VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV KRMILJENJA NA ZDRS …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Andrej GOLOB

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV KRMILJENJA NA ZDRS

POGONSKIH KOLES PRI SIMULACIJI KOŠNJE V

STRMINI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Visokošolski strokovni študij

Smer: kmetijska tehnika

Andrej GOLOB

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV KRMILJENJA NA ZDRS

POGONSKIH KOLES PRI SIMULACIJI KOŠNJE V

STRMINI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2009

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini II

Dipl. delo, Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

Diplomsko delo je bilo opravljeno na merilnem poligonu, ki se nahaja na travniku z

imenom Nad cesto. Travnik je v lasti kmetijskega gospodarstva Golob iz občine Sevnica.

Mentor: Doc. dr. Denis STAJNKO

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: Izr. prof. Miran Lakota

Mentor: Doc. dr. Denis Stajnko

Član: Red. prof. dr. Branko Kramberger

Datum zagovora: 27. 3. 2009

Lektorica: Sanja Šikovec, abs. slo. jezika s knjiţevnostjo

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Andrej GOLOB

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini III


VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV KRMILJENJA NA ZDRS POGONSKIH KOLES PRI

SIMULACIJI KOŠNJE V STRMINI

UDK: 631.372:629.4.05:631.552(043.2)=863

Sodobni in izpopolnjeni gorski traktorji omogočajo štiri različne načine krmiljenja koles. Namen

diplomskega dela je podrobneje proučiti vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs pri delu v strmini.

Proučevali smo tri različne načine krmiljenja, pri čemer smo s pomočjo meritev ugotovili; pogonska kolesa

imajo pri krmiljenju pasji hod najmanjši zdrs, ta znaša pri hitrosti voţnje 1,08 m/s v povprečju 5,96 %; pri

krmiljenju vseh štirih koles ob hitrosti 1,03 m/s v povprečju 7,27 % in pri krmiljenju samo prednjih koles in

hitrosti voţnje 1,01 m/s največji zdrs, ki znaša v povprečju 8,07 %. Ugotovili smo, da ima pri delu v strmini

krmiljenje vseh štirih koles velik pomen zaradi večje okretnosti in manjšega zdrsa v primerjavi s krmiljenjem

le prednjih koles.

Ključne besede: Gorski traktor / zdrs / delo v strmini / krmiljenje koles

OP: VIII, s. 56, preg. 19, graf. 8, slik 18, cit. vir. 19

THE INFLUENCE OF DIFFERENT STEERING SYSTEM FOR SLIP ATT

SIMULATION OF MOWING ON A STEEP SLOPE

Modern and advanced mountain tractors allows four different modes of steering wheels. The purpose of a

graduate work was to further examine the impact of different ways to control the slip in the work on the

slope. We studied three different methods of control, in which we found by means of measurements that the

smallest slip was measured, when steering with so called crab - steering. The slip was 5,96 % at average

speed of 1,08 m/s. When steering with all four wheels the slip at average speed of 1,03 m/s was 7,27 %, and

the biggest slip was measured when steering with only front wheels. The slip was 8,07 % at the average

speed 1,01 m/s. The conclusion is, that when working on step slope, it is useful to have all wheel steering,

because of bigger agility and smaller slip compared with only front wheel steering.

Key words: mountain tractor / slip / work on steep slope / steering

OP: VIII, pag. 56, tab. 19, graphs 8, pic. 18, ref. 19

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini IV


KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

2 PREGLED OBJAV ..................................................................................................... 3

2.1 Zdrs ....................................................................................................................... 3

2.2 Klasifikacija traktorjev ....................................................................................... 4

2.3 Zgodovina gorskih traktorjev............................................................................. 5

2.4 Specifičnosti gorskega traktorja ........................................................................ 9

2.4.1 Krmiljenje ........................................................................................................ 10

2.4.2 Tritočkovni dviţni sistem ................................................................................ 14

2.4.3 Podvozje in transmisija .................................................................................... 15

2.4.4 Priključki manjših gorskih traktorjev (30–50 KM) ......................................... 18

3 METODE IN MATERIAL ....................................................................................... 21

3.1 Enačbe ................................................................................................................ 21

3.1.1 Izračun obsega pnevmatike po podatkih testne meritve .................................. 21

3.1.2 Izračun povprečne hitrosti ............................................................................... 22

3.1.3 Izračun prevoţene poti z vštetim zdrsom ........................................................ 22

3.1.4 Izračun koeficienta zdrsa ................................................................................. 23

3.1.5 Preračun zdrsa iz odstotkov v metre ................................................................ 23

3.2 Meritve ................................................................................................................ 24

3.3 Obseg meritev .................................................................................................... 24

3.4 Oprema ............................................................................................................... 24

3.5 Opis uporabljene opreme .................................................................................. 25

3.5.1 Gorski traktor REFORM METRAC 2003 ...................................................... 25

3.5.2 Kosilnica znamke Reform ............................................................................... 26

3.5.3 Kolesarski števci .............................................................................................. 27

3.5.4 Magneti ............................................................................................................ 27

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini V


3.5.5 Pištola za vroče lepljenje ................................................................................. 28

3.5.6 Merilni trak ...................................................................................................... 28

3.5.7 Deščice............................................................................................................. 28

3.6 Merilni poligon ................................................................................................... 29

3.7 Test merilne opreme .......................................................................................... 30

3.8 Potek meritev ..................................................................................................... 31

3.9 Način opazovanja ............................................................................................... 31

4 REZULTATI Z RAZPRAVO .................................................................................. 32

4.1 Krmiljenje »pasji hod« ...................................................................................... 32

4.1.1 Voţnja v desno ................................................................................................ 32

4.1.2 Voţnja v levo ................................................................................................... 35

4.2 Krmiljenje vseh štirih koles .............................................................................. 37

4.2.1 Voţnja v desno ................................................................................................ 37

4.2.2 Voţnja v levo ................................................................................................... 40

4.3 Krmiljenje prednjih koles ................................................................................. 42

4.3.1 Voţnja v desno ................................................................................................ 42

4.3.2 Voţnja v levo ................................................................................................... 44

4.4 Vpliv hitrosti na zdrs pogonskih koles pri različnih načinih krmiljenja ..... 47

4.5 Vpliv načina krmiljenja na zdrs pogonskih koles .......................................... 49

5 SKLEPI ...................................................................................................................... 51

6 VIRI ............................................................................................................................ 54

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini VI


KAZALO TABEL

Tabela 1: število oseb, ki so ţivele na druţinskih kmetijah v letih 1981, 1991 in 2000 ...... 5

Tabela 2: gibanje števila kmetijskih gospodarstev v zadnjih letih (http://www.stat.si) ........ 5

Tabela 3: število in moč traktorjev (http://www.stat.si) ........................................................ 6

Tabela 4: gibanje števila goveje ţivine (http://www.stat.si) ................................................. 7

Tabela 5: prireja mleka (http://www.stat.si/) ......................................................................... 7

Tabela 6: rezultati poskusa »pasji hod« 1 pri povprečni hitrosti 0,68 m/s. ........................ 33

Tabela 7: rezultati poskusa »pasji hod« 2 pri povprečni hitrosti 1,46 m/s .......................... 33



Tabela 10: rezultati poskusa krmiljenje vseh štirih koles 1 pri povprečni hitrosti 0,65 m/s 38

Tabela 11: rezultati poskusa krmiljenje vseh štirih koles 2 pri povprečni hitrosti 1,4 m/s . 38



Tabela 14: rezultati poskusa krmiljenje prednjih koles 1 pri povprečni hitrosti 0,62 m/s .. 42




Tabela 18: vpliv hitrosti na zdrs pogonskih koles pri različnih načinih krmiljenja ............ 47

Tabela 19: vpliv načina krmiljenja na zdrs pogonskih koles.............................................. 49

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini VII


KAZALO GRAFOV

Graf 1: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje »pasji hod« pri voţnji v desno .. 34

Graf 2: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje »pasji hod« pri voţnji v levo .... 36

Graf 3: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje vseh štirih koles pri voţnji v

desno ............................................................................................................................ 39

Graf 4: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje vseh štirih koles pri voţnji v levo

..................................................................................................................................... 41

Graf 5: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje prednjih koles pri voţnji v desno

..................................................................................................................................... 43

Graf 6: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje prednjih koles pri voţnji v levo 46

Graf 7: vpliv hitrosti na zdrs pogonskih koles pri različnih načinih krmiljenja .................. 48

Graf 8: vpliv načina krmiljenja na zdrs pogonskih koles .................................................... 49

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini VIII


KAZALO SLIK

Slika 1: določanje zdrsa (Jejčič, 2007) .................................................................................. 3

Slika 2: osnovna klasifikacija traktorjev (Jejčič, 2007) ......................................................... 4

Slika 3: eden prvih gorskih traktorjev; Reform METRAC 2002 iz leta 1980 ....................... 8

Slika 4: gorski traktor proizvajalca Rasant (model Kombi-Trak 1503 S) ............................. 9

Slika 5: shematski prikaz hidrostatičnega krmiljenja .......................................................... 10

Slika 6: krmiljenje prednjih koles ........................................................................................ 11

Slika 7: krmiljenje zadnjih koles ......................................................................................... 12

Slika 8: krmiljenje vseh štirih koles .................................................................................... 13

Slika 9: »pasji hod« ............................................................................................................. 13

Slika 10: razlika v premeru obračanja ................................................................................. 14

Slika 11: pomik prednjega tritočkovnega sistema na gorskem traktorju Aebi Terratrac

TT270 (http://www.aebi.com) ..................................................................................... 15

Slika 12: izpeljanka gorskega traktorja iz sadjarsko-vinogradniškega; AGT 850 .............. 16

Slika 13: močna osrednja šasija traktorja RIGITRAC (http://www.rigitrac.ch) ................. 16

Slika 14: gorski traktor Reform Metrac 2003 ...................................................................... 26

Slika 15: števec prilepljen na blatnik ................................................................................... 27

Slika 16: postavitev senzorja in magnetov .......................................................................... 28

Slika 17: travnik Nad cesto (http://rkg.gov.si) ................................................................... 29

Slika 18: merilni poligon ..................................................................................................... 30

Opomba: Fotografije, pri katerih ni navedenega vira, je posnel Andrej Golob.

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini 1

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

1 UVOD

Na trţišču obstaja več različnih konceptov traktorjev, ki jih lahko razdelimo v različne

skupine. O univerzalnih standardnih traktorjih, ki so danes na trţišču najbolj pogosti, brez

večjih teţav izvemo veliko informacij iz raznovrstnih revij, testov in knjig. Konkurenca

med proizvajalci je velika, prav tako pa lahko najdemo uporabnika, ki bo z veseljem

povedal kaj o traktorju iz lastnih izkušenj. Ko pa se kmet odloča za nakup specialnih

izvedb traktorja, kot je npr. gorski traktor, naleti na marsikatero teţavo, saj:

- na trţišču ni veliko proizvajalcev zato je na tem področju majhna konkurenca in

visoka cena;

- takoj, ko je govora o specialni izvedbi traktorja opazimo velike razlike v ceni, pri

čemer vsak od proizvajalcev ponuja različne kombinacije opreme, ki jo bo imel

stroj končnega uporabnika;

- za ceno gorskega traktorja lahko kupiš standardni traktor večje moči, a standardni

ţal ne omogoča varnega dela na strmih površinah;

- le redki imajo takšen traktor doma, da bi ga lahko potencialni kupec videl in

preizkusil pred samim nakupom;

- tisti, ki ga imajo, lahko zamolčijo negativne lastnosti in naštejejo samo pozitivne;

- ko se za gorski traktor pozanimaš pri uradnem zastopniku, le-ta velikokrat ve o

traktorju le toliko, kot je na osnovnem prospektu, zna pa toliko bolje »vrteti«

številke.

