UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Delo diplomskega seminarja

VPLIV POSLOVNE MORALE NA POSLOVNO USPEŠNOST SLOVENSKIH PODJETIJ

The influence of business ethics on business success in slovenian companies

Kandidat: Alma Paščanović

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Računovodstvo in davščine

Mentor/ica: mag. Robert Horvat

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, junij 2015

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju prof. mag. Robertu Horvatu za vse strokovne nasvete, ki mi jih je nudil v času pripravljanja diplomskega seminarja. Njegov čas in usmerjanje pri izdelavi je bilo ključnega pomena. Za vse življenjske nasvete pa gre posebna zahvala mojim staršem, ki me skozi življenje spodbujata in verjameta vame. Hvala, ker sta mi omogočila študij. Zaradi vaju sem postala to kar sem. Zahvalila bi se tudi svojemu fantu, ki me je ves čas mojega študija razumel in podpiral. Hvala moji sestri, ki mi je vedno priskočila na pomoč in mi posodila svoj avto, ko mi je zatajil prevoz do fakultete. Hvala tudi bratu, ki mi je vedno prijazno odstopil računalnik za pisanje diplomskega seminarja. Hvala!

POVZETEK

V zadnjih letih smo priča čedalje večjemu prikazu neupoštevanja etike. Etično ravnanje postaja vse pomembnejše tako na zasebnem kot na poslovnem področju saj se zavedamo, da so pomembni tudi drugi dejavniki za dolgoročno uspešnost podjetja. Mnenja različnih avtorjev so si skupna v tem, da se etika splača in pozitivno vpliva na poslovno uspešnost podjetja. Pa je temu res tako?

V prvem delu diplomskega seminarja smo najprej opisali etiko na splošno. Teoretično smo opisali kaj je poslovna etika, poklicna etika in do kakšnih etičnih dilem prihaja v podjetju. Razložili smo pojem poslovne uspešnosti in njeno merjenje s pomočjo različnih kazalnikov. Teorijo smo preverili na praktičnem primeru 169 slovenskih podjetij. Cilj diplomskega seminarja je bil raziskati vpliv poslovne etike na poslovno uspešnost. Ugotovili smo, da je etika2, katere trditev se je glasila da je dober računovodja lahko samo visoko moralna osebnost ki mu resničnost in poštenost pomenita glavni načeli delovanja, pozitivno statistično povezana s poslovno uspešnostjo, merjeno kot rast PI v letih od 2008 do 2013 (korelacijski koeficient 0,207). To pomeni, da z etiko lahko pojasnimo približno 4% razlik v poslovni uspešnosti opazovanih podjetij.

Ključne besede: etika, poslovna etika, poklicna etika, etične dileme, uspešnost podjetja, kazalniki poslovne uspešnosti.

ABSTRACT

In recent years we have witnessed an ever-increasing display of unethical behavior. Ethical and social behavior is becoming increasingly important in private and business because we are aware that other factors are also important for long-term success of the company. The opinions of different authors have in common the fact that ethics have positive impact on business performance. But is this really so?

In the first part of graduate seminar, we first describe the ethics in general. Theoretically, we describe what business ethics, professional ethics is, and some ethical dilemmas company must face. We explained the concept of business performance and how is measurement using different indicators. The theory was tested on a practical case of 169 Slovenian companies. The aim of the thesis was to investigate the influence of business ethics on business performance. We found that the Ethics2 is positive statistically related to business performance, measured as growth profit or loss in years 2008 to 2013 (the correlation coefficient 0.207). This means that ethics can explain about 4% of the variation in performance observed enterprise.

Key Words: ethics, business ethics, professional ethics, ethical dilemmas, business success indicators of business performance.

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................. 3 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA __________________________________________ 3 1.2 NAMEN, CILJ IN OSNOVNE TRDITVE __________________________________________________ 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE _______________________________________________________ 4 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ________________________________________________ 5

2 ETIKA IN MORALA ......................................................................................................... 6 2.1 Poslovna etika ___________________________________________________________________ 8 2.2 Poklicna etika ____________________________________________________________________ 9 2.3 Etika v računovodstvu ____________________________________________________________ 10

2.3.1 Kodeks poklicne etike racunovodij .................................................................................................. 11 2.4 Etične dileme ___________________________________________________________________ 13

3 ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI ......................................................................... 16 3.1 Razlaga pojma analiza ____________________________________________________________ 16 3.2 Razlaga pojma uspešnost _________________________________________________________ 18 3.3 Merjenje poslovne uspešnosti _____________________________________________________ 19

3.3.1 Rast prihodkov od prodaje .................................................................................................................. 21 3.3.2 Donosnost sredstev ................................................................................................................................ 22 3.3.3 Rast poslovnega izida ............................................................................................................................ 23 3.3.4 Gospodarnost ............................................................................................................................................ 23

4 RAZISKAVA VPLIVA POSLOVNE ETIKE IN MORALE NA POSLOVNO USPEŠNOST ............................................................................................................................ 25 4.1 Analiza raziskav v tujini ___________________________________________________________ 27

4.1.1 Raziskava Instituta za poslovno etiko (IBE) ................................................................................ 27 4.1.2 Raziskava Centra za eticno in pravno skladnost (CELC) ........................................................ 28

4.2 Analiza raziskav v Sloveniji ________________________________________________________ 29

SKLEP ....................................................................................................................................... 32

LITERATURA .......................................................................................................................... 33

i

KAZALO SLIK

SLIKA 1: BIZANTINSKI ROKOPIS HIPOKRATOVE PRISEGE IZ 12. STOLETJA .................................................... 9 SLIKA 2: SIVO OBMOČJE ............................................................................................................................. 14 SLIKA 3: KORAKI ANALIZIRANJA ................................................................................................................. 16 SLIKA 4: MATRIKA POSLOVNE UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI ................................................................. 18 SLIKA 5: STOPNJA DONOSNOSTI WMA PODJETIJ IN S&P 500 .................................................................... 28

KAZALO TABEL

TABELA 1: KORELACIJSKA ANALIZA POVEZANOSTI ETIKE IN KAZALNIKOV POSLOVNE USPEŠNOSTI .......... 30

SEZNAM OKRAJŠAV

CELC Center of Ethical and Legal Compliance DU Dejavniki uspeha EVA Economic value added IBE Institute of business ethics MEV Moč etičnega voditeljstva MVA Market value added ROA Return on assets; kazalnik dobičkonosnosti sredstev SIR Slovenski inštitut za revizijo SSKI Slovenske smernice korporativne integritete SRS Slovenski računovodski standard SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika WME World’s most ethical companies

ii

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Živimo v svetu, kjer ni več pomembna samo donosnost poslovanja. Z razvojem smo spoznali, da so pomembni tudi drugi udeleženci za dolgoročno uspešnost poslovanja. Ravnanje udeležencev določajo v veliki meri zakoni, vendar je veliko odločitev prepuščeno presoji udeležencev. Udeleženci se odločajo na podlagi svoje osebnosti, osebnih vrednot, prepričanj ter zahtev, ki mu jih določa organizacija. Zavedati se moramo, da nihče ne more voditi in obvladovati drugih če ne zna obvladovati sam sebe. V diplomskem seminarju bomo raziskali slovenska podjetja. Osredotočili se bomo na etiko. Podrobneje bomo predstavili poslovno in poklicno etiko ter etične dileme. Spregovorili bomo tudi o analizi poslovne uspešnosti podjetja, kateri dejavniki so tisti, ki vplivajo na uspešnost in kako. Podrobneje bomo predstavili izbrane kazalnike. Raziskali bomo vpliv poslovne etike na poslovno uspešnost podjetja.

Diplomski seminar je razdeljen na štiri poglavja. Za uvodnim poglavjem sledi poglavje o poslovni etiki in morali. Tu bomo predstavili teorijo s pomočjo različnih avtorjev. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili poslovno in poklicno etiko. Pri poklicni etiki bomo opisali tudi Kodeks poklicne etike računovodij, ki naj bi vodil v pravilna delovanja in poenostavil odločitve. Poglavje bomo zaključili z etičnimi dilemami, ki se pojavljajo v poslovanju.

V tretjem poglavju bomo teoretično predstavili analizo poslovne uspešnosti podjetja. Sledi predstavitev merjenja poslovne uspešnosti, ki jo lahko izvedeno na različne načine ter jo vrednotimo s pomočjo različnih sodil. Najbolj uveljavljen je način preureditve in prečiščenja računovodskih kazalnikov nato lahko izračunamo kazalnike uspešnosti. Za primerjavo smo se odločili za kazalnike povprečne letne rasti prihodkov, povprečne donosnosti sredstev, povprečne letne rasti poslovnega izida ter povprečne letne gospodarnosti.

Četrto poglavje je povsem samostojno delo. Tu bomo poiskali podatke izbranih slovenskih podjetij na internetu jih prečistili in analizirali ter na podlagi dobljenih kazalnikov raziskali vpliv poslovne etike in morale na poslovno uspešnost podjetja. Raziskali bomo ali je res da so podjetja, ki upoštevajo etična načela bolj uspešna. V tem poglavju bomo teoretične osnove poskušali povezati s prakso.

Cilj diplomskega seminarja je analizirati uspešnost poslovanja slovenskih podjetij. To bomo storili na podlagi izračunanih računovodskih kazalnikih za daljše obdobje. Raziskali bomo vpliv davčne morale na poslovno uspešnost slovenskega podjetja.

Zaradi zahtev, da podjetje posluje z dobičkom, dohiteva konkurenco se vprašamo ali je dandanes popolnoma etično ravnanje sploh možno? V današnjem času so podjetnikom v pomoč lastna prepričanja in odgovornost pred zakoni.

3

1.2 NAMEN, CILJ IN OSNOVNE TRDITVE

Namen

Namen diplomskega seminarja je ugotoviti kako vpliva odnos do etike na uspešnost anketiranih podjetij. Se etično ravnanje splača ali ne. Pod drobnogled smo vzeli slovenska podjetja, ki so rešila anketo na temo davčne morale, ki jo je izvedel mag. Robert Horvat. Zanimalo nas je ali obstaja povezava med etičnostjo in poslovno uspešnostjo, predvsem katera podjetja so bolj uspešna.

Cilji

Cilji diplomskega seminarja so:

• Predstaviti poslovno etiko in moralo. • Predstaviti analizo uspešnosti podjetja in kazalnike. • Odgovoriti na vprašanje ali etičnost podjetnikov vpliva na uspešnost podjetja.

Osnovne trditve

Osnovne trditve, ki jih bomo preučevali v diplomskem seminarju:

H0 Med poslovno etičnostjo podjetja in njegovo poslovno uspešnostjo ni nobene statistično pozitivne povezanosti.

H1 Med poslovno etičnostjo podjetja in njegovo poslovno uspešnostjo obstaja pozitivna statistična povezanost.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Predpostavljamo, da bodo morala vsa podjetja v prihodnosti vključiti etiko v svoje poslovanje, če želijo ostati in delovati na trgu ter biti konkurenčni. Predpostavljamo, da so podjetja, ki so etična bolj uspešna, saj jim udeleženci v podjetju bolj verjamejo. Predpostavljamo, da je dandanes biti etičen zelo težko, saj nadrejeni pričakujejo dobiček takoj, kar je pa težko uskladiti z etiko, ki se izplača na daljši rok.

Pri raziskavi smo se omejili na anketirana slovenska podjetja. Gre se za 167 podjetij. To so mala d.o.o. podjetja Omeniti je treba tudi časovno omejitev, ki se nanaša na izbor literature novejše izdaje. Vire sem iskala pri slovenskih in tujih avtorjih. Pri iskanju tuje literature sem se omejila na vprašanje kako etika vpliva na uspešnost podjetja.

