Embed Size (px)
Citation preview
Interakcija človek-računalnikČLOVEK
Input / output informacij
Vidne, slušne, tipne, premikanje
Informacija shranjena v spominu
Senzorni, kratkoročni (delovni), dolgoročni
Obdelava in uporaba informacij
Sklepanje, reševanje problemov, veščine, napake
Čustva vplivajo na človekove sposobnosti
Ljudje smo si različni
Kako poteka proces zaznave?Čutnice (v očesu – čepki in paličice; v ušesu – slušne
celice v notranjem ušesu; v nosu – vohalne čutnice; v koži; na jeziku – okušalne čutnice)
zaznajo dražljaj
(stimulus)
Dražljaj je lahko svetlobni (vid), mehanski (sluh, tip), kemični (vonj, okus)
Čutnice pretvarjajo različne oblike dražljajev v živčne impulzeTi se po živcih prenašajo do ustreznih centrov v možganih, kjer prihaja do nadaljnje
obdelave (procesiranja)
VidDve stopnji:
Fizična zaznava dražljaja (signala)
Obdelava (procesiranje) in interpretacija dražljaja
Izredna kakovost in kontinuirnost podob sveta, ki ga vidimo, sta posledica nenehnega
posadabljanja slik oz. vidnih vtisov s strani našega vidnega aparata (oči + možgani)
Posodobitve – gibanje, barve, podrobnosti, itd. – so
tako pogoste in popolne, da skoraj nikoli ne zaznamo “digitalne prevare”
Oko – fizična zaznava dražljaja
1
Mehanizem za sprejemanje svetlobe in njeno pretvorbo v živčni impulz (električno
energijo)
Svetloba se od predmetov odbija
Na mrežnico se projicirajo obrnjene slike predmetov
Mrežnica vsebuje paličice za gledanje pri šibki svetlobi in čepke za barvni vid
Ganglijske celice v možganih odkrivajo vzorce in gibanje
Interpretacija signala:Velikost in globina
Vidni kot pove, kolikšen del vidnega polja zavzema predmet (odvisen od velikosti
predmeta in oddaljenosti od očesa)
Ostrina vida je sposobnost zaznavanja podrobnosti (omejena)
Znani predmeti se nam zdijo vedno enako veliki (kljub drugačnemu vidnemu kotu
oddaljenih predmetov)
Pripomočki kot je prekrivanje nam pomagajo pri ocenjevanju velikosti in globine
Svetlost
Subjektivna reakcija na različno jakost (intenziteto) svetlobe
Nanjo vpliva količina od predmeta odbite svetlobe – luminanca
Barva
Sestavljena iz treh komponent – barvnega tona (odtenka), intenzitete in nasičenja
Čepki so občutljivi na valovne dolžine svetlobe
Najnižja je ostrina vida (občutljivost) za modro svetlobo
8% moških in 1% žensk je barvno slepih
Vidni sistem izvaja korekcije upoštevaje
Gibanje
Spreminjanje luminance predmetov
V dvoumnih primerih se vključi razumevanje konteksta
Optične prevare se včasih pojavijo kot rezultat “nadkompenzacije”
Branje
2
Več stopenjZaznavanje vidnega vzorca
Dekodiranje s pomočjo interne predstavitve jezika
Interpretacija na podlagi poznavanja sintakse, semantike, pragmatike
Branje – sakade in fiksacije
Do zaznave prihaja v trenutkih fiksacije
Za prepoznavanje je pomembna oblika črk oz. besed
Močan kontrast izboljša branje z računalniškega monitorja
SluhPodaja informacije o okoljuRazdalje, smeri, predmeti, itd.
Slušni organ je sestavljen iz treh delovZunanje uho: ščiti notranje dele in ojača zvok
Srednje uho: prenaša zvočne valove v obliki vibracij do notranjega ušesa
Notranje uho: pretvarja zvočne valove v živčne impulze, ki se po slušnem živcu prenašajo
v možgane
ZvokFrekvenca (pitch): višina
Amplituda (loudness): glasnost
Barva (timbre, tone quality): razlika v tonu dveh različnih glasbenih instrumentov, ki
zaigrata isto noto
Ton – zvok, sestavljen iz ene same frekvence
Ljudje lahko slišimo frekvence med 20 Hz in 20 kHz
Slušni aparat filtrira zvoke “Cocktail party” fenomen
TipDaje pomembno povratno informacijo o okolju
Običajno glavno čutilo pri osebah s prizadetim vidom
V koži obstajajo različni receptorji
Termoreceptorji – vroče/hladno
Nocireceptorji – bolečina
Mehanoreceptorji – pritisk
Nekatera področja so občutljivejša od drugih (npr. prstne blazinice)
Kinestetika – zavedanje položaja telesa in njegovih delov
Premikanje
3
Čas potreben za odziv na dražljaj: reakcijski čas + čas premika
Čas premika je odvisen od starosti, treninga, itd.
Reakcijski čas je odvisen od vrste dražljaja:
Vidni: ~ 250 ms
Slušni: ~ 150 ms
Bolečina: ~ 700 ms
Fitts-ov zakon – čas potreben da zadenemo tarčo: Mt = a + b log2(D/S + 1)
a, b ... empirično določeni konstanti
Mt ... čas premika
D ... razdalja do tarče
S ... velikost tarče
Tarča naj bo čim večja, oddaljenost od nje čim manjša
SpominTri vrste spomina
SENZORIČNI
KRATKOTRAJNI (DELOVNI)
DOLGOTRAJNI
Senzorični (ultrakratkotrajni) spominPufer za različne dražljaje, ki jih prejmemo skozi čutila (vidne, slušne, tipne)
Primeri:
Sparkler trail
Stereo zvok
Senzorični spomin se neprestano prepisuje z novimi vtisi
Informacija, ki ostane v senzoričnem spominu vsaj ~20 sekund, se prenese v kratkotrajni
spomin
Kratkotrajni spomin
4
Beležka za začasno pomnjenje
Hiter dostop: 700 ms
Hiter pozaba: 200 ms
Omejena kapaciteta: 7 ± 2 enoti
Informacija, ki ostane v kratkotrajnem spominu vsaj 20min, se prenese v dolgotrajni
spomin
Dolgotrajni spomin Skladišče vsega našega znanja
Počasen dostop – 1/10 s in počasna pozaba
Pozabljanje je odvisno od pogostosti uporabe in zapomnljivosti informacije
Velika oz. neomejena kapaciteta
Dve obliki:
Epizodni-serijski spomin na dogodke
Semantični – strukturirani spomin o dejstvih,… Semantični spomin izhaja iz
epizodnega. Omogoča dostop do informacij in predstavlja odnose med posameznimi
koščki informacij. Podpira sklepanje na podlagi nasledstva.