Kmetijska gospodarstva s hribovskih in gorskih območij se mnogokrat kljub neizkušenosti

s specialno gorsko mehanizacijo vse pogosteje odločajo za nakup tovrstnih strojev.



Če bi se lotili nakupa gorskega traktorja, bi veliko premišljevali o konfiguraciji opreme

stroja, ki je tesno povezana s ceno. Predvsem bi nas zanimalo:

- kolikšno moč motorja naj bi imel gorski traktor,

- ali je nujen prednji in zadnji tritočkovni sistem,

- kakšno transmisijo izbrati – stopenjska, brezstopenjska … (razmerje uporabnost /

cena),

- ali je potrebno krmiljenje vseh štirih koles,

- ali je pri krmiljenju »pasji hod« res najmanjši zdrs pogonskih koles,

- pri kakšnem načinu krmiljenja prihaja do najmanjšega zdrsa.

Ker vsak kmet zase ve, kaj bo s svojim traktorjem delal, so odgovori na prva tri vprašanja

precej laţji, kot vprašanja o krmiljenju in zdrsu.

Naš cilj je podrobneje spoznati gorske traktorje in preučiti različne načine krmiljenja ter

njihov vpliv na zdrs pogonskih koles pri delu v strmini.



2 PREGLED OBJAV

2.1 Zdrs

Definicija zdrsa:

zdŕs - glagolnik od zdrsniti: zdrs na skali, snegu, travi; zdrs in padec;

tehnično: zaostajanje zlasti vrtilne hitrosti enega dela naprave, stroja v odnosu do drugega.

(http://bos.zrc-sazu.si)

Pri prenosu sile s kolesa na podlago se vedno pojavlja tudi zdrs koles, oziroma na mehkih

tleh drsenje, ki se pojavi, ker rebra pnevmatik traktorja zajamejo tla, ki se zalepijo na

pnevmatiko. To pomeni, da bo kolo opravilo manj poti, kot bi pričakovali glede na obseg

kolesa traktorja. Zdrs pogonskih koles vpliva na zmanjševanje hitrosti voţnje traktorja

glede na hitrost, ki bi jo dosegel, če ne bi bil obremenjen z vlečno silo. Zmanjšanje hitrosti

je sorazmerno zdrsu koles. Z večanjem zdrsa koles se povečuje tudi kotalni odpor zaradi

večje deformacije pnevmatike, na mehkih tleh pa zaradi učinka »vkopavanja« kolesa. Zdrs

vpliva tudi na odrivno silo kolesa (Jejčič, 2007).

Slika 1: določanje zdrsa (Jejčič, 2007)



Način določanja zdrsa pogonskih koles traktorja z razmerjem narejene poti z obremenitvijo

in narejene poti brez obremenitve koles; ko pogonsko kolo prenaša silo na podlago in se

zavrti za neko število vrtljajev, naredi pot, ki je opredeljena z razdaljo od točke 1 do točke

2 na sliki. Ko se kolo zavrti za isto število vrtljajev brez obremenitve, bo naredilo pot, ki je

opredeljena z razdaljo od točke 1 do točke 3 na sliki. Razdalja med točko 2 in točko 3 je

pot, ki je izgubljena zaradi zdrsa (Jejčič, 2007).

2.2 Klasifikacija traktorjev

Traktorje lahko klasificiramo po namenu in konstrukcijskih značilnostih. Najpogostejše

klasifikacije so narejene glede na način krmiljenja traktorja, zasnovo podvozja in izvedbo

trakcijskega dela (prenos moči na tla) (Jejčič, 2007).

Na spodnji shemi je klasifikacija narejena glede na namembnost traktorjev in izvedbo

trakcijskega dela.

Slika 2: osnovna klasifikacija traktorjev (Jejčič, 2007)

Gorski traktorji spadajo v skupino specialnih traktorjev.



2.3 Zgodovina gorskih traktorjev

Gorski traktorji imajo relativno kratko zgodovino, saj se je njihov razvoj pričel šele po

drugi svetovni vojni. Iz dneva v dan je bilo več industrije in tovarn, ki so ljudem ponujala

laţji in lepši način ţivljenja, v primerjavi s kmetijstvom v hribovitih predelih. Zato se je

pričelo kmečko prebivalstvo redčiti in seliti v mesta, kar se dogaja še danes. Posledično je

prihajalo na kmetijah do pomanjkanja delovne sile, saj je od nekoč npr. desetčlanske

druţine ostalo doma le nekaj ljudi, obseg dela pa je bil še vedno isti ali pa na račun

povečane intenzivnosti še večji. Najeta delovna sila je bila predraga in brez ustrezne

mehanizacije kmetije na višje leţečih in strmih območjih kmalu niso več konkurirale

kmetijam iz ravninskih predelov, kjer se je večina dela ţe opravljala strojno.

Trend zapuščanja podeţelja se v zadnjem času ni kaj dosti spremenil.

Tabela 1: število oseb, ki so ţivele na druţinskih kmetijah v letih 1981, 1991 in 2000

(Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000, 114 str.)

Leto 1981 1991 2000

Število oseb 599440 430423 322981

Po podatkih tabele 1 lahko sklepamo, da je bil »beg« iz ruralnih območij v preteklosti

precej obseţen.

Tabela 2: gibanje števila kmetijskih gospodarstev v zadnjih letih (http://www.stat.si)

Leto 2000 2005 2007

Kmetijska gospodarstva 86467 77175 75340

Iz tabele 2 je razvidno, da se število kmetij zmanjšuje.



Po podatkih tabele 1 in 2 lahko sklepamo, da je bil del površin propadlih kmetij bodisi

kupljen s strani večjih kmetij, oziroma dan v najem večjim kmetom. Slednja opcija je v

praksi zelo pogosta, saj si nakup dodatnih površin kmetje trenutno le redkokje lahko

privoščijo.

Za proces propadanja kmetijstva v hribovitih predelih Slovenije je krivo predvsem slabo

finančno stanje in nizek standard kmetov, čeprav dohodkovni in socialno-ekonomski

kazalniki v kmetijstvu nemalokrat kaţejo drugače.

Meja pokritja stroškov se iz leta v leto viša in kmetije se pred propadanjem lahko borijo le

s postopnim širjenjem obsega proizvodnje. S tem se število GVŢ na kmetijo povečuje. Ker

se za vsak dodaten GVŢ potrebuje dodatna površina, je propadanje manjših kmetij

praktično nujno za obstanek in postopno širjenje večjih kmetij. Za vsak dodaten GVŢ pa je

potrebno povečati zalogo sena in silaţe za zimo. To breme se obeša na populacijo, ki se

redči, in brez specialne mehanizacije kmetje ne bi bili sposobni širiti obsega svoje

proizvodnje. To kmeta prisili, da svoj strojni park posodablja s specialno mehanizacijo ter

s čedalje večjimi in močnejšimi tehnološko izpopolnjenimi stroji.

Tukaj tiči tudi razlog, zakaj se povečuje moč novih traktorjev, kar je razvidno iz tabele 4.

Tabela 3: število in moč traktorjev (http://www.stat.si)

Leto 1997 2000 2005

Traktorji-skupaj 104751 108166 103756

do 18 kW 12790 11928 8201

19-37 kW 69623 69094 62507

38-59 kW 20784 24425 27366

60-75 kW 1035 2045 4257

76-90 kW 255 386 942

nad 90 kW 264 288 483



Iz tabele 4 lahko razberemo, da se število traktorjev moči pod 37 kW zmanjšuje, povečuje

pa se število traktorjev moči nad 60 KW.

Po trendu propadanja kmetij bi pričakovali zmanjševanje mlečne proizvodnje in

pomanjkanje mesa, vendar zaradi povečane intenzivnosti kmetijske proizvodnje, iz tabel 4

in 5 vidimo ravno nasproten pojav.

Tabela 4: gibanje števila goveje ţivine (http://www.stat.si)

Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008

Govedo

skupaj 450.226 451.136 452.517 454.033 479.581 470.012

V tabeli 4 se vidi naraščanje števila goveje ţivine v letih od 2003 do 2007, navkljub

zmanjševanju števila kmetij.

Tabela 5: prireja mleka (http://www.stat.si/)

Leto 1996 2000 2004 2007

Namolzeno kravje mleko - skupaj

(1000 l) 575531 629736 631456 647060

Iz tabele 5 je razvidno, da se je prireja mleka od leta 1995 do 2007 povečevala.

Zaradi zmanjševanja delovne sile in povečevanja intenzivnosti, se je tako ţe v 60. letih

prejšnjega stoletja pričel razvoj traktorjev in strojev, ki so nadomestili manjkajočo delavno

silo na hribovskih kmetijah.

Začelo se je s traktorji, ki so jim enostavno dodali dvojna kolesa, kar je še danes pogosta

rešitev za premagovanje strmih terenov. To je pripomoglo k večji stabilnosti in boljšemu

oprijemu na strmih tleh, kar pomeni tudi večjo varnost. Ljudje pa so kmalu opazili, da je



po košnji v strmini tudi z dvojnimi kolesi prihajalo do uničevanja travne ruše, saj so

standardni traktorji preteţki in preslabo okretni za delo v strminah. Uničevanje travne ruše

je zato iz leta v leto manjšalo pridelek travinja in onesnaţevalo seno z zemljo. To je vodilo

k razvoju prvih traktorjev z večjo medkolesno razdaljo, nizkim teţiščem, širokimi

pnevmatikami (terra pnevmatikami) in majhno teţo.

Prvi gorski traktorji z naštetimi lastnostmi so se po podatkih proizvajalcev na trţišču

pričeli pojavljati:

- leta 1976 pri podjetju AEBI z modelom Terratrac TT77 (http://www.aebi.com),

- leta 1977/78 pri podjetju Reform predstavijo gorski traktor Reform METRAC 3000

(http://www.reform.at),

- leta 1980 pri podjetju Reform zamenjajo model Reform METRAC 3000 z

modelom Reform METRAC 2002 (moţnost krmiljenja le zadnjih koles)

(http://www.reform.at).

Slika 3: eden prvih gorskih traktorjev; Reform METRAC 2002 iz leta 1980

( http://www.reform.at)



2.4 Specifičnosti gorskega traktorja

Gorski traktor je namenjen za delo v strminah. Odlikuje ga širok kolotek in nizko teţišče.

Pri delu na nagibih je varnost na prvem mestu, pri čemer se stabilnost teh traktorjev

resnično izkaţe, saj prej bočno zdrsnejo, kot pa se prevrnejo.

Opremljeni so s širokimi pnevmatikami (terra pnevmatike), včasih tudi dvojnimi, kar še

povečuje oprijem in stabilnost traktorja pri delu na strmini. Široke – terra pnevmatike

imajo manjši specifični pritisk na tla, s tem pa se moţnost mehanskih poškodb travne ruše

in onesnaţenost krme z zemljo močno zmanjša. Poleg odlične stabilnosti v strmini, jih

odlikuje še izredna okretnost. Za čim manjšo obremenjenost strojnika pri delu na strmini,

imajo moţnost nagiba sedeţa levo in desno.

Slika 4: gorski traktor proizvajalca Rasant (model Kombi-Trak 1503 S)



2.4.1 Krmiljenje

Vsi načini krmiljenja obstajajo v izvedbah servokrmiljenja in hidrostatičnega krmiljenja.

Pri servokrmiljenju so hidravlični elementi povezani z mehanskim krmilnim drogovjem

(hidravlični valj premika krmilno drogovje). Gorski traktorji se posluţujejo večinoma

hidrostatičnega krmiljenja, saj pri hidrostatičnem krmiljenju ni krmilnega drogovja, sila od

volana do hidravličnega valja pa se v celoti prenaša hidravlično.

Uvajanje hidravličnega krmiljenja je imelo za gorske traktorje še večji pomen kot za

standardne, saj je bilo šele tedaj poenostavljeno preklapljanje med različnimi načini

krmiljenja.

