo starši.

Starši in učitelji si prizadevajo vzgajati duhovno-moralne vrednote v otrocih in učencih,

ki so aktualne, ohranjajo naše nacionalno dostojanstvo in nacionalno identiteto v luči

Vseživljenjskega učenja. Šola izpolnjuje vodstvene in usmerjajoče funkcije za pomoč

družini pri pripravi otrok na socializacijo in neboleč prehod iz otroštva v mladostništvo.

V procesu takega sodelovanja se družina postopoma preoblikuje v deležnika z lastno

iniciativo, ki hkrati ves čas dviga pedagoško kulturo. Vloga šole pri tem je, da ustvarja

in usmerja novo vrsto medsebojnih odnosov med seboj in družino. Ob upoštevanju

težav, ki jih imajo sodobne družine pri uresničevanju povezav s šolo v korist svojih

otrok, raziskava v tej fazi dokazuje, da je projektna dejavnost treh skupnosti (učencev,

učiteljevi in staršev) uporabna kot sodoben način sodelovanja in komuniciranja v

pogojih pedagoškega sporazumevanja.

23

7. NAPOTKI ZA PEDAGOŠKO PREVENCIJO

• Osnovna pedagoška napaka je, da učiteljeva vloga v izobraževalnem procesu

izhaja iz domneve imperativnosti. Izobraževanje, usmerjeno v prisilo in

kaznovanje, je potrebno zamenjati z izobraževanjem, ki spodbuja interes in

vedoželjnost.

• Šola se mora prilagoditi potrebam učenca po intenzivnem iskanju virov

informacij. Učitelju virtualna realnost ne sme biti tuja, poznati jo mora strokovno.

• V šolski realnosti učenci in učitelj doživljajo iste dogodke, skupaj gradijo številne

socialne vrednote ter sodelujejo v najrazličnejših dejavnostih. Kljub objektivni

distanci med učiteljem in učencem mora biti partnerstvo v izobraževalnem

procesu jasno razpoznavno.

• V izobraževalnem procesu mora učitelj pri učencu ves čas vzbujati zavest, da je

samostojna osebnost in mu sporočati, da virtualno komuniciranje ne more

nadomestiti verbalnega.

• Učitelj se mora truditi, da zmanjša rutino in stereotipnost izobraževalnega

procesa.

• Učitelj mora zagotavljati dejavnosti, ki omogočajo zbliževanje z vrstniki, krepitev

stikov, željo po ekipnem delu.

• Učitelj mora učence postaviti v situacije, v katerih lahko uspešno testirajo svoje

zmožnosti, in pri tem spodbujati pozitivne občutke pri uspešnem premagovanju

težav.

• Učitelj ne sme fetišizirati ocen in hierarhične lestvice uspeha, ker to povzroča

spore med učenci.

• V izobraževalnem postopku je emocionalni in intelektualni princip osnova

humanizacije sodobnega šolstva.

• Odnos učitelj-učenec prispeva k učinkovitemu razvoju takrat, ko se v

psihološkem planu poosebi in doživlja kot prijeten.

• Izobraževanje se mora odvrniti iz usmeritve, ki favorizira reproduciranje znanja,

ter se usmeriti v delovanje in preoblikovanje realnosti.

• Učitelj je »socialni inženir«, ki se je »osvobodil« zunanje institucionalne prisile

in svojega poklica ne izvaja strogo po učnem načrtu. Učitelj mora

24

izobraževalno okolje organizirati tako, da učenca vodi ideja o stremljenju k

najvišjim vrhovom svojega razvoja (Vasileva, 2008).

25

8. SISTEMI VODENJA

Vsak pedagog stremi k iskanju najučinkovitejših načinov poučevanja, ki bi bili ključ do

uspešnosti in učinkovitosti. Na splošno lahko poučevanje opredelimo kot relativno

trajen vzorec vplivanja na ljudi z namenom vzajemnega doseganja zastavljenih ciljev.

Pri tem pedagog uporablja različne vzvode in inštrumente ter s tem oblikuje zanj

značilno obliko poučevanja.