Mišljenje Sklepanje (utemeljevanje): Dedukcija, indukcija, abdukcija
Reševanje problemov
Deduktivno sklepanje- Dedukcija: izvajanje logično nujnih zaključkov iz danih postavk:
PRIMER: - Če je danes ponedeljek bom šel v službo
- Danes je ponedeljek
- Sklep: šel bom v službo
- Včasih pride do spora med resnico in logično pravilnostjo:
PRIMER: - nekateri ljudje so otroci
- nekateri ljudje jočejo
- Sklep: nekateri ljudje jočejo
Induktivno sklepanje- Indukcija: posploševanje iz konkretnega primera na splošno pravilo
PRIMER: Vsi sloni, ki smo jih videli, imajo rilce, torej imajo vsi sloni rilce
- Uporaben, čeprav nezanesljiv način sklepanja (možno je dokazati le zmoto,ne
pa pravilnost argumentiranja)
5
Abduktivno sklepanje- Abdukcija: sklepanje iz posledice na vzrok
PRIMER: - Lojze vozi hitro kadar je pijan
- Če vidim Lojzeta voziti hitro sklepam da je pijan
- Nezanesljiva, lahko vodi do napačnih sklepov
Reševanje problemovReševanje neznanih problemov: različne teorije(Geštalt, teorija problemskega polja),
različni pristopi (uporaba analogije, pridobivanje veščin ali spretnosti)
Napake in mentalni modeli- Vrste napak: nenamerne napake (pravilen namen), prave napake (napačen
namen)
Čustva- Različne teorije o delovanju čustev:
- James - Lange (čustvo je naša interpretacija fiziološkega odziva na dražljaj)
- Cannon (čustvo je psihološki odziv na dražljaj)
- Schacter – Singer (čustvo je rezultat naše ocene naših fizioloških odzivov v
luči celotne situacije)
- Biološki odziv na fizični dražljaj imenujemo afekt, ki vpliva na naš odziv v
določeni situaciji.
- Pomen čustev v zvezi z zasnovo in oblikovanjem uporabniškega vmesnika:
- Stres otežuje reševanje problemov
- Sproščeni uporabniki bodo manj kritični do pomanjkljivosti pri oblikovanju
vmesnika
- Estetsko dovršeni in prijetni vmesniki povečujejo pozitivni afekt
Individualne razlike Dolgoročne: spol, fizične in intelektualne sposobnosti
Kratkoročne: učinek stresa ali utrujenosti
Spremenljive: starost uporabnikov
Psihologija in zasnova interaktivnega umesnika
6
- Nekatere neposredne aplikacije (zaznavanje modre barve pri človeku je šibko, zato za
podrobnosti te barve NE uporabimo)
RAČUNALNIKRačunalniški sistem je sestavljen iz različnih elementov
Vsak od njih vpliva na interakcijo
Vhodne naprave: vnos besedila, kazalne naprave
Izhodne naprave: zaslon, digitalni papir
Navidezna resničnost: posebne naprave za interakcijo in prikaz
Fizična interakcija: zvok, tip, biosenzorji
Papir: kot izhodna (tiskanje) ali vhodna (skeniranje) enota
Pomnilnik: začasno (RAM) hranjenje in trajni mediji, kapaciteta in dostop
Procesiranje: hitrost, omrežja
Interakcija z računalnikomDa bi razumeli interakcijo človek-računalnik, moramo dobro poznati in razumeti računalnik!
Monitor (računalniški zaslon) z okni
Tipkovnica
Miška
Ohišje računalnika
Variacije:
Namizni računalnik
Prenosni računalnik (laptop)
PDA (dlančnik, ročni računalnik)
Od vrste uporabljene naprave je odvisno, kakšna bosta uporabniški vmesnik ter oblika oz.
način interakcije
Koliko je računalnikov …
7
Pri vas doma:
Osebni računalnik
Kabelska/satelitska TV, videorekorder, HiFi stolp, DVD predvajalnik
Kuhalnik, mikrovalovna pečica, pralni stroj, pomivalni stroj
Centralno ogrevanje
Varnostni sistem
V vaši torbi/žepu:
Mobilni telefon, PDA
Digitalni fotoaparat/kamera
Pametna kartica (plačilna, zdravstvena kartica)
USB pomnilniški ključ
Avtomobilski ključ z daljinskim zaklepanjem
Kako je z interaktivnostjo?Pred davnimi časi…paketna obdelava podatkov
Gore luknjastih kartic, velike podatkovne datoteke
Dolgo čakanje na rezultat obdelave, izpis z matričnim tiskalnikom
Ob – pogostih – napakah ponovitev celotnega postopka
Danes: interaktivnost
Hitra povratna informacija, kratki odzivni časi
Upravljanje in nadzor sistema večino časa v rokah uporabnika
Delovanje namesto razmišljanja: Ali je hitreje vedno tudi bolje ?
Naprave za vnos besedilaTipkovnica (QWERTY itd.)
Vnos črk/številk na telefonih, mobilnih napravah
Rokopis
Govor
TipkovnicaNajbolj razširjena naprava za vnos besedila v osebni računalnik
Izkušenemu uporabniku omogoča hiter vnos besedila in številk
S pritiskom na tipko pošljemo ustrezno znakovno kodo
Z računalnikom običajno povezana s kablom, lahko pa tudi brezžično
8
Tipkovnica QWERTYStandardizirana razporeditev tipk, toda…
Ne-alfanumerični znaki razporejeni različno
Za različne pisave oz. jezike potrebni posebni simboli (č, š, ž, ö, å, ñ)
Manjše razlike med nacionalnimi tipkovnicami (QWERTZ, QZERTY,
AZERTY,itd.)
QWERTY razporeditev za tipkanje ni optimalna
Alternativne razporeditve tipk omogočajo hitrejše tipkanje, a se zaradi vsesplošne
razširjenosti QWERTY tipkovnic ne morejo uveljaviti
Alternativne razporeditve tipkAbecedna
Tipke razvrščene po abecedi
Tipkanje ni hitrejše ne za izkušene uporabnike ne za začetnike
Dvorakova
Pogosteje uporabljane črke oz. znaki so lažje dosegljivi (v sredini tipkovnice in
pod močnejšimi prsti)
Desna roka več v uporabi – večina ljudi je desničarjev
Tipkanje pogostejših črkovnih kombinacij poteka izmenično z levo in desno roko
10-15% hitrejše tipkanje in manjša utrujenost
Posebne tipkovniceRazvite za zmanjšanje utrujenosti (RSI !)
Enoročne tipkovnice (npr. Maltronova)
Akordična tipkovnica
Majhno število tipk (do pet)
Vnos znakov s pritiskanjem različnih kombinacij tipk
Strma krivulja učenja
Idealno za mobilne naprave (wearable computers !)
Vnos besedila v mobilne telefoneEn- ali večkratni pritisk numerične tipke
2 – a b c 6 – m n o
3 – d e f 7 – p q r s
4 – g h i 8 – t u v
5 – j k l 9 – w x y z
9
Npr. zivjo = 99994448885666 – dokaj hitro!
Vnos T9
Zgolj enkratni pritisk za vsako črko
Vgrajeni slovar pomaga “uganiti” pravo besedo
Zivjo = 94856 Vnos besedila v računalnik s pomočjo posebnega pisala in na pritisk občutljive pisalne
površine
Naravna interakcija
Tehnične težave
Ločevanje besedila na posamezne črke
Interpretacija posameznih črk
Upoštevanje različnih slogov rokopisov oz. pisav
Uporaba v PDA in tabličnih računalnikih
Tipkovnica ni več potrebna
Prepoznavanje govoraHiter razvoj
Uspešno ob izpolnjenih določenih pogojih:
En sam uporabnik; učenje (trening) sistema o posebnostih uporabnikovega govora
Omejen besedni zaklad
Težave
Moteči zunanji zvoki, hrup
Nejasna oz. nenatančna izgovorjava
Obširen besedni zaklad
Različni govorci
Numerična tipkovnicaHiter vnos številk
Kalkulator, tipkovnica na osebnem računalniku
Razpored številk na telefonih običajno drugačen (Telefon, bankomat Kalkulator, PC)
Pozicioniranje, kazanje, risanjeMiška (mouse)
10
Sledilna ploščica (touchpad)
Igralna palica (joystick)
Sledilna kroglica (trackball)
Zaslon na dotik (touch screen)
Pisalo (stylus)
Grafična tablica (tablet)
Sledenje pogledu (eye tracking)
Smerne tipke (cursors)
MiškaRočna kazalna naprava
Zelo razširjena, enostavna za uporabo
Natančen, hiter odziv
Značilnosti
Ravninsko gibanje
Gumbi – eden do trije, namenjeni za izbiranje predmetov na zaslonu, odpiranje menijev,
risanje, itd.
