Zgodnja pismenost

1 Kako se je vse začelo?

Vse se je začelo pred nekaj leti, ko so nas učiteljice Osnovne šole Drska povabile na predavanje dr. Marije Grginič, ki nam je predstavila priročnik Vsak po svoji poti do pismenosti. Tema se nam je zdela zanimiva in aktualna. Pričeli smo raziskovati. V Kurikulumu za vrtce področje zgodnje pismenosti ni posebej opredeljeno in sistematično obdelano, zato smo morali z izobraževanjem in iskanjem informacij pridobiti znanje, da smo lahko opredeli pojem zgodnje pismenosti in določili razvoj katerih spretnosti in sposobnosti zajema ter s katerimi dejavnostmi jih pri otrocih razvijamo.

Da bi delo zaživelo, smo organizirali izobraževanja za strokovne delavce. Predavanja in delavnice so izvedli dr. Nataša Potočnik, dr. Marija Grginič, dr. Dragica Haramija, mag. Anja Štefan, dr. Edvard Majaron, Tilka Jamnik, … . Nekateri strokovni delavci so se takoj navdušili nad področjem dela, nekateri pa so izražali dvome, da bomo v vrtec vnašali preveč vsebin in metod dela, ki sodijo v šolo. Pasti smo se poskušali izogniti tako, da smo ves čas uzaveščali, da razvijamo zgodnjo pismenost skozi igro in dejavnosti, ki so primerne za predšolskega otroka. Poskušamo le izkoristit optimalno obdobje v razvoju otrok na način primeren njihovi starosti. Za uresničevanje ciljev smo poskušali igralnice vrtca urediti tako, da so postajale spodbudno okolje za razvoj zgodne pismenosti. Obogatili smo igralnice in hodnike s primernimi igračami, plakati, didaktičnimi igrami, napisi, knjigami in revijami, pisali, pikali …

Iskali smo primerne vsebine in dejavnosti za vse starosti otrok. Nekatere ideje smo dobili na predavanjih, nekatere v knjigah in revijah, nekatere pa smo si izmislili sami. Za izmenjavo idej smo pripravili »Opismenjevalni bazar«, na katerem smo drug drugemu predstavili primere dobre prakse razložene s teorijo. Naša želja je, da se znanje širi, da se otroci in odrasli v vrtcu zabavajo ob učenju in navdušujejo nad novim znanjem.

Da naše domislice, ideje in nove praktične izvedbe ne bi šle v pozabo, smo jih leta 2013 zbrali v interni priročnik.

2 Opredelitev pojma zgodnje pismenosti

1

Pismenost je kompleksen proces, ki ne obsega le branja in pisanja ampak tudi govorjenje in poslušanje.

Ena naših prvih dilem je bila, kateri izraz uporabit: pismenost ali opismenjevanje. Oba izraza sta nas spominjala na šolo in učenje v šoli. Najprej smo uporabljali oba izraza in med njima nismo zaznavali posebne razlike. Nato smo naučili, da je opismenjevanje proces, ki se začne s formalnim učenjem pisanja in branja, ko otrok vstopi v šolo.

Zgodnja ali porajajoča se pismenost označuje razvoj spretnosti, znanja in stališč, ki so podlaga za branje in pisanje. Porajajoča se pismenost se pojavlja neodvisno od formalnega učenja, v okolju s tiskano in pisano besedo – to pa je spontan začetek pisanja in branja, ki izvira iz vsakdanjih dogodkov v zgodnjih otroških letih.

Večji del otrokovega zgodnjega predšolskega razvoja pismenosti poteka spontano in neopazno ob dnevnih dogodkih, ko otrok prepozna prve znane besede ali črke – pravimo, da se pismenost počasi poraja. Ti dogodki so:

o gledanje slikanic s starši in vzgojitelji, o poslušanje pesmic, izštevank in rim, o opazovanje reklam, oglasov na tv-ju, o navidezno branje, poskusi pisanja, o likovno branje pogostih napisov v okolici …

Zakaj takšen poudarek na zgodnji pismenosti? Zakaj je to tako pomembno?

Dr. Sonja Pečjak v knjigi ABC igralnica pravi, da sta branje in pisanje v svoji začetni fazi učenja v prvi vrsti zaznavna procesa, kar pomeni, da mora otrok pri branju najprej zaznati (videti) črko in jo pretvoriti v glas, pri pisanju pa mora ravno obratno – zaznati (slišati) glas in ga pretvoriti v črko. Za učinkovito branje in pisanje so zatorej najprej odgovorne sposobnosti zaznavanja (tako vidnega kot glasovnega). Vse te sposobnosti pa se predvsem razvijajo v predšolskem obdobju.