Slika 5: shematski prikaz hidrostatičnega krmiljenja

1 – rezervoar, 2 – oljna črpalka za dovajanje olja v sistem, 3 – regulacijska enota s črpalko

za odmerjanje količine olja, 4 – hidravlični valj dvostranskega delovanja, R – tok olja pri

zavijanju desno, L – tok olja pri zavijanju levo (Jejčič, 2007)

Najbolj razširjen način krmiljenja je krmiljenje prednjih koles traktorja. Krmiljenje s

pregibanjem traktorja okrog njegove središčne osi se uporablja na traktorjih z enakimi

kolesi, na primer na manjših posebnih izvedbah traktorjev, sadjarsko-vinogradniških

traktorjih, posebnih gozdarskih izvedbah in velikih poljedelskih izvedbah traktorjev, ne pa

na gorskih traktorjih.



Proizvajalci gorskih traktorjev ponujajo večinoma krmiljenje vseh štirih koles. Če traktor

omogoča krmiljenje vseh štirih koles lahko navadno izbiramo med sledečimi načini

voţnje:

- krmiljenje prednjih koles,

- krmiljenje zadnjih koles,

- krmiljenje vseh štirih koles,

- krmiljenje »pasji hod«.

Krmiljenje prednjih koles

Če uporabnik ţeli krmiljenje prednjih koles, ima moţnost, da z ventilom zapre pretok olja

k cilindru za krmiljenje zadnje preme, kar blokira pozicijo koles. Na ta način se krmili le

prednja prema. To krmiljenje je uporabno predvsem pri voţnji naprej, oziroma ko delamo s

priključki priklopljenimi na zadnjem tritočkovnem sistemu.

Slika 6: krmiljenje prednjih koles



Krmiljenje zadnjih koles

Pri krmiljenju zadnjih koles se z ventilom zapre pretok olja k cilindru za krmiljenje prednje

preme, kar blokira pozicijo koles. Takšno krmiljenje je uporabno v primeru, ko uporabnik

dela s priključki priklopljenimi na prednjem tritočkovnem sistemu. Npr. če kosimo s čelno

koso tipa dvojni rez, le-ta pri zavojih ne kosi dobro, ker trava prihaja med rezila pod

prevelikim kotom (to je eden izmed razlogov, zakaj se ţitni kombajni posluţujejo

krmiljenja zadnjih koles). Ta teţava se odpravi, če krmilimo samo zadnja kolesa.

Slika 7: krmiljenje zadnjih koles

Krmiljenje vseh štirih koles

Pri krmiljenju vseh štirih koles je sproščen pretok olja na prednja in zadnja kolesa tako, da

se pri zavijanju npr. levo, prednja kolesa obrnejo v levo, zadnja pa v desno stran, kar

znatno zmanjša premer obračanja. To krmiljenje je primerno predvsem za delo na

omejenih površinah gibanja in opravilih, kjer je potrebna večja manevrska sposobnost

traktorja.



Slika 8: krmiljenje vseh štirih koles

Krmiljenje »pasji hod«

Pri »pasjem hodu« so kolesa na prednji in zadnji osi obrnjena v isto smer. To se doseţe

tako, da se zadnja kolesa obrnejo popolnoma v levo oziroma desno in zablokirajo v tej

poziciji. Nadaljnje krmiljenje se opravlja s prednjimi kolesi. Če bi v tem načinu prednja

kolesa imeli obrnjena naravnost, bi se vozili v krogu. Da temu ni tako, moramo za voţnjo

naravnost prednja kolesa obrniti v isto smer kot zadnja. Ta način krmiljenja je primeren,

kadar potrebujemo moţnost kompenziranja bočnega zanašanja traktorja.

Slika 9: »pasji hod«



Slika 10: razlika v premeru obračanja

a – standardni traktor, b – traktor posebne izvedbe, pri katerem krmilimo samo prednja

kolesa, c – traktor posebne izvedbe, pri katerem hkrati zavijamo sprednja kolesa v eno in

zadnja kolesa v drugo (Jejčič, 2007).

2.4.2 Tritočkovni dviţni sistem

Gorski traktorji manjših moči (od 25 do 45 kW) so navadno opremljeni s sprednjim

tritočkovnim dviţnim sistemom I. kategorije in zadnjim tritočkovnim dviţnim sistemom I.

in II. kategorije.

Gorski traktorji večjih moči (od 45 do 90 kW) imajo sprednji tritočkovni sistem navadno

II. kategorije, zadnjega pa I. in II. kategorije.

Pri prednjem tritočkovnem sistemu je pri nekaterih modelih moţen hidravličen bočni

pomik priključka levo in desno, zaradi prenosa teţe na zgornjo stran. To poveča stabilnost

ter zmanjša bočni zdrs, hkrati pa omogoča laţje izogibanje oviram.



Slika 11: pomik prednjega tritočkovnega sistema na gorskem traktorju Aebi Terratrac

TT270 (http://www.aebi.com)

Pri tritočkovnem sistemu je pomembno omeniti tudi poseben način vzmetenja, ki je bodisi

hidravlične ali mehanske izvedbe. Ta prenaša pribliţno ¾ teţe priključka na pogonsko os

traktorja, kar je pri delu v strmini izrednega pomena.

2.4.3 Podvozje in transmisija

Gorski traktorji so zasnovani na močnem podvozju. Vezni element sta lahko motor in

transmisija (enako kot pri standardnih traktorjih) ali pa močna osrednja šasija, na katero so

nameščeni motor, transmisija, pogonske osi in tritočkovna dviţna sistema.

V današnjem času se na trgu pojavljajo sorazmerno poceni izpeljanke gorskih traktorjev, ki

so v osnovi izpeljanka nezglobnega sadjarsko-vinogradniškega traktorja s širšo

medkolesno razdaljo in nizkim teţiščem. Lahko so opremljeni z reverzibilnim sedeţem in

komandami.



Slika 12: izpeljanka gorskega traktorja iz sadjarsko-vinogradniškega; AGT 850

(http://www.agromehanika.si)

Slika 13: močna osrednja šasija traktorja RIGITRAC (http://www.rigitrac.ch)

Standardno imajo dve pogonski osi, ki sta zaradi nizkih stroškov izdelave v nekaterih

primerih identični (slika 13). Razlika je le v načinu vpetja na sklop transmisije (ena izmed

osi mora biti fiksna, druga pa nihajoča, da se traktor prilagaja terenu in so vedno vsa kolesa

v stiku s tlemi). V preteklosti je bil izdelan tudi model gorskega traktorja s tremi osmi,

katerega proizvajalec je bil bivši Rasant, a se ta koncept na trgu ni obdrţal prav dolgo.



Transmisija

Od transmisije sodobnega traktorja zahtevamo veliko število hitrosti gibanja traktorja

zaradi različnih delovnih operacij, čim manjše poškodbe podlage tal, boljši izkoristek

moči traktorskega motorja idr.

Mehanske zobniške transmisije omogočajo traktorju samo delno izpolnjevanje omenjenih

zahtev. Zato je pomembno, da imajo več prestavnih razmerij. Nadvse primerna je

kontinuirano variabilna transmisija, pri kateri ni uporabe sklopke med menjavanjem

prestav in menjavanjem smeri voţnje. Zato se v zadnjem obdobju vse več uvajajo

kontinuirano variabilne traktorske transmisije (engl. Continuosly Variable Transmissions,

okrajšano CVT), ki omogočajo neskončno število hitrosti gibanja traktorja. Slabosti CVT

transmisij so visoka cena, slabši izkoristek in večja občutljivost (http://www.dkts.si).

Na traktorje majhnih moči se praviloma vgrajujejo hidromehanske transmisije

enostavnejše in cenejše izvedbe, kjer sta serijsko vezana hidrostatična transmisija in

mehanski zobniški menjalnik.

Hidrostatična transmisija ima prednost tudi v tem, da npr. pri obračanju v strmini, ko s

traktorjem peljemo v naslednji odkos, prihaja do manjših zdrsov in manjšega uničevanja

travne ruše, saj ni sunkovitega speljevanja ter prestavljanja prestav. Prav tako pri obračanju

praviloma ni obremenjenosti zavornega sistema. Zaradi naštetega je tudi psihofizična

obremenjenost traktorista precej manjša, saj mu ni potrebno pritiskati na sklopko, zavoro in

plin hkrati.

Za delo v strminah je pogon na vseh kolesih nujen, zato imajo gorski traktorji v osnovi

stalen štirikolesni pogon. Je pa pri nekaterih proizvajalcih in modelih moţnost izključitve

pogona ene izmed osi, v izogibanju pretirani obrabi pnevmatik in transmisije pri voţnji po

utrjenem cestišču.



Gorski traktorji ne dosegajo velikih hitrosti, navadno od 20 do 30 km/h, le redki 40 km/h

(odvisno od proizvajalca in tipa traktorja).

Pogonska gred

Danes imajo v standardni opremi pogonsko gred spredaj in zadaj, ki ima v osnovi 540

obratov, ostale hitrosti pa so navadno odvisne od proizvajalca ter ţelje stranke.

2.4.4 Priključki manjših gorskih traktorjev (30–50 KM)

Ker gorski traktor v serijski opremi navadno ţe ima prednje in zadnje tritočkovno vpetje s

priključno gredjo, delimo tudi priključke v dve kategoriji, in sicer na tiste, ki jih

uporabljamo na prednjem tritočkovnem sistemu, in priključke, ki jih uporabljamo na

zadnjem tritočkovnem sistemu.

Določeni priključki se lahko uporabljajo tako na prednjem kot zadnjem tritočkovnem

vpetju.

Priključki predvideni za prednji tritočkovni dviţni sistem so:

- striţne in rotacijske kosilnice,

- tračni obračalnik/zgrabljalnik,

- vile za seno (uporabljajo se pri spravilu sena s strmin v kombinaciji zadaj

zgrabljalnik, spredaj vile),

- vile za bale,

- transportni plato,

- škropilnik,

- mulčer in raznovrstni komunalni priključki.



Izbira prave kosilnice

Pri traktorjih niţjih moči se odsvetuje uporaba rotacijskih tipov kosilnic. Zavedati se

moramo, da pri teh traktorjih pridejo v poštev le čelno vpete kose z delavno širino večjo od

koloteka, kar znaša minimalno 190 cm. Takšna rotacijska kosilnica pa potrebuje za pogon

najmanj 22 kW.

Košnja v strmini poteka pri manjši hitrosti voţnje v primerjavi z košnjo v ravnini. Pri

košnji z rotacijsko kosilnico pa moramo, tudi če v večjih nagibih kosimo z hitrostjo le 2–3

km/h, ţal drţati obrate na pogonski gredi v območju 500–540 obratov. To pa pomeni

veliko večjo porabo goriva, večjo obremenitev motorja, višji nivo hrupa in večjo

psihofizično obremenitev traktorista. Rotacijske kosilnice se prav tako odsvetujejo, če

traktor nima varnostne kabine, saj je nevarnost odletavanja kamenja in zemlje. To so

razlogi, da so pri traktorjih z 20–35 kW najbolj pogosto v uporabi kosilnice tipa dvojni

rez, do širine 220 cm.

V splošnem so kosilnice tipa dvojni rez primernejše za gorski traktor zaradi:

- majhne porabe moči (do 20 KM za delovno širino 210 cm),

- majhne teţe (do maksimalno 150 kg za delovno širino 210 cm), kar ima za

posledico večjo obvladljivost stroja v strmini,

- niţje cene v primerjavi z rotacijsko,

- delo se opravlja enako kakovostno tako pri nizkih kot pri visokih obratih motorja,

- manjše porabe goriva, zahvaljujoč manjši zahtevani pogonski moči, manjši lastni

teţi in manjšim obratom motorja pri delu.