8.1 Avtokratski sistem vodenja

• Vsa oblast je v rokah enega človeka, ki po svoji presoji ureja odnose med

podrejenimi. Vsi se morajo slepo ravnati po njegovih ukazih.

• Hkrati je na njegovih ramah tudi vsa odgovornost.

• Avtokrat lahko uresničuje svoje zamisli, medtem ko podrejeni nimajo v tem

pogledu nobenih možnosti.

• Zaradi tega prinaša delo avtokratu veliko zadovoljstva, medtem ko so podrejeni

nezadovoljni.

• Avtokratski način vodenja je uporaben v določenih situacijah (vojska, gasilci,

policija, neurejene delovne organizacije), v nekaterih pa je izrazito škodljiv

(vodenje raziskovalcev, konstruktorjev).

8.2 Demokratični sistem vodenja

• Oblast je v rokah enega človeka, vendar to ne izvira iz položaja, temveč iz

njegovega delovnega mesta.

• Demokratični vodja deli oblast s svojimi podrejenimi, tako da z njimi sodeluje.

• Nima možnosti, da bi uresničil svojo zamisel, če mu je ne potrdijo njegovi

podrejeni, ki imajo prav tako možnost, da izoblikujejo najboljše zamisli.

• V situacijah, ki jih ustvarja ta način vodenja, se počutijo dobro tako podrejeni

kakor tudi vodja.

• Sistem je izredno odvisen od sposobnosti vodje (posluh, usklajevanje osebnih

želja s cilji delovne organizacije).

• Če teh lastnosti nima, lahko pride do anarhije.

26

8.3 Sistem individualne svobode

• Vodilni položaj vodje je tukaj zmanjšan na minimum, s tem pa je zmanjšana tudi

njegova oblast (delegira naloge skupini in jo vodi).

• Svojim nadrejenim posreduje rezultate, ki so jih dosegli posamezniki v skupini.

• Njegova odgovornost je majhna, odgovornost podrejenih pa zelo velika.

• Zadovoljstvo je običajno veliko, saj ima vsak delavec možnost, da uresničuje

svoje zamisli, zato je navadno ta sistem vodenja visoko produktiven.

• Sistem se najbolj obnese pri vodenju skupine strokovnjakov, raziskovalcev in

znanstvenikov.

• Njihove osebnostne lastnosti morajo biti toliko zrele, da jim je potreba po

ustvarjanju najvišja vrednota.

• Tudi ta sistem se lahko sprevrže v anarhijo, če delovna morala ni enaka pri vseh

delavcih in se zato nekateri močno trudijo, drugi pa udobno živijo, ne da bi morali

pokazati zahtevani učinek (Reddin, 1979).

27

9. FIZIČNE LASTNOSTI UČENCEV

Vsak pedagog mora v otroku odkriti pomembne kvalitete in talente, jih razvijati in

pokazati maksimalni potencial učenca. Svoje znanje in navodila mora podajati na

prijeten in razumljiv način. S svojim zgledom in ljubeznijo do svoje umetnosti mora

vzgajati ljubezen in predanost do baleta. Samo s pravilnimi dejanji in odločitvami lahko

izoblikuje neverjetne talente. Če želi najti primernega učenca, mora pedagog točno

vedeti, katere fizične lastnosti so potrebne in jih identificirati. Te učiteljeve sposobnosti

so odločilne pri začetnem izboru in niso nič manj pomembne od pedagoškega znanja.

Baletni pedagog mora na osnovi številnih faktorjev preceniti, kaj je otrokova prednost

in jo izpostaviti, hkrati pa razvijati njegove ostale psihofizične lastnosti. Učitelji z več

izkušnjami lažje in hitreje odkrivajo sposobnosti posameznikov. Da bi določenega

posameznika spremenili v kakovostnega in adaptivnega baletnega plesalca, je

potrebno opraviti zapleten proces oblikovanja posebnih navad in sposobnosti, ki niso

povezane samo s fizičnim razvojem posameznika, ampak tudi s psihičnim. Da bi bil

učitelj tega sposoben, mora tudi sam prejeti znanje in vzgojo od dobrega

profesionalnega pedagoga. Ne glede na to, ali otrok obiskuje baletno šolo ali amaterske

oblike dejavnosti, ga mora poučevati človek, ki dobro pozna vse potrebne baletne

kriterije in mu lahko zagotovi pravilno baletno izobrazbo, da se ne bodo v prihodnosti

pojavile negativne posledice. Ne glede na to, ali gre za šolsko ali izvenšolsko dejavnost,

se to nikakor ne sme odražati v pedagoškem procesu – metoda poučevanja mora biti

enaka, samo zahteve so nižje.