2

Raziskave so pokazale, da ima le ena tretjina otrok na začetku šolskega leta ustrezno razvite sposobnosti za začetno opismenjevanje. Vzgojitelji in starši lahko že mnogo naredimo s tem, da organizirajo spodbudo okolje in s tem, da izrabijo številne priložnosti, ki nam jih ponuja vsakdanje življenje v vrtcu.

3 Področja razvoja sposobnosti, spretnosti, znanj, stališč, ki jim posvečamo posebno pozornost:

- Vidno razločevanje

- Glasovno zavedanje

- Grafomotorika

- Branje, pripovedovanje, koncepta tiska, družinskego branje …

- Oblikovanje spodbudnega okolja

3.1 Kako poteka razvoj sposobnosti vidnega razločevanja?

Pri sposobnostih vidnega zaznavanja gre razvoj v naslednji smeri: vidno zaznavanje – vidno razločevanje – vidno prepoznavanje.

V razvoju vidnega zaznavanja je otrok najprej sposoben zaznati in razločevati predmete in osebe (npr. najprej loči obraze domačih od obrazov tujih ljudi; otrok že zazna nekatere značilnosti, ki mu pomagajo razločevati različne oblike in vzorce).

3

Razvoj vidnega razločevanja poteka od razločevanja predmetov, s katerimi se otrok vsakodnevno srečuje, sledi razločevanje bolj abstraktnih oblik (npr. geometrijske like), do razločevanja simbolov (npr. črk). Cilj je natančno zanavanje.

Otroci najprej prepoznajo vzorce in znake glede na njihov splošen videz in obliko, niso pa pozorni na to v katero smer je npr. obrnjen lik, koliko kotov ima … Šele ko morajo otroci ponoviti različne vzorce in oblike, se vidi pomanjkanje njihove natančnosti (3—5 let stari otroci tako ločijo krog od trikotnika, težave pa se pojavijo, ko jih je potrebno narisati). Iz tega sledi, da je otrokom POTREBNO NUDITI ČIMVEČ PRAKTIČNIH IZKUŠENJ, ki pomagajo pri razvoju vidne zaznave in razločevanju.

Raziskovalci ugotavljajo, da imajo otroci v šoli velike težave z zapisovanjem črk, ki so samo različno orientirane (b-d, p-b, p-g). Iz tega sledi, da je razvoj sposobnosti razločevanja črk tesno povezan z razvojem otrokove sposobnosti za orientacijo.

Vzgojitelji lahko spodbujamo razvoj sposobnosti vidnega razločevanja pri otroku na naslednje načine:

– Otrokom moramo nuditi priložnosti, da črke gledajo in jih zapisujejo.– Ponujamo jim vaje za opazovanje podrobnosti in razlik na slikah,

geometričnih znakih in besedah.– Izvajamo vaje za orientacijo v prostoru (spredaj –zadaj, nad – pod), na

lastnem telesu in na listu (zgoraj – spodaj, levo – desno) – vse to vpliva na boljše vidno razločevanje črk/besed!

– Otroci rišejo slikovne nareke.

4

3.2 Kako poteka razvoj sposobnosti glasovnega zavedanja?

Glasovno oz. fonološko zavedanjeGlasovno oz. fonološko zavedanjeII. Zgradba jezika III. Slušni procesi1. Zavedanje pojmov beseda/zlog/črka

1. Igre poslušanja

2. Zavedanje dolžine besed 2. Slušno razločevanje3. Zavedanje števila besed 3. Slušno razčlenjevanje

- na zloge- na glasove (prvi, zadnji, srednji)

4. Dopolnjevanje povedi 4. Rime5. Tvorjenje povedi

Študije dokazujejo, da sposobnosti glasovnega zaznavanja vplivajo na učinkovitost branja in pisanja bolj kot sposobnosti vidnega zaznavanja in so celo pogoj za opismenjevanje. Med glasovne sposobnosti prištevamo: sposobnost glasovnega razločevanja, sposobnost glasovnega razčlenjevanja in sposobnost rimanja.

Sposobnost glasovnega razločevanja označuje otrokovo sposobnost za:

– razločevanje dolžine besed (npr. udarjanje po zlogih KA-TA-RI-NA, MA-JA …otrok spoznava, ugotavlja katera beseda je daljša in katera krajša) in

– razločevanje glasov med seboj.