4

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA

Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. Iz teoretičnega in praktičnega. V prvem delu bomo uporabili deskriptivno metodo, saj opisujemo pojme kot so etika, morala, analiza poslovne uspešnosti ter merjenje uspešnosti. V okviru deskriptivnega bomo uporabili kompilacijsko metodo in povzeli spoznanja domačih in tujih avtorjev ter jih ustrezno citirali.

V drugem, praktičnem delu bomo uporabili kvantitativni pristop. Na podlagi razpoložljivih podatkov podjetij na spletu ter na podlagi odgovorov izvedenega vprašalnika bomo podatke prečistili in jih statistično obdelali. To pomeni, da bomo podatke strnili na ta način, da jih bomo lahko medsebojno primerjali in analizirali. Pri tem si bomo pomagali s SPSS programom za statistično obdelavo podatkov. Opravili bomo korelacijsko analizo, primerjali bomo soodvisnost med dvema ali več statističnimi spremenljivkami.

5

2 ETIKA IN MORALA

Kot navaja Blanchard (1990, 75): ˝Poslovanje zgolj za dobiček je kot igranje tenisa s pogledom uprtim v tablo z rezultati namesto v žogico.˝ Poslovanje je veliko več kot le dobiček, zajema priskrbo potrebnih prvin, proizvajanje in prodajanje poslovnih učinkov. Skozi celoten proces se prepletata tudi etika in morala o katerih bomo govorili v tem poglavju.

Etika; filozofska disciplina ali panoga, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega (Sruk, 1999, 138). Beseda etika izvira iz grške besede ethos, ki pomeni navada, običaj bivališče. Etika kot filozofska veda raziskuje človekovo kritiko do ravnanja drugih ljudi in njihovega značaja. Raziskuje tudi odnos do samega sebe, s stališča kaj je dobro in kaj zlo. Etično presojo uporabimo ko poskušamo svoje ravnanje predstaviti drugim oz. ko presojamo njihovo ravnanje. Ko razmišljamo če je bilo naše oz. njihovo ravnanje dobro ali slabo. Pomaga nam pri oblikovanju in ustvarjanju lastnih ciljev ter pri njihovem doseganju in hkrati pri oblikovanju in doseganju tujih ciljev, da lahko živimo boljše življenje Iz zapisanega sklepamo, da se etika kot veda ukvarja z osnovnimi človeškimi odnosi (Jelovac, 2000, 85). Menim, da je etika osnova lepega in vzornega vedenja. S takšnim vedenjem se izognemo temu, da bi prizadeli druge ter sami ˝spali˝ z mirno vestjo.

Če povzamemo zapisano, lahko rečemo, da je etika veda, ki obravnava načela o tem kaj je dobro in kaj ne. Na podlagi norm, ki jih etika oblikuje, se ljudje nato odločamo in ravnamo v skladu z njimi. Menim, da nam etika pomaga v osebnem in poslovnem svetu, da delamo prave stvari ter da se znamo izogniti napačnemu vedenju. Kadar naletimo na določeno dilemo v življenju in ne vemo kako pravilno ravnati se držimo okvira etičnih norm, ki nam določajo kaj lahko storimo in kaj ne smemo kot etična oseba.

Etika se ne sklada z zakoni, so sicer povezani, vendar se razlikujejo (Glas, 2006, 158-160). Etika se po mnenju Benneta (2010) začne takrat, ko posameznik ne razmišlja le o tem, da bo zadovoljil svoje potrebe temveč tudi o posledicah svojih dejanj.

Menim, da je etika ena izmed najpomembnejših sestavin našega življenja. Etičen odnos je nujen pogoj zaupanja. Podjetja morajo razvijati zvestobo če želijo uspeh, kar je pa brez občutka etičnosti skoraj nemogoče. Organizacije, ki delujejo s svojimi udeleženci poslovanja pošteno, si pridobijo njihovo zaupanje in spoštovanje. To pa seveda vpliva na večji ugled organizacije. Medtem, ko družbe, ki ne poslujejo v skladu z etičnimi normami in zavajajo udeležence izgubijo njihovo zaupanje. S takšnimi podjetji ljudje ne želimo sodelovati, saj z njimi ne moremo graditi medsebojnega odnosa in zaupanja, zato takšna podjetja izgubijo ugled in poslovne partnerje. Vse omenjeno pa vpliva na uspešnost poslovanja podjetja.

Tavčar (2002, 56) je zapisal, da se zlato pravilo etičnosti glasi: ˝Stori drugim le tisto, kar hočeš, da bi drugi storili tebi in ne stori drugim tistega, kar nočeš, da bi drugi storili tebi.˝

6

To pravilo predstavlja najstarejše ter najenostavnejše merilo za presojanje etičnosti. Žal se danes tega pravila veliko podjetnikov ne drži, saj smo pogosto priča raznim neetičnim ravnanjem. Dandanes podjetja, ki niso etično odgovorna zelo težko preživijo saj neetičnost ne vpliva le na njihov ugled, pač pa tudi na poslovne rezultate. Našteto vpliva tudi na zaposlene, saj v podjetju ni več medsebojnega zaupanja in motivacije.

Skozi zgodovino so različni avtorji zapisali različne definicije o etiki. Vendar smo kljub temu velikokrat v dilemi, saj so te definicije velikokrat dvoumne. Etika vključuje vprašanje kaj je dobro in kaj slabo, kar se nam zdi najprej zelo preprosto. Kadar se poglobimo v to vprašanje ugotovimo, da temu ni tako saj je meja med dobrim in slabim velikokrat zabrisana in jo je težko določiti. Pravzaprav kaj sploh je ˝dobro˝? Definicij je več saj smo si tudi ljudje različni nekomu je nekaj ˝dobro˝ kar drugemu ni in obratno. Zato so nam potrebna merila, kajti brez njih ni vrednot, brez vrednot pa ni etike.

Morala izhaja iz latinske besede mos, mores, ki pomeni skupek predpisov, norm, vrednot, idealov, ki so sankcionirani s posebno notranjo, subjektivno sankcijo, katero posameznik uporablja na samem sebi zaradi morebitnega kršenja omenjenih nravstvenih postavk. Morala je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj je ponotranjena. Morala se po eni strani nenehno spreminja, po drugi pa so v njej vrednote, ki so stalnice in jo dolgoročno osmišljajo. (Sruk, 1999, 305) Sklepamo lahko, da je morala sistem nepisanih pravil, ki določajo naš odnos do ljudi in do sebe, z vidika dobrega in zlega. Gre za obliko družbene zavesti, ki se spreminja in razvija skupaj z našo vzgojo. Odvisna je od časa in prostora v katerem živimo. Z njo označujemo obliko našega odnosa do drugih ljudi in do nas samih. Če smo moralni, pomeni da živimo v izraziti skladnosti z osebnimi in verskimi načeli. Morala določenega kraja se lahko razlikuje od morale drugega kraja, zato se zavedamo da ne obstaja samo ena morala. Ljudje se razlikujemo po tem kakšno razmišljanje in osebnost imamo. Norme po katerih se ravnamo skozi življenje si ustvarimo sami že zgodaj v otroštvu odvisno od kraja kjer odraščamo. Če torej povzamemo smo ugotovili, da se etika in morala med seboj dopolnjujeta. Etika označuje širše področje etičnega, ki obsega ves ˝teoretični˝ in ˝praktični˝ okvir, ki omogoča razumevanje in izvajanje etičnega. Etika nam pomaga ugotoviti kaj je dobro in kaj slabo, kaj lahko naredimo in kaj ne. Morala pa se nanaša na etično držo človeka ter na njegovo moralno osebnost (Juhant, 2009, 19). Moralno je tisto, kar je splošno sprejeto in v okolju ocenjeno kot dobro. Oba torej urejata naš odnos do zunanjega okolja in naš odnos do samih sebe ter določata kaj je sprejemljivo za nas in za okolje v katerem živimo. Zanima pa nas tudi kako se etika oz. morala izraža v poslovanju podjetja zato bomo v nadaljevanju predstavili pojma poslovna in poklicna etika.

7

2.1 Poslovna etika

Poslovna etika; nravstvena načela in norme, ki naj bi predstavljale optimalno moralno-etično sistematično ureditev ter utemeljitev poslovnih dejavnosti in odnosov. Poglavitni imperativ te tematike je zahteva po poštenem poslovanju (Sruk, 1999, 387). Poslovne odločitve so velikokrat etično relevantne, zato je potrebno poslovne ljudi ustrezno vzgajati in izobraževati ter ozaveščati o pomembnosti poslovne etike v poslovnem svetu ter jo na ta način širiti.

Poslovna etika skuša udeležence poslovanja opozoriti in usmeriti kako naj ravnajo v določeni situaciji. V današnjem času ima velik pomen v podjetjih z njeno pomočjo zvišujejo svoj ugled i konkurenčnost na globalnem trgu. Zanimanje za etiko je v zadnjih dvajsetih letih močno poraslo. O njej bomo slišali kadar odkrijejo novo nezakonito poslovanje in debatirajo kako napačno je bilo to. Podjetniki se počasi prebujajo pri zavedanju da bodo uspešni le, če bodo poslovali v skladu z etičnimi normami, saj le etično poslovanje prinaša dobre medsebojne odnose, višji ugled, večjo lojalnost zaposlenih in druge koristi.

Današnja podjetja morajo gledati na lastne potrebe, na potrebe družbe in potrebe delavcev, ki pomagajo pri doseganju ciljev in konkurenčnosti. Prizadevajo si vse urediti tako kot predvideva etika poslovanja. Poslovna etika prinaša podjetju koristi, saj ohranja moralnost, motivira, krepi timski duh in pripadnost ter zvišuje konkurenčnost podjetja. Vsi vpleteni v poslovanje podjetja morajo uskladiti svojo etiko. Problem lahko nastane, ko je etika podjetja v nasprotju z etiko posameznika. To niti ni tako redko, saj smo si ljudje različni in s tem tudi imamo različna stališča in vrednote.

Osebna etika podjetnika je zelo povezana s poslovno moralo. Posameznik svoja stališča in vrednote izkazuje in uporablja tudi v poslovnem svetu, s tem pa vpliva na ostale udeležence poslovanja. Vrednote pridobljene znotraj podjetja so pomembne, saj podjetje vpliva na zaposlene in tisto podjetje, ki je nemoralno do udeležencev, ne more uspevati, saj poznamo izrek ˝kar damo to dobimo˝. Pomembna je kultura v podjetju, ki vpliva na etično vedenje posameznika in podjetja kot celote. Poslovna morala posameznika opozarja, da ravna v skladu s svojo vestjo in upošteva tudi pričakovanja podjetja v katerem deluje. Torej uspešen i zadovoljen bo posameznik, ki je uskladil svojo vest in pričakovanja podjetja.

Menim, da je poslovna etika zelo pomemben dejavnik uspešnosti poslovanja podjetja. Ljudje se bomo vedno raje vračali k podjetju in ga priporočali ter širili dobro ime če bomo začutili medsebojno spoštovanje in zaupanje. Poslovna etika posamezniku služi kot pomoč, da se pri poslovanju pravilno odloča. To pomeni, da posluje v skladu s pravili, ki mu jih narekuje etika, posluje pošteno, ter upošteva želje ostalih udeležencev poslovanja. S tem si posameznik pridobi ugled, oblikuje dobre poslovne odnose in dosega dobre rezultate.