9.1 Ruska baletna šola

Ruska baletna šola velja za najboljšo šolo za pripravo baletnih kadrov. To potrjujejo

najboljši svetovni baletni plesalci, njene metode poučevanja pa niso razširjene samo v

Rusiji, ampak se uporabljajo že skoraj po vsem svetu. Izkušnje kažejo, da je izbor otrok

v ljubiteljskih koreografskih kolektivih/otroških baletnih šolah enak kot pri koreografskih

šolah, pri čemer se preverjajo zunanje lastnosti in odrske sposobnosti. Pri izboru otrok

za baletno šolo so vodilni trije kriteriji: emocionalnost in temperament; profesionalne

lastnosti; fizični razvoj kandidatov.

28

9.2 Tipi telesne proporcionalnosti

Pri obravnavi anatomskih in fizioloških posebnosti otrok je mogoče opaziti tri osnovne

tipe proporcionalnosti človeškega telesa: dolihomorfni, brahimorfni in mezomorfni. Ti

tipi se med seboj razlikujejo:

• Dolihomorfni tip je vitek in višji od povprečja; ima ozko telo, ramena in medenico,

precej kratek trup z majhnim obsegom oprsja.

• Brahimorfni tip je povprečno ali podpovprečno visok z dolgim telesom, kratkimi

okončinami, širokimi rameni in velikim obsegom oprsja.

• Mezomorfni tip je kombinacija gornjih dveh proporcionalnosti telesa.

Slika 1: Trije tipi telesne proporcionalnosti

Vir: Ruska spletna gledališka knjižnica

9.3 Sprejemni izpit

Številni avtorji zagovarjajo idejo, da so za učenje baleta primernejši dolihomorfni in

mezomorfni tipi telesne zgradbe. A ob pravilni telesni zgradbi morajo otroci imeti tudi

pravilno držo. Tudi če ima otrok manjše nepravilnosti pri drži, se le-te s pravilnimi vajami

lahko popravijo. Sprejem otrok v državne šole v Rusiji poteka po strogo določenih

kriterijih. Komisije sestavljajo glavni šolski baletni pedagogi, zdravniki specialisti

29

(ortopedi, terapevti, pediatri in oftalmologi), koreografi in glasbeniki. Sprejemni izpit

poteka v treh krogih:

• prvi krog – določijo se zunanje odrske lastnosti otrok-kandidatov;

• drugi krog – opravi se medicinski pregled in izbor;

• tretji krog – preveri se posluh in plesnost.

9.3.1 Konkretni parametri, ki se preverjajo v prvem krogu

• Rotacija noge – to je otrokova sposobnost obračati zgornji del noge v kolčnem

sklepu. Rotacija je odvisna od svobodne gibljivosti medenice, elastičnosti mišic,

kit in vezi. Aktivna rotacija se preverja v prvi poziciji – v izravnani drži in v grand

pliéju. Pedagog preveri tudi pasivno rotacijo nog.

• Upogib stopala – to je zunanja ukrivljenost svoda stopala in otrokova sposobnost

maksimalno iztegniti stopalo skupaj s prsti. Opazuje se elastičnost in gibljivost

stopala. Obstajajo tri vrste upogiba stopala glede na krivuljo: visok, srednji in

nizek. S posebnimi rednimi vajami se krivulja lahko poveča.

• Gibčnost – določa se otrokova sposobnost maksimalnega upogiba nazaj.

• Razpon – stopnja gibljivosti kolčnih sklepov. Kriteriji za velikost šaga se določajo

preko kotov dvignjenih nog – pri dečkih ne manj kot 90о, pri deklicah več kot 90о.