Miška (2)Leži na mizi
Zavzema prostor
Roka se ne utrudi
Zaznava le posredno gibanje
Miškino gibanje premika kazalec na zaslonu
Miška – premikanje v (x,y) smeri, kazalec – premikanje v (x,z) smeri
Včasih težave s koordinacijo roka-oči pri začetnikih
Delovanje miškeDve možnosti zaznavanja gibanja
Mehansko:
- Ob premikanju se vrti kroglica na spodnji strani miške
- Deluje na praktično vsaki ravni površini
Optično:- Svetleča dioda (LED) na spodnji strani miške
11
- Relativno gibanje v (x,z) ravnini se izračuna na podlagi zaznanih sprememb v
intenziteti reflektirane svetlobe
- Manj občutljiva na prah in umazanijo kot mehanska
Sledilna ploščicaMajhna na dotik občutljiva ploščica
Kazalec na zaslonu premikamo z drsenjem po ploščici in s “tapkanjem”
Večinoma v uporabi v prenosnikih
Pomembne nastavitve:
Jakost pritiska za klik
Hitrost dvoklika
Igralna palicaPosredno delovanje
Pritisk na palico ustreza hitrosti premikanja
Gumbi
Nameščeni na vrhu ali spredaj (sprožilec)
Pogosto v uporabi za računalniške igre, 3D navigacijo
Kazalna paličica (pointing stick) – pomanjšana igralna palica na prenosnikih
Na dotik občutljiv zaslonZazna prisotnost prsta ali pisala na zaslonu:
I/O naprava, možen hkraten vnos podatkov in prikaz informacij
Neposredna kazalna naprava
Prednosti:
Hitrost, ni potrebe po posebnem kazalcu (kurzorju)
Primeren za menijsko izbiranje
Uporaben v “sovražnem” okolju – čist, manjša nevarnost poškodbe
Pomanjkljivosti:
Prsti lahko umažejo zaslon
Nenatančen – težko izbrati majhna območja, natančno risati
Običajno potrebno premikanje cele roke
Pisalo
12
Peresu podobna naprava za vnos podatkov:
Risanje neposredno po zaslonu
Lahko uporablja na dotik občutljivo površino ali magnetno detekcijo
Razširjen v PDA, tabličnih računalnikih, ipd.
Neposredna, enostavna uporaba
Ob pisanju/risanju zakrije zaslon
Sledenje pogleduVmesnik, ki deluje na principu sledenja smeri pogleda:
Npr. s tem, ko pogledamo element menija, ga izberemo
Laserski žarek nizke intenzitete se odbije od mrežnice
Prihodnost: kontrola brez uporabe rok (hands-free)
Za večjo natančnost potreben naglavni sistem z očali (headset)
Področja uporabe: raziskave na področju spletne uporabnosti (web usability) in
oglaševanja, oblikovanje embalaže, itd.
Smerne Smerne / pozicionirne tipkeŠtiri tipke na tipkovnici: levo, desno, gor, dol:
Le za osnovne funkcije premikanja (po besedilu, tabeli)
Najpogostejša razporeditev obrnjene črke T
V telefonih, TV/VCR/DVD daljinskih upravljalnikih, itd.:
Kurzorski gumbi ali mini igralne palice
V glavnem za menijsko izbiranje
Prikazovalne naprave
Monitor (katodna cev (CRT), tekoči kristali (LCD), plazma, drugo)
Digitalni papir
MonitorjiZaslon monitorja je “sestavljen” iz velikega števila obarvanih točk
13
Ločljivost in barvna globinaPojem ločljivosti se – nedosledno – uporablja za:
Število točk na zaslonu (Š x V) - npr. XGA: 1024 x 768, PDA: 240 x 400
Gostoto točk – št. točk na enoto dolžine (dpi) - tipično med 72 in 96 dpi
Razmerje širina:višina (aspect ratio)
4:3 ali 16:9 (širokozaslonski monitorji, HDTV)
Barvna globina
Št. bitov oz. možnih barv za vsako točko (ČB, sivinska, barvna slika)
8 bitov za R/G/B 2563 = 16,7 mio barv (24-bitna Truecolor)
CRT MONITOR:
Curek elektronov se zaleti v prikazovalno površino, ki je premazana s fosforjem, ki ob
stiku zažari.
Uporablja se pri televizorjih in monitorjih.
LCD:
Je manjši, lažji in nima težav s sevanjem. Uporablja se ga pri televizijah, monitorjih,
mobitelih, ...
VELIKI PRIKAZOVALNIKI:
Uporablja se jih za razne sestanke, seminarje,...Poznamo različne tehnologije: plazma,
video stene, projekcija, vzratna projekcija.
Digitalni papirJe tanek, upogljiv list, ki se elektronsko posodablja. Deluje na principu obračanja krogljic ali
kanalov z obarvano tekočino in kontrastnimi krogljicami.
Tisk Slika sestavljena iz majhnih točk
Kritični dejavniki:
- Ločljivost (velikost in razdalja med točkami), merjena v točkah na palec (dots
per inch,dpi)
- Hitrost (običajno merjena v št. strani na minuto)
- Cena oz. stroški tiska
Tehnologije tiskanja:
14
- Matrični tiskalnik (uporabljajo trak s črnilom, tipična ločljivost-80-120dpi,
zastarela tehnologija)
- Brizgalni (ink-jet) tiskalnik (tiskalna glava pošilja majhne kapljice črnila na
papir, ločljivost je od 300dpi naprej)
- Laserski tiskalnik (na elektronsko nabito površino bobna se odlagajo delci
tonerja, ki se nato prenesejo na papir in tam termično fiksirajo, ločljivost od
600dpi naprej)
Skenerji Pretvorba iz analogne slike v digitalno
Delimo na dve glavni skupini:
- Ploski (dokument položimo na stekleno ploščo, celotna stran se pretvori v
rastersko sliko
- Ročni (s skenerjem gremo čez dokument)
Uporaba:
- namizno založništvo
- sistem za shranjevanje dokumentov
- posebni skenerji za diapozitive in foto. neg.
- optično prepoznavanje znakov
Pisave Pisava (font) – slog oz. tip besedila (Times, Helvetica, Arial,....)
Velikost pisave merjena v pikah in odraža višino znakov
Širina črk (pitch):
- Konstantna (vsi znaki imajo enako širino – npr. Courier New)
- Spremenljiva (nekateri znaki so širši od drugih – npr. Times New Roman)
Neserifna ali serifna pisava. Za branje z zaslona so boljše neserifne pisave
Čitljivost: male črke (lažje prepoznavanje oblike črk) in velike črke (bolj pomembne za
kratice oz. posamezne črke)
Shranjevanje podatkovNOTRANJI POMNILNIK
Bralno-pisalni pomnilnik: RAMo dostopni čas: 100ns
o izbris podatkov ob izklopu rač.
15
o hitrost prenosa podatkov: 100MB/s
o kapaciteta (PC): 256MB-2GB
Bralni pomnilnik: ROMo Obstojen, podatki se ob izklopu ne izbrišejo
o Za shranjevanje zagonskih podatkov (BIOS), bliskovni pomnilnik, ...
ZUNANJI POMNILNIKMagnetni disk:
o Trdi disk- kapaciteta od 40 pa do 100GB, hitrost prenosa do 100kB/s
o Gibki disk- kapaciteta do 1,4MB in je zastarela teh.