8

2.2 Poklicna etika

Poklicna etika; sistem nravstvenih pravil in norm, ki naj bi celostno moralno urejal ter ozaveščal poklicno delovanje pripadnikov določene poklicne skupine. Poklicna etika se v določeni literaturi enači s profesionalno, drugje pa spet opozarjajo na možna razlikovanja, trdijo da bi naj za profesionalčevo dejavnost bila odločilna sistematična teorija, za poklicno delo pa posebno izkustvo. Profesionalna dejavnost temelji na avtoriteti strokovne vednosti, medtem ko poklicno delo te opore nima. Poklicne oz. profesionalne etike naj bi bile čim bolj poglobljeno opredeljene v poklicnih oz. profesionalnih etičnih ali deontoloških kodeksih (Sruk, 1999, 380).

Obstajajo določena pravila, ki so skupna vsem, poznamo pa tudi pravila, ki veljajo za določen poklic. Poklicno etiko zagotavljajo kodeksi posameznega poklica. Kakšne so etična merila je odvisno za kateri poklic se gre. Saj lahko le iz vrste poklica ugotovimo, kateri etični poudarki so ustrezni za določen poklic. Poklicna etika je oblikovana glede na specifične etične dileme, ki so značilne pri določenem poklicu. Vsak poklic nosi s seboj določene dileme, zato nam poklicna etika zapoveduje kaj je etično v določeni situaciji. Običajno vključuje načela o poštenosti, integriteti, preglednosti, odgovornosti, zaupnosti, objektivnosti, spoštljivosti, poslušnosti pred zakoni, zvestobi in izvajanju poklica. Večina poklicev ima sestavljen kodeks, kateremu morajo člani slediti in ga upoštevati ob nastanku etičnih dilem. Poklicna etika pa ne more biti v nasprotju z družbeno etiko. V mnogih državah obstaja zakonska ureditev poklicnih etičnih kodeksov in njihovega izpolnjevanja. Nespoštovanje standarda lahko postane tudi stvar sodišča. Temelji poklicne etike pa segajo globoko v preteklost. Eden od prvih primerov poklicne etike je Hipokratova prisega in je še dandanes v uporabi.

Slika 1: Bizantinski rokopis Hipokratove prisege iz 12. stoletja

Vir: (wikipedia.org)

9

Ker smo se v diplomskem seminarju osredotočili na finančne podatke podjetja, ki jih računovodje prikazujejo v računovodskih izkazih, bomo v nadaljevanju opisali Kodeks poklicne etike računovodij v Sloveniji, ki zavezuje člane Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije in vse tiste, ki so vpisani v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo.

2.3 Etika v računovodstvu

»Računovodja mora v skladu s sklepi in smernicami Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije vzdrževati visoke standarde strokovne sposobnosti, morale in dostojanstva. Od računovodje se pričakuje učinkovito opravljanje strokovnih nalog in dolžnosti ter popolno spoštovanje načel osebne in strokovne etike: strokovnost, zaupanje, poštenost, resnicoljubnost in vsestranska prizadevnost. Strokovnost se dosega s stalnim spremljanjem dosežkov na računovodskem področju, nenehnim izpopolnjevanjem, medsebojnim sodelovanjem, prenašanjem znanja in izkušenj. Računovodja sodeluje z drugimi zaposlenimi na osnovi tovarištva, spoštovanja in odkritosti« (Kelhar, 34).

Temeljni namen računovodstva je prikazovati resnične in poštene informacije o ekonomskih procesih in stanj v združbi. Takšne informacije morajo biti objektivne zato mora računovodja delovati s skrbnostjo. Računovodja mora biti profesionalen s tem mislimo, da mora biti ustrezno strokovno razgledan in ustrezno moralno držo klub morebitnim pritiskom (Koletnik, 1996, 7).

Slovenski računovodski standardi navajajo zakonitosti za sestavljanje računovodskih izkazov s tem je tudi določen etični okvir, ki je citiran po Kelhar (Kelhar, 2002, 21 po SRS30):

− Zanesljivost »Podatki in informacije so zanesljivi, kadar ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter se lahko uporabniki zanesejo, da zvesto predstavljajo tisto, kar trdijo, da predstavljajo, ali za kar se lahko upravičeno domneva, da predstavljajo. Podatki morajo biti popolni«.

− Zvesta predstavitev

»Računovodski izkazi morajo zvesto predstavljati posle in druge poslovne dogodke, za katere trdijo, da jih predstavljajo, ali za katere se lahko upravičeno domneva, da jih predstavljajo«.

− Nepristranskost »Računovodski izkazi morajo biti pripravljeni nepristransko, torej brez predsodkov in ne glede na to, kakšni so«.

− Razumljivost »Informacije vsebovane v računovodskih izkazih morajo biti predstavljene uporabnikom tako, da so jim razumljive«.

10

− Bistvenost »Informacije so bistvene, če uporabniku omogočijo ovrednotiti pretekle, sedanje in prihodnje dogodke, oziroma jim pomagajo potrditi ali popraviti njihove lastne pretekle ocene«.

− Primerljivost »Omogočena mora biti medčasovna primerjava, pa tudi primerjava z drugimi podjetji«. Etična zavest računovodje je potrebna za uresničitev etike. Saj se mora zavedati etične obveze po etičnem ravnanju v danih okoliščinah. Potrebna mu je tudi etična sposobnost da pošteno razsoja in rešuje probleme. Če se računovodja drži teh predpostavk se zmanjša tveganje, da ne bo naredil tistega za kar je usposobljen (Bukovnik, Mlinarić, 2009). Pristopi in vodila etičnega vedenja po Bergantu (2010, 365) prirejeno po Vila (1995, 34):

• razmislimo koga vse bodo prizadele naše odločitve, • opredelimo vse prednosti in stroške, ki bodo zajele vse tiste iz prve alineje, • spremljaj etične dileme, s katerimi se srečujejo odločevalci v poklicu, • ne delaj drugim tistega kar ne bi želel, da drugi storijo tebi, • vse dejavnosti opravljaj tako, da bi jih kot pravilne ocenila vsaka skupina

profesionalcev, • vodja bi se vedno moral vprašati kako bi se počutil, če bi moral svoje ravnanje

utemeljevati pred televizijskimi kamerami, • test štirih vprašanj:

Je odločitev skladna z resnico? Je odločitev poštena za vse vpletene? Bo odločitev spodbudila dobre odnose, dobro voljo in večje prijateljstvo med vpletenimi? Bo odločitev prinesla koristi vsem vpletenim?

Velikokrat so računovodje postavljene pred določeno dilemo. V pomoč pri njihovem ravnanju in odločanju jim je lahko Kodeks poklicne etike računovodij, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju.

2.3.1 Kodeks poklicne etike računovodij

Kodeks je zakonik, zbirka zakonov, družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov (SSKJ, 1997, 1.0). Kodeksi poklicne etike so ena izmed sodil za rutinsko odločanje v skladu z etičnimi načeli, so moralno vodilo, ki je posamezniku v pomoč pri ravnanju v etično spornih situacijah.

Moralni kodeks je po definiciji skrbno izbrana in sistematično urejena in jasno formulirana množica ocen, meril in norm, ki veljajo za praktična pravila pravilnega obnašanja oz. kot vzorci vzornega vedenja v določeni skupnosti (Jelovac, 1997, 34).

11

Dobro, pošteno in strokovno korektno delo računovodij je močan dejavnik pravnega utripa družbe, ustanove, podjetja zato je naloga računovodje, da se popolnoma posveti svojemu delu ter ga kakovostno opravi. Pri tem lahko nastopijo okoliščine, kjer se pojavijo dvomi in negotovost glede sprejema pravilne odločitve.

Kot ilustrativen primer kodeksa poklicne etike lahko citiramo Kodeks poklicne etike računovodij, ki so ga ustvarjali ključni slovenski računovodski strokovnjaki od l. 1972 dalje; za zadnjo verzijo sta najbolj zaslužna F. Koletnik in I. Turk. Sprejela ga je Zveza računovodskih in finančnih delavcev Slovenije. Sedanji kodeks je bil sprejet s strani Slovenskega inštituta za revizijo leta 1995. Ta kodeks zavezuje člane Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije in vse tiste, ki so vpisani v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Ko postanejo člani zveze oz. ko se vpišejo v register, se zavežejo upoštevanju načel tega kodeksa. Kodeks poklicne etike računovodje ima tri sklope. Ti sklopi so:

− namen kodeksa, − temeljna načela in − načela obnašanja (SIR, 1998).

Prvi del predstavlja namen etičnega kodeksa. Kodeks je napisan za izboljšanje etične klime v podjetju, v navdih in oporo članom združenja pri njihovem delovanju. V njem so opredeljena naslednja temeljna načela poklicne etike (SIR, 1998, 1):

• Naloga računovodje je vzdrževati visoke standarde strokovne sposobnosti, morale in dostojanstva, kakor jih je razglasil Slovenski inštitut za revizijo.

• Strokovne nalog morajo biti učinkovito opravljene, od računovodje se pričakuje popolno spoštovanje načel osebne in strokovne etike iz tega kodeksa.

• Dolžnost računovodje je spremljati dosežke na tem področju in izpopolnjevanje na tem področju.

• Sodelovanje med računovodji naj temelji na tovarištvu, odkritosti in prenašanju izkušenj.

Slovenski inštitut za revizijo je v tem kodeksu zapisal tudi načela obnašanja računovodje, ki so (SIR, 1998, 2-3):

• Strokovnost in odgovornost ˝Računovodja se zaveda, da je pri srednjih in velikih organizacijah ter računovodskih servisih potrebna najmanj njegova visokošolska izobrazba, pri drugih pa najmanj višješolska izobrazba, ter da so najuglednejši računovodje na podlagi posebnih preizkusov registrirani pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Računovodja sme prevzeti samo tiste naloge, za katere lahko upravičeno pričakuje, da jih bo opravil strokovno neoporečno. Računovodja deluje v skladu s slovenskimi predpisi in računovodskimi standardi. Kadar njegovo delovanje posega v mednarodni poslovni prostor, je dolžan spoštovati tudi mednarodne računovodske standarde in druga mednarodno sprejeta računovodska pravila (SIR, 1998, 2)˝.

12

• Zaupnost ˝Računovodja je dolžan varovati zaupne informacije, s katerimi se seznanja pri svojem delu, razen če ima izrecno dovoljenje za razkrivanje tako pridobljenih informacij in če ga k razkrivanju zavezuje zakon. Računovodja mora informacije, do katerih pride pri opravljanju svojih dolžnosti, uporabljati preudarno. Zaupanih informacij ne sme uporabljati za osebne koristi, pa tudi ne v noben drug namen, ki bi bil v nasprotju z zakoni ali bi škodil Zvezi (SIR, 1998, 2)˝.

• Poštenost

˝Računovodja se mora izogibati vsaki dejavnosti, ki bi mu onemogočila pošteno opravljanje dolžnosti. Zavrniti mora vsako darilo, uslugo ali ponudbo, ki bi dejansko ali na videz vplivala na njegovo poštenost. Prav tako se je dolžan izogibati opravljanju ali podpiranju vsake dejavnosti, ki bi lahko spravila njegovo stroko na slab glas. Izogibati se mora ravnanju v nasprotju z upravičenimi in poštenimi cilji v stroki in v Zvezi (SIR, 1998, 2)˝.

• Resničnost ˝Računovodja se mora vzdržati vsake dejavnosti, ki ni v skladu s koristmi njegove strokovne organizacije oziroma bi lahko škodila nepristranskemu izpolnjevanju njegovih dolžnosti in odgovornosti. Dolžan je sporočati informacije pristojnim odločitvenim ravnem v organizaciji in v okolju pošteno in resnično (SIR, 1998, 3)˝.