• Skok – višina skoka je odvisna od gibljivosti sklepov na nogah: kolčnih,

kolenskih, na piščalkah in stopalih. Preverja se s pomočjo trampolinskega skoka.

Potrebno je biti pozoren tudi na lahkotnost pri doskoku.

Kandidata ni potrebno zavrniti pri odsotnosti ene izmed potrebnih odrskih lastnosti. S

pravilnimi gimnastičnimi vajami se lastnosti, ki manjkajo, lahko izgradijo in izpopolnijo.

9.3.2 Konkretni parametri, ki se preverjajo v drugem krogu

• Glava – za balet niso primerni prevelika glava, glava kvadrataste oblike,

nepravilen ugriz čeljusti, nepravilne oblike obraza. Kandidatov obraz mora biti

30

pravilen in simetričen. Priporoča se odsotnost problemov z vidom. Najvišja

dopustna dioptrija je 0,6.

• Vrat – biti mora podolgovat in gibljiv. Kandidati s kratkimi ali debelimi vratovi,

pa tudi s predolgimi, so neprimerni.

• Ramenski obroč – ramena morajo biti v isti višini in poudarjati postavo.

Neprimerni so poudarjene, štrleče ključnice, široka in kvadratasta ramena,

asimetrične lopatice.

• Roke – ravne in dolge, s tankimi zapestji in prsti. V sproščenem položaju rok

ob telesu mora otrokov sredinec seči vsaj do sredine stegen.

• Hrbtenica – biti mora normalno ukrivljena in gibljiva v vseh delih. Neprimerni

kandidati so otroki z različnimi nepravilnostmi ukrivljenosti hrbtenice (kifoza,

lordoza, skolioza).

• Prsni koš – biti mora simetričen. Pri sprejemu otrok s prirojenimi napakami v

razvoju reber, prebolenim rahitisom ali drugimi deformacijami obstaja

nevarnost za njihovo zdravje, zato je sprejem takih otrok neprimeren.

• Medenica – biti mora lepe oblike, ne preširoka in ne preveč nagnjena naprej,

na njej ne sme biti odvečnih podkožnih maščob.

• Noge – imeti morajo ravno in lepo linijo. Mišice morajo biti podolgovate in

ploščate (to je odvisno od pedagoga, ki redno trenira otroka).

• Stopala – eden izmed najpomembnejših delov pri dekletih, ki bodo plesala na

prstih. Pri deklicah od 9. do 10. leta stopala ne smejo biti daljša od 18 do19

cm, pri dečkih od 20 do 22 cm. Zelo pomemben parameter je tudi položaj in

dolžina prstov na nogah. Idealni položaj pri baletu je, ko so prvi, drugi in tretji

prst enako dolgi in daljši od četrtega in petega. Za balet so neprimerna široka

stopala ali stopala, ki so obrnjena navznoter.

V drugem krogu se testira tudi vestibularni aparat, s čimer se preverja ravnotežje.

31

9.3.3 Konkretni parametri, ki se preverjajo v tretjem krogu

V tretjem krogu se določajo glasbene, plesne in ritmične sposobnosti kandidatov. Izpit

pogosto vključuje: hojo v taktu na glasbo, v kateri se pogosto spreminja ritem, plesna

improvizacija ob glasbeni spremljavi in druge podobne metode.

Pravilen izbor otrok za baletno vzgojo zagotavlja uspeh tako učitelju kot tudi otrokom.

Zelo pomembno je, da se izberejo najbolj kakovostni in primerni otroci, pri katerih se

bodo nadgrajevale njihove naravne sposobnosti. Otroci morajo biti izpostavljeni pravilni

metodiki in znanju o klasičnem baletu, tako da bodo nekega dne dosegli dovolj visok

profesionalni nivo in bodo lahko nadomestili svoje učitelje ter tako kot oni izbirali

pravilne kandidate za magični svet plesa (Popov, 2001).

