VREDNOTENJE ONESNAŽENJA Z MORSKIMI ODPADKI V …mvd20.com/LETO2015/R42.pdfdr. Monika PETERLIN* Sabina CEPUŠ* Štefan TRDAN* Mitja CENTA* VREDNOTENJE ONESNAŽENJA Z MORSKIMI ODPADKI

mag. E. GABRIJELČIČ, A. PALATINUS, dr. M. KOVAČ VIRŠEK, dr. M. PETERLIN, S. CEPUŠ, Š. TRDAN, M. CENTA

- 275 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA IN UREJANJA VODA

26. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2015

mag. Elizabeta GABRIJELČIČ* Andreja PALATINUS* dr. Manca KOVAČ VIRŠEK* dr. Monika PETERLIN* Sabina CEPUŠ* Štefan TRDAN* Mitja CENTA*

VREDNOTENJE ONESNAŽENJA Z MORSKIMI ODPADKI V SLOVENSKEM DELU JADRANSKEGA MORJA IN PRIPRAVA

PREDLOGA UKREPOV

POVZETEK

Morski odpadki so bili na nivoju Evrope prepoznani kot pomemben okoljski problem in so zato določeni kot eden izmed enajstih deskriptorjev za vrednotenje stanja morskega okolja v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji (2008/56/EC, ODMS). Ta je v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (Uradni list RS, št. 92/10, 20/13). Vnosi odpadkov (predvsem plastike) z rekami so bili prepoznani kot pomemben vir onesnaženja morja, zato je ta problematika vključena tudi v Okvirno vodno direktivo (2000/60/ES, OVD). V skladu z ODMS je bilo v letu 2013 pripravljeno prvo vrednotenje stanja morskega okolja, v naslednjih letih pa so slovenski strokovnjaki nagradili oceno stanja, ter vrednotenje uskladili z ostalimi jadranskimi državami. V slovenskem morju so odpadki ovrednoteni glede na kazalnike: makro odpadki na obali, plavajoči makro odpadki, makro odpadki na morskem dnu in v vodnem stolpu in mikrodelci. Za kazalnik odpadki prisotni v morskih organizmih so v teku meritve. Vrednotenje vključuje tako oceno količine, sestave kot tudi prostorske porazdelitve odpadkov. Daljši niz podatkov je na razpolago le za presojo količin makro odpadkov na morski obali za obdobje 2007 – 2014. Najpogostejši so plastični odpadki, med temi so glede na vrsto odpadkov najpogostejši cigaretni ogorki, koščki stiropora ali purpena ter plastične vrečke ali koščki slednjih. Analiza količine odpadkov na obali kaže padajoč trend, ki ga povezujemo predvsem z rednim čiščenjem obale. Analiza mikrodelcev na morski površini je pokazala, da je število mikrodelcev v Slovenskem morju primerljivo s preostalim delom Jadranskega morja, to je 200.000 – 300.000 delcev na km2. V Sloveniji so bile v letu 2014 in začetku leta 2015 opravljene tudi prve ocene onesnaženosti obale z mikrodelci, pri čemer so vrednosti v razponu 700 – 1.500 mikrodelcev na kg sedimenta. V skladu s tem je bila pripravljena analiza učinkovitosti obstoječih ukrepov ter predlog novih ukrepov za zmanjšanje vnosov morskih odpadkov, ki bodo vključeni v Program ukrepov v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji.

UVOD

Morski odpadek je vsak proizveden ali predelan trden odpadni material (običajno inerten), ki zaradi dejavnosti ljudi pristane v morskem okolju (1). Morski odpadki so določeni kot eden izmed enajstih deskriptorjev za vrednotenje dobrega okoljskega stanja (DOS) morskega okolja v skladu z ODMS. ODMS je okoljski steber pomorske politike, z jasnim ciljem »doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020« (2a). Ocena stanja glede na posamezni deskriptor se pripravlja na osnovi ocen več meril in kazalnikov določenih iz strani Evropske komisije (2b). Za vrednotenje obremenitev morskega okolja z odpadki ter za oceno vplivov morskih odpadkov na morski ekosistem so predvideni

* mag. Elizabeta GABRIJELČIČ*, univ.dipl. biol., Andreja PALATINUS, univ.dipl. ekol., dr. Manca KOVAČ VIRŠEK, univ.dipl. mikrobiol., dr. Monika PETERLIN, univ. dipl. inž. gradb., Sabina CEPUŠ, univ.dipl. ekol., Štefan TRDAN, dipl. ekotehnolog, Mitja CENTA, univ.dipl. inž. gradb., Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana




štirje kazalniki (Preglednica 1). Problematika onesnaženja z morskimi odpadki je zato obravnavana v Načrtu upravljanja z morskim okoljem (v pripravi do konca leta 2015).