• Prizadevnost ˝Pri opravljanju računovodskih obveznosti si računovodja prizadeva za izpopolnjevanje znanja ter za večjo učinkovitost in kakovost svojega dela. Prav tako osebno odgovarja za gradnjo in delovanje računovodstva v svoji organizaciji. Dejavno se vključuje v oblikovanje in sprejemanje notranjih organizacijskih pravil ter skrbi za natančno razmejevanje pristojnosti in odgovornosti vsakega soudeleženca pri obravnavanju računovodskih podatkov ter pri pripravljanju in sprejemanju računovodskih informacij. Računovodja si prizadeva, da bi bila v organizaciji natančno določena odgovornost vseh udeležencev pri oblikovanju, gibanju in obdelovanju računovodskih listin ter da deluje računovodski nadzor (SIR, 1998, 3)˝.

2.4 Etične dileme

V poslovni praksi so udeleženci lahko postavljeni pred različne dileme. Etične dileme so povezane z vprašanjem, kaj je prav in kaj ne, in so kot take sestavni del vsake poslovne odločitve (Jaklič 1999, 282).

Med tistim, kar je izrecno prepovedano in tistim, kar je izrecno dovoljeno, je območje, kjer se lahko dogaja marsikaj, kar sicer ni prepovedano, vendar tudi moralno ni. Pri izrecno prepovedanem ravnanju je bolj ali manj vse jasno tu spadajo ravnanja, ki so zakonsko prepovedana. Prav tako nam je jasno kaj je izrecno dovoljeno, to so dejanja kjer ne obstajajo nobene dileme glede pravilnega ravnanja. Etične dileme nastanejo pri vprašanjih če naj nekaj storimo čeprav vemo, da bomo s tem škodili nekomu ali raje zmanjšamo svoj dobiček in imamo mirno vest.

13

Slika 2: Sivo območje

Vir: (Tavčar, 2002, 211)

Etične dileme so nasprotja interesov udeležencev, ki izhajajo iz njihovih vrednot. Podjetniki vedo, da je trajno in uspešno le tisto usklajevanje, ki vsem vpletenim ob uskladitvi ponudi več v primerjavi s tem kar so imeli pred njo. Kadar gre za bolj ali manj vsakdanje potrebe, si podjetnik pomaga z močjo, ki mu jo daje položaj, z nagrajevanjem in kaznovanjem, prilagajanjem in nadomeščanjem koristi. Etika podjetnikov je lahko v nasprotju z etiko organizacije in posebej z etiko poslovanja te organizacije (Možina, 2002, 211).

Podjetnik se sooča z različnimi etikami posameznikov, skupin, organizacij, dežel in ve, da lahko le malo vpliva nanje. Nič kolikokrat se znajde v stiskah, v etičnih dilemah, išče pot iz njih, skuša ravnati po svoji vesti in ugiba, kako bodo to sprejeli drugi in ve da ga lahko zruši ena sama oporečna odločitev. Nemalokrat terjajo od njega odločitve in dejanja, ki se mu upirajo, ki so v nasprotju z njegovim prepričanjem in vestjo in vrednotami v katere verjame (Možina et al. 2002, 208-209).

V zunanjem okolju lahko nastajajo etične dileme v razmerjih organizacije s poslovnimi partnerji. Zaradi ravnanja samo v korist interesov lastnikov; takšno ravnanje se lahko ne sklada z moralo do drugih udeležencev. Nanaša se lahko na proizvode organizacije; delovna mesta, davke, delo, ki ga daje dobaviteljem in kooperantom, kakovost in varnost, s črpanjem naravnih virov, delovanjem v naravnem okolju in še kaj. V notranjem okolju organizacije gre lahko za razmerja managerjev s sodelavci; za pogoje dela in osebni razvoj, nagrajevanje, soupravljanje in tako naprej. Do sodelavcev imajo managerji veliko moči; ta prinaša odgovornost za osebno uspešnost, za pravice, za osebno dostojanstvo sodelavcev, ne le za materialne vidike ( Tavčar, 2008, 50 ).

IZRECNO DOVOLJENO

˝SIVO OBMOČJE˝

(Etične dileme)

IZRECNO PREPOVEDANO

14

Izkušnje kažejo, da se nekateri računovodje ne čutijo osebno odgovorne za reševanje etičnih dilem. Drugi menijo, da etike ni potrebno vpletati v proces odločanja, ker tam ni nobenih dvomov. Računovodje so v prvi vrsti odgovorni lastnikom, saj izpolnjujejo dolžnosti in obveznosti do nadrejenih moralnih avtoritet. Menimo da bi moral biti vodilni manager z vidika poslovne etike odgovoren najprej samemu sebi (Jelovac, 1999). Pri svojem delu se računovodje srečujejo z etično spornimi vprašanji zaradi nalog, ki jih opravljajo. Te naloge so vodenje knjig in finančno poročanje. Etična dilema nastane, ko se od njih zahteva prikaz boljše možne slike finančnega položaja podjetja od resnične (Mintz, 1995). Poznamo tri skupine etičnih dilem (Kalacun, 2001, 13):

• Etične dileme med zaposlenimi v podjetju ter ostalimi udeleženci poslovanja Sem spadajo vprašanja kaj je pošteno do zaposlenih in ostalih udeležencev. Kot primer lahko navedemo prenašanje krivde, zloraba podatkov, spolno nadlegovanje, profesionalen odnos do poslovnih partnerjev in dobaviteljev.

• Etične dileme celotnega podjetja S temi etičnimi dilemami se predvsem soočajo višje ravni managementa. Delimo jih na etične dileme delovnih razmerij, sem spada diskriminacija pri zaposlovanju ter na etične dileme v odnosu zaposlenih do podjetja, kot primer lahko navedemo izkoriščanje sredstev podjetja za osebno rabo in razkrivanje poslovnih skrivnosti.

• Etične dileme po funkcijskih področjih Dileme se pojavljajo tudi po posameznih dejavnostih podjetja, vsako področje zajema določene vrste dilem. Kot etično dilemo na funkcijskem področju računovodstva poznamo prirejanje računovodskih izkazov. Povzeto po Žlajpahu (2001, 11) nastanejo etične dileme v podjetju predvsem iz naslednjih razlogov:

• Osebnih sebičnih interesov Tu je mišljena korist in pohlepnost ljudi, ki so pripravljeni škodovati drugim udeležencem zaradi zadovoljitve lastnih motivov.

• Konkurenčnih pritiskov za dobiček Zaradi doseganja boljšega rezultata od konkurence podjetja sprejmejo neetične odločitve. Kot primer lahko navedemo medsebojno dogovarjanje podjetij o višini cen, ki so višje, kot bi bile na konkurenčnem trgu.

• Poslovnih ciljev, ki so nasproti osebnim vrednotam Vrednote in prepričanja nekaterih zaposlenih so v nasprotju z metodami podjetja zato so prisiljeni delovati neetično.

• Različnih kultur Problem nastane pri poslovanju s podjetji, ki izhajajo iz različnih kultur in posledično različnih etičnih standardih.

15

3 ANALIZA POSLOVNE USPEŠNOSTI

3.1 Razlaga pojma analiza

Beseda analiza izhaja iz grške besede analysis, kar pomeni razstavljanje neke celote na sestavne dele. To pa naredimo z namenom, da bi določili strukturo in pomembnost posameznega dela za celoto (Koletnik, 1997, 28). Razčlenjevanje je prva faza analize, druga faza je primerjanje posameznih delov. Zanima nas njihova medsebojna odvisnost, da lahko pridemo do določenih sklepov, ki nam pomagajo pri nadaljnjem razvoju. Analiza finančnih kazalnikov in poslovanja podjetja je pomemben dejavnik poslovnega poročila. V 70. členu Zakona o gospodarskih družbah je določeno, da mora poslovno poročilo vsebovati pošten prikaz poslovanja in finančnega stanja podjetja.

Analiziranje lahko opredelimo kot proces proučevanja določenega pojava, da bi se lahko pravilno odločali in s tem približali doseganje ciljev. Pomembni elementi analiziranja so spoznavni proces, razčlenjevanje celote na dele in uvrščanje delov v medsebojne zveze, spoznavanje soodvisnosti in razmerij med vzorci in posledicami, presoja oblikovanja rešitev vse našteto vodi do cilja analize, kar je izboljšanje uspešnosti (Bergant, 2011, 28). Na Sliki 3, lahko vidimo kateri so koraki analiziranja.

Slika 3: Koraki analiziranja

Vir: ( Bergant, 2011,29)

1. Ugotavljanje dejstev in medsebojnih povezav

2. Opredeljevanje poslovnih problemov

3. Postavljanje hipotez

4. Preizkušanje hipotez

5. Ciljno delovanje: - Načrtovanje

- Izvajanje - Nadzor

16

Z računovodsko analizo obdelujemo pretekle podatke in spremljamo trenutna dogajanja v poslovanju podjetja. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje v primeru ugotovljenih slabosti in čim boljše izkoriščenje ugotovljenih prednosti. Po Bergantu (2011, 3) je glavna naloga računovodstva oblikovanje informacij za poslovno odločanje poslovodstva. Na podlagi računovodskih podatkov se konec poslovnega leta ugotavlja dobiček ali izgubo, ki ga je podjetje doseglo.

Informacijo namensko oblikujemo za znanega uporabnika in morajo biti pojasnjena pregledno, preprosto ter strokovno, zato se morajo nenehno sami izobraževati. Po Bergantu (2011, 1) so pri oblikovanju informacij potrebna naslednja znanja:

• Poznavanje računovodskih standardov, kar obsega znanja o računovodskih podatkih in izkazih,

• znanja o analizi, za izračun določenih kazalcev, • veščino preprostega in jasnega pojasnjevanja kazalcev, • komunikacijske veščine pri predstavitvi pridobljenih informacij.

Računovodsko analiziranje poslovanja je potrebno proučevati na podlagi 29. člena Slovenskega računovodskega standarda , ki analiziranje opredeljuje kot računovodsko proučevanje presojanja kakovosti pojavov in računovodskih podatkov o njih. Z računovodsko analizo podjetje pridobi informacije na podlagi katerih se lahko pravilno odločimo. Najbolj pogoste metode analiziranja pa so:

• preseki računovodskih izkazov, • vodoravna in navpična analiza računovodskih izkazov, • analiza s kazalniki.

Pri preseku izkazov gre za analizo, pri kateri izkaz najprej uredimo na primer po naraščajoči ročnosti sredstev in po zapadlosti obveznosti nato pa ˝presekamo˝ glede na posamezne kategorije virov financiranja. Preseki nam omogočajo enostavnejši in bolj podroben vpogled (Murn, 2010, 16).

Z vodoravno analizo ugotavljamo vrednosti znesek in odstotek spremembe določene postavke v računovodskih izkazih medtem ko z navpično analizo prikažemo posamezne postavke kot delež oziroma relativno število, kar omogoča primerjavo med podjetji v isti gospodarski panogi (Murn, 2010, 9).

Računovodski kazalniki običajno izražajo razmerja med določenimi postavkami izkazov poslovanja podjetja oziroma med določenimi tržnimi vrednostmi. Za notranje potrebe si jih lahko izbere podjetje samo (Murn, 2010, 9). To so relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije za katere obstajajo računovodski podatki. SRS 29 določajo da so lahko računovodski kazalniki v obliki:

• koeficienta • stopnje udeležbe ali • indeksa.

17

Kazalnike s pomočjo slovenskega računovodskega standarda razvrščamo na:

• kazalniki stanja financiranja, • kazalniki stanja investiranja, • kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, • kazalniki obračanja, • kazalniki gospodarnosti, • kazalniki donosnosti.