32

10. RAZISKOVANJE IN INTERVJUJA

10.1 Marija Ilieva

Slika 2: Marija Ilieva

Vir: Spletna stran Operne hiše v Sofiji

Marija (Maša) Ilieva je bila rojena v Sofiji. Z baletom se je začela ukvarjati v osmem

letu starosti.. Pri desetih letih je bila sprejeta v Državno koreografsko šolo v Sofiji, v

razred primabalerine Cvete Džumanlieve. Naslednje leto so jo kot izredno nadarjeno

plesalko poslali v Sankt Peterburg, na svetovno priznano akademijo Vaganova, kjer je

nadaljevala šolanje. V sedmih letih so bili njeni pedagogi: Marija Bojarčikova, Ljudmila

Belskaja, Irina Trofimova in znana ruska balerina in pedagoginja Feja Balabina.

Po koncu šolanja je bila sprejeta v baletni zbor Sofijske državne opere. Že v prvi sezoni

ji je bil zaupan solo v baletu Don Kihot. V naslednjih letih je nastopala kot soloplesalka

v vseh baletih v repertoarju sofijske opere.

33

Leta 1986 je zmagala na tekmovanju Mednarodni baletni natečaj – Varna. Sledila je

prva glavna vloga: Maša v baletu Hrestač, za premiero katerega jo je osebno izbral

Jurij Grigorovič, tedanji direktor Bolšoj teatra.

Leta 1990 je Marija Ilieva postala primabalerina. Publika in kritiki jo cenijo zaradi

izredne tehnike in izrazite artističnosti. Na svojstven način ustvarja like Odette-Odillije,

Giselle, Silfide in jih s tem posodablja. Njene najboljše vloge so Giselle, Kitri v Don

Kihotu in Hortense v Grku Zorbi.

Vzporedno z odrsko dejavnostjo se Marija Ilijeva uspešno predstavlja tudi kot baletna

pedagoginja. Njeni učenci dobivajo prestižne nagrade v Luksemburgu, Varni, Dobriču.

Od leta 2000 je magistrica baletne režije in pedagogike. Predava na Državni glasbeni

akademiji v Sofiji.

Med 2001 in 2003 je bila umetniški vodja Državnega baleta v Sofiji. Takrat se bolgarski

balet prvič sreča z deli Balanšina, postavljena je originalna uprizoritev Silfide, mladim

koreografom je omogočeno ustvarjati na profesionalnem odru. Leta 1995 je ustanovila

Baletno šolo Marije Ilieve.

Slika 3: Marija Ilieva v predstavi Snežna Kraljica

Vir: Spletna stran Baletne šole »Masha Ilieva«

34

Katera je najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti pedagog?

V svojem pedagoškem delu, pa ne glede na to, ali je na področju umetnosti ali v drugih

izobraževalnih disciplinah, mora pedagog vplivati na otroke najprej s svojim osebnim

primerom. Njegovo vedenje, manire in celo zunanjost učenci zelo pogosto kopirajo. To

v veliki meri velja tudi za učitelje baleta, saj to umetnost odlikujejo visoke zahteve za

okus in stil. S profesionalnega vidika mora pedagog zelo dobro poznati tako metodiko

klasičnega baleta kot tudi prakso, s katero se razvijajo odrske sposobnosti pri učencih.

Vendarle pa ne smemo pozabiti, da je osnovna naloga baletnega pedagoga pripraviti

otroke za bodočo kariero na odru.

Katera znanja in osebnostne lastnosti so značilne za dobrega pedagoga?

Dober baletni pedagog mora biti do otrok iskren, sočuten do njihovih problemov in odprt

za nove ideje. Napaka, ki jo pogosto srečujemo pri baletnih pedagogih, je, da želijo

svoja znanja in sposobnosti predati učencem na najhitrejši možni način. Zato je

potrebno biti pozoren na razpoložljiv čas in možnosti šolanja. Predavatelja včasih vodijo

njegove življenjske in poklicne izkušnje, toda to je napaka. Pomembno je najti pravo

mero med lastnim jazom in osebnostjo učenca, ustvariti ravnotežje med lastno kariero

in tem, kar želi doseči učenec.

Ali na pristop k predavanju vpliva starost učencev?