Optični disk:
o Uporaba laserja za branje in pisanje
o CD-ROM, CD-R(W), DVD-ROM, DVD+R(W)
Stiskanje podatkov
Zmanjšanje količine potrebnega pomnilnika
Poznamo dva načina:
o Brezizgubno (lossless) stiskanje:
Povrne prvotno obliko slike ali besedila-npr. GIF, ZIP,... Gre za iskanje
skupnik značilnosti: AAABBCCCC- 3A, 2B, 4C
o Izgubno (lossy) stiskanje:
Delna povrnitev originalnih podatkov-npr. JPEG, MP3
Formati za shranjevanjeBESEDILO:
ASCII- 7bitni binarni sistem omogoča kodiranje 128 znakov
UTF-8- 8 bitno kodiranje 16-bitnega nabora znakov
RTF (rich text format)
SGML (dokument kot strukturirani objekti
XML (extended markup language-poenostavljena verzija SGML za spletne aplikacije)
MEDIJI:
16
Grafika (PostScript, GIF, JPEG, TIFF,...)
Audio/video (MPEG, WAV, QuickTime,...)
Uporabniški vmesnik –načrtovanje in izdelavaNačrtovanje uporabniškega vmesnika (UV)Načrtovanje oz. zasnova UV (User interface design or engineering) je načrtovanje
računalnikov in ostalih informacijsko-komunikacijskih naprav,
programskih aplikacij in spletnih strani z osredotočanjem na uporabnikovo izkušnjo (User
experience) in interakcijo.
V predavanju bo govora predvsem o UV za programsko opremo (software)
O spletnem UV prihodnjičuporabnost spletne predstavitve (Web usability)
Uporabniški vmesnikUV mora biti zasnovan tako, da bo ustrezal nivoju znanja, izkušnjam in pričakovanjem
uporabnika
Uporabnik pogosto ocenjuje sistem po njegovem UV in ne po njegovi funkcionalnosti
Zaradi slabo zasnovanega in izdelanega UV lahko uporabnik naredi daljnosežne in
usodne napake
Večina poslovne programske opreme temelji na uporabi grafičnega UV (Graphical user
interface – GUI)
Včasih se uporablja tudi znakovni oz. vmesnik z ukazno vrstico (Command line interface –
CLI)
17
Prednosti grafičnega UVUčenje in njegova uporaba sta enostavna
Uporabnik brez predznanja se lahko hitro nauči in privadi uporabljati nov sistem.
Uporabnik lahko hitro preklaplja med opravili in dela z različnimi programi oz.
aplikacijami
Informacija ostane vidna v svojem lastnem oknu, ko se pozornost zamenja
Hitra, celozaslonska interakcija s takojšnjim dostopom kjerkoli na zaslonu
Človeški dejavniki pri zasnovi UVOmejen kratkotrajni spomin
Ljudje si v povprečju trenutno zapomnimo do 7 elementov informacije. Če je
podatkov več, se verjetnost, da bomo delali napake, poveča.
Ljudje delamo napakeOb napaki lahko zaradi neustreznih programskih obvestil in alarmov in
posledičnega stresa naredimo še več napak.
Ljudje smo si različni
18
Razlikujemo se po fizičnih, intelektualnih in ostalih sposobnostih, kar morajo
razvijalci programske opreme upoštevati.
Pravila načrtovanja UVDomačnost uporabniku (User familiarity)
UV naj temelji na pojmih, ki so blizu uporabniku in ne na računalniških konceptih.
Primer: uporaba pojmov kot so pisma, dokumenti, mape, itd. namesto direktorijev,
datotek, ipd. v pisarniških sistemih.
Doslednost (Consistency)
Primerljive operacije naj se izvedejo na podoben način.
Ukazi in meniji naj imajo vedno enako obliko.
Minimalno presenečenje (Minimum surprise)
Obnašanje sistema ne sme uporabnika nikdar presenetiti.
Če nek ukaz deluje na znan način, bo znal uporabnik predvideti učinek oz. delovanje
podobnih ukazov.
Odpornost na napake (Recoverability)
Sistem mora biti prožen oz. odporen na morebitne napake uporabnika in mora le-temu
omogočiti, da sistem vrne v stanje pred napako.
Primeri: možnost ‘Razveljavi’, potrditev potencialno nevarnega dejanja, koš za začasno
brisanje datotek.
Pomoč uporabniku (User guidance)
Vmesnik mora nuditi smiselno povratno informacijo v primeru uporabnikove napake in
razne oblike pomoči.
Primeri: kontekstualna pomoč, on-line priročnik, FAQ.
Raznolikost uporabnikov (User diversity)
Podprti morajo biti različni načini interakcij za razne profile uporabnikov sistema.
Primer: večje črke za vidno prizadete.
Postopek izdelave UV
19
Izdelava UV je interaktivni proces, kjer je ključno tesno sodelovanje med izdelovalci in
uporabniki
Tri glavne aktivnosti tega procesa so:
o Analiza uporabnika: razumevanje, kaj uporabniki pričakujejo od sistema.
Metode: analiza opravila, intervjuji in vprašalniki, etnografija (opazovalec
spremlja uporabnike pri njihovem delu in jih o njem sprašuje)
o Izdelava prototipov sistema: razvoj več prototipov UV.
o Evalvacija (ovrednotenje) UV: preizkušanje teh prototipov skupaj z
uporabniki
Oblike interakcijDirektna manipulacija
Primeri uporabe: video igre, CAD sistemi.
Prednosti: hitra in intuitivna interakcija, enostavno učenje.
Pomanjkljivosti: včasih težavna implementacija (programiranje), uporabno le v primerih,
kjer obstajajo vidne prispodobe (metafore) za naloge in predmete.
Menijsko izbiranje
Primeri uporabe: večina splošno-namenskih sistemov.
Prednosti: zelo majhna možnost napake uporabnika, potrebno malo tipkanja.
Pomanjkljivosti: počasno za izkušene uporabnike, v primeru številnih opcij lahko postane
kompleksno – zahtevno.
Vnašanje v obrazec
Primeri uporabe: spremljanje gibanja delnic, procesiranje osebnega posojila.
Prednosti: enostaven vnos podatkov, hitro učenje, preverljivost.
Pomanjkljivosti: zamudno, zasede veliko zaslonskega prostora, problemi, kadar
uporabnikove opcije ne sovpadajo s polji obrazca.
Ukazni jezik
Primeri uporabe: operacijski sistemi, nadzorni sistemi.
Prednosti: moč, fleksibilnost.
Pomanjkljivosti: dolgotrajno učenje, težavno odkrivanje in popravljanje napak.
Naravni jezik
Primeri uporabe: sistemi iskanja informacij (podatkovne baze, splet).
Prednosti: primeren za občasne uporabnike, zlahka razširljiv.
Pomanjkljivosti: potrebno več tipkanja, sistemi za razumevanje naravnega jezika so
danes še nezanesljivi
20
Predstavitev informacijKako predstaviti oz. prikazati informacijo – rezultat računalniške obdelave – uporabniku
sistema?
Predstavljena je lahko neposredno (npr. kot besedilo v urejevalniku besedila) ali pa je na
nek način pretvorjena (npr. v grafično obliko).
I
DEJAVNIKI:Ali uporabnika zanima podrobna informacija ali pa razmerja in trendi v podatkih?
Kako hitro se spreminjajo vrednosti podatkov? Ali morajo biti spremembe prikazane takoj,
ko do njih pride?
Ali se mora uporabnik na spremembe odzvati?
Ali omogoča vmesnik neposredno manipulacijo?
Ali je informacija besedilna ali številčna? Ali so pomembne relativne vrednosti?