Z natančnejšo analizo teh kazalnikov ugotovimo, da nekateri izmed njih prikazujejo razmere pri poslovanju, drugi pa uspešnost poslovanja iz različnih vidikov. Uspešnost poslovanja nam kažejo kazalniki gospodarnosti in dobičkonosnosti. Vsi drugi pa nam pojasnjujejo razloge zakaj je podjetje doseglo takšen uspeh. (Šterbenec, 2002, 20)

3.2 Razlaga pojma uspešnost

Vsi se bomo najbrž strinjali, da se dejavnost opravlja zaradi doseganja uspešnosti. Vsaka organizacija ima postavljene cilje, ki jih želi doseči. Kot smo že omenili nam informacije o uspešnosti poslovanja služijo kot temelj in vodilo pri sprejemanju pomembnih poslovnih odločitev. Dobra podoba podjetja je tudi odvisna od tega kako uspešni smo.

Ugotavljanje ali je določeno podjetje poslovalo uspešno ali ne je odvisno od načina kako merimo uspešnost poslovanja podjetja. Pravimo, da je podjetje uspešno ko doseže načrtovane cilje in dobiček. Poslovno uspešnost lahko pojasnimo kot delati prave stvari. Poslovno uspešnost nekateri avtorji radi enačijo z učinkovitostjo, ki pa pomeni delati stvari pravilno. Če pa to dvoje povežemo spoznamo da uspešnost dosegamo z učinkovitim uresničevanjem ciljev, ki smo si jih zastavili, kar lahko vidimo na sliki 4.

Slika 4: Matrika poslovne učinkovitosti in uspešnosti

Vir: DU

18

• Nizka uspešnost in nizka učinkovitosti. Delati napačne stvari na napačen način. Takšno delovanje ni smiselno, saj nam ne prinaša nikakršnih koristi (DU).

• Visoka uspešnost in nizka učinkovitosti. Delati prave stvari na napačen način. O takšnem delovanju govorimo ko delamo prave stvari ampak na napačnem trgu (DU).

• Nizka uspešnost in visoka učinkovitost. Napačni izdelki na pravi način. Imate stranke, ki bojo kupile vaš izdelek, vendar se ne bojo vračale (DU).

• Visoka uspešnost in visoka učinkovitost. Pravi izdelki na pravi način, kar se izrazi v povečani donosnosti (DU).

Ugotavljanje uspešnosti poslovanja se v veliki meri nanaša na finančno analizo poslovanja podjetja. Uspešno je tisto podjetje, ki dosega želeni dobiček in se mu premoženje veča, vendar za doseganje želenih ciljev potrebuje tudi denarna sredstva s katerimi podjetje lahko nemoteno deluje. Kako dosegati dobiček, kako zagotoviti zadostno količino denarja in kako povečati premoženje podjetja to so temeljne poslovne odločitve. Da pa bi lahko takšne odločitve sprejemali potrebujemo informacije, katere pridobimo iz računovodskih izkazov, na podlagi katerih izračunavamo kazalnike. Računovodski kazalniki so namenjeni temu, da bi tisti, ki odločajo o razvojni politiki, dobili na razpolago čim bolj stvarno sliko poslovanja. To sliko si ustvarijo z uporabo različnih kazalnikov.

Vsa odstopanja od načrtovanega ali delovanja podjetja v preteklih letih oz. od povprečja v določeni panogi, so opozorilni znak, da so v podjetju potrebne spremembe. Potrebno je ugotoviti vzrok odmikov in jih čim prej odpraviti.

3.3 Merjenje poslovne uspešnosti

Uspešnost lahko merimo na različne načine in iz različnih zornih kotov. Najbolj uveljavljen način merjenja so podatki iz računovodskih izkazov in kazalniki. Računovodski izkazi nam prikazujejo absolutne vrednosti in nam ne povedo dovolj o uspešnosti poslovanja podjetja, zato je smiselno uporabiti kazalnike, ki nam pokažejo relativna razmerja. Tako je primerjava stanj in procesov sorazmerno enostavna.

Računovodsko preučevanje je opredeljeno kot presojanje in pojasnjevanje kakovosti poslovnih procesov. Izražena so z računovodskimi podatki v računovodskih obračunih. Preučujemo jih tako, da jih med seboj primerjamo in oblikujemo predloge za izboljšave (Turk, 2004, 34).

Računovodski kazalniki poslovanja so najpomembnejši element finančne analize. Takšna analiza nam omogoča razumljiv in nazoren pregled podatkov. Danes poznamo veliko kazalnikov, ki jih uporabljajo različni uporabniki za različne namene. Ti uporabniki so poslovodstvo, zaposleni, nadzorniki, lastniki, dobavitelji, upniki, država, kupci, konkurenti in javnost .

19

Pozitivna stran kazalnikov je ta da:

• s kazalniki dobimo razmerja ki jih lahko analiziramo v danem trenutku in spremljamo njihovo gibanje v časovnem obdobju,

• kratek in pregleden prikaz, • možna primerjava več različnih podjetij, • omogočajo nam statistično obdelavo, • na podlagi kazalnikov lahko primerjamo tudi različne vrste podatkov. (Bergant,

2002, 90)

Uspešno podjetje je tisto, ki neprestano raste, s čim se mu veča premoženje ter dosega zadosten dobiček. Glavno vodilo mu je da doseže maksimalen učinek z danimi sredstvi. Merjenje poslovne uspešnosti je izjemnega pomena za nenehno strateško prenovo, učenje in spreminjanje organizacij. Če nimamo meril uspešnosti se bodo tudi spremembe težko odvijale.

Poslovni uspeh je potrebno izmeriti v skladu z načelom racionalnosti z vlaganji (Rebernik, 1999,260). Koletnik (2006, 214-219) navaja da lahko proučujemo poslovno ali denarno uspešnost podjetja. Uspešnost lahko merimo na različne načine in jih vrednotimo s pomočjo različnih pripomočkov, načinov in sodil. Med najbolj uveljavljenimi načini je ta, da preuredimo in prečistimo računovodske kazalnike in nato iz teh izračunamo kazalnike uspešnosti. Kazalniki uspešnosti se razvrščajo v temeljne kazalnike poslovne uspešnosti, v kazalnike pregibnih točk ter v kazalnike donosnosti kapitala. Poznamo pa še druge kazalnike, s pomočjo katerih lahko izračunavamo uspešnost kot so kazalniki gospodarnosti, dobičkonosnosti, dohodkovnosti in denarne tokovnosti.

Mi bomo v diplomskem seminarju analizirali proučevana podjetja z izračunom kazalnikov, za pet opazovanih let ter jih primerjali med seboj. Opravili bomo primerjavo s konkurenčnimi podjetji ter vse izračune tudi vsebinsko obrazložili. Kazalniki ki jih bomo izračunali so:

• Povprečne letne rasti prihodkov od prodaje, • povprečne donosnosti sredstev, • povprečne letne rasti poslovnega izida, • povprečne letne gospodarnosti.

20

3.3.1 Rast prihodkov od prodaje

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju. Pojavijo se v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave). Prihodki so izkazani v izkazu poslovnega izida in prek njega vplivajo na velikost kapitala.

Prihodki od prodaje so sestavljeni iz prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, niso sestavina prihodkov od prodaje zato tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso sestavina prihodkov od prodaje (prihodek od prodaje je le storitev zastopnika).

Rast prihodkov se izračuna tako, da delimo podatek iz tekočega leta s podatkom preteklega leta nato količniku odštejemo 1.

Rast prihodkov iz prodaje izračunamo z enačbo:

𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜 = � 𝑃𝑃𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝 𝑅𝑅𝑡𝑡𝑜𝑜𝑜𝑜č𝑡𝑡𝑒𝑒𝑅𝑅 𝑙𝑙𝑡𝑡𝑅𝑅𝑅𝑅𝑃𝑃𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑡𝑡𝑅𝑅𝑡𝑡𝑜𝑜𝑙𝑙𝑡𝑡𝑒𝑒𝑅𝑅 𝑙𝑙𝑡𝑡𝑅𝑅𝑅𝑅

� − 1

(1)

Mi bomo v diplomskem seminarju izračunali povprečje rasti prihodkov na dva načina. Prvi je ta, da bomo vzeli šesti koren od zneska ko bomo prihodke v letu 2013 delili s prihodki leta 2008.

Povprečje rasti prihodkov (Rast. Prih. 1) izračunamo z enačbo:

𝑃𝑃𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑡𝑡č𝑗𝑗𝑡𝑡 𝑝𝑝𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜 = �𝑃𝑃𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝 2013𝑃𝑃𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝 2008

6

(2)

Drugi način izračuna rasti prihodkov bo ta da bomo izračunali verižni časovni koeficient, nato bomo iz teh izračunali povprečje vseh letnih koeficientov. Formulo, ki si jo bomo nastavili za leto 2009, bomo uporabili tudi za vsa ostala leta, le z drugimi zneski.

Verižni časovni koeficient rasti prihodkov izračunamo z enačbo:

𝑉𝑉𝑡𝑡𝑝𝑝𝑝𝑝ž𝑛𝑛𝑝𝑝 č𝑅𝑅𝑅𝑅𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑝𝑝 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑡𝑡𝑘𝑘. 𝑝𝑝𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ.2009 (𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃ℎ.2009) = 𝑃𝑃𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝 2009𝑃𝑃𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝 2008

− 1

(3)

21

Povprečje vseh letnih verižnih koeficientov (Rast Prih. 2) izračunamo po formuli:

𝑃𝑃𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝. 𝑜𝑜𝑡𝑡𝑝𝑝. 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑡𝑡𝑘𝑘. = (𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃ℎ.2009 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃ℎ.2010 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃ℎ.2011 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃ℎ.2012 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃𝑃ℎ.2013)

5

(4)

3.3.2 Donosnost sredstev

Mramor (1993, 169) ugotavlja, da je donosnost ali ROA (Return on assets) mera uspešnosti celotnega poslovanja podjetja, opredeljena kot razmerje med ustvarjenim dobičkom podjetja in vanj vloženimi vsemi sredstvi podjetja. Kazalec donosnosti je smiselno spremljati pri dolgoročnem poslovanju podjetja saj ga upoštevamo predvsem pri investicijskih odločitvah. Za izračun donosnosti je potreben izkaz uspeha ter bilanca stanja. ROA se nanaša na ustvarjanje dobička ter je pomemben z vidika celotnega podjetja. Prikaže nam, kako uspešno je poslovodstvo upravljalo s sredstvi. Razmerje pove, koliko dobička oziroma izgube je izkazanih na denarno enoto sredstev. Ta kazalec zanima predvsem lastnike podjetij.

Vir: (Rebernik 1999, 266)

Povprečno donosnost izračunamo z enačbo:

𝑃𝑃𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑡𝑡č𝑛𝑛𝑅𝑅 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅 = 𝑅𝑅𝑡𝑡š𝑅𝑅𝑡𝑡𝑜𝑜𝑡𝑡𝑜𝑜 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝𝑡𝑡𝑝𝑝𝑛𝑛𝑝𝑝ℎ 𝑙𝑙𝑡𝑡𝑅𝑅

š𝑅𝑅𝑡𝑡𝑜𝑜𝑝𝑝𝑙𝑙𝑜𝑜 𝑙𝑙𝑡𝑡𝑅𝑅

(6)

Povprečno donosnost bomo izračunali tako, da bomo za posamezna opazovana podjetja sešteli donosnost posameznih let, ter jih nato delili s številom let, torej s 6.

𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅 = 𝑃𝑃𝑃𝑃 + 𝑜𝑜𝑅𝑅𝑛𝑛𝑡𝑡 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑡𝑡𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝 𝑜𝑜 𝑝𝑝𝑡𝑡𝑝𝑝𝑗𝑗𝑡𝑡𝑛𝑛𝑡𝑡𝑝𝑝 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑗𝑗𝑜𝑜

𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑡𝑡č𝑛𝑛𝑅𝑅 𝑜𝑜𝑙𝑙𝑜𝑜ž𝑡𝑡𝑛𝑛𝑅𝑅 𝑅𝑅𝑝𝑝𝑡𝑡𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅𝑜𝑜𝑅𝑅

Donosnost sredstev izračunamo z enačbo:

(5)

22

3.3.3 Rast poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida prikazuje poslovni izid oz. dobiček/izgubo podjetja s tem nam pokaže uspešnost našega poslovanja v določenem obdobju. Izkaz poslovnega izida lahko sestavimo za obdobje enega meseca, polletja ali leta. Poslovni izid dobimo tako, da odštejemo stroške od prihodkov, tako dobimo dobiček, če smo bili uspešni ter izgubo, če smo bili neuspešni.

Prihodki in odhodki v izkazu poslovnega izida so lahko poslovni, finančni in drugi. Na višino izkazanega dobička lahko vplivajo uporabljeni računovodski standardi. Pri proučevanju poslovnega izida se osredotočimo na gibanje različnih vrst stroškov v primerjavi z gibanjem obsega prodaje. S tem skušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj se je dobiček oz. poslovni izid spremenil in iz katerega naslova. Sprašujemo se po izvoru poslovnega izida.

V diplomskem seminarju bomo izračunali povprečno rast poslovnega izida za obdobje 6 let. To bomo storili na dva načina. Pri prvem načinu (Rast PI1) bomo poslovnemu izidu leta 2013 odšteli poslovni izid leta 2008, razliko bomo nato delili z absolutno vrednostjo PI 2008. Tako bomo dobili skupni koeficient sprememb.

Povprečno rast poslovnega izida bomo izračunali tudi na drugi način. In sicer tako, da bomo izračunali verižni časovni koeficient, nato bomo iz teh izračunali povprečje vseh letnih koeficientov. Formulo, ki si jo bomo nastavili za leto 2009, bomo uporabili tudi za vsa ostala leta, le z drugimi zneski.

Verižni časovni koeficient rasti PI izračunamo po formuli:

𝑉𝑉𝑡𝑡𝑝𝑝𝑝𝑝ž𝑛𝑛𝑝𝑝 č𝑅𝑅𝑅𝑅𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑝𝑝 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑡𝑡𝑘𝑘𝑝𝑝𝑘𝑘𝑝𝑝𝑡𝑡𝑛𝑛𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝 𝑃𝑃𝑃𝑃2009 (𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃 2009) = 𝑃𝑃𝑃𝑃 2009𝑃𝑃𝑃𝑃 2008

− 1

(9)

Povprečje vseh letnih verižnih koeficientov rasti PI

𝑃𝑃𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝. 𝑜𝑜𝑡𝑡𝑝𝑝𝑝𝑝ž𝑛𝑛𝑝𝑝ℎ 𝑜𝑜𝑜𝑜𝑡𝑡𝑘𝑘. = ( 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃 2009 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃 2010 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃 2011 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃 2012 + 𝑉𝑉𝑃𝑃𝑃𝑃 2013)

5

(10)

𝑃𝑃𝑜𝑜𝑅𝑅𝑙𝑙𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑝𝑝 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑜𝑜 = 𝑃𝑃𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝 − 𝑅𝑅𝑜𝑜ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝

Poslovni izid izračunamo z enačbo:

(7)

𝑃𝑃𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑡𝑡č𝑛𝑛𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑅𝑅𝑙𝑙𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑡𝑡𝑒𝑒𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑜𝑜𝑅𝑅 = �𝑃𝑃𝑃𝑃 2013 − 𝑃𝑃𝑃𝑃 2008

𝑃𝑃𝑃𝑃 2008�

Povprečno rast poslovnega izida (Rast PI 1) izračunamo z enačbo:

(8)

23

3.3.4 Gospodarnost

˝Kazalniki gospodarnosti kažejo na učinkovitost poslovanja podjetja oziroma na razmerje med prihodki in odhodki˝(Hočevar in Igličar, 1995, 249).

S kazalniki gospodarnosti proučujemo poslovno uspešnost in pojasnjujemo dosežene poslovne rezultate, glede na vložena sredstva. Podatke potrebne za izračun gospodarnosti črpamo iz izkaza uspeha. Biti učinkovit, pomeni delati prave stvari, biti gospodaren pomeni delati z nizkimi stroški in biti uspešen pomeni delati stvari, za katere je na trgu povpraševanje.

Podjetje posluje gospodarno, če imamo več prihodkov kot odhodkov. Večji kot so prihodki v primerjavi z odhodki, večja je gospodarnost. V primeru koeficienta gospodarnosti, ki je manjši kot ena, je poslovanje negospodarno. Če pa je rezultat enak 1, pomeni, da s prihodki pokrijemo odhodke. Kazalniki gospodarnosti so: kazalnik gospodarnosti poslovanja, kazalnik celotne gospodarnosti in kazalnik povprečne gospodarnosti.

Kazalnik gospodarnosti poslovanja prikazuje kako učinkovito je bilo poslovanje podjetja z naslova dejavnosti. Iz kazalnika gospodarnosti so izločeni prihodki in odhodki iz financiranja ter izredni prihodki in odhodki. Podjetje je gospodarno če je kazalnik več kot 1.

Gospodarnost poslovanja izračunamo z enačbo:

𝐺𝐺𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑅𝑅𝑙𝑙𝑜𝑜𝑜𝑜𝑅𝑅𝑛𝑛𝑗𝑗𝑅𝑅 = 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑅𝑅𝑙𝑙𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑝𝑝 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑜𝑜𝑅𝑅𝑙𝑙𝑜𝑜𝑜𝑜𝑛𝑛𝑝𝑝 𝑜𝑜𝑜𝑜ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝

(7)

Kazalnik celotne gospodarnosti prikazuje razmerje med celotnimi prihodki in odhodki. Podjetje je gospodarno, če je vrednost kazalnika več kot 1. Celotno gospodarnost izračunamo z enačbo:

𝐶𝐶𝑡𝑡𝑙𝑙𝑜𝑜𝑅𝑅𝑛𝑛𝑅𝑅 𝑒𝑒𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅 = 𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝𝑝ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜ℎ𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝

(8)

Vir: (Hočevar, Igličar 1995, 249)

V diplomskem seminarju bomo uporabili kazalnik povprečne gospodarnosti. Za izračun povprečne gospodarnosti bomo sešteli gospodarnost za opazovana leta 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013. Vsoto bomo nato delili s 6-imi leti. S tem izračunom bomo dobili odstotno spremembo gospodarnosti šestih let.

𝑃𝑃𝑜𝑜𝑜𝑜𝑝𝑝𝑝𝑝𝑡𝑡č𝑛𝑛𝑅𝑅 𝑒𝑒𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅 = 𝑅𝑅𝑡𝑡š𝑅𝑅𝑡𝑡𝑜𝑜𝑡𝑡𝑜𝑜 𝑒𝑒𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑜𝑜𝑜𝑜𝑅𝑅𝑝𝑝𝑛𝑛𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝 𝑝𝑝𝑜𝑜𝑅𝑅𝑅𝑅𝑝𝑝𝑡𝑡𝑝𝑝𝑛𝑛𝑝𝑝ℎ 𝑙𝑙𝑡𝑡𝑅𝑅

š𝑅𝑅𝑡𝑡𝑜𝑜𝑝𝑝𝑙𝑙𝑜𝑜 𝑙𝑙𝑡𝑡𝑅𝑅

(9)

24

4 RAZISKAVA VPLIVA POSLOVNE ETIKE IN MORALE NA POSLOVNO USPEŠNOST

Kot smo že ugotovili poslovna etika določa vedenje, obnašanje in ukrepanje v poslovni praksi. Dandanes se vse več podjetij zanima za poslovno etiko in njeno vključevanje v poslovanje, ker se ta dva pojma močno prepletata. Kljub temu menimo, da se o etiki veliko več govori kot pa se je dejansko uporablja v praksi. Teorija nam narekuje da neetične odločitve pogosto povzročajo velike stroške medtem ko nam etično poslovanje na začetku poveča stroške, dolgoročno pa se nam koristi povečajo. Podjetje ne more poslovati v nasprotju z vrednotami udeležencev in pričakovati dolgoročni uspeh. Če podjetje posluje pošteno, spoštuje dogovore ter je vredno zaupanja, si zvišuje ugled, kar posledično privede do večje prodaje ter lojalnosti kupcev. Ljudje se radi vračajo in poslujejo s podjetji, ki jim zaupajo ter kjer se počutijo spoštovane ter cenjene. Če podjetje izvede potrebne okoljevarstvene ukrepe si zniža stroške zaradi zmanjšanja odpadkov. Izboljšanje delovnih pogojev pa podjetju zniža stroške boljše produktivnosti in kakovosti. Vse našteto vodi k boljšim finančnim rezultatom podjetja.

Vodilna podjetja vedo, da je etično ravnanje ključ do uspeha. Dandanes hitreje kot kadarkoli lahko stranke že na spletu in družbenih omrežjih zvedo o neetičnem ravnanju podjetij. In se posledično odločijo za drugo, etično podjetje. Etičnost je širok pojem in jo lahko razumemo v smislu poštenih odnos do sodelavcev in ostalih udeležencev, bodisi kot ekološko etiko. Pomembna je ker jo povezujemo z blaginjo ljudi in uspešnostjo poslovanja. Dandanes poznamo veliko mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za višje etične standarde, sad se zavedajo, da je poslovanje v koruptivnem okolju drago in manj učinkovito. Visoki etični standardi poslovanja vodijo k temu, da zaposleni naredijo več, saj so v okolju vrednem zaupanja tudi sami bolj motivirani in ustvarjalni. Podjetje si ugled gradi več let z dobro in pošteno poslovno prakso. V trenutku ko družba izve, da je to isto podjetje zapleteno v neetično ravnanje se ugled ruši in samo podjetje in njegova znamka nista več zanimivi za družbo. Takšnemu podjetju ne bodo verjeli zaposleni, kupci, dobavitelji, investitorji in ostali udeleženci.

Zato lahko povzamemo, da so etična podjetja bolj uspešna v smislu:

• Učinkovitejšega poslovanja Za učinkovite poslovne povezave je pomembno medsebojno zaupanje, če poslujemo v neetičnem okolju posvečamo več previdnosti pri poslovnih partnerjev npr. zavarovanju plačil, kar nam povzroča dodatne stroške in s tem seveda zmanjšuje učinkovitost (Glas, 3).

• Zadovoljnejših zaposlenih Če se zaposleni v podjetju dobro počutijo, so bolj motivirani in tudi več naredijo, saj so podjetju bolj lojalni (Garber, 2008, 13).

• Boljšega ugleda organizacije Ugled se gradi več let. Lahko se hitro zapravi zaradi neetičnega ravnanja. Udeleženci jim bolj verjamejo ter jih priporočajo tudi drugim (Glas, 2).

• Večji vrednosti znamke organizacije Zaupajo ji vlagatelji, partnerji, kupci, sodelavci (MEV, 2014).

25

• Večji lojalnosti kupcev, partnerjev in ostalih udeležencev Stranke, ki verjamejo podjetju kjer kupujejo se bojo vedno tudi vračale in še naprej kupovale te izdelke, medtem ko se bojo stranke, ki ne verjamejo izogibale nakupu. Vedno pa je lažje prodati proizvod ali storitev že obstoječemu kupcu kot pa poiskati novega in mu prodati (MEV, 2014).