Prvo leto otroci od učitelja prejmejo najpomembnejše, to pa so prvi koraki, s katerimi

se gradi osnova. To je najbolj odgovorno obdobje v izobraževanju in tukaj se postavljajo

temelji pravilnega izobraževanja! Potrebno je ogromno potrpljenja in delikatnosti,

vendar brez kompromisov pri izvedbi. Če so to otroci, stari 10 ali 11 let, ki so se usmerili

v profesionalno šolanje, mora biti drža telesa, rok in nog dobra, da bodo pedagogi v

bodoče lažje delali z njimi. Vsako leto šolanja prinaša nove izkušnje in nova znanja. Če

učenci napredujejo, je v višjih razredih poudarek na tehniki in igralstvu, ki sta v baletu

enakovredno pomembni. Po mojem mnenju je pomembna vsaka starost, prav zato ima

35

veliko baletnih šol različne učitelje za začetne, srednje in zgornje razrede. Nedvomno

baletni pedagog oblikuje osebnost. In da bi uspešno opravil to nalogo, mora biti zelo

tesno povezan s svojimi gojenci. Starejši, kot so učenci, toliko bolj odgovorna in

pomembna postaja socialna vloga pedagoga.

Kdaj pedagogu pomaga, da je strog, in kdaj mu to škoduje?

To, da si strog, ne pomeni, da si slab človek. Če so učenci motivirani za doseganje

uspehov, pravilno razumejo učiteljevo strogost. V zadnjem času je mogoče opaziti nek

neprijazen odnos do strogih učiteljev. Seveda, včasih lahko preveč brutalne metode

ubijejo željo za delo, toda disciplina in spoštovanje do učitelja sta najpomembnejši

zadevi v vzgoji profesionalnih plesalcev!

Sofija, Bolgarija, 15. 8. 2017

10.2 Regina Križaj

Slika 4: Regina Križaj

Vir: Spletna stran revije Elle

Regina Križaj je slovenska balerina, rojena v Zürichu. Leta 1988 je diplomirala v

razredu prof. Magde Vrhovec Dedović na baletni šoli v Ljubljani in takoj prejela

36

angažma v ljubljanskem baletu. Prvo priložnost kot solistka je dobila leta 1994, ko je

plesala Dulcinejo v Don Kihotu. Leta 1995 se je pod mentorstvom ge. Lidije Sotlar

udeležila mednarodnega baletnega tekmovanja v Helsinkih in se je v močni konkurenci

prebila v polfinale.

Sledile so številne vloge v klasičnih in modernih baletih: Pirovi plesi (Himera), Tango

(balet J. Lopeza), George Gershwin, II. slovenska baletna simfonija, Ana Karenina

(Kitty), Coppélia na Montmartru (Svanhilda), Trnuljčica (Dobra vila in Aurora), Ognjena

ptica (Lepa carična), Ukročena trmoglavka (Bianca), Zelena miza (Partizanka), Giselle

(Myrtha), Labodje jezero (Odette, Odilie), Nori malar (Marija Filipescu), Navihanka

(Lisa), Ta ljubezen …, Hrestač – Božična zgodba (Klara), Pokrajina misli, Privlačnost

nasprotij, Pepelka (Dobra vila), Serenade, Veronika se odloči, Arhitektura tišine, Mozart

vs. Schumann, Don Kihot (Dulcineja), Yin & Yang (She is missing ...), Tango za

Rahmaninova – Rapsodija, Labodje jezero, ideal romantičnega baleta - tokrat ... po

Prešernu (Ana Jelovšek), Bajadera (Nikija), Giselle Davida Dawsona (Mirta), baletni

večeri Pod zvezdami (Čudoviti svet … je lahko), Vidnonevidno (Miniature), Klasika in

tango (Umirajoči labod), Stravinski (Otroci z roba resničnosti), Coppélia (Madam),

Trnuljčica (Lilac, dobra vila), Tristan in Izolda (Brangaene), Meso srca/Kaktusi, Doktor

Živago (Amelie).

Od leta 2005 je prvakinja baleta SNG Opera in balet Ljubljana.