Analogna vs. digitalna predstavitev DIGITALNA PREDSTAVITEV:
o zgoščena – zavzame malo prostora, možno je podajanje natančnih vrednosti
ANALOGNA PREDSTAVITEV
o primernejša za podajanje splošnega vtisa o vrednostih ali trendih
o Možen prikaz relativnih vrednosti.
o lažje opazimo iztopajoče vrednosti.
Uporaba barv pri pikazu informacij Barva doda vmesniku novo dimenzijo in lahko pomaga razumeti kompleksne
informacijske strukture
Z njo lahko označimo izjemne dogodke ali postavke
Običajne napake uporabe barv: pretirana uporaba barve, uporaba barv za sporočanje
pomena
21
Uporabnost spletne predstavitve in uporabniška izkušnja (Web usability & User experience)Funkcionalnost spletne predstavitveFunkcionalnost spletne predstavitve = koristnost + uporabnost
Koristnost je sposobnost spletne predstavitve, da predstavi informacije, ki jih uporabnik
potrebuje, in omogoči opravljanje funkcij za izpolnjevanje zadanih nalog
Uporabnost spletnega mesta oz. predstavitve (Web usability) pove, kako hitro in/ali
enostavno lahko uporabnik najde iskane informacije oz. opravi zadano
nalogo
Koristnost je povezana predvsem z uspešnostjo, uporabnost pa z učinkovitostjo!
Atributi uporabnostiUporabnost – večdimenzionalna lastnost (spletnega) uporabniškega vmesnika, povezana
z atributi:
Učljivost (Learnability)
Učinkovitost (Efficiency)
Enostavnost pomnjenja (Memorability)
Napake (Errors)
Subjektivno zadovoljstvo (Satisfaction)
Učljivost in učinkovitostUčljivost pove, kako hitro se uporabnik nauči uporabljati sistem – spletno mesto oz.
predstavitev.
Sistemi z dobro učljivostjo naredijo dober “prvi vtis” – pomembno zaradi hude konkurence
med spletnimi predstavitvami
Ključno vlogo igra intuitivnost sistema
Z učinkovitostjo opredelimo, kako hitro lahko uporabnik opravi določeno nalogo
Merimo jo v časovnih enotah ali številu potrebnih operacij
Enostavnost pomnjenja in napakeEnostavnost pomnjenja je sposobnost sistema, da uporabniku ostane v spominu
22
V idealnem primeru uporabnik nemoteno, brez sprememb uporablja sistem ne glede na
čas, ki je pretekel od njegove zadnje uporabe
Napake so sestavni del vsakega sistema
Merimo, kako sistem preprečuje pojavljanje napak, kako enostavno jih je možno odkriti, in
kako odpraviti
Subjektivno zadovoljstvoNa uporabnost sistema močno vpliva tudi subjektivno zadovoljstvo uporabnika
Zlasti pomembno pri nedelovnih okoljih, zabavi namenjenih sistemih in tam, kjer je
najvažnejša uporabnikova izkušnja (User experience)
Učinkovitost vs. čas uporabeSistemi za eksperta zahtevajo več časa in energije za spoznavanje sistema, vendar
omogočajo doseganje večje učinkovitosti
Dobri sistemi se prilagajajo tipu uporabnika – poosebljanje UV (avtomatizirano, s pomočjo
urednika strani)
Posebnosti spletnega UVZačetni del krivulje mora biti čim bolj strm – zaradi hude konkurence obstaja nevarnost, da
bo uporabnik spletno mesto oz. stran prenehal uporabljati
Pri “klasični” programski opremi zaradi prevelikih stroškov in zahtevnosti zamenjave
sistema ter porabe časa ta možnost ni tako verjetna
Krivulja se običajno ne začne v izhodišču koordinatnega sistema
Osnovni elementi večine spletnih strani so si podobni in jih uporabniki – razen popolnih
začetnikov – poznajo, npr. način premikanja znotraj strani in med njimi, klikanje na povezave
Na poznavanje uporabe in učinkovitost spletnega sistema vplivajo ne samo kakovost
spletne strani, ampak tudi individualne značilnosti uporabnika
Motiviran uporabnik bo želel čimprej priti čim bližje zgornji meji oz. doseči večjo
učinkovitost
Metode za ocenjevanje spletnih predstavitevMetode za ocenjevanje (evalvacijo) kakovosti spletnega mesta oz. spletnega UV:
Vprašalniki
23
Intervjuji
Hevristično vrednotenje
Sprehod skozi spletno predstavitev
Prototipi
Analiza konkurence
Analiza nalog
Testiranje z uporabniki
Opazovanje
Psihofizične metode
Metoda razvrščanja kart
Pregled upoštevanja standardov
Beleženje uporabe
Tehnična analiza
Slikanje zaslona
Skrivnostni obiskovalec
Analiza uporabe prostora
Analiza vplivnosti
Dostopnost spletne predstavitve
Metode za avtomatizirano vrednotenje uporabnosti
Kriteriji ocenjevanja kakovostiTri skupine kriterijev – večkriterijski model CUT (Lindič, 2003)
Vsebina (C – Content)
Uporabnost (U – Usability)
Tehnologija (T – Technology)
Ekspertni sistem za večkriterijsko odločanje – odločitvena drevesa
Delo s kvalitativnimi spremenljivkami približa uporabo modela odločevalcem
Končne ocene so oblikovane s pomočjo odločitvenih pravil “če-potem” in ne na podlagi
formul
Vsebinski kriterijiVsebina so podatki in informacije, ki sestavljajo spletno predstavitev in
storitve, ki jih uporabnik na njej lahko opravi
24
V predstavljenem primeru sta vsebinska kriterija vrednost informacij in vrednost
komunikacije
Kriteriji uporabnostiNajvečkrat je moč uporabnost razčleniti na pet atributov oz. kriterijev:
Učljivost
Učinkovitost
Zapomnljivost
Napake
Zadovoljstvo
Včasih je primernejše drugačno strukturiranje uporabnosti, npr. oblika, struktura, kakovost
interakcije
Tehnološki kriterijiTehnologijo lahko vrednotimo s tremi kriteriji – tehnološka neodvisnost,
uporaba tehnologij in kakovost izvedbe
Končna ocenaVsak kriterij ovrednotimo z oceno (npr. od 1 do 5)
Končna ocena je rezultat združevanja ocen posameznih (skupin) kriterijev z upoštevanjem
pomembnosti – teže – vsakega kriterija
Npr. Vsebina = utežni faktor 0,4; Uporabnost = 0,3; Tehnologija = 0,3
Značilnosti uporabe spletne strani- Enostavna navigacija:
o logotip organizacije se nahaja v levem zgornjem kotu, klik odpre njeno
domačo stran
o navigacija je na vsaki strani na enakem mestu
o utripajoči elementi (animacije) običajno pomenijo oglase oz. komercialna
sporočila
- Hitro odpiranje:o za postavitev svoje strani uporabljaj prekrivne sloge namesto tabel
o navigacijske elemente prav tako izdelaj s pomočjo CSS (prekrivni slogi)
namesto slik
o v HTML naj bo čim manj praznega prostora, komentarjev
25
- Uporabnika ne smemo omejevati:o Dopustiti mu moramo, da brska po spletu na njemu domač, ustaljen način
(npr. uporaba gumba NAZAJ)
- Hiter zajem informacij:Za razliko od tiskane oblike vsebine spletnih strani ne prebiramo, vendar jih
»skeniramo«, zato moramo biti pozorni na :
o naslove
o hiperbesedilo
o krepko besedilo
o sezname
o besedilo nam pade v oči pred slikami, zato naj te ne vsebujejo
najpomembnejših informacij
Uporabniška izkušnja (UX=user experience)- Je izraz za celotno izkušnjo in zadovoljstvo uporabnika, ki uporablja nek izdelek ali
sistem.