Ţal imamo pri kosilnici tipa dvojni rez bolj pogosto vzdrţevanje (brušenje), ki je tudi

draţje (drage kose, obraba leţajnih elementov), zato se, kljub zgoraj naštetim prednostim,

kmetje večkrat odločajo za rotacijske kosilnice.



Sodobni gorski traktorji lahko z lahkoto zagotovijo tudi več kot 60 KW pogonske moči,

vseeno pa moramo biti pri izbiri priključkov previdni zaradi samega obvladovanja na

strminah, saj bi v primeru priključitve preteţkih priključkov prihajalo do neobvladovanja

stroja.

Priključki, predvideni za zadnji tritočkovni sistem, so:

- tračni obračalnik zgrabljalnik ,

- vrtavkasti zgrabljalnik (»sonce«) vlečene izvedbe,

- vrtavkasti obračalnik,

- trosilnik mineralnih gnojil,

- vile za seno,

- transportni plato,

- škropilnik oz. pršilnik,

- mulčer za mulčenje breţin itd.

Teţa nošenih priključkov naj bo čim manjša, zaradi stabilnosti pri dvignjenem

tritočkovnem priklopu v strmini.



3 METODE IN MATERIAL

3.1 Enačbe

3.1.1 Izračun obsega pnevmatike po podatkih testne meritve

Obseg pnevmatike smo preverjali na tri načine:

1. meritve obsega z metrom (izmerjen obseg pnevmatike pa je znašal 2050 mm),

2. preračunano iz premera pnevmatike (izmerjen premer pnevmatike je znašal 629

mm, iz premera izračunan obseg pnevmatike je znašal 1976 mm ),

3. iz izračuna prevoţene poti pri testu na asfaltu po enačbi 1.

Prva meritev je nenatančna, ker se obseg rahlo spreminja s tlakom, ki je v pnevmatiki. Pri

drugi meritvi imamo teţavo, ker vzamemo premer po sredini pnevmatike, kjer je ta

največji, pri voţnji pa se uporablja površina cele pnevmatike.

Ker pri prvih dveh načinih merjenja prihaja do prevelikih medsebojnih odstopanj smo

uporabili obseg, izračunan iz prevoţene poti pri testni meritvi. Obseg, ki znaša 1,9917 m

smo izračunali po enačbi 1. Obseg smo zaradi preglednejšega računanja kasneje zaokroţili

na 2 m. Objasnilo, kaj pomeni »število impulzov«, se nahaja v poglavju 3.5.3.

Obseg pnevmatike = 𝑛𝑚𝑔 × 𝑙𝑡𝑝 × nk

x 1+ x 2 + x 3 + x 4 [m] (1)

𝑛𝑚𝑔 – število magnetov na kolesu

𝑙𝑡𝑝 – dolţina testnega poligona [m]

nk – število koles gorskega traktorja

x 1 – povprečno število impulzov za kolo levo spredaj

x 2– povprečno število impulzov za kolo levo zadaj



x 3 – povprečno število impulzov za kolo desno spredaj

x 4 – povprečno število impulzov za kolo desno zadaj

Opomba: podatki testa za izračun se nahajajo v prilogi 1.

3.1.2 Izračun povprečne hitrosti

Pri vsaki voţnji smo tudi merili čas, ki smo ga potrebovali, da je traktor pripeljal od

začetka do konca poligona. Pot, ki smo jo prevozili v vsaki voţnji je dolţina poligona 40

m. Iz teh podatkov smo izračunali hitrost voţnje po enačbi 2.

Povprečna hitrost = 𝑙𝑝

𝑡 [m/s] (2)

𝑙𝑝 – dolţina poligona [m]

t – čas [s]

3.1.3 Izračun prevoţene poti z vštetim zdrsom

Iz podatkov, ki smo jih dobili s pomočjo merilnika smo po enačbi 3 izračunali realno

prevoţeno pot za vsako kolo posebej.

Prevoţena pot kolesa = š𝑖 × 𝑂

𝑛𝑚𝑔 [m] (3)

š𝑖 – število impulzov

O – obseg pnevmatike [m]

𝑛𝑚𝑔 – število magnetov na kolesu



3.1.4 Izračun koeficienta zdrsa

Koeficient zdrsa je v odstotkih izraţen zdrs pogonskih koles. Za primerjavo različnih

načinov krmiljenja smo uporabili koeficiente zdrsa. Koeficiente zdrsa smo izračunali po

enačbi 4.

Če uporabimo razdalje iz slike 1, lahko izračunamo koeficient zdrsa:

δ= 𝑠𝑧

𝑠𝑡= 𝑠𝑡−sr

𝑠𝑡= 1 -

𝑠𝑟

𝑠𝑡

δ= (1- 𝑠𝑟

𝑠𝑡) · 100 [%] (4)

δ – koeficient zdrsa

𝑠𝑧 – izgubljena pot pogonskega kolesa, ki nastane zaradi zdrsa pogonskega kolesa [m]

𝑠𝑡 – pot pogonskega kolesa, ki nastane zaradi zdrsa pogonskega kolesa [m]

𝑠𝑟 – pot pogonskega kolesa z zdrsom [m]

(Jejčič, 2007)

3.1.5 Preračun zdrsa iz odstotkov v metre

V tabeli 18, kot tudi v komentarjih pod grafi smo izraţali povečanje zdrsa v metrih. Da

smo iz koeficientov zdrsa lahko izračunali zdrs v metrih, smo uporabljali enačbo 5.

Zdrs = 𝑙𝑝 𝑥 δ

100 [m] (5)

𝑙𝑝 – dolţina poligona [m]

δ – koeficient zdrsa [%]



3.2 Meritve

Za vsak način krmiljenja smo naredili osem meritev. Štiri meritve pri hitrosti pribliţno 2,5

km/h in štiri meritve pri hitrosti pribliţno 5 km/h. Podatke smo zapisovali v tabele.

Ker so številke v tabelah slabe za pregled in dojemanje realnega zdrsa, smo naredili

nadaljnjo statistično obdelavo podatkov v programu Microsoft Excel. Namen nadaljnje

statistične obdelave je, da se podatki smiselno uredijo na način, po katerem bo mogoče

med seboj primerjati zdrse pri različnih načinih krmiljenja.

3.3 Obseg meritev

Meritve so obsegale:

- standardno krmiljenje prednjih koles,


- krmiljenje pri katerem pogonske osi med seboj zahajata »pasji hod«.

3.4 Oprema

- gorski traktor Reform 2003,

- čelna kosilnica Reform,

- 4 kolesarske števce,

- 36 magnetov,

- pištola za vroče lepljenje,

- merilni trak,

- merilec tlaka v pnevmatikah,

- 40 deščic,

- kladivo,



- traktorsko dvigalko,

- listi za zapisovanje meritev,

- mapa,

- kemični svinčnik,

- računalo.

3.5 Opis uporabljene opreme

3.5.1 Gorski traktor REFORM METRAC 2003

Model gorskega traktorja je REFORM METRAC 2003, traktor ima motor z močjo 22,4

KW (30 konjskih moči) in je bil izdelan v letu 1990. Masa traktorja znaša 950 kg, največja

dovoljena skupna masa traktorja s priklopljenimi priključki spredaj in zadaj pa je 1450 kg.

Dimenzije traktorja:

- medosna razdalja 1580 mm,

- širina od sredine do sredine pnevmatike 1590 mm,

- širina od zunanjega roba leve pnevmatike pa do zunanjega roba desne pnevmatike

znaša 1910 mm.

Krmiljenje traktorja

Traktor omogoča krmiljenje vseh štirih koles v načinih:

- pasji hod,


- krmiljenje prednjih koles.



Podatki o pnevmatikah:

Traktor je opremljen s pnevmatikami proizvajalca NANCO dimenzij 26x12–12

(obrabljenost pnevmatik je 15 %).

Tlak v pnevmatikah je bil 1,25 bar. Pri merjenju tlaka ni bilo priklopljenih priključkov.

Slika 14: gorski traktor Reform Metrac 2003

3.5.2 Kosilnica znamke Reform

Pri meritvah smo imeli na sprednjem tritočkovnem priklopu priklopljeno kosilnico znamke

REFORM, delovne širine 194 cm. Teţa kosilnice znaša 110 kg. Pri meritvah je bil kosilni

greben spuščen na tla.

Traktor ima še zadenjski tritočkovni priklop I. kategorije, na katerem v času meritev ni bilo

nobenega priključka.



3.5.3 Kolesarski števci

Pri nabavi merilnikov smo ţeleli, da omogočajo natančnost meritve prevoţene poti na 1 m

natančno. Kupili smo merilnike proizvajalca Twins.

Merilnik z natančnostjo 1 m namreč ob mimohodu magneta zazna impulz, na podlagi

katerega zapiše vrednost 1. Ker pa bi bila natančnost meritev, ob upoštevanju, da je obseg

pnevmatike 2 m premajhna, smo na platišče namestili 8 magnetov. S tem smo zmanjšali

napako meritev za 8-krat. Natančnost meritev je bila tako 0,25 m.

Dejansko smo merili osmine obrata, zato se je na zaslonu števca izpisala vrednost 8, ko se

je kolo zavrtelo enkrat.

Slika 15: števec prilepljen na blatnik

3.5.4 Magneti

Magneti so potrebni zato, da v senzorju vzbudijo induktivni tok.

Vsakokrat, ko se posamezen magnet zavrti mimo senzorja, se v tuljavi senzorja vzbudi

rahla napetost (impulz), ki povzroči, da merilnik to zazna in slednje izpiše v obliki številk

na zaslonu.



V našem primeru to pomeni, da izpiše ob vsakem mimohodu magneta (impulzu) število

+1.

Slika 16: postavitev senzorja in magnetov

3.5.5 Pištola za vroče lepljenje

Uporabila se je za montaţo magnetov na platišča in montaţo števcev na blatnike gorskega

traktorja.

3.5.6 Merilni trak

Za merjenje smo uporabili merilni trak dolţine 20 m, natančnosti 1 mm. Potrebovali smo

ga za natančno določitev velikosti poligona ter za označevanje kontrolnih točk.

3.5.7 Deščice

Deščice so se potrebovale za označevanje voznih stez na poligonu.



3.6 Merilni poligon

Slika 17: travnik Nad cesto (http://rkg.gov.si)

Opomba:

- rumene puščice označujejo smer voţnje v desno,

- rdeče puščice označujejo smer voţnje v levo.

Značilnosti travnika:

- povprečna nadmorska višina: 343.945 m,

- povprečen nagib: 21.345 o (39.079 %).

Poligon je bil razdeljen na štiri pasove, od katerih je imel vsak širino 4 m in dolţino 40 m.

Poligon je bil predhodno pokošen in očiščen pokošene trave.



Deščice smo na vsakem koncu in v sredini poti zabili v zemljo s pomočjo kladiva, drugače

pa smo jih enostavno polagali na odmerjeno mesto v razmaku petih metrov. Za merjenje

smo uporabili merilni trak.

Na koncu vsakega pasu je bil tudi prostor za obračanje, na katerem se meritve zdrsa niso

opravljale.

Pri pripravi terena smo izbrali teren, ki ima najbolj optimalen bočni nagib.

Slika 18: merilni poligon

3.7 Test merilne opreme

Pred meritvami smo naredili preizkus vseh števcev. Preizkus je potekal tako, da smo na

asfaltna tla poloţili merilni trak dolţine 20 m in zapeljali vzdolţ njega. Tako smo dobili

čim bolj realne podatke. V testu se je izkazalo, da merilna oprema deluje pravilno.



3.8 Potek meritev

Meritve so potekale dne 8. 7. 2007, v času od 10.00 do 15.00 ure.

Temperatura zraka je bila ob desetih 21 °C, ob petnajsti uri, ko smo končali, pa 31 °C.

Tla so bila suha in brez rose, podlaga merilnega poligona pa je bila nespremenjena (z

izjemo potlačenega travinja) tekom meritev.

Naloga traktorista je bila, da med meritvami vedno vozi z nespremenjeno hitrostjo.