Sposobnost glasovnega razčlenjevanja zajema otrokovo sposobnost za razčlenitev:

– povedi na posamezne besede (otrok pove koliko besed vsebuje stavek npr. Muca je črna.),

– besede na posamezne zloge (otrok posluša besedo in jo razčleni na zloge npr. mama – ma-ma),

– besede na posamezne glasove (glaskovanje): otrok sliši besedo in jo razčleni na glasove, npr. mama – m-a-m-a).

Raziskovalci so ugotovili, da poteka razvoj glasovnega zavedanja v smeri, da se otrok najprej zaveda dolžine besede (dolga ali kratka beseda), nato se prične zavedati zlogov, iz katerih je sestavljena beseda in šele nato pride zaznavanje glasov v besedi.

5

Otroci še nimajo v spominu besede kot zapisa, zato morajo pri glasovnem razločevanju uporabljati kratkoročni spomin. Najprej jim je potrebno dajati za glaskovanje kratke besede. Na začetku ponudimo dvozložne besede, ki imajo v besedi samoglasnike in soglasnike.

Sposobnost rimanja:

– označuje otrokovo sposobnost, da slišani besedi poišče rimo (npr. Miša – hiša, las – pas).

Študije so pokazale, da tisti otroci, ki so sposobni slišani besedi poiskati rimo, so pozneje v šoli bolje slušno razločevali in razčlenjevali besede. Otroci so sposobni iskanja rim od tretjega leta dalje. To je podlaga za iskanje zadnjih zlogov v besedah.

Vzgojitelji lahko spodbujamo razvoj sposobnosti glasovnega zaznavanja pri otroku na naslednje načine:

– Otrokom ponujamo dovolj tiskanega gradiva (torej okolje, ki je bogato s tiskom: knjige, revije, listi z imeni otrok, predmete v prostoru, ki jih otrok lahko »bere«).

– Skupaj z otroki izdelamo urnik dela (npr. čas zajtrka je zapisan z besedo, poleg je sličica otrok, ki sedijo pri zajtrku …).

– Organiziramo kotičke po tematiki (npr. kotiček cvetličarna, v njem pa veliko tiskanega gradiva, kartončkov z zapisom imen rastlin, cene, cenik, katalogi ponujenega cvetja …).

– Z otroki si vzamemo dovolj časa za branje in se o prebranem pogovarjamo, se igramo z besedami, rimami, tvorimo nove besede, širimo otrokov besednjak … a v manjših skupinah).

– Uredimo kotiček za pisanje (v njem naj bo obešena abeceda ter črke na okoli).

– Otrokom dajemo navodila (odvisno od starosti otrok); otrok najprej sledi preprostim navodilom z dvema informacijama, sledi zahtevnejšim navodilom s štirimi informacijami in nato sledi nasprotnim navodilom, npr. otrok naredi ravno nasprotno od tistega, kar sliši).

6

3.3 Kako se razvija otrokova grafomotorika?

Grafomotorika pomeni gibalno sposobnost za pisanje. V predšolskem obdobju so otroci v t. i. predkaligrafski fazi, kar pomeni, da se šele učijo pisati. Razvoj grafomotorike je v tesni povezavi z razvojem mišičnega tonusa. Vemo, da otrokov razvoj poteka v dve smeri in sicer od glave proti nogam in od sredine telesa navzven. Iz tega sledi, da otroci razvojno niso zmožni pravilnega držanja pisala in pisanja pred 7 letom starosti, saj se mišični tonus prstov na roki razvije nazadnje. Šele takrat (tj. okoli 7. leta starosti) je otrok zrel za pisanje.

V času pred sedmim letom pa v vrtcu lahko storimo zelo veliko, če ponujamo otrokom dovolj možnosti in situacij za razvoj grobe in fine motorike.

Nataša Potočnik (predavanje v vrtcu) svetuje, da z otroci delamo vaje za krepitev in raztezanje ramenskega obroča ter vaje za orientacijo na telesu in v prostoru. In sicer vaje v smislu: spredaj-zadaj, gor-dol; v prostoru, na telesu in na listu papirja (zgoraj-spodaj, levo-desno).

Z otroki izvajamo tudi gibalno-grafične vaje in sicer se držimo načela od velikih potez k majhnim. Tako lahko otrok najprej nakazuje linije po zraku,

7

riše po mivki, po hrbtu vrstnika, po večjem listu na mizi in šele nato na list papirja.

V kolikor se pri otroku še ni izoblikovala dominantna roka, naj izvaja vaje obojeročno.

Vzgojitelji lahko ponujamo naslednje dejavnosti za razvoj otrokove grafomotorike:

– pretikanke, natikanke, vtikanke,– ščipalke,– nizanje predmetov,– prelivanje, pretresanje,– lepljenje,– sestavljanje kock, pokrivanje posodic s pokrovi,– striženje s škarjami,– plastelin, slano testo, glina,– šivanje s plastičnimi iglami …V pomoč nam je lahko knjiga Tereze Žerdin Ringa ringa raja. V njej so predstavljene določene vaje za razvoj grafomotorike in delovni listi.