- UX temelji na na uporabnika osredotočenem načrtovanju. Vključuje vse vidike
uporabnikove interakcije s proizvodom: kako ga občutiti, spoznava in uporablja
- Kako meriti UX: 1. PREPOZNAVNOST:o spletno mesto obiskovalca pritegne, zato si ga zapomni
o vidi vtis spletnega mesta sovpada z identiteto predstavljenega izdelka
o dodano vrednost predstavljajo grafika, zvok, večpredstavnost
o pri predstavitvi so kar najbolj izkoriščene značilnosti medija
2. FUNKCIONALNOST: obiskovalci oz. uporabniki prejmejo odgovore na svoja vprašanja ali zahteve v
primernem času
spletno mesto in aplikacije povezujejo skupni standardi varnosti in zasebnosti
On-line funkcije so integrirane z off- line poslovnimi procesi
spletno mesto vsebuje administratorska orodja, ki povečujejo administratorjevo
učinkovitost
3. UPORABNOST:
26
spletno mesto preprečuje morebitne napake pri uporabi in pomaga uporabniku, da si
od njih opomore
zahtevnost strani je prilagojena glavni ciljni populaciji obiskovalcev
spletno mesto pomaga obiskovalcem pri izvajanju običajnih nalog
spletno mesto je notranje konsistentno in se drži lastnih standardov
omogočeno je delo uporabnikom s posebnimi potrebami
4. VSEBINA: povezave do drugih spletnih mest so jasne, navigacija enostavna
vsebina je strukturirana tako, da omogoča dosegaje uporabnikovih ciljev
vsebina je točna in redno posodabljana
vsebina usterza potrebam uporabnika
Oblikovanje in razvoj spletnihpredstavitev(Web design & Web development)
Spletno mesto in spletna stranSpletno mesto (Web site) je zbirka spletnih strani (Web pages), slik, zvočnih, video in
drugih vsebin
Spletna mesta oz. strani se nahajajo na spletnih – HTTP – strežnikih (Web servers), do
njih dostopamo s spletnim brskalnikom (browser) – t.i. HTTP odjemalcem
Napisana so v jeziku HTML
Statična spletna mesta: strani so shranjene na strežniku v taki obliki, kot si jih bo
uporabnik ogledal
Dinamična spletna mesta: informacije se pogosto posodabljajo in spreminjajo vsakič,
ko je neka spletna stran zahtevana
Spletna aplikacijaSpletna aplikacija je program, do katerega dostopamo preko omrežja (internet, intranet)
Običajno je sestavljena iz odjemalca, strežnika (spletnega, aplikacijskega) in podatkovne
baze.
Uporaba: spletna pošta, spletna prodaja, sistemi Wiki, spletni forumi, blogi, on-line video
igre, itd.
27
Pri načrtovanju in izdelavi spletne aplikacije je poudarek na zagotavljanju učinkovite in čim
hitrejše rešitve zadane naloge ali problema, manj na obliki (dizajnu)
Sistem za upravljanje Sistem za upravljanje spletne vsebineSistem za upravljanje vsebine (Content Management System, CMS) je spletni program
za ustvarjanje, urejanje, vzdrževanje, objavljanje in arhiviranje vsebine spletnih mest
Spletno mesto urejajo in vzdržujejo (osvežujejo) uporabniki, brez pomoči podjetja ali
osebe, ki je CMS izdelalo
Primeren za skupinsko delo (Collaborative content creation)
Veliko število prostih in odprtokodnih (GPL) programov: MediaWiki, TYPO3, itd.
Oblikovanje spletnih mestNamen oblikovanja (Web design) je ustvarjanje spletnega mesta, strani ali aplikacije
Postavljanje enostavnejših elementov – besedilo, točkovne slike, obrazci – na spletno
stran poteka s pomočjo HTML / XHTML / XML značk (tags)
Za prikaz kompleksnejših vsebin – predmetna grafika, animacije, video, zvok – so
praviloma potrebni dodatki (plug-ins), npr. Flash, QuickTime, JRE (Java Runtime
Environment).
Razvijanje Razvijanje spletnih mestRazvijanje spletnih mest (Web development) predstavlja širši pojem v primerjavi z
njihovim oblikovanjem
Vključuje grafično oblikovanje strani, njihovo kodiranje, programiranje “back-end”
sistemov, konfiguriranje spletnih strežnikov, itd.
Stopnje razvoja spletnega mesta podobne razvojnim fazam programske opreme
Analiza zahtev
Konceptualni dizajn
Modeliranje in izdelava prototipov
Izdelava
Objava
Vzdrževanje
Spletne tehnologije
28
Na strani odjemalca običajno potekata oblikovanje in postavitev, na strani strežnika pa
skrb za funkcionalnost in “back-end” sisteme spletnega mesta
Tehnologije na strani odjemalca
HTML oz. XHTML
CSS
JavaScript
VBScript
…
Tehnologije na strani strežnika
PHP
ASP.Net
SQL
Java
…
HTMLHTML (Hypertext Markup Language) – označevalni jezik za oblikovanje
večpredstavnostnih dokumentov – spletnih strani
S pomočjo značk (tags) določa vsebino in izgled spletne strani, ki jo prikaže brskalnik
HTML dokument – besedilna datoteka s končnico .htm ali .html, sestavljena iz značk
HTML datoteko lahko ustvarimo in urejamo s preprostim urejevalnikom besedila – npr. MS
Beležnica – ali z uporabniku prijaznim grafičnim WYSIWYG programom – npr. Adobe
Dreamweaver
HTML elementiHTML elementom lahko določimo lastnosti – atribute in vsebino
HTML elementi predstavljajo naslove, odstavke, hiperbesedilne povezave, sezname,
tabele, slike, vgrajene (embedded) večpredstavnostne programe, itd.
29
HTML hiperpovezave<a href="http://www2.ntf.uni-lj.si/ot/">Spletna stran OT NTF!</a>
<a href="mailto:[email protected]">Pošlji pošto na:</a>
<a href=“kazalo_strani.htm"><img border="0"
src="buttonnext.gif" width="65" height="38"></a>
Lastnost href določa ime (npr. URL naslov) ciljne datoteke, ki se odpre, ko uporabnik
klikne na povezavo. Ciljna datoteka je lahko spletna stran, slika, zvočna datoteka, film ali e-
poštni naslov. Značka (anchor) za ustvarjanje povezave do drugega dokumenta.
Povezava do ciljne datoteke je lahko tudi slika
XHTMLXHTML je označevalni jezik, sestavljen iz HTML 4.01 in XML
XML (eXtensible Markup Language) je namenjen opisovanju, HTML pa prikazovanju
podatkov
XHTML omogoča zapis "well-formed" dokumentov, ki bodo pravilno prikazani v vseh
brskalnikih in na vseh napravah (osebni računalniki, mobilni telefoni, PDA)
Najpomembnejše razlike med HTML in XHTML
XHTML elementi morajo biti pravilno gnezdeni
XHTML elementi morajo vedno biti zaključeni
XHTML elementi morajo biti zapisani z malimi črkami
XHTML dokumenti morajo imeti en korenski element
Gnezdenje elementov :<b><i>Danes dežuje.</b></i> <b><i>Danes dežuje.</i></b>
Zaključevanje elementov:
<p>To je prvi odstavek... <p>To je prvi odstavek...</p>
<p>to je drugi odstavek. <p>to je drugi odstavek.</p>
30
Tule sledi nova vrstica:<br> Tule sledi nova vrstica:<br />
CSSCSS (Cascading Style Sheets) – prekrivni slogi: predloge slogov (style sheets) na spletni
strani, v katerih je zapisana oblika spletne strani
S slogi določimo, kako bodo prikazani HTML elementi
S pomočjo zunanjih slogovnih predlog lahko spreminjamo izgled in postavitev vseh naših
spletnih strani, tako da urejamo zgolj en sam CSS dokument
JavaScript Skriptni jezik, ki omogoča dodajanje interaktivnosti HTML stranem
Nezahteven programski jezik, ki NI v povezavi z Javo
Običajno vključen neposredno v HTML stran
Uporaba je brezplačna
Izvaja različna opravila oz. dejanja (vstavljanje dinamičnega besedila, branje in pisanje
HTML elementov, ustvarjanje piškotkov,...)