Traktorist je moral s čim manj manevriranja peljati ob zgornji oznaki pasu, v razdalji

pribliţno 5–20 cm od deščic, pri čemer ga ni smelo zanašati s smeri. Razbremenilne vzmeti

so bile v času meritev vklopljene.

Pri simulaciji košnje smo merili čas in obrate pogonskih koles s števci.

Na podlagi dobljenih podatkov smo kasneje izračunali:

- povprečno hitrost pri vsaki voţnji v m/s, izračunano po enačbi 2,

- prevoţeno pot pogonskih koles z vštetim zdrsom v metrih pri vsakem načinu

krmiljenja in hodu posebej, izračunano po enačbi 3,

- povprečen zdrs koles za vsak način krmiljenja v %, izračunan po enačbi 4.

Opomba: enačbe so v poglavju 3.1.

3.9 Način opazovanja

Smer voţnje se je opazovala iz doline navzgor, se pravi, da so bila pri voţnji v desno na

spodnji strani desna kolesa. Temu primerni so tudi podatki, saj so zdrsi koles, ki so na

spodnji strani, praviloma manjši.



4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Za vsak način krmiljenja smo grupirali podatke glede na smer in hitrost voţnje, iz česar

smo dobili po dva grafa za vsak način krmiljenja.

Grupiranje glede na smer voţnje je bilo potrebno, ker so imela kolesa na gornji strani večji

zdrs v primerjavi s kolesi na spodnji strani. Če podatkov ne bi grupirali, bi bili grafi

nepregledni.

4.1 Krmiljenje »pasji hod«

Pri krmiljenju »pasji hod« smo pričakovali najmanjši zdrs, saj proizvajalci poudarjajo, da

je ta način krmiljenja nadvse primeren za ekstremne strmine.

Koeficienti zdrsa v tabelah 6, 7, 8 in 9 so bili izračunani po enačbi 4.

Podatki, iz katerih smo izračunali zdrse se nahajajo v tabelah priloge 2.

Podatki so grupirani glede na smer voţnje.

Povprečne hitrosti so bile izračunane po enačbi 2.

4.1.1 Voţnja v desno

Najprej smo naredili analizo zdrsov pri voţnji v desno, pri dveh različnih hitrostih.

Zanimalo nas je, kakšen vpliv na zdrs posameznih koles pri krmiljenju »pasji hod« in

voţnji v desno ima hitrost. Iz preglednice 6 in 7 je razvidno, da je zdrs koles na spodnji

strani manjši, kar se lepo vidi v grafu 1. V grafu 1 so prikazani povprečni zdrsi

posameznih koles pri voţnji v desno in dveh različnih hitrostih.



Tabela 6: rezultati poskusa »pasji hod« 1 pri povprečni hitrosti 0,68 m/s.

Tabela 7: rezultati poskusa »pasji hod« 2 pri povprečni hitrosti 1,46 m/s

Zaporedna

številka

meritve

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

1 Desno 59 0,678 40 6,25 6,87 4,375 4,37

3 Desno 58 0,690 40 5,62 5,62 3,75 3,12

Povprečen zdrs [%] 5,94 6,25 4,06 3,75

Zaporedna

številka

meritve

(delovna

hitrost)

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

1 Desno 27 1,48 40 9,38 8,75 4,38 5,00

3 Desno 28 1,43 40 12,50 12,50 6,25 6,25

Povprečen zdrs [%] 10,94 10,63 5,31 5,63



Graf 1: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje »pasji hod« pri voţnji v desno

Pri hitrosti 0,68 m/s imata največji zdrs kolesi na levi, in sicer kolo levo spredaj 5,94 % in

kolo levo zadaj 6,25 %. Pri kolesih na spodnji strani ima najmanjši zdrs kolo desno zadaj,

in sicer 3,75 %.

Iz grafa je razvidno, da ima pri hitrosti 1,46 m/s največji zdrs, ki znaša 10,94 %, prednje

levo kolo. Zdrs zadnjega levega kolesa je manjši in znaša 10,63 %. Najmanjši zdrs pri tej

hitrosti ima sprednje desno kolo s 5,31 %.

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

levo spredaj

levo zadajdesno

spredaj desno zadaj

ZDR

S [%

]

POZICIJA KOLESA

Zdrs pri hitrosti 0,68 m/s




4.1.2 Voţnja v levo

Zanimalo nas je tudi, kakšen zdrs imajo posamezna kolesa pri krmiljenju pasji hod pri

voţnji v levo. Iz preglednice 8 in 9 je razvidno, da je zdrs koles na levi strani manjši. V

grafu 2 so prikazani povprečni zdrsi posameznih koles pri dveh različnih hitrostih in voţnji

v levo.


Zaporedna

številka

meritve

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

2 Levo 58 0,69 40 2,50 3,13 9,38 5,00

4 Levo 59 0,68 40 2,50 2,50 4,38 3,75

Povprečen zdrs [%] 2,5 2,81 6,88 4,38


Zaporedna

številka

meritve

(delovna

hitrost)

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

2 Levo 27 1,48 40 3,75 3,75 9,38 8,75

4 Levo 27 1,48 40 3,75 3,75 10,00 9,38

Povprečen zdrs [%] 3,75 3,75 9,69 9,06



Graf 2: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje »pasji hod« pri voţnji v levo

V grafu 2 opazimo, da se ob povečanju hitrosti pri voţnji v levo poveča zdrs vseh koles.

Največje povečanje zdrsa je pri kolesu desno zadaj. Zdrs se je pri povečanju hitrosti iz 0,68

m/s na 1,48 m/s povečal iz 4,38 % na 9,06 %. Zdrs kolesa desno spredaj se je povečal iz

6,88 % na 9,69 % , zdrs koles na levi pa se je v primerjavi z kolesi na desni povečal manj.

Zdrs kolesa levo spredaj se je povečal za 1,25 %, zdrs kolesa levo zadaj pa iz 2,81 % na

3,75 %, kar znese 0,94 %.

V grafu 2 je razvidno, da je imelo prednje desno kolo izstopajoč zdrs, kar pripisujemo

manevriranju traktorista. Pri krmiljenju »pasji hod« se namreč zadnja kolesa obrnejo v

določeno stran, kjer se njihova pozicija blokira. Nadaljnje krmiljenje se opravlja s

prednjimi kolesi, iz česar sklepamo, da imajo zaradi manevriranja večji zdrs. Slednje je

imelo v tem primeru še posebej velik vpliv na zdrs sprednjega desnega kolesa.

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

9,00

10,00

levo spredaj

levo zadajdesno

spredaj desno zadaj

ZDR

S [%

]

POZICIJA KOLESA





4.2 Krmiljenje vseh štirih koles

Za krmiljenje vseh štirih koles je znano, da imajo traktorji s takšnim krmiljenjem najmanjši

obračalni krog in so zato najokretnejši. Okretnost pri delu v strmini je pomemben faktor,

zato bi bilo dobro, če bi se izkazalo, da je zdrs pri tem načinu krmiljena najmanjši.


Podatki, iz katerih smo izračunali zdrse za krmiljenje vseh štirih koles se nahajajo v

tabelah priloge 3.




Opazovali smo, kakšen vpliv ima hitrost na zdrs posameznih koles pri krmiljenju vseh

štirih koles in voţnji v desno.

Iz preglednic 10 in 11 je razvidno, da je zdrs koles na spodnji strani manjši, kar se lepo vidi

v grafu 3. V grafu 3 so prikazani povprečni zdrsi posameznih koles pri dveh različnih

hitrostih.

Iz tabele 11 je razvidno, da se razlika v zdrsu med levimi in desnimi kolesi pri delovni

hitrosti in krmiljenju vseh štirih koles v povprečju poveča za več kot enkratno vrednost.



Tabela 10: rezultati poskusa krmiljenje vseh štirih koles 1 pri povprečni hitrosti 0,65 m/s

Zaporedna

številka

meritve

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

1 Desno 60 0,67 40 6,25 6,25 3,75 4,38

3 Desno 63 0,63 40 11,25 10,00 5,63 5,63

Povprečen zdrs [%] 8,75 8,13 4,69 5,00


Iz tabele 11 je razvidno, da se pri voţnji v desno pri povečanju hitrosti iz 0,65 m/s na 1,40

m/s razlika v zdrsu med levimi in desnimi kolesi zelo poveča.

Zaporedna

številka

meritve

(delovna

hitrost)

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

1 Desno 29 1,38 40 12,50 12,50 5,00 5,63

3 Desno 28 1,43 40 13,13 13,13 5,00 5,63

Povprečen zdrs [%] 12,81 12,81 5,00 5,63



Graf 3: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje vseh štirih koles pri voţnji v

desno

Zdrs prednjega levega kolesa, se pri povečanju hitrosti iz 0, 65 m/s na 1,4 m/s poveča za

4,06 %. Zdrs kolesa levo zadaj se pri povečanju hitrosti poveča iz 8,13 % na 12,81 %. Zdrs

koles na desni strani se s povečanjem hitrosti poveča, in sicer zdrs kolesa desno spredaj za

0,39 %, zdrs kolesa desno zadaj pa se poveča za 0,63 %. Zdrs koles, ki so na spodnji strani,

se z večanjem hitrosti veča počasneje, kot zdrs gornjih koles. Kot pri krmiljenju »pasji

hod« je tudi pri krmiljenju vseh štirih koles opazen večji zdrs koles, ki so na gornji strani.

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

14,00

levo spredaj

levo zadajdesno

spredaj desno zadaj

ZDR

S [%

]

POZICIJA KOLESA






Prav tako nas je zanimalo, kakšen vpliv ima hitrost na zdrs posameznih koles, pri

krmiljenju vseh štirih koles in voţnji v levo. Iz preglednic 12 in 13 je razvidno, da je zdrs

koles na spodnji strani manjši, kar se lepo vidi v grafu 4. V grafu 4 je prikazana

primerjava povprečnih zdrsov posameznih koles pri dveh različnih hitrostih.



Zaporedna

številka

meritve

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

2 Levo 63 0,63 40 2,50 3,75 6,88 6,88

4 Levo 63 0,63 40 4,38 3,75 8,75 8,13

Povprečen zdrs [%] 3,44 3,75 7,81 7,50

Zaporedna

številka

meritve

(delovna

hitrost)

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

2 Levo 28 1,43 40 3,75 5,63 12,50 11,25

4 Levo 28 1,43 40 3,75 4,38 10,63 10,00

Povprečen zdrs [%] 3,75 5,00 11,56 10,63



Graf 4: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje vseh štirih koles pri voţnji v levo

Pri voţnji v levo imajo večji zdrs desna (zgornja) kolesa. Pri povečanju hitrosti iz 0,63 m/s

na 1,43 m/s se zdrs levega prednjega kolesa poveča za 0,44 %, zdrs levega zadnjega kolesa

pa se poveča za 1,3 %.

Največje povečanje zdrsa ima desno prednje kolo. Zdrs se mu poveča za 3,75 % in sicer

iz 7,81 % na 11,56 %. Zdrs kolesa desno zadaj se poveča iz 7,5 % na 10,63 %, to je za 3,13

%.

Zdrs zgornjih koles se s povečevanjem hitrosti povečuje hitreje kot zdrs spodnjih koles.

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

levo spredaj

levo zadajdesno

spredaj desno zadaj

ZDR

S [%

]

POZICIJA KOLESA





4.3 Krmiljenje prednjih koles

Krmiljenje prednjih koles je krmiljenje, katerega se posluţuje večina traktorjev. Pri tem

krmiljenju dobimo najboljše razmerje med ceno in uporabnostjo. Okretnost je zadovoljiva,

teţava pa je, da je krmiljenje prednjih koles predvideno za delo z vlečenimi priključki in

priključki, priklopljenimi na zadnjem tritočkovnem priklopu, ne pa za delo s čelnimi

priključki. Pri krmiljenju prednjih koles so bila zadnja kolesa poravnana in se niso krmilila.