Za vlogi Odette in Odilie (Labodje jezero) je leta 2002 prejela nagrado Lidije Wisiak, za

svoje umetniško delo pa tudi Župančičevo nagrado ter za baletni opus v zadnjih dveh

letih, še zlasti za predstave Klasika in tango, Zlitje stoletij in Bajadera, leta 2013

nagrado Prešernovega sklada.

Leta 2015 je delala kot mentorica praktičnega pouka na Višji baletni šoli v okviru

Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani.

V sezoni 2016/2017 je nastopala v predstavah Romeo in Julija, Meso srca/Kaktusi,

Doktor Živago in Labodje jezero.

37

Slika 5: Regina Križaj v vlogi Mercedes, Balet Don Kihot

Vir: Spletna stran Paradaplesa.si

Katere lastnosti so pomembne za dobro opravljanje poslanstva pedagoga?

Na vprašanje odgovarjam kot danes prva balerina, s skoraj 30-letnim stažem v

slovenskem nacionalnem baletu in izkušnjami šolanja v ljubljanski baletni šoli in

vstopom v profesionalni ljubljanski baletni ansambel. Le-ta mi je skozi kariero omogočil

zelo obširen in raznovrsten spekter različnih koreografov, mentorjev in pedagogov.

Moja izkušnja pravi, da uspeh plesalca kaže dobrega pedagoga. Kot tudi drugje še

posebej v baletu velja, da je sam talent brez dobrega dela ničen. Dober pedagog,

mentor, svetovalec je na vsaki poti izobraževanja in samega udejstvovanja izjemno

pomemben. Morda celo bolj, kot so lahko za samega posameznika izzivi in dodeljene

naloge. Govorimo o svetu klasične baletne umetnosti z zelo natančno preciziranimi

standardi, ki se v toku časa kažejo v obliki vedno večjega perfekcionizma. S kruto

resničnostjo izjemne selekcije na eni strani in na drugi strani popolnoma individualne

izbire očesa in pozicije. Svet okoli naše sublimne umetnosti pa postaja vse hitrejši in

38

zahteva vedno boljši odziv oziroma rezultat. Največji in najboljši pedagogi, koreografi

in mentorji so bili zame vedno tisti ,ki so se pod določenimi zahtevami same vloge, časa

in prostora, v katerem smo se znašli, znali videti, slišati in povezati. V procesu učenja

ali kreacije je pedagog tvoja družina, tvoj partner, tvoj zaupnik. Še tako veliko in

svetovno potrjeno ime ter vse njegove reference niso garancija za dobrega pedagoga.

Osebno menim, da je tukaj tudi nekaj alkimije. Vsekakor mora imeti pedagog dobro,

trdno znanje v stroki – četudi samo v teoriji. Ni nujno, da je odličen plesalec tudi odličen

prenašalec svojega znanja. Predvsem pa menim, da je osnova vsakega pedagoga

nesebičen interes za končen rezultat učenca, iz katerega izhaja motivirana in jasna pot

proti skupnemu zadanemu cilju. To pomeni spremljanje in ustvarjanje dobrih

vsakodnevnih pogojev dela, pozitivno komunikacijo, pa tudi konstruktivno kritiko.

Skupek znanj pedagoga za doseganje dobrih rezultatov učenca?

Vsak poklic nosi svojo specifiko. Menim, da je v poučevanju baleta ključno povezovanje

teorije s prakso. Ob tem sem tudi mnenja, da ni pravila, ki bi zagotavljalo uspeh

vsakemu tovrstnemu partnerstvu učitelja in učenca. Osnova je vsekakor postopno in

sistematično osvajanje znanja glede na nivo učenca. Še bolj pa se mi zdi pomembna

individualizacija in samo prilagajanje znotraj nje. Vsak pedagog mora najprej razmisliti

o sebi, svojih znanjih, prednostih in pomanjkljivostih. Mora se zavedati odgovornosti, ki

jo ima do učenca.

Kako pomembna je metodika pri različnih skupinah učencev?