PHP in ASP PHP- skriptni jezik, ki omogoča ustvarjanje dinamičnih in interaktivnih spletnih mest
skripte se izvedejo v strežniku
brezplačno programiranje
PHP datoteka lahko vsebuje HTML značke in skripte
pogosto uporabljeno skupaj z Apache na različnih operacijskih sistemih
ASP.NET. microsoftov skriptni jezik za ustvarjanje dinamičnih in interaktivnih spletnih
mest
SQL in JAVA SQL- programski jezik za dostopanje in upravljanje s sistemi podatkovnih baz kot so
Oracle, DB2,...
JAVA- objektivno orientiran programski jezik soroden C in C++, lahko je kot samostojen
program ali kot vgrajena aplikacija
31
Flash večpredstavnostni grafični program za ustvarjanje interaktivnih in animiranih spletnih
mest
ima vektorsko geafiko in je enostaven za učenje
predvajanje Flah vsebin s spletnim brskalnikom, ki ima nameščen dodatek Adobe Flash
Player
Spletnik (SIOL) Izgradnja spletne strani v sedmih preprostih korakih
vstavljanje lastnih vsebin
spreminjanje barv
določanje pisav
izbira predloge
dodajanje večpredstavnostnih vsebin
24-urni dostop do spletne strani in možnosti njenega urejanja
Objava Postavitev na spletni strežnik – FTP
Gostovanje (Hosting) spletne predstavitve: spletna aplikacija se prenese na namenski
računalnik, ki je povezan v spletno omrežje, od koder obiskovalci dosegajo spletno
predstavitev
Strežnik običajno ponuja tudi gruge storitve: možnost ustvarjanja poljubnega števila
elektronskih pošznih predalov, statistiko obiska na spletnih straneh, protivirusno zaščito,
itd.
Oblikovanje za spletLOČLJIVOST: ZASLONSKA (običajno med 72 in 96ppi, velikost zaslona: 1024x768 oz. 800x600 pikslov)
LOČLJIVOST SLIKE (št. točk ki sestavljajo sliko, prostorska ločljivost je dodločena s št.
točk na palec)
BRSKALNIK: Različni brskalniki lahko isto vsebino prikažejo različno
Samodejno prilagajanje: besedilo se prilagodi razpoložljivemu prostoru
32
BARVE:Spletno varne barve (barve se prikazujejo enako neglede na vrsto brskalnika in
operacijskega sistema)
FORMATI IN STISKANJE SLIK: namen stiskanja slik za splet je zagotoviti, da bo slika ustreznih barv, velikosti in
formata
največkrat se za splet uporabljajo trije formati: GIF, JPEG, PNG
GIF (najbolj uporaben pri rasterskih slikah, barvna globina 1-8 bitna, podpora
prosojnosti, 20-90% originalne velikosti)
JPEG (primeren za kompleksnejše foto in barve vzorce, kakovost slike določimo v
odstotkih, velikost datoteke 5-20% originalne velikosti)
PNG (naslednjik GIF formata, podpora spremenljivni prosojnosti, slike stisne na 5-
25%)
PISAVE: obstajajo »varni« tipi pisav za splet, kar zagotavlja njihov pravilen prikaz
CSS generične družine pisav (arial, tahoma, times new roman, verdana,...)
če želimo zagotoviti vedno enak prikaz določenega tipa pisave, uporabimo grafično
datoteko
Večpredstavnost (multimedija)Kaj je večpredstavnostVečpredstavnost – multimedija pomeni predstavitev oz. posredovanje računalniških
informacij v obliki slike, zvoka, videa, animacije, interaktivnosti in tradicionalnih medijev
(besedila in grafike)
Linearna Linearna in nelinearna večpredstavnostLinearna večpredstavnost
Udeleženec nima nadzora nad potekom, npr. kinematografska predstava
Nelinearna večpredstavnost (interaktivna multimedija)
Omogoča uporabniško interaktivnost, npr. svetovni splet,računalniške igre,
računalniške simulacije ali trening
Hiperpredstavnost (hypermedia) – sistem vodenja uporabnika preko povezav do
sorodnih datotek z grafiko, zvokom, animacijami ali videom na podoben način kot pri
hiperbesedilu
33
Računalniško podprta večpredstavnostDva ali več različnih medijev
Računalniška večpredstavnost
Veččutna (multisenzorna) izkušnja – podobnost z resničnim svetom
Veččutno pomnjenje
Izobraževanje – možni različni pristopi k učenju
Hiperbesedilo in hiperpredstavnost
Prednosti in slabostiPrednostiGloboka (popolna) vključenost uporabnika
Veččutnost
Ustvarjanje povezav znanja
Individualiziranost
Soustvarjanje učitelja in učenca
SlabostiIzgubljenost v kiberprostoru
Pomanjkanje strukture
Včasih enosmerna, neinteraktivna – ni povratne informacije
Kompleksno ustvarjanje vsebine
Potreben precejšen miselni napor pri uporabi
Področja uporabeZabavna industrija (posebni učinki v filmih in animacijah, računalniške in video igre)
Izobraževanje (računalniško podprto učenje, enciklopedije; edutainment)
Industrija (interna ali eksterna predstavitev informacij, trening, prodaja, oglaševanje)
Znanost in tehnika (modeliranje, simulacije)
Medicina (navidezne kirurške operacije)
Komponente večpredstavnostiBesedilo
Digitalne slike
Točkovna (rastrska), predmetna (vektorska) grafika
Digitalni audio
Digitalni video
Pretočni video
34
Frekvenca vzorčenjaŠtevilo vzorcev, ki jih pretvorimo v bite v določeni časovni enoti pove, kolikokrat v sekundi je
zvok vzorčen
Nyquistov teorem – za kakovostno zvočno reprodukcijo mora biti zvočni signal vzorčen s
frekvenco, ki je vsaj dvakrat višja od njegove najvišje
Človeško uho zaznava frekvence med 20 Hz in 22.000 Hz, zato so za frekvenco
vzorčenja, ki se uporablja pri glasbi na CD zgoščenkah, določili vrednost 44.100 Hz –
Audio CD kakovost
Kakovost zvočnega zapisaFrekvenca vzorčenja
Ločljivost – število bitov za posamezen vzorec
16-bitni (običajno) ali 24-bitni zapis
Dinamika (Dynamic range) – razmerje med signalom in
šumom (Signal-to-noise)
Dinamika kakovostnega zvoka > 80 dB
Analogno-digitalna pretvorbaMikrofon pretvori zvok v električni signal
Analogno/digitalni konverter (ADC) meri – vzorči – amplitudo analognega signala in
pošilja v procesor zaporedje številk
Digitalno/analogni konverter (DAC) spreminja zaporedje številk v stopničasti analogni
signal
Filter zgladi stopničasti signal
35
Shranjevanje digitalnega zvokaKoličina podatkov, potrebna za zapis enominutne zvočne predstavitve:
Zaradi velike količine podatkov se dostikrat uporablja stiskanje oz. zgoščevanje zapisa
Skladba 32 MB (WAV) ~ 3 MB (MP3)
44.100 x 2 x 2 x 60 = 10.584.000 B ~ 10 MB
WAV in MP3WAV – zapis nestisnjenih zvočnih podatkov
Zapis CD glasbe na trdi disk
Datoteke v tem formatu zasedejo veliko prostora, je pa zvok skoraj popolnoma enak
originalu
Uporablja se zlasti v okolju Windows
MP3 (MPEG 1 Audio Layer 3) – stisnjeni zvočni podatki
1/10 velikosti WAV datoteke
Prenos po internetu (Napster), shranjevanje na prenosnih napravah (mp3
predvajalniki)
Še močnejše stiskanje podatkov pri enaki kakovosti predvajanja: WMA (Windows
Media Audio), Ogg Vorbis
Kako deluje MP3Zmanjšanje števila bitov brez opaznejšega poslabšanja kakovosti zvoka se doseže z:
odstranitvijo mehkih zvokov, ki jih prekrivajo glasnejši zvoki
odstranitvijo frekvenc, ki so izven človekovega slišnega
območja
Odstranitev frekvenc, ki jih ne slišimo dobro
Uporaba naprednih metod stiskanja podatkov
Predvajanje glasbeZvočna kartica skrbi za pretvorbo podatkov (bitov),shranjenih v zvočni datoteki, v glasbo
Urejanje zvočnih predstavitev Digitalno ustvarjanje, snemanje, mešanje, obdelava in predvajanje zvoka
36
Programi za urejanje in izdelavo zvočnih predstavitev: snemalni program, programski
studii, navidezna glasbila, notatorji, ojačevalniki, predvajaniki,...