Podatki, iz katerih smo izračunali zdrse, se nahajajo v tabelah priloge 4.




Opazovali smo, kakšen vpliv ima hitrost na zdrs posameznih koles pri krmiljenju prednjih

koles pri voţnji v desno.

Tabela 14: rezultati poskusa krmiljenje prednjih koles 1 pri povprečni hitrosti 0,62 m/s

Zaporedna

številka

meritve

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

1 Desno 63 0,63 40 10,00 9,38 4,38 4,38

3 Desno 66 0,61 40 13,13 13,13 6,25 6,88

Povprečen zdrs [%] 11,56 11,25 5,31 5,63




Iz tabel 14 in 15 je razvidno, da je zdrs koles na spodnji strani manjši, kar se lepo vidi v

grafu 5. V grafu 5 so prikazani povprečni zdrsi posameznih koles pri dveh različnih

hitrostih.

Graf 5: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje prednjih koles pri voţnji v desno

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

14,00

16,00

levo spredaj

levo zadajdesno

spredaj desno zadaj

ZDR

S [%

]

POZICIJA KOLESA



Zaporedna

številka

meritve

(delovna

hitrost)

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

1 Desno 28 1,43 40 11,88 10,63 3,75 5,63

3 Desno 30 1,33 40 20,00 18,13 4,38 6,88

Povprečen zdrs [%] 15,94 14,38 4,06 6,25



V grafu 5 se opaţa velik zdrs koles ţe pri hitrosti 0,62 m/s, kar nam nakazuje poleg slabe

okretnosti traktorja pri tem krmiljenju, še velik zdrs pri delu v strmini.

Pri povečanju hitrosti iz 0,62 m/s na 1,38 m/s se zdrsi levih koles povečajo.

Največje povečanje zdrsa ima kolo levo spredaj. Zdrs se mu poveča iz 11,56 % na 15,94

%. To pomeni, da ima pri hitrosti 1,38 m/s, prednje levo kolo v povprečju 6,4 m zdrsa na

40 metrov opravljene poti.

Zdrs kolesa levo zadaj se poveča iz 11,25 % na 14,38 %.

Zdrs koles na desni strani se ni bistveno povečal. Kolesu desno zadaj se je zdrs povečal iz

5,63 % na 6,25 %, zdrs kolesa levo spredaj pa se je ob povečanju hitrosti celo zmanjšal in

sicer iz 5,31 % na 4,06 %.

V tabeli 15, v vrstici pod zaporedno številko meritve 3, je viden veliko večji zdrs kot pri

ostalih meritvah. Do tega prihaja zato, ker se pri krmiljenju prednjih koles prednja kolesa

obrnejo v ţeleno smer, nimajo pa dovolj oprijema, da bi traktor zavil v to smer brez teţav.

Pri tem prihaja do povečanega zdrsa vseh koles. Ker pa je kolo desno spredaj v tem

primeru obremenjeno bolj kot kolo levo spredaj, prihaja zaradi vpliva diferenciala do

povečanega zdrsa manj obremenjenega kolesa.


Opazovali smo tudi vpliv hitrosti na zdrs posameznih koles pri krmiljenju prednjih koles

pri voţnji v levo. Iz tabel 16 in 17 je razvidno, da je zdrs koles na spodnji strani manjši. V

grafu 6 so prikazani povprečni zdrsi posameznih koles pri dveh različnih hitrostih





Zaporedna

številka

meritve

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

2 Levo 64 0,63 40 4,38 5,00 9,38 8,13

4 Levo 61 0,66 40 3,13 4,38 8,13 7,50

Povprečen zdrs [%] 3,75 4,69 8,75 7,81

Zaporedna

številka

meritve

(delovna

hitrost)

Smer

voţnje

Čas

[s]

Hitrost

[m/s]

Dolţina

poligona

[m]

Zdrs

kolesa

[%]

(levo

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(levo

zadaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

spredaj)

Zdrs

kolesa v

[%]

(desno

zadaj)

2 Levo 29 1,38 40 3,75 4,38 11,25 8,75

4 Levo 29 1,38 40 4,38 4,38 11,25 11,25

Povprečen zdrs [%] 4,06 4,38 11,25 10,00



Graf 6: zdrs posameznega kolesa pri poskusu krmiljenje prednjih koles pri voţnji v levo

V grafu 6 se opaţa stalno povečanje zdrsa zgornjih koles v primerjavi s spodnjimi.

Pri povečanju hitrosti iz 0,64 m/s na 1,38 m/s, se zdrs kolesa levo spredaj le malo poveča,

to je iz 3,75 % na 4,06 %. Zdrs kolesa levo zadaj pa se je celo zmanjšal za 0,31 %.

Zdrs koles na desni je ţe pri hitrosti 0,64 m/s precej velik, s povečanjem hitrosti pa še

naraste. Zdrs kolesa desno spredaj se poveča iz 8,75 % na 11,25 %, zdrs kolesa levo

spredaj pa se poveča iz 7,81 % na 10 %.

Povečanje hitrosti v veliki meri vpliva na zdrs koles. Zdrs koles je bil pri vseh krmiljenjih

in pri obeh hitrostih večji za smer voţnje v desno. To pripisujemo temu, da kljub

natančnosti pri postavitvi poligona, le-ta ni bil v obe smeri pod popolnoma enakim

nagibom.

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

levo spredaj

levo zadajdesno

spredaj desno zadaj

ZDR

S [%

]

POZICIJA KOLESA





4.4 Vpliv hitrosti na zdrs pogonskih koles pri različnih načinih krmiljenja

V grafikonu 7 so prikazani podatki povprečnih zdrsov po posameznih načinih krmiljenja.

Za vsak način krmiljenja imamo dve hitrosti. Zdrs v metrih je bil izračunan po podatkih iz

tabele 18 po enačbi 5.

Tabela 18: vpliv hitrosti na zdrs pogonskih koles pri različnih načinih krmiljenja

Iz podatkov tabele 18 in grafikona 7 je razvidno, da se zdrsi pri vseh načinih krmiljenja

povečujejo vzporedno s povečevanjem hitrosti.

Način krmiljenja Hitrost [m/s] Zdrs [%] Zdrs [m]

»Pasji hod« 1 0,68 4,57 1,83

»Pasji hod« 2 1,47 7,34 2,94

Krmiljenje vseh štirih koles 1 0,64 6,13 2,25

Krmiljenje vseh štirih koles 2 1,42 8,40 3,36

Krmiljenje prednjih koles 1 0,63 7,34 2,94

Krmiljenje prednjih koles 2 1,38 8,79 3,52



Graf 7: vpliv hitrosti na zdrs pogonskih koles pri različnih načinih krmiljenja

V grafu 7 lahko vidimo, da se zdrs pri krmiljenju »pasji hod« s povečanjem hitrosti iz 0,68

m/s na 1,47 m/s, poveča iz 4,57 % na 7,34%, kar pomeni 2,77 %. Če odstotke prevedemo v

metre, to pomeni povečanje zdrsa iz 1,83 m na 2,94 m na razdalji poligona 40 m.

Pri krmiljenju vseh štirih koles se je ob povečanju hitrosti iz 0,64 m/s na 1,42 m/s zdrs

povečal iz 6,13 % na 8,4 %, kar pomeni povečanje zdrsa iz 2,45 m na 3,36 m na razdalji

poligona 40 m.

Pri krmiljenju prednjih koles je imelo povečanje hitrosti iz 0,63 m/s na 1,38 m/s za

posledico povečanje zdrsa iz 2,94 m na 3,52 m.

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

9,00

ZDR

S [%

]

"PASJI HOD" 1

"PASJI HOD" 2

KRMILJENJE VSEH ŠTIRIH KOLES 1

KRMILJENJE VSEH ŠTIRIH KOLES 2

KRMILJENJE PREDNJIH KOLES 1

KRMILJENJE PREDNJIH KOLES 2



4.5 Vpliv načina krmiljenja na zdrs pogonskih koles

V tabeli 19 je prikazan povprečen zdrs za vsak način krmiljenja posebej. Za to primerjavo

smo vzeli povprečje vseh osmih meritev, ki smo jih naredili za posamezno krmiljenje.

Tabela 19: vpliv načina krmiljenja na zdrs pogonskih koles

Graf 8: vpliv načina krmiljenja na zdrs pogonskih koles

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

9,00

ZDR

S [%

]

"PASJI HOD"

KRMILJENJE VSEH ŠTIRIH KOLES

KRMILJENJE PREDNJIH KOLES

Način krmiljenja Povprečje zdrsov

[%] Povprečje hitrosti [m/s]

»pasji hod« 5,96 1,08

Krmiljenje vseh štirih koles 7,27 1,03

Krmiljenje prednjih koles 8,07 1,01



V grafu 8 vidimo, da ima najmanjši zdrs krmiljenje »pasji hod« in znaša 5,96 %, zdrs pri

najbolj praktičnem krmiljenju (krmiljenje vseh štirih koles), je na drugem mestu z 7,27 %

zdrsa.. Najslabše izmed vseh se pri delu v strmini obnese krmiljenje le prednjih koles z

8,07 % zdrsa. Krmiljenje le prednjih koles ima dve očitni slabosti pri delu v strmini. To sta

slaba okretnost in velik zdrs pogonskih koles.



5 SKLEPI

Na osnovi meritev, obdelave podatkov in opazovanja s terena je mogoče izpostaviti

določene sklepe.

1. Krmiljenje pasji hod ima v primerjavi z ostalima načinoma krmiljenja najmanjši

zdrs, ki pri hitrosti 1,08 m/s v povprečju znaša 5,96 %, kar je za 2,11 % manj kot

pri krmiljenju samo prednjih koles. Pri delu ni bilo opaznega zanašanja iz smeri.

Čeprav ima krmiljenje »pasji hod« prednost najmanjšega zdrsa, se to krmiljenje pri

traktorju, s katerim smo delali meritve, redko uporablja. Teţava je v zamudnem in

nepraktičnem preklapljanju med krmiljenjem vseh štirih koles in krmiljenjem

»pasji hod«. Preklapljanje je potrebno vedno, ko ţeli traktorist obrniti traktor. Ko

ţeli traktorist preklopiti v način »pasji hod«, se mora ustaviti, z zadnjimi kolesi

zaviti v ţeleno stran ter tam kolesa blokirati. To se pri košnji dogaja zelo pogosto,

saj se na strminah ne kosi v krogu, ampak prečno na strmino. Seveda obstajajo

traktorji, pri katerih senzorji nadzorujejo pozicijo koles. V takem primeru traktorist

s pritiskom na gumb računalniku posreduje ukaz za preklop med različnimi načini

krmiljenja brez ustavljanja. Te rešitve so za uporabnika prijazne, a takšni traktorji

navadno dosegajo slovenskemu kmetu teţko dostopne cene (informativni cenik

gorskih traktorjev je v prilogi 8).

2. Krmiljenje vseh štirih koles je za delo v strmini optimalna rešitev. Povprečen zdrs

pri hitrosti 1,03 m/s znaša 7,27 %, kar je več kot pri krmiljenja »pasji hod« in manj

kot pri krmiljenju le prednjih koles. Krmiljenje vseh štirih koles je najbolj

uporabljano krmiljenje pri delu, saj ni preklapljanja med različnimi načini

krmiljenja. Ko s prednjimi kolesi npr. zavijemo v levo, se nam zadnja kolesa

obrnejo v desno. To ima za posledico izredno majhen obračalni krog, visoko

storilnost pri delu in nizko psihofizično obremenitev traktorista. Teţava tega

krmiljenja je visoka cena traktorja.