VREDNOTENJE ONESNAŽENJA Z MORSKIMI ODPADKI

V letu 2013 je Slovenija poročala Evropski komisiji o prvem vrednotenju okoljskega stanja morskega okolja v skladu z ODMS, ki je vključevala delno vrednotenje obremenitev z morskimi odpadki. V naslednjih letih so slovenski strokovnjaki razvili manjkajoče metodologije za spremljanje stanja glede na vrednotenje morskih odpadkov in jih uskladili z državami, ki mejijo na Jadransko morje v sklopu projekta DeFishGear (Derelict Fishing Gear Project in the Adriatic Sea) financiran v okviru programa IPA Adriatic, ki še poteka. Količina in porazdelitev morskih odpadkov v Sloveniji se tako sedaj vrednoti na podlagi kazalnikov: makro odpadki na obali, makro odpadki v vodnem stolpcu, na morskem dnu in plavajoči odpadki in mikrodelci (Preglednica 1). Za kazalnik odpadki v morskih organizmih so v teku prve meritve. Preglednica 1: Merila in kazalniki za vrednotenje deskriptorja Morski odpadki in njihova stopnja razvitosti v Sloveniji

Des

krip

tor:

MO

RSK

I ODP

AD

KI

Merilo Kazalnik Razvitost kazalnika v Sloveniji

Odpadki v morskem okolju in na obali

Makro odpadki na obali ( > 2,5 cm) Dobro razvita metodologija, regionalnousklajena, dolg časovni niz

Makro odpadki v vodnem stolpcu, na morskem dnu in plavajoči odpadki ( > 2,5)

Razvita metodologija, regionalnousklajena, prvo (pilotno) vrednotenje

Mikrodelci ( < 5mm) Dobro razvita metodologija, regionalnousklajena, srednje dolg časovni niz

Vpliv odpadkov

Odpadki (zaužiti) v morskih organizmih

Razvita metodologija, regionalnousklajena, prve meritve v teku

V nadaljevanju so prikazane analize dveh najbolj razvitih kazalnikov v sklopu deskriptorja Morski odpadki: makro odpadki na obali in mikrodelci.

UPORABLJENA METODOLOGIJA

Makro odpadki na obali so odpadki pobrani na obali, pri čemer je posamezen kos večji od 2,5 cm. Vzorčenje makro odpadkov na obali poteka na določenih transektih enotne dolžine (100 m) na slovenski obali z ročnim pobiranjem odpadkov od roba vode do zadnjega dela obale. Zbrane odpadke se stehta, prešteje in kategorizira. Prva analiza je bila izvedena leta 2007 na treh lokacijah, od leta 2010 pa se redno ocenjuje količino odpadkov na obali, njihovo sestavo in porazdelitev (3a). Mikrodelci so odpadki, manjši od 5 mm. Mikrodelce se vrednoti na podlagi vzorčenja mikrodelcev na površini morja in v sedimentu. Za vzorčenje mikrodelcev na površini morja se uporablja Epineustonska mreža (t.i. manta mreža) z odprtinami 308 μm, s standardizirano velikostjo ustja, ki se jo vleče ob boku čolna. Mikrodelce v vzorcih se pregleda s stereomikroskopom, določi njihovo velikost in kemijsko identificira z FT-IR spektrometrom. Metodologija je bila prvič uporabljena leta 2011 in kasneje nadgrajena v letih 2014 - 2015 v okviru projekta DeFishGear (3b). Mikrodelci v sedimentu na obali so bili ocenjeni v okviru projekta DeFishGear z regionalno sprejeto metodologijo, kjer vzorčenje poteka na delu obale nad obalno linijo. V posameznem vzorcu sta analizirana dva velikostna razreda mikrodelcev odpadkov: veliki delci mikroplastike (VDM; 1 – 5 mm) in majhni delci mikroplastike (MDM; < 1 mm). Laboratorijska analiza VDM je bila narejena z vizualno določitvijo delcev, medtem ko so bili MDM določeni s postopkom ločevanja na podlagi gostote in stereomikroskopom ter nadaljnjo klasifikacijo delcev.




Sestava morskih odpadkov je kategorizirana v skladu z usklajenim seznamom morskih odpadkov, ki se uporablja v vseh državah članicah EU (4).