Razvijanje pincetnega prijema:

- Ustvarjanje s kapljicami.

8

- Uporaba pikal in razvijanje pincetnega prijema pri igri.

- Pretakanje tekočin in semen.

- Uporaba šablon.

- Črte.

9

- Spontani zapisi.

Orientacija v prostoru, na listu in na telesu

3.4 Pomen branja v predšolskem obdobju

Predšolsko obdobje je t. i. predbralno obdobje, v katerem otroci še niso sposobni samostojnega branja, zato je posredniška vloga odraslih nujno potrebna. Otroci so v t. i. slikaniški starosti, kar pomeni, da otroka nagovarjajo slikovne zgodbe, ki jih dešifrira, skladno s svojim horizontom pričakovanj, vse dotlej, dokler jih »tehnično ne preraste in se obrne k tipu knjige z obsežnejšim tekstom. V tem obdobju otroci pridobivajo pozitivne izkušnje s knjigo.

10

S tem, ko odrasel otroku bere knjige in se z njim o prebranem pogovarja, otrok postopno razvija bralno sposobnost.

Otroka vpeljemo v bralne dejavnosti najprej s slikanico. Slikanica je zvrst mladinske književnosti, v kateri se navadno prepletata in dopolnjujeta besedilo in ilustracije. Namenjena je predbralnemu in začetnemu bralnemu obdobju.

Otrok se tako pretvarja, da bere, vse dokler zares ne bere »pravih knjig«. Odrasli imamo tu pomembno vlogo in sicer, da posredujemo slikanice otrokom, da z njo vzpostavijo dejaven dialog.

Otrok pri branju:

– Spoznava knjige, tisk, ilustracije …– Razvije zavest oz. vedenje o tem, kaj je naslovna stran knjige, kaj so

strani v knjigi, kako se listi obračajo.– Postopno spoznava, da slike olajšujejo razumevanje ter da se tekst

nadaljuje v celotni knjigi.– »Prebere« ilustracije, ki jih nato poveže v zgodbo..

V tem obdobju otroci še nimajo predstave o tem, kako tiskana beseda zgleda.Z navedenimi dejavnostmi se pri otroku razvija koncept knjige, branja in pravil o branju.

Zakaj so slikanice tako pomembne?

Slikanica predstavlja otrokov prvi stik s knjigo. V sebi združuje slikovne znake, ki predstavljajo kraj/čas dogajanja, osebe in njihova razpoloženja z likovnimi elementi, kot so linija, barva, svetloba, sence, oblike, struktura in kompozicija. V slikanici pa je skrita tudi funkcija besed, ki se uresničuje v pripovedovanju zgodbe (branje ilustracij), na linearen način, kar pomeni od leve proti desni – tako kot beremo stavke v knjigi.

V slovenskem prostoru je prva slikanica brez besedila nastala leta 1977 z naslovom Maruška Potepuška, izdal jo je Marjan Amalietti. Zanimiva je tudi slikanica Marjana Mančka Brundo se igra, ki je izšla leta 1978.

Vzemimo za primer slikanico Brundo se igra, avtorja Marjana Mančka in si poglejmo kaj nam tovrstna knjiga lahko ponuja in kaj vse ob njej razvija/spoznava otrok.

11

Knjiga Brundo se igra je:

– nezapletena in brez časovnih preskokov, zato ji otrok zlahka sledi;– otrok med listanjem oz. »branjem« vnaša svoje prejšnje »bralne« izkušnje

in jih povezuje z novimi;– otrok lahko po lastni izbiri vpelje svoje pripovedne strategije;– ob »branju« ilustracij razvija svojo domišljijsko zmožnost;– v knjigi se sooči s podoživljanjem svojih izkušenj (dom pomeni varnost,

odhod od doma pa kup nevarnosti) in z pozitivnim razpletom, kar mu nudi čustveno varnost;

– sličice na isti dvojni strani pomagajo otroku pri razumevanju časovnih in vzročnih razmerij med osebami in dogodki.

3.5 Spodbudno okolje

Igralnice in vrtce namerno in načrtno urejamo kot okolje, ki nudi spontane izzive za seznanjanje s pismenostjo.