3. Krmiljenje prednjih koles je imelo pri hitrosti 1,01 m/s povprečen zdrs koles 8,07

%. To pomeni, da so imela kolesa na razdalji 40 m v povprečju 3,23 m zdrsa. To se

ne sliši veliko, a tolikšen zdrs je dovolj za uničevanje travne ruše, če vemo, da je

potrebno po košnji travo še dvakrat obrniti, zgrabiti in spraviti v dolino. Ta način

krmiljenja je primeren predvsem za delo s priključki, priklopljenimi na zadnjem

tritočkovnem priklopu. S priključki na prednjem tritočkovnim priklopom je delo

prečno na strmino oteţeno, saj priključek s svojo teţo pri zavijanju navzgor

povečuje zdrs prednjih koles in posledično zdrs celega traktorja. Zaradi teh

razlogov se je krmljenje le prednjih koles izkazalo kot najmanj primerno za delo v

strmini.

4. Po končanih meritvah smo naredili dodatne teste, pri katerih smo ob povečani

hitrosti ter voţnji prečno na strmino nenadoma zavili navzgor. Izkazalo se je, da bi

bilo delo s krmiljenjem »pasji hod« in povečano hitrostjo mogoče brez večjega

uničevanja travne ruše. Pri krmiljenju vseh štirih koles, je traktor še vedno zavil v

ţeleno smer, pri tem pa je prišlo do rahlega uničevanja travne ruše. Pri krmiljenju le

prednjih koles pa se je izkazalo, da ima traktor zaradi priključka na prednjem

tritočkovnem priklopu močno povečan zdrs prednjih koles in pri večji hitrosti le

steţka zavije navzgor. Posledica tega je velik vpliv na uničevanje travne ruše, kar

pomeni, da ta način krmiljenja ni najbolj primeren za košnjo s čelno kosilnico v

strmini.

5. Pri visokih cenah sodobnih gorskih traktorjev so za hribovske in gorske kmetije

postale zanimive izpeljanke sadjarsko-vinogradniških traktorjev s širšo med

kolesno razdaljo. Lep primer je traktor proizvajalca Agromehanika (model AGT

850). Ta traktor omogoča le krmiljenje prednje preme, a je slabost krmiljenja le

prednjih koles rešena drugače. Traktor je reverzibilen in ko obrnemo sedeţ, postane

zadnji tritočkovni sistem prednji, zato v tem primeru krmilimo z zadnjimi kolesi.



Predvidevamo, da ima to krmiljenje pri delu v strmini manjši zdrs, kot krmiljenje

prednjih koles. Kot razlog navajamo, da so se tega krmiljenja posluţevali tudi pri

prvih gorskih traktorjih (slika 21). Najbolj mamljiva lastnost traktorja AGT 850 je

ob tem, kar ponuja, predvsem njegova cena (priloga 10).

6. Moč motorja ima pri gorskih traktorjih precej večji vpliv na ceno, kot pri

standardnih. Zato se mora vsakdo, ki se odloča za nakup tovrstnega traktorja prej

vprašati, kaj in v kakšen obsegu bo s traktorjem delal. Poudariti je treba, da se z

močjo povečuje tudi teţa traktorja, teţa pa ima velik vpliv na uničevanje travne

ruše. Če bo traktor delal na manjši kmetiji in se bo uporabljal le za travniška

opravila kot so košnja, obračanje in izdelava zgrabkov, je nesmiselno kupovati

traktor z več kot 35 kW (48 KS). Če pa je namen traktorja tudi baliranje, razvoz

gnojevke, pobiranje z nakladalno prikolico ipd., potem je pri nakupu potrebno to

upoštevati in kupiti traktor, ki bo imel poleg dovolj močnega motorja tudi dovolj

veliko lastno teţo.

7. Transmisija ima pri vsakem traktorju velik pomen, zato pri gorskih ni nič drugače.

Od transmisije zahtevamo, da je vzdrţljiva in ima velik izkoristek, da bo do

uporabnika prijazna, ob tem pa tudi poceni. Vsega naštetega za enkrat pri traktorjih

ne ponuja noben proizvajalec, zato moramo pri izbiri transmisije vedeti, kaj bomo s

traktorjem delali. Ker se ti traktorji uporabljajo predvsem za travniška in

komunalna opravila, kjer je pogosto spreminjanje smeri, je za uporabnika ena

najprijaznejših transmisij hidrostatična. Slabosti te transmisije so slab izkoristek,

občutljivost na nečistoče ter visoka cena. Kljub slabostim ta tip transmisije ponuja

večina proizvajalcev.



6 VIRI

Jejčič, V., Traktor, Kmečki glas, 2007.

Poje, T., Mogoče niste vedeli, Tehnika in narava, 1997.

Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. Statistični urad republike Slovenije,

Ljubljana, 2002: 114 str.

http://www.reform.at/en/ (22. februar 2009)

http://www.aebi.com/en/home/ (22. februar 2009)

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=zdrs&hs=1

(3. januar 2009)

http://www.stat.si/letopis/2008/16_08/16-04-08.htm (18. februar 2009)

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2159 (18. februar 2009)

http://www.stat.si/letopis/2008/16_08/16-32-08.htm (18. februar 2009)

http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (18. februar 2009)

http://www.aebi.com/en/group-aebi/group-aebi/history/aebi-co-ag/ (11. marec 2009)

http://www.reform.at/en/enterprise/reform-werke/chronicle-of-the-enterprise.html

(11. marec 2009)

http://www.reform.at/en/infopoint/downloads.html (11. marec 2009)



http://www.aebi.com/en/agriculture/products/implement-carriers-for-steep-

slopes/terratrac/tt270/ (11. marec 2009)

http://www.agromehanika.si/si/index.php?D=92&cmd=33&file=ImageGallery_1.0.3&cate

gory=3# (11. marec 2009)

http://www.rigitrac.ch/Seiten/Download/download.htm (11. marec 2009)

http://www.dkts.si/Izvedeni%20seminarji/Simpozij%202001/Kontinuirano%20variabilne

%20traktorske%20transmisije.pdf (11. marec 2009)

http://www.tehnounion.si/dokumenti/a2a8a0f987dfa71ca5ec77242e84ac2c.pdf

(11. marec 2009)

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp (3. avgust 2008)

Golob A. Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs … pri simulaciji košnje v strmini


7 ZAHVALA

Najprej bi se rad zahvalil mentorju, doc. dr. Denisu Stajnku, za trud, pomoč ter

potrpeţljivost, ki mi jo je nudil v času izdelave te diplomske naloge.

Posebna zahvala tudi domačim, ki so mi v času šolanja stali ob strani in mi pomagali po

svojih najboljših močeh.

Iskrena hvala tudi Tini Strnišnik za trud in pomoč, ki mi jo je nudila v tem času.

Hvala lepa vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali na poti do diplome.

8 PRILOGE

Priloga 1: test gorskega traktorja na asfaltu

Izračunan premer pnevmatike NANCO 26x12–12 znaša 1,9917 metra.

Priloga 2: rezultati s terena

Rezultati s terena za »pasji hod« 1

Dolţina

testnega

poligona

[m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo

zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Testna meritev 1 20 80 81 80 80



Povprečno število impulzov 80,33 80,33 80 80,66

»pasji hod« 1 Čas [s] Dolţina pasu

[m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 59 40 170 171 167 167

Levo 58 40 164 165 165 168

Desno 58 40 169 169 166 165

Levo 59 40 164 164 167 166

Rezultati s terena za »pasji hod« 2

Rezultati s terena za krmiljenje vseh štirih koles 1

Rezultati s terena za krmiljenje vseh štirih koles 2

»pasji hod« 2 Čas [s] Dolţina

poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 27 40 175 174 167 168

Levo 27 40 166 166 175 174

Desno 28 40 180 180 170 170

Levo 27 40 166 166 176 175

Krmiljenje vseh

štirih koles 1 Čas [s]

Dolţina

poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 60 40 170 170 166 167

Levo 63 40 164 166 171 171

Desno 63 40 178 176 169 169

Levo 63 40 167 166 174 173

Krmiljenje

vseh štirih

koles 2

Čas [s] Dolţina

poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 29 40 180 180 168 169

Levo 28 40 166 169 180 178

Desno 28 40 181 181 168 169

Levo 28 40 166 167 177 176

Rezultati s terena za krmiljenje prednjih koles 1

Krmiljenje

prednjih koles 1 Čas [s]

Dolţina

poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 63 40 176 175 167 167

Levo 64 40 167 168 175 173

Desno 66 40 181 181 170 171

Levo 61 40 165 167 173 172

Rezultati s terena za krmiljenje prednjih koles 2

Priloga 3: poskusna meritev za testiranje morebitnih napak in privajanje traktorista

na poligon

Terenski neobdelani podatki testne meritve

Krmiljenje

prednjih koles 2 Čas [s]

Dolţina

poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 28 40 179 177 166 169

Levo 29 40 166 167 178 174

Desno 30 40 192 189 167 171

Levo 29 40 167 167 178 178

Smer voţnje Čas [s] Dolţina

poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 63 40 167 168 167 165

Levo 53 40 165 168 168 165

Desno 62 40 173 173 169 168

Levo 65 40 164 164 169 168

Izračun prevoţene poti z vštetim zdrsom pri krmiljenju »pasji hod« po enačbi 4

Zdrs koles glede na dolţino pasu za krmiljenje »pasji hod«, izračunan po enačbi 5

Po pregledu podatkov sem ugotovil, da so podatki testnih meritev primerni za nadaljnjo

obdelavo.

Priloga 4: meritve z izračuni za način krmiljenja »Pasji hod«

Terenski neobdelani podatki za krmiljenje »pasji hod« 1;


poligona [m]

Prevoţena pot

kolesa levo

spredaj [m]

Prevoţena pot

kolesa levo

zadaj [m]

Prevoţena pot

kolesa desno

spredaj [m]

Prevoţena pot

kolesa desno

zadaj [m]

Desno 63 40 41,75 42 41,75 41,25

Levo 53 40 41,25 42 42 41,25

Desno 62 40 43,25 43,25 42,25 42

Levo 65 40 41 41 42,25 42

Smer voţnje Dolţina poligona

[m]

Zdrs kolesa levo

spredaj [%]

Zdrs kolesa levo

zadaj [%]

Zdrs kolesa desno

spredaj [%]

Zdrs kolesa desno

zadaj [%]

Desno 40 4,37 5 4,37 3,12

Levo 40 3,12 5 5 3,12

Desno 40 8,12 8,125 5,62 5

Levo 40 2,5 2,5 5,62 5

Krmiljenje

prednjih koles

2

Čas [s] Dolţina

poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 59 40 170 171 167 167

Levo 58 40 164 165 175 168

Desno 58 40 169 169 166 165

Levo 59 40 164 164 167 166

Prevoţena pot z vštetim zdrsom za krmiljenje »pasji hod« 1, izračunana po enačbi 4

Povprečna hitrost je 2,46 km/h.