• Večji produktivnosti in kvaliteti produktov Organizacija Delivery Happiness at work je predstavila članek v reviji Wall Street Journal o zadovoljstvu zaposlenih. Prišli so do sklepa da zadovoljni zaposleni dosegajo 31 odstotkov višjo produktivnost, 37 odstotkov višjo prodajo in da so trikrat bolj ustvarjalni (Bilbija 2014; povz. po Rick Boxx)1.

• Lažjega dostopa do kapitala Bolj zanimiva za vlagatelje, saj podjetju bolj zaupajo in želijo z njim sodelovati (Garber, 2008, 13).

• Boljši finančni rezultati Rezultat vsega navedenega. Saj je etičnost dobra investicija, ki se nam dolgoročno splača in prinaša dobre poslovne rezultate (Garber, 2008, 13).

Menimo, da je vpliv poslovne etike na poslovno uspešnost poslovanja podjetja težko raziskovati, že samo zaradi tega, ker je danes veliko prilaganja poslovnih izkazov in prikazovanja neresničnih podatkov. S tem, so lahko rezultati raziskave tudi zavajajoči.

V nadaljevanju bomo pisali o vpliv poslovne etike na poslovno uspešnost v tujini in pri nas. Pokomentirali bomo že opravljene raziskave ter izvedli svojo raziskavo, kjer bomo analizirali vpliv poslovne etike na poslovno uspešnost podjetij v Sloveniji.

1 Maja Billban povzela po Integrity Resource Center iz publikacije Integrity Moments with Rick Boxx.

26

4.1 Analiza raziskav v tujini

4.1.1 Raziskava Inštituta za poslovno etiko (IBE)2

Raziskavo je izvedel Inštitut za poslovno etiko. Naslov raziskave je ˝Ali se poslovna etika splača?˝. Inštitut je na podlagi izvedene raziskave zaključil, da so etična podjetja bolj dobičkonosna zaradi svoje etične kulture.

Nekateri bi rekli, da je vprašanje če se poslovna etika ˝splača˝ napačno. Saj bi se naj etično obnašali, ker je to prav in ne zato, ker bi se nam naj ˝splačalo˝. Kljub temu je vse večja potreba po kazalnikih merjenja nefinančnih področij poslovanja podjetja in povezave le-teh s poslovno uspešnostjo podjetja. Koncepti kot so integriteta in etika pa so na splošno merljivi le z uporabo posrednih kazalnikov. Ta raziskava je bila izvedena na ta način, da je analizirala vključenost poslovne etike v poslovanje podjetja nato pa te podatke primerjala z doseženo finančno uspešnostjo za obdobje štirih let. Na ta način so želeli raziskati in dokazati, da se poslovna etika ˝splača˝.

Za raziskavo so izbrali sedem kazalnikov in sicer, štiri, ki merijo finančno uspešnost poslovanja in tri, ki merijo etično odgovornost podjetij. Uporabljeni kazalniki finančne uspešnosti poslovanja so:

• MVA (market value added) ali tržna dodana vrednost, • EVA (economic value added) ali ekonomska dodana vrednost, • multiplikator čistega dobička (P/E), • donos na kapital (ROCE).

Uporabljeni kazalniki etične odgovornosti podjetij pa so ta, da: • imajo etični kodeks, • ocena obvladovanja etičnih tveganj, • so dosledno navedena v letnem seznamu britanskih najbolj občudovanih

podjetij.

Raziskava je zajela med 41 in 86 podjetij, vzetih iz FTSE 350 (največjih 350 podjetij s korporacijo), za katere so bili na voljo polni in primerljivi podatki za leta 1997-2001. Razdeljena so bila v dve skupini in sicer na tiste, ki so imeli kodeks etičnega ravnanja za dobo petih let in na tista, ki ga niso imeli. V raziskavi omenijo da pregled podobne raziskave kaže, da je odnos med finančno uspešnostjo in drugimi kazalniki odgovornosti podjetij pozitiven, vendar ne dokončen.

Izračunani kazalniki so pokazali, da so družbe, ki imajo vpeljano etično kulturo prekosila tiste, ki je nimajo. Torej bi bil odgovor na zastavljeno vprašanje raziskave, da se poslovna etika ˝splača˝.

2 Raziskava Inštitut za poslovno etiko. 2003. Članek Does business ethic pay? Str. 9. Dosegljivo na http://www.ibe.org.uk/userfiles/doesbusethicpaysumm.pdf.

27

4.1.2 Raziskava Centra za etično in pravno skladnost (CELC)

V ZDA so podjetja zaradi zaostritev zakonodaje in visoke kazni za neetično poslovanje prisiljena v intenzivno zaposlovanje pooblaščencev za skladnost poslovanja. V Slovenji je odstotek podjetij, ki so uvedla funkcijo skladnosti poslovanja in imajo v ta namen zaposlenega posebnega pooblaščenca za skladnost, še relativno majhen. Verjamemo, da se bo tudi pri nas število podjetij, ki bodo tudi formalno poskrbela za povečanje skladnosti poslovanja z zakonodajo, dobrimi poslovnimi običaji in etičnimi načeli, v prihodnosti močno povečalo. (Jože P. Damijan, 2014)

Nedavno je bila objavljena tudi raziskava, ki jo je naredil CELC (Center of Ethical and Legal Compliance) leta 2012 in kaže, da dosegajo podjetja z ocenjeno najvišjo stopnjo etičnosti značilno višji donos glede na vložena sredstva (Jože P. Damijan, 2014). Iz Slike 5 je razvidno, da v WME (World’s most ethical companies) podjetjih so dosegali štirikrat večji donos glede na vložena sredstva kot S&P 500. Kratica pomeni “Standard and Poors’ 500ʺ, ki nam pove dve informaciji in sicer, da je lastnik oz. ustvarjalec tega indeksa S&P, v indeksu pa je 500 podjetij.

Slika 5: Stopnja donosnosti WMA podjetij in S&P 500

Vir: (CELC, 2012)

28

4.2 Analiza raziskav v Sloveniji

Ker smo zasledili veliko raziskav na to temo, ki so bile opravljene v tujini nas je zanimalo kakšno je stanje pri nas, ali so bile izvedene kakšne raziskave in ali v Sloveniji praksa tudi potrjuje statistično pozitivno povezanost med poslovno etiko in poslovno uspešnostjo poslovanja. Ob prebiranju teorije smo ugotovili, da je o tej tematiki veliko napisanega tudi v slovenski literaturi vendar pa nisem zasledila, da bi v Sloveniji že izvedli takšno analizo. Zasledili pa smo da, obstajajo v Sloveniji Slovenske smernice korporativne integritete namenjene gospodarskim družbam i drugim gospodarskim subjektom. Oblikovane so bile s strani Gospodarske Zbornice Slovenije, Združenja Manager, Združenja Nadzornikov Slovenije in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani pod pokroviteljstvom predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja. S podpisom se gospodarske družbe in drugi gospodarski subjekti zavežejo k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete pri svojem poslovanju ter da bodo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh (SKI).

V diplomskem seminarju smo se osredotočili na računovodski vidik uspešnosti podjetja zato nas zanimajo le finančni podatki. Raziskali smo če in kako poslovna etika vpliva na poslovno uspešnost slovenskih podjetij. Raziskavo smo izvedli na 167 slovenskih podjetjih. Gre se za mala d.o.o. podjetja z različno dejavnostjo. Pri delu smo si pomagali s spletno podatkovno storitvijo Gvin, ki svojim uporabnikom nudi celovit vpogled v poslovanje slovenskih podjetij, v njihovo vodstva, v tržno dogajanje doma in po posameznih industrijskih panogah. Ker smo se opredelili le na uspešnost z računovodskega vidika smo v spletni podatkovni storitvi Gvin poiskali finančne podatke analiziranih podjetij. Opredelili smo se za dobo petih let in sicer od leta 2008 do 2013. V izkazu poslovnega izida smo poiskali podatek o celotnem poslovnem izidu ter prihodke od prodaje analiziranih podjetij. V bilancah stanj analiziranih podjetij smo poiskali podatek o čisti donosnosti sredstev in čisti dobičkonosnosti prihodkov. Podatke smo za lažji pregled in nadaljnjo analizo oblikovali v tabele. Iz izpisanih podatkov smo nato izračunali štiri kazalnike, in sicer povprečno letno rast prihodkov, povprečno donosnost sredstev, povprečno letno rast poslovnega izida in povprečno letno gospodarnost. Kot približek za poslovno moralo podjetnikov smo uporabili rezultate iz raziskave odnosa podjetnikov do računovodske etike. V diplomskem seminarju smo raziskali ali med poslovno etičnostjo podjetja in njegovo poslovno uspešnostjo obstaja statistično pozitivna povezanost. Odgovore na temo etike smo primerjali z dobljenimi kazalniki tako, da smo naredili korelacijsko analizo, ki je razvidna iz Tabele 1. Analiza je bila narejena v SPSS programu.

S korelacijsko analizo ugotavljamo jakost povezanosti spremenljivk. Korelacijski koeficient je lahko vrednost v intervalu [1,-1] (Kovačič, 2). Povezanost je lahko:

• Pozitivna. Če je koeficient večji od 0 (Kovačič, 2). • Negativna. Če je koeficient manjši od 0 (Kovačič, 2).

Koeficient je lahko tudi enak nič, kar pomeni da spremenljivki nista povezani. Poznamo pa tudi popolno povezanost in sicer če je koeficient natanko 1 ali -1 (Kovačič, 2).

29

Tabela 1: Korelacijska analiza povezanosti etike in kazalnikov poslovne uspešnosti

Rast_prih1 Rast_prih2 Povpr_don. Rast_PI1 Rast_PI2 Povpr_gosp Etika1 Etika2

Rast_prih1

Pearson Correlation 1 ,260** ,179* -,007 -,006 ,232** -,072 -,062

Sig. (2-tailed)

,001 ,023 ,931 ,941 ,003 ,364 ,433

N 162 162 162 162 162 162 162 162

Rast_prih2

Pearson Correlation ,260** 1 ,022 -,004 -,053 ,023 -,036 -,089

Sig. (2-tailed) ,001

,781 ,961 ,499 ,769 ,643 ,254

N 162 165 165 164 165 165 165 165

Povpr_don.

Pearson Correlation ,179* ,022 1 ,092 ,172* ,223** -,127 ,000

Sig. (2-tailed) ,023 ,781

,237 ,026 ,004 ,103 ,996

N 162 165 167 166 167 167 167 167

Rast_PI1

Pearson Correlation -,007 -,004 ,092 1 ,124 ,004 -,004 ,207**

Sig. (2-tailed) ,931 ,961 ,237

,112 ,963 ,958 ,007

N 162 164 166 166 166 166 166 166

Rast_PI2

Pearson Correlation -,006 -,053 ,172* ,124 1 -,005 ,064 -,084

Sig. (2-tailed) ,941 ,499 ,026 ,112

,953 ,410 ,278

N 162 165 167 166 167 167 167 167

Povpr_gosp

Pearson Correlation ,232** ,023 ,223** ,004 -,005 1 -,076 -,053

Sig. (2-tailed) ,003 ,769 ,004 ,963 ,953

,331 ,497

N 162 165 167 166 167 167 167 167

Etika1

Pearson Correlation -,072 -,036 -,127 -,004 ,064 -,076 1 -,331**

Sig. (2-tailed) ,364 ,643 ,103 ,958 ,410 ,331

,000

N 162 165 167 166 167 167 167 167

Etika2

Pearson Correlation -,062 -,089 ,000 ,207** -,084 -,053 -,331** 1

Sig. (2-tailed) ,433 ,254 ,996 ,007 ,278 ,497 ,000

N 162 165 167 166 167 167 167 167

**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).

30

Za potrebe korelacijske analize smo potrebovali različne koeficiente, ki smo jih med seboj primerjali in iskali soodvisnost. Izračunali smo:

• Rast prihodkov; merili na dva načina. Prvi način (Rast prih. 1) je šesti koren iz (Prih2013/Prih2018). Drugi način (Rast prih. 2) je, da smo za vsako leto najprej izračunali verižni časovni koeficient, nato smo izračunali povprečje vseh letnih verižnih koeficientov.