Kotički

- bogati s pisanimi besedami (časopisi, table, napisi, embalaža, zemljevidi, telefonski imeniki, navodila s slikovnimi prikazi, računi, razglednice

- simbolna igra v kotičku – razvijanje jezikovne zmožnosti

Kuharski kotiček z embalažo

12

Intimni kotiček

Pravilo koliko otrok je lahko v kotičku

Napisi na stenah in v kotičkih- sledi skupno »branje« napisov- otroci ugotavljajo pomen napisa, njegovo funkcijo, zakaj je napis

na tistem mestu in se pravila napisa tudi držijo

13

Zapisi ob dejavnostih- strokovni delavci in otroci prikažejo teme, načrte, preglednice,- razstavijo nastala dela

4 Kaj imamo še v načrtu

Pripovedovanje je ena izmed ključnih jezikovnih zmožnosti. Razvijati se začne zelo zgodaj, dokončno pa se oblikuje okoli otrokovega osmega leta. Vpliva tudi na druge otrokove zmožnosti kot so razumevanje, izražanje čustev, samopodoba … . Otrokom želimo dati dobro popotnico za življenje. Ubesediti svoje občutke, pripovedovati o dogodkih in doživetem, pripovedovati o stvarnih dogodkih in umetniških delih – to je tisto, kar potrebujejo za življenje otroci in mi.

Da bi spoznali vse o tem, kako si otroci ustvarjajo lastno pripovedovalno shemo, kako pripovedujejo, kako pripravijo organe na pripoved in kakšne pripomočke lahko ob tem uporabimo, sodelujemo z Zavodom RS za šolstvi in dr. Barbaro Baloh.

14

5 Literatura

Literatura je označena glede na vsebino:

I. primeri dobre prakse

1. GRGINIČ, M. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti. Založba Izolit

2. JAZBEC, M.,(2011). Prvi koraki k opismenjevanju. v reviji Vzgojiteljica št. 6, str. 19, 20

3. KORDEŠ DEMŠAR, M. (2012). Spodbujanje razvoja jezika v predšolskem obdobju v pedagogiki Montessori. (interno gradivo dosegljivo pri Alenki Žagar)

4. MAJARON, E., GRGINIČ, M. (2011). Miška kje je tvoja hiška. Založba Izolit

5. MAJARON, E., GRGINIČ, M. (2011). Travnik kliče. Založba Izolit

6. OROSEL, K., TOMAZIN, T. (2012). Razvoj otroka s pomočjo Montessori pedagogike. (interno gradivo dosegljivo pri Alenki Žagar)

7. PEČJAK, S. (1999). Ali vidiš – ali slišiš?. Založba Izolit

8. PETKOVIĆ, M. (2012). Zgodnje opismenjevanje skozi simbolno igro. v zborniku Simbolna igra. Supra

9. PLACE, M. H. (2011). 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori. Mladinska knjiga

10.Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju – zbornik. (2007). Supra

11.ŠTUPNIKAR, M., PINTAR, D., MUROVEC, T., VESELIČ, E., (2010) Opismenjevanje in razvoj vseh čutil. ZRSŠ

12.ŽOHAR, M. (2011). Zgodnejše začetno opismenjevanje. v reviji Vzgojiteljica št. 6, str 20, 21, 22

13.Zapiski s predavanja Maruške S. Železnjev , november 2012 (v našem vrtcu na temo Opismenjevanje)

15

II. teoretične opredelitve

1. Beremo skupaj, priročnik za spodbujanje branja. (2003). Mladinska knjiga

2. Bralna pismenost - zbornik, (2011). Zavod RS za šolstvo

3. ČAS, M.,KOVAČ, R., JUSTIN, R. (2005). Zgodnja pismenost v vrtcu. V: Sodobna pedagogika, Ljubljana: Litera picta d.o.o.

4. GRGINIČ, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Založba Izolit

5. GRGINIČ, M. (2006). Družinska pismenost. Založba Izolit

6. GRGINIČ, M. (2005). Pomen porajajoče se pismenosti za začetno opismenjevanje. V: Sodobna pedagogika, Ljubljana: Litera picta d.o.o

7. GRGINIČ, M., ZUPANČIČ, M. (2004). Abc – igralnica, Založba Izolit (v kompletu didaktičnih iger Abc – igralnica)

8. JURIŠEVIČ, M., RAJOVIĆ, R., DRGAN, L. (2010). NTC učenje: Spodbujanje razvoja učnih potencialov otrok v predšolskem obdobju, Ljubljana: Pedagoška fakulteta

9. Sodobna pedagogika (2005). št. 56/2005: Zgodnje opismenjevanje – opismenjevanje od vrtca do univerze. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije

10.ZRIMŠEK, N. (2003). Začetno opismenjevanje. Pedagoška fakulteta v Ljubljani

16