Cilj je pot. Tematsko načrtovanje v procesu učenja je nujno. Pedagog mora imeti jasne

cilje izobraževanja in jasno določiti delovne postopke. Plan dela in učna priprava naj bi

stremela k namenu, ki ga je treba uresničiti – ko želja zvodeni, je čas zamujen.

Stremljenje k najboljšemu ne sme prezreti morda malce manj sposobnih ali nadarjenih,

ki prav tako lahko dosežejo svoj maksimum. Vsak otrok, mladostnik ali starejši učenec

se razvija z lastnim delom na lastni koži. To so izkušnje in močne vrednote – eden od

temeljev za obče življenje.

39

Različni pristopi k poučevanju – strogost, da ali ne?

Zelo pomembno se mi zdi, da so kriteriji vsake pedagoške ure že od samega začetka

zelo jasni. Učenec naj bi celostno napredoval skozi proces učenja. Ne samo v

tehničnem znanju poklica, ampak tudi v samozavedanju in razumevanju sebe ter

okolice. Delo pedagoga naj bi vključevalo razlago, pogovor, diskusijo, demonstracijo.

Ko govorimo o mladostnikih, jih seveda učimo tudi o njihovi moralni, etični in bodoči

poklicni odgovornosti. V baletnem svetu pa je še posebno pomembna repeticija. Kot

pravi star slovenski pregovor – vaja dela mojstra. In kot je tudi moja resnica: Tistega,

kar se naučiš ... Tistega, kar znaš ... Ti nihče ne more vzeti!

Ljubljana, 23. 2. 2018

40

11. ZAKLJUČEK

In tako smo prispeli do zaključka. Na tem mestu smo zagotovo prišli do spoznanja,

kolikšen pomen ima baletni pedagog za omogočanje uspešnosti. Ravno tako, kako

pomembna je povezava med učenjem in čustveno-inteligenčnimi spretnostmi. Vloga

pedagoga je vplivanje na plesalce, da naredijo tisto, za kar misli, da mora biti narejeno.

Vloga učitelja ni enkratno dejanje, temveč proces, v katerem imajo odločujoč pomen

pedagog sam in njegovi učenci ter učenke. Dober pedagog je tisti, ki svoje plesalce

prepriča, da niso skupina, ampak tim. In prav timsko delo je tisti dejavnik, ki je

najpomembnejši in ki si ga je najverjetneje potrebno zastaviti za prioriteto.

41

12. SEZNAM LITERATURE IN VIROV

12.1 Literatura

Foster, R. Ballet pedagogy – the art of teaching. Gainesville, 2010.

Gaston, M. Z. Ballet Pedagogy: A Conceptual Approach to Teaching Classical Dance.

CreateSpace Publishing, 2017.

Ilieva, M. Mojat balet, 2017.

Popov, T. Aspekti na baletnoto obrazovanie, 2001.

Reddin, W. J. The 3-D Management Style Theory. Training and Development

Journal, 1979.

Sagev, L. Kniga za baleta, 2006.

Tačul, D. Svetut na baleta, 2007.

Vǎlova, T. Onlajn strategii i tehniki za razvitie na komunikativni kompetentnosti.

NIMA, 2009.

Vǎlova, T. Razvitie na komunikativnorečevi umenija v kulturno-obrazovatelnata

oblast.

Vasileva, E. Savremennoto načalno učilishte. Učenikat, obrazovatelnoto prostranstvo,

učebnikat. Teoretični akcenti. Sofia: Fondacija Prosveta, 2008.

12.2 Elektronski viri

Hudožestvena gimnastika i srodni sportove (5. 10. 2011). Dostopno na naslovu:

http://www.rgym.info/forum/viewtopic.php?f=49&t=7377

Glasba. (online) Wikipedija (20. 5. 2018). Dostopno na naslovu:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Glasba

Ples. (online) Wikipedija (20. 5. 2018). https://sl.wikipedia.org/wiki/Ples

42

Izjava o avtorstvu

V skladu s 160. členom Statuta Univerze v Ljubljani z dne 8. 5. 2016 izjavljam, da sem

avtorica diplomskega dela z naslovom Vloga pedagoga pri baletu – Poklic baletni

pedagog.

Gabriela Stoyanova Chausheva