REZULTATI IN DISKUSIJA

Makro odpadki na obali Analiza odpadkov na obali v obdobju 2007 – 2014 kaže na jasen padajoč trend glede na količino odpadkov. Ta trend je opazen tako glede na težo odpadkov, ki se je zmanjšala od 1,9 kg/100 m/mesec na 0,8 kg/100 m/mesec (Slika 1), kot tudi glede na vrednotenje števila kosov odpadkov, ki je leta 2007 znašal 448 kosov/100m2/ mesec do 97 kosov/100m2/mesec v letu 2013. Eden izmed glavnih razlogov za ta upad je predvidoma redno in temeljito mesečno čiščenje skoraj 35% slovenske obale, ki ga izvaja državna javna služba SVOM - Služba za varovanje obalnega morja.

Slika 1: Trend količine makro odpadkov na obali (kg/100m/mesec) pobranih v obdobju 2009 – 2014 (vir podatkov: SVOM). Med makro odpadki na obali, glede na njihovo sestavo, prevladujejo plastični kosi (72%) in stekleni ali keramični kosi odpadkov. Med plastičnimi kosi odpadkov so najpogostejši cigaretni ogorki, koščki stiropora ter koščki plastičnih vrečk. Vrednotenja, ki se izvajajo širom sveta kažejo, da so plastični koščki odpadkov najpogosteje najdeni odpadki na obali. Primerjava količin makro odpadkov, zbranih v poletnem in zimskem obdobju, na turističnem delu obale (Piran) in ne turističnem delu obale (Bele skale), kaže na večjo količino odpadkov v zimskem obdobju v primerjavi s poletnim (Slika 2). To je predvidoma posledica dodatnega čiščenja odpadkov, ki ga izvaja lokalna skupnost v poletnih mesecih na turističnih lokacijah, ki še nadgrajuje redno čiščenje SVOM-a. Primerjava sestave makro odpadkov zbranih na turističnem in ne turističnem delu obale kaže, da je turistična obala najbolj obremenjena s cigaretnimi ogorki, kar je bilo tudi pričakovano, med neplastičnimi delci je največ steklenih in keramičnih koščkov (Slika 3). Tako na turistični kot tudi na ne turistični obali so v pomembnih deležih prisotni tudi koščki stiropora, plastičnih vrečk in embalaže za hrano. Omenjene tri sodijo v kategorijo lažjih odpadkov, s čimer lahko razložimo velik delež teh odpadkov tudi na ne turistični obali, predvsem zaradi prenosa teh odpadkov iz drugih lokacij zaradi vetra. Izbrana ne turistična obala je namreč izpostavljena SV vetru - burji, ki je dokaj pogost veter v zimskih mesecih v slovenskem primorju.




Slika 2: Primerjava količin makro odpadkov na obali (št. kosov/100m2/mesec) zbranih na turističnem (Piran) in ne turističnem delu obale (Bele skale) v poletnem in zimskem obdobju.

Slika 3: Primerjava sestave plastičnih kosov makro odpadkov zbranih na turistični (Piran) in ne turistični (Bele skale) obali. Mikrodelci Rezultati analize onesnaženja slovenskega morja z mikrodelci so pokazali, da je bila med leti 2011 in 2014 povprečna koncentracija mikrodelcev na morski površini 290.000 delcev/km2, pri čemer prevladujejo plastični mikrodelci ali mikroplastika. Delci mikroplastike so bili najdeni v vseh analiziranih vzorcih. V primerjavi z drugimi študijami, kjer je bila obdelava rezultatov narejena na primerljiv način, je slovensko morje eno izmed bolj onesnaženih (Preglednica 2). Razlogov za tolikšno onesnaženje je več: 1) lokacija slovenskega morja (slovensko morje leži v najbolj severnem delu Jadranskega morja, ki je ozko (cca. 200 km) in plitvo (cca. 17 m) in kjer zaokrožijo morski tokovi, ki se premikajo od J proti S vzdolž slovenske obale); 2) vpliv industrije in pristanišč (Trst in Koper).




Preglednica 2: Primerjava rezultatov analiz vrednotenja onesnaženja z mikrodelci na vodni površini Območje Koncentracija mikroplastike

(št. mikrodelcev/km2)Severno Jadransko morje – Slovensko morje 290.000Severno Jadransko morje – izliv reke Pad (5) 130.000Sredozemsko morje – Ligursko morje (6) 116.000Južni Pacifiški ocean (7) 26.000 Rezultati analize sedimentov iz ene izmed slovenskih plaž so pokazali, da je povprečna onesnaženost z mikrodelci 560 delcev/kg sedimenta. Primerjava povprečnega števila delcev med kategorijami VDM in MDM je pokazala, da med njima ni signifikantne razlike, medtem ko je primerjava med sezonami pokazala za več kot 2x večje povprečne koncentracije mikrodelcev v poletnem času (Slika 5). Mikrodelci so bili kategorizirani v sedem kategorij (fragmenti, filamenti, filmi, peleti, granule, pene, drugo) (Slika 6). Fragmenti, filamenti, filmi in pene so najbolj pogosto sekundarnega izvora (razpad večjih delcev plastike), medtem ko so peleti in granule primarnega izvora (plastični delci proizvedeni v velikosti