Programi za večstezno montažo
Digitalni video Podatki o barvi in svetlosti vsakega video posnetka se shranjujejo v obliki bitov
Različne vrste digitalnega videa (DVD, PDA, namizni video, spletni video)
Digitalne kamere shranjujejo posnetke kot zaporedje bitov
Analogne pa v obliki kontinuiranega zapisa magnetnih vzorcev
Spletne kamere se pritrdijo na računalnik
Zajemanje- Zajemanje poteka s pomočjo programske opreme
- Imamo različne možnosti programa (stiskanje podatkov, zmanjšanje velikosti,...)
Urejanje videa LINEARNO urejanje: posamezne kadre zlagamo po vrsti. Potrbna sta vsaj dva VCR.
NELINEARNO: potrebujemo računalniški trdi disk in program za urejanje videa.
Pretočni video/audio Prenos večpredstavnostnih podatkov preko interneta
Predvajanje video/audio vsebin že med njihovim prenašanjem
Dve obliki: 1. Pretočnost na zahtevo in 2. Pretočnost v živo
Strežnik Postavitev streaming stržnika
Ustvarjanje avdio/video vsebin
kodiranje
Postavitev vsebin na strežnik
Vzpostavitev omrežja za dostop
37
Protokoli Klasični internetni protokoli – TCP/IP, HTTP – za prenos časovno odvisnih medijev niso
primerni
Omrežni protokoli:
UDP
RTP
RTSP
SDP
Programska opremaDružina izdelkov podjetja Adobe
Splet Splet 2.0 in socialna omrežjaTim O’Reilly: konferenca Web 2.0 (2004)
“Druga generacija” na spletu temelječih skupnosti in spletnih storitev
Spletni dnevniki (blogi), spletne skupnosti, podcasting, wiki, RSS viri, itd.
Omogočanje in spodbujanje ustvarjalnosti, sodelovanja, deljenja (sharing) med uporabniki
Ne gre za nadgradnjo spleta v tehničnem smislu, temveč za spremembo v njegovem
zaznavanju in uporabi!
Značilnosti spleta 2.0
38
Splet kot platformaDostop do storitev preko spletnega brskalnika: Writely, Flickr, del.icio.us, Kiko...
Personalizirana, dinamična, “data driven”, funkcijsko bogata spletna mesta
Kontinuirni razvoj (večne ‘beta’ verzije)
Odprtokodna programska oprema in odprti standardi
Izkoriščanje kolektivne inteligenceModrost množic
Različnost mnenj
Neodvisnost
Decentraliziranost
Združevanje
Uporaba značk (tagging)
Flickr
Del.icio.us
Podatki enako pomembni Podatki enako pomembni kot funkcionalnostIzkoristi svoje edinstvene podatke…
Amazon – personalizirana priporočila
Google …in jih deli z drugimi
Web Services & APIs - REST, SOAP, etc
Millenials / Y Generation / iGenMladi, rojeni med poznimi 70-imi in sredino 90-ih let 20. st.
39
Vizualno obdelovanje informacij
Večopravilnost (multitasking)
Množična uporaba Web 2.0 aplikacij (social software)
“Nomadska” uporaba tehnologij najrazličnejših platform (kadarkoli, kjerkoli)
Spletni dnevniki - blogiObjava tekstov, slik in drugih vsebin na spletu v obliki dnevnika, ki ga lahko bere vsakdo
Prijazna uporaba tako do avtorja kot do obiskovalcev
Avtorji opisujejo lastni, subjektivni pogled na svet, obiskovalci podajajo svoja mnenja
Decembra 2007 iskalnik blogov Technorati indeksiral več kot 112 mio blogov
RSSTehnologija na podlagi XML-a, ki omogoča samodejno obveščanje o naročenih temah
RSS opozori o novem članku ali novici, ne da bi bilo potrebno obiskati spletno stran
Odjemalec – program – za RSS datoteke izpisuje informacije, ki jih pridobi iz raznih RSS
kanalov oz. virov (šport, zabava, tehnologija, itd.)
RSS Bandit
Feedreader
Živi zaznamki (Live bookmarks) – Mozilla Firefox
Navidezne skupnosti in socialna omrežjaRačunalniki povezani med seboj s pomočjo omrežja (npr. internet) omogočajo različne
oblike socialnih interakcij in on-line druženja
Spletna mesta, ki jih ustvarjajo oz. soustvarjajo uporabniki (UGC - User generated
content) – interaktivnost !
www.classmates.com – prva socialna spletna skupnost (1995)
Pomaga članom pri iskanju, povezovanju in ohranjanju stikov s prijatelji in znanci iz
njihovega življenja
Možnosti soustvarjanja vsebin insodelovanja uporabnikovDvosmerna komunikacija
40
Dodajanje komentarjev
Sodelovanje na forumih
Dodajanje slik, video posnetkov
Ocenjevanje prispevkov
Označevanje (tagging) vsebine
Povezovanje z ostalimi obiskovalci spletnega mesta
Izmenjava mnenj
Gradnja mreže kontaktov
Oblike navideznih skupnosti Usenet (novičarske skupine)
Elektronska oglasi deska (BBS)
Spletni dnevniki (blogi): MySpace, Blogger,...
Navidezni svetovi: Second life
Trenutno sproščanje: ICQ, Messenger,...
MMORPG: World of Warcraft, EverQuest
Omrežje vsak z vsakim: Kazaa, BitTorrent,...
Wiki: Wikipedia
Svetovni splet: eBay, GeoCities
Internetna trgovina: Amazon.com
Socialna omrežja – portali oz. storitve Bebo
MySpace,
YouTube
...
SKUPNE ZNAČILNOSTI: Ustvarjanje profila, profil se poveže z drugimi
PODROBNOSTI PROFILA: Osebni podatki (ime pa lalala....)
Kontaktni podatki (elektonski naslov, tel. št.,...)
Osebne značilnosti (hobiji, znanja, interesi,...)
Družbeno ozadje (šola, tečaji, zaposlitev)
41
Splet 3.0Prihodnost spleta:
semantični splet (Semantic web)
vseprisotna povezljivost
inteligentne aplikacije
42