Zdrs vsakega kolesa posebej glede na dolţino pasu pri krmiljenju »pasji hod« 1, izračunan

po enačbi 5

Terenski neobdelani podatki za krmljenje »pasji hod« 2


poligona [m]

Prevoţena

pot kolesa

levo spredaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

levo zadaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

desno spredaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

desno zadaj

[m]

Hitrost

voţnje

[km/h]

Desno 59 40 42,5 42,75 41,75 41,75 2,44

Levo 58 40 41 41,25 43,75 42 2,48

Desno 58 40 42,25 42,25 41,5 41,25 2,48

Levo 59 40 41 41 41,75 41,5 2,44


[m]

Zdrs kolesa levo

spredaj [%]

Zdrs kolesa levo

zadaj [%]

Zdrs kolesa desno

spredaj [%]

Zdrs kolesa desno

zadaj [%]

desno 40 6,25 6,87 4,37 4,37

Levo 40 2,5 3,12 9,37 5

Desno 40 5,62 5,62 3,75 3,12

Levo 40 2,5 2,5 4,37 3,75


poligona [m]

Število

impulzov za

kolo levo

spredaj

Število

impulzov za

kolo levo zadaj

Število

impulzov za

kolo desno

spredaj

Število

impulzov za

kolo desno

zadaj

Desno 27 40 175 174 167 168

Levo 27 40 166 166 175 174

Desno 28 40 180 180 170 170

Levo 27 40 166 166 176 175

Prevoţena pot z vštetim zdrsom za krmiljenje »pasji hod« 2, izračunana po enačbi 4


Zdrs vsakega kolesa posebej glede na dolţino pasu za krmiljenje »pasji hod« 2, izračunan

po enačbi 5

Priloga 5: meritve z izračuni za krmiljenje vseh štirih koles

Terenski neobdelani podatki za krmiljenje vseh štirih koles 1


poligona [m]

Prevoţena

pot kolesa

levo spredaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

levo zadaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

desno

spredaj [m]

Prevoţena

pot kolesa

desno zadaj

[m]

Hitrost

voţnje

[km/h]

Desno 27 40 43,75 43,5 41,75 42 5,33

Levo 27 40 41,5 41,5 43,75 43,5 5,33

Desno 28 40 45 45 42,5 42,5 5,14

Levo 27 40 41,5 41,5 44 43,75 5,33


[m]

Zdrs kolesa levo

spredaj [%]

Zdrs kolesa levo

zadaj [%]

Zdrs kolesa desno

spredaj [%]

Zdrs kolesa desno

zadaj [%]

Desno 40 9,37 8,75 4,37 5

Levo 40 3,75 3,75 9,37 8,75

Desno 40 12,5 12,5 6,25 6,25

Levo 40 3,75 3,75 10 9,37


poligona [m]

Število z

merilnika za

kolo levo

spredaj

Število z

merilnika za

kolo levo zadaj

Število z

merilnika za

kolo desno

spredaj

Število z

merilnika za

kolo desno

zadaj

Desno 60 40 170 170 166 167

Levo 63 40 164 166 171 171

Desno 63 40 178 176 169 169

Levo 63 40 167 166 174 173

Prevoţena pot z vštetim zdrsom za krmiljenje vseh štirih koles 1, izračunana po enačbi 4


Zdrs koles glede na dolţino pasu, pri krmiljenju vseh štirih koles 1, izračunan po enačbi 5

Terenski neobdelani podatki za krmiljenje vseh štirih koles 2


poligona [m]

Prevoţena

pot kolesa

levo spredaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

levo zadaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

desno

spredaj [m]

Prevoţena

pot kolesa

desno zadaj

[m]

Hitrost

voţnje

[km/h]

Desno 60 40 42,5 42,5 41,5 41,75 2,4

Levo 63 40 41 41,5 42,75 42,75 2,28

Desno 63 40 44,5 44 42,25 42,25 2,28

Levo 63 40 41,75 41,5 43,5 43,25 2,28


[m]

Zdrs kolesa levo

spredaj [%]

Zdrs kolesa levo

zadaj [%]

Zdrs kolesa desno

spredaj [%]

Zdrs kolesa desno

zadaj [%]

Desno 40 6,25 6,25 3,75 4,37

Levo 40 2,5 3,75 6,87 6,87

Desno 40 11,25 10 5,62 5,62

Levo 40 4,37 3,75 8,75 8,12


poligona [m]

Število z

merilnika za

kolo levo

spredaj

Število z

merilnika za

kolo levo zadaj

Število z

merilnika za

kolo desno

spredaj

Število z

merilnika za

kolo desno

zadaj

Desno 29 40 180 180 168 169

Levo 28 40 166 169 180 178

Desno 28 40 181 181 168 169

Levo 28 40 166 167 177 176

Izračun prevoţene poti z vštetim zdrsom za krmiljenje vseh štirih koles 2, izračunano po

enačbi 4


Zdrs koles, glede na dolţino pasu pri krmiljenju vseh štirih koles 2, izračunan po enačbi 5

Priloga 6: meritve z izračuni za krmiljenje prednjih koles

Terenski neobdelani podatki za krmiljenje prednjih koles 1


poligona [m]

Prevoţena

pot kolesa

levo spredaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

levo zadaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

desno

spredaj [m]

Prevoţena

pot kolesa

desno zadaj

[m]

Hitrost

voţnje

[km/h]

Desno 29 40 45 45 42 42,25 4,96

Levo 28 40 41,5 42,25 45 44,5 5,14

Desno 28 40 45,25 45,25 42 42,25 5,14

Levo 28 40 41,5 41,75 44,25 44 5,14


[m]

Zdrs kolesa levo

spredaj [%]

Zdrs kolesa levo

zadaj [%]

Zdrs kolesa desno

spredaj [%]

Zdrs kolesa desno

zadaj [%]

Desno 40 12,5 12,5 5 5,62

Levo 40 3,75 5,62 12,5 11,25

Desno 40 13,12 13,12 5 5,62

Levo 40 3,75 4,37 10,62 10


poligona [m]

Število z

merilnika za

kolo levo

spredaj

Število z

merilnika za

kolo levo zadaj

Število z

merilnika za

kolo desno

spredaj

Število z

merilnika za

kolo desno

zadaj

Desno 63 40 176 175 167 167

Levo 64 40 167 168 175 173

Desno 66 40 181 181 170 171

Levo 61 40 165 167 173 172

Izračun prevoţene poti z vštetim zdrsom pri krmiljenju prednjih koles 1, izračunano po

enačbi 4


Zdrs koles glede na dolţino pasu pri krmiljenju prednjih koles 1, izračunan po enačbi 5

Terenski neobdelani podatki za krmiljenje prednjih koles 2

Smer voţnje Čas [s]

Dolţina

poligona

[m]

Prevoţena

pot kolesa

levo spredaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

levo zadaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

desno

spredaj [m]

Prevoţena

pot kolesa

desno zadaj

[m]

Hitrost voţnje

[km/h]

Desno 63 40 44 43,75 41,75 41,75 2,28

Levo 64 40 41,75 42 43,75 43,25 2,25

Desno 66 40 45,25 45,25 42,5 42,75 2,18

Levo 61 40 41,25 41,75 43,25 43 2,36


[m]

Zdrs kolesa levo

spredaj [%]

Zdrs kolesa levo

zadaj [%]

Zdrs kolesa desno

spredaj [%]

Zdrs kolesa desno

zadaj [%]

Desno 40 10 9,37 4,37 4,37

Levo 40 4,37 5 9,37 8,12

Desno 40 13,12 13,12 6,25 6,87

Levo 40 3,12 4,375 8,12 7,5


poligona [m]

Število z

merilnika za

kolo levo

spredaj

Število z

merilnika za

kolo levo zadaj

Število z

merilnika za

kolo desno

spredaj

Število z

merilnika za

kolo desno

zadaj

Desno 28 40 179 177 166 169

Levo 29 40 166 167 178 174

Desno 30 40 192 189 167 171

Levo 29 40 167 167 178 178

Prevoţena pot z vštetim zdrsom pri krmiljenju prednjih koles 2, izračunana po enačbi 4


Zdrs vsakega kolesa posebej glede na dolţino pasu pri krmiljenju prednjih koles 2


poligona [m]

Prevoţena

pot kolesa

levo spredaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

levo zadaj

[m]

Prevoţena

pot kolesa

desno

spredaj [m]

Prevoţena

pot kolesa

desno zadaj

[m]

Hitrost

voţnje

[km/h]

Desno 28 40 44,75 44,25 41,5 42,25 5,14

Levo 29 40 41,5 41,75 44,5 43,5 4,96

Desno 30 40 48 47,25 41,75 42,75 4,8

Levo 29 40 41,75 41,75 44,5 44,5 4,96


[m]

Zdrs kolesa levo

spredaj [%]

Zdrs kolesa levo

zadaj [%]

Zdrs kolesa desno

spredaj [%]

Zdrs kolesa desno

zadaj [%]

Desno 40 11,87 10,62 3,75 5,62

Levo 40 3,75 4,37 11,25 8,75

Desno 40 20 18,12 4,375 6,87

Levo 40 4,37 4,37 11,25 11,25

Priloga 7: informativni cenik gorske mehanizacije proizvajalca Reform.

(http://www.tehnounion.si)

Slika: Reform METRAC G3

Dvoosni gorski traktor za obdelavo nagnjenih in teţje dostopnih terenov:

Opis:

- štiri valjni vodno hlajen diesel motor Kubota (40 KM/29,1 kW),

- vozna hitrost od 2,3 do 25 km/h pri 29« kolesih,

- izbor različnih koles, dodatna gumi kolesa s hitrim priklopom,

- hidrostatično krmljenje vseh štirih koles (tudi »pasji hod«),

- prednji tritočkovni sistem s plavajočim hidravlično nastavljivim sistemom,

- dodatni zadnji tritočkovni sistem,

- prednji in zadnji kardanski pogon,

- moţni različni delovni priključki: striţna kosilnica, kosa, rotacijska kosilnica, tračni

obračalnik, zgrabljalnik.

Cena: 49.188,00 €

Slika: Reform Metrac G4

Dvoosni gorski traktor za obdelavo bolj nagnjenih in teţje dostopnih terenov:

Opis:


- sinhroniziran menjalnik z inverterjem, vozna hitrost od 2,3 do 30 km/h pri 29"

kolesih,


- hidrostatično krmiljenje vseh štirih koles (tudi »pasji hod«),

- prednji tritočkovni sistem s plavajočim hidravlično nastavljivim sistemom in

moţnostjo bočnega pomika (opcija) ,



- moţni različni delovni priključki: striţna kosilnica, rotacijska kosilnica, tračni

obračalnik, zgrabljalnik idr.,

- moţnost zaprte kabine z ogrevanjem in klimatsko napravo.

Cena: 58.454,00 €

Slika: Reform Metrac H7S

Dvoosni gorski traktor za obdelavo bolj nagnjenih in teţje dostopnih terenov

Opis:


- hidrostatični pogon z brezstopenjskim spreminjanjem hitrosti in spreminjanjem

smeri voţnje,

- vozna hitrost od 0 do 14,2 km/h in od 0 do 36,8 km/h,


- hidrostatično krmiljenje vseh štirih koles (tudi »pasji hod«)

- prednji tritočkovni sistem s plavajočim hidravlično nastavljivim sistemom in

vgrajenim bočnim pomikom,



- moţni različni delovni priključki: striţna kosilnica, rotacijska kosilnica, tračni

obračalnik, zgrabljalnik idr.,

- moţnost zaprte kabine z ogrevanjem in klimatsko napravo.

Cena: 93.816,00 €

Slika: Reform Mounty 100

(http://www.reform.at/en/infopoint/downloads.html)

Univerzalni gorski traktor z obračanjem vseh štirih koles z različnimi priključki za delo na

strmih pobočjih (hidrostatični pogon)

Opis:

- štiri valjni turbo diesel motor Daimler Chrysler VMD 754 TE2 (95,2 KM/70 kW),

- hidrostatična transmisija z elektronsko regulacijo hitrosti voţnje v treh stopnjah, od

0 do 5 km/h, od 0 do 15 km/h in od 0 do 40 km/h,


- hidravlično vseh štirih koles (tudi »pasji hod«),

- prednji tritočkovni priklop s plavajočim elektronsko nastavljivim sistemom in

moţnostjo bočnega pomika (opcija),

- zadnji tritočkovni priklop,


- zaprta kabina z ogrevanjem in klimatsko napravo,

- moţni priklopi vseh standardnih delovnih naprav.

Cena: 103.992,00 €

Priloga 8: informativna cena traktorja AGT 850, proizvajalca Agromehanika Kranj

Slika: gorski traktor proizvajalca Agromehanika, model AGT 850

(http://www.agromehanika.si)

Slika: cena traktorja AGT 850 (posneto na Kmetijsko ţivilskem sejmu v Gornji Radgoni,

avgusta 2008)

Documents

VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV KRMILJENJA NA ZDRS …