• Povprečno donosnost; sešteli donosnost posameznih let, ter jih nato delili s številom let, torej s 6.

• Rast poslovnega izida; merili na dva načina. Prvi način (Rast PI1) je, da smo razliko PI2013 – PI2008 podelili z absolutno vrednostjo PI2008. Tako smo dobili skupni koeficient spremembe PI za opazovanih šest let. Drugi način (Rast PI2) je, da smo za vsako leto izračunali verižni časovni koeficient, nato pa iz njih povprečje vseh letnih verižnih koeficientov.

• Povprečna gospodarnost; sešteli smo gospodarnost za opazovana leta 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013. Vsoto smo nato delili šestimi leti. S tem izračunom smo dobili odstotno spremembo gospodarnosti šestih let.

• Etiko smo ocenili s pomočjo vprašalnika, v katerem smo podjetnikom predstavili pet različnih trditev, kakšen bi po njihovem moral biti dober računovodja. Dve sta se nanašali tudi na etiko. Podjetniki so jih nato rangirali po pomembnosti.

• Ena trditev (etika1) se je glasila, da je dober računovodja tisti, ki je v korist svojih strank pripravljen iskati luknje v zakonodaji. Višji rang pri tej trditvi pomeni nižjo raven etičnosti.

• Druga trditev (etika2) pa se je glasila, da je dober računovodja lahko samo visoko moralna osebnost ki mu resničnost in poštenost pomenita glavni načeli delovanja. Višji rang pri tej trditvi pomeni višjo raven etičnosti.

Kot lahko vidimo, je etika2 pozitivno statistično povezana s poslovno uspešnostjo, merjeno kot rast PI v letih od 2008 do 2013 (korelacijski koeficient 0,207). To pomeni, da z etiko lahko pojasnimo približno 4% razlik v poslovni uspešnosti opazovanih podjetij.

Menimo da je lahko razlog dobljenih rezultatov raziskave ta, da tisti ki niso etični prilagajajo izkaze in zavajajo z njimi.

31

SKLEP

V zadnjem času je med slovenskimi podjetniki vedno več govora o etiki pri poslovanju. Skoraj povsod nas zasipajo z informacijami o pomembnosti etike pri poslovanju in njenem pozitiven vplivu na uspešnost. Velikokrat lahko preberemo da se etika splača. Pa je temu res tako?

V diplomskem seminarju smo raziskali vpliv poslovne etike na poslovno uspešnost slovenskih podjetij. Najprej smo si postavili dve trditvi. Prva trditev je bila da med poslovno etičnostjo podjetja in njegovo poslovno uspešnostjo ni nobene statistično pozitivne povezanosti. Druga trditev se je glasila da med poslovno etičnostjo podjetja in njegovo poslovno uspešnostjo obstaja pozitivna statistična povezanost.

Diplomski seminar je razdeljen na dva dela. Prvi del obsega teoretična poglavja, ki zajemajo poglavja o poslovni etiki, morali, poklicni etiki, etičnih dilemah, analizo poslovne uspešnosti podjetja in njeno merjenje. Tu smo predstavili spoznanja različnih avtorjev. Predstavljen je tudi Kodeks poklicne etike računovodij. Drugi del je praktičen in je povsem samostojno delo. Tu smo izvedli raziskavo na 167 slovenskih podjetjih. Lotili smo se je tako, da smo si pomagali s spletno podatkovno storitvijo Gvin, ki svojim uporabnikom nudi celovit vpogled v poslovanje slovenskih podjetij, v njihovo vodstva, v tržno dogajanje doma in po posameznih industrijskih panogah. Ker smo se opredelili le na uspešnost z računovodskega vidika smo v spletni podatkovni storitvi Gvin poiskali finančne podatke izbranih podjetij ter si jih izpisali in oblikovali v tabelo za lažji pregled in nadaljnjo analizo. Izračunali smo izbrane kazalnike ter jih primerjali z nedavno opravljeno anketo o davčni morali v zgoraj omenjenih podjetjih. Naredili smo korelacijsko analizo v SPSS programu.

Ugotovili smo, da je etika2, katere trditev se je glasila da je dober računovodja lahko samo visoko moralna osebnost ki mu resničnost in poštenost pomenita glavni načeli delovanja, pozitivno statistično povezana s poslovno uspešnostjo, merjeno kot rast PI v letih od 2008 do 2013 (korelacijski koeficient 0,207). To pomeni, da z etiko lahko pojasnimo približno 4% razlik v poslovni uspešnosti opazovanih podjetij.

Glede na prebrano in proučeno teorijo smo pričakovali, da bo vpliv etike veliko večji ampak kljub rezultatom raziskave zaključimo z izrekom pisatelja Molier:˝Ljudje smo si enaki v svojih obljubah. Razlikujemo se po svojem vedenju˝. Zato nadaljujmo z ozaveščanjem in širjenjem informacij in znanja o poslovni etiki. S tem bomo veliko doprinesli k pozitivnemu razvoju domačega poslovnega okolja, pa tudi družbe nasploh. Raziskovali smo vpliv na računovodsko uspešnost in ugotovili da ni vpliva. Verjamemo pa, da so etična podjetja zagotovo bolj uspešna v smislu da ima etična organizacija boljši sloves, njena znamka pa večjo vrednost. Poveča se lojalnost kupcev, partnerjev in ostalih udeležencev. Povečata pa se tudi produktivnost in kvaliteta produktov. Etična organizacija pritegne in zadrži več zaposlenih ter lažje dostopa do kapitala. Slovenija se počasi prebuja vendar kljub temu menimo, da je v Sloveniji potrebnih več takšnih raziskav.

32

LITERATURA

1. Belak, Janko. 1999. Politika podjetja in strateški management. Gubno: Mer Evrocenter.

2. Bennet, Christoper. 2010. What is this thing called ethics. New york. Routledge.

3. Bergant, Živko. 2002. Kritična presoja tradicionalnega analiziranja računovodskih podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja, Doktorska disertaija, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

4. Bergant, Živko. 2010. Osnove analize poslovanja. Ljubljana: Višoka šola za

računovodstvo.

5. Bilbija, Maja. 2014. Poslovni tok Slovenija. Zadovoljstvo zaposlenih se obrestuje. Dosegljivo na: http://www.poslovnitok.si/sl/. [15. 4.2015]

6. Bukovnik Marjana Leva, Mlinarić Bojan. 2009. Temelji računovodstva. Konzorcij

višjih strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM

7. DU. Dejavniki uspeha. Učinkovitost in uspešnost. Dosegljivo na: http://www.dejavnikiuspeha.si/sl/component/content/article/40-blog/133-ucinkovitost-in-uspesnost. [20. 1.2015]

8. IBE. Does Business ethic pay? Ethic and financial performance. Dosegljivo na:

http://www.ibe.org.uk/userfiles/doesbusethicpaysumm.pdf. [20. 1.2015]

9. Garber, R.P. 2008. The Ethical dilemma. Massachusetts: HDR Press Inc.

10. Glas, Miroslav. Poslovna etika. Ljubljana: Združenje članov nadzornih svetov. Dosegljivo na: http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/glas___poslovna_etika.pdf. [20. 4.2015]

11. Glas, Miroslav. 2006. Priročnik za člane madzornih svetov. Poslovna etika.

Ljubljana: Združenje članov nadzornih svetov.

12. Hočevar, marko in Aleksander Igličar. 1995. Osnove računovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

13. Jaklič, Marko. 1999. Poslovno okolje podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

14. Jelovac, Dejan. 1997. Poslovna etika. Ljubljana: Študentska organizacija univerz.

15. Jelovac, Dejan. 1999. Poštenost med kratkimi nogami. Manager. Ljubljana.

33

16. Jože P., Damijan. 2014. Najbolj vroča služba v ZDA – pooblaščenci za skladnost. Datum objave 17. 2.2014. Dosegljivo na: http://damijan.org/2014/02/17/najbolj-vroca-sluzba-v-zda-pooblascenci-za-skladnost/. [15. 3. 2015].

17. Juhant, Janez. 2009. Etika I. Na poti k vzajemni človeškosti. Ljubljana: Študentska

založba.

18. Kalacun, Stanislava. 2001. Poslovna etika. Ljubljana: Združenje manager.

19. Kelhar, Peter. 2002. Etični vidiki računovodskega informiranja. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta.

20. Koletnik, Franc. 1997. Analiziranje računovodskih izkazov (bilanc). Maribor:

Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta

21. Koletnik Franc. 1996. Poklicna etika računovodij, revizorjev in drugih gospodarskih zaupnikov. Profesionalna etika pri delu z ljudmi. Maribor. Univerza v Mariboru, Inštitut Antona Trstenjaka

22. Koletnik, Franc. 2006. Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

23. MEV. Konferenca Moč etičnega voditeljstva – O poslovni etiki ali zakaj tudi dobri

ljudje počnejo slabe stvari. Vitafit portal. Dosegljivo na: http://www.vitafit.si/o-poslovni-etiki-ali-zakaj-tudi-dobri-ljudje-pocnejo-slabe-stvari-2/. [20. 4.2015]

24. Kovačič, Matej. On-line slovarček statističnih pojmov. Koeficient korelacije med

dvema spremenljivkama. Dosegljivo na: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&cad=rja&uact=8&ved=0CC8QFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.ljudmila.org%2Fmatej%2Fstatistika%2Fmva.html&ei=OiouVaO_FobSyAPzvoHgBQ&usg=AFQjCNFhApTGrkO1mOSPNJ_cLH40HbzZpQ&sig2=ppklpKSqj9sZQv2ZkYF5Qw&bvm=bv.90790515,d.bGQ. [15. 4.2015]

25. Mintz, M. Steven. 1995. Cases in Accounting and Professionalism. Management

Accounting.

26. Možina, Stane. et al. 2002. Management: nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.

27. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

28. Murn, Anja. 2010. Diplomsko delo. Analiza poslovanja podjetja X d.o.o. v obdobju

2007-2008, primerjava s sorodnim podjetjem in predlaganje ukrepov. Višja strokovna šola Academia Maribor.

29. Rebernik, Miroslav. 1999. Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

34

30. SIR. 1998. Slovenski inštitut za revizijo: Kodeks poklicne etike računovodje.

Dosegljivo na: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/rac-kodeks_etike-racunovodja.pdf. [15. 1.2015]

31. SSKI. 2014. SLOVENSKA KORPORATIVNA INTEGRITETA. Dosegljivo na:

http://www.korporativna-integriteta.si/. [18. 3.2015]

32. Šterbenec, Borut. 2002. Diplomsko delo. Razlika v analizi uspešnosti poslovanja za podjetje Kolpa d.d. po Slovenskih računovodskih standardih in Mednarodnih računovodskih standardih. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta.

33. Tavčar, Mitja. 2002. Strateški management. Koper in Maribor: Visoka šola za management in Ekonomsko-poslovna fakulteta.

34. Tavčar, Mitja. 2008. Kultura, etika in olika managementa. Kranj: Moderna

organizacija.

35. Žlajpah, Matej. 2001. Etika in korupcija v poslovnem svetu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

35