Slika 5: Kategorizacija mikrodelcev iz vzorcev sedimentov na plaži: a) fragmenti, b) filmi, c) peleti, d) granule, e) filamenti, f) pene (avtor: Manca Kovač Viršek).

Slika 6: Deleži prisotnosti kategorij mikrodelcev za a) majhne delce mikroplastike (MDM) in b) velike delce mikroplastike (VDM).

OBSTOJEČI IN PREDLOG DOPOLNILNIH UKREPOV ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽENJA Z MORSKIMI ODPADKI

Slovenija je v procesu priprave programa ukrepov za zmanjšanje količin morskih odpadkov v morskem okolju v skladu z zahtevami ODMS. Obstoječi splošni ukrepi upravljanja z odpadki v Sloveniji so le delno uspešni pri obvladovanju problematike morskih odpadkov. Izjema je redno mesečno čiščenje odpadkov na morski obali, ki se izvaja v okviru državne javne službe. Ta ukrep je sicer uspešen pri zmanjševanju količin odpadkov na morski obali, a ne predstavlja trajnostne in celovite rešitve tega problema. Zato je pripravljen predlog novih ukrepov za zmanjšanje vnosa odpadkov v morsko okolje. Predlog vključuje: ukrepe za zmanjšanje vnosa odpadkov in mikroplastike v površinske vode, ukrepe za izboljšanje obvladovanja onesnaženja z odpadki iz razpršenih virov na obalnih območjih, ukrepe za zmanjšanje vnosa odpadkov zaradi morskega ribištva in gojenja morskih organizmov, ukrepe za zmanjšanje vnosa odpadkov v morje iz plovil, izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti in vzpostavitev ter izvajanje regionalno usklajenega monitoring programa za spremljanje količin, tipov, virov in razporeditve morskih odpadkov. Predlog je bil pripravljen na podlagi pregleda literature, posvetovanj s ključnimi deležniki in ob upoštevanju rezultatov projekta Tehnična in administrativna




podpora za skupno izvajanje Okvirne direktive o morski strategiji v sredozemskih državah članicah EU in projekta DeFishGear.

ZAKLJUČKI

1. Onesnaženje z odpadki je problematika, ki je bila prepoznana na nivoju EU in globalno ter dokazana tud v Sloveniji in v Jadranskem morju.

2. Odpadki v morskem okolju sestojijo pretežno iz plastičnih delcev. 3. V primerjavi z drugimi študijami onesnaženosti morja z mikrodelci, lahko smatramo, da je

slovensko morje zelo onesnaženo, kar je lahko povezano z okoljskimi pogoji, kot so morski tokovi, hitrost vetra, oddaljenost od obale in druge geografske značilnosti severnega Jadrana, ki povečujejo tudi čezmejno onesnaževanje.

4. Večina mikrodelcev najdenih v sedimentih na slovenski obali je sekundarnega izvora (96%), v manjšem deležu, pa so bili najdeni tudi delci mikroplastike primarnega izvora, tako granule kot tudi pelete.

5. Jasen upad v količini makro odpadkov zbranih na obali slovenskega morja od 2007 – 2014 se pripisuje predvsem temeljitemu mesečnemu čiščenju slovenske obale, ki ga izvaja SVOM - Služba za varovanje obalnega morja, ki je v poletnih mesecih nadgrajeno z dodatnim čiščenjem odpadkov na turističnih lokacijah, ki ga izvaja lokalna skupnost.

6. Obstoječi ukrepi v slovenskem prostoru so delno uspešni pri zmanjševanju onesnaženja z morskimi odpadki. Mesečno čiščenje slovenske obale je sicer zelo učinkovit ukrep, vendar ni ukrep, ki rešuje problem na samem izvoru, zato je pripravljen predlog novih ukrepov.

Documents

VREDNOTENJE ONESNAŽENJA Z MORSKIMI ODPADKI V …mvd20.com/LETO2015/R42.pdfdr. Monika PETERLIN* Sabina CEPUŠ* Štefan TRDAN* Mitja CENTA* VREDNOTENJE ONESNAŽENJA Z MORSKIMI ODPADKI