VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA - Medicinska … · • Filmska režija • Televizijska režija -6. Akademija za likovno umet nost in oblikovanje Magistrski in doktorski študij: •

1

Univerza v Ljubljani Kongresni trg 12 1000 Ljubljana tel.: 01 241 85 00 fax.: 01 241 86 50 www.pef.uni-lj.si/kognitivna

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA

K ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU DRUGE STOPNJE – SKUPNA DIPLOMA UNIVERZE V LJUBLJANI

SKUPNI INTERDISCIPLINARNI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE

STOPNJE KOGNITIVNE ZNANOSTI

(AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA)

Univerza v Ljubljani Skupni interdisciplinarni študijski program druge stopnje kognitivne znanosti

2

1. Predlagatelj in utemeljitev vloge

1.1. Podatki o predlagatelju

Univerza v Ljubljani

• Naslov: Kongresni trg 12, Ljubljana • spletna stran: http://www.uni-lj.si • Kontaktna oseba: dr. Urban Kordeš, doc., predsednik programskega sveta študija

([email protected]) • Opis:

Univerza v Ljubljani je avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij in visoke strokovne šole v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z znanstvenih in umetniških področij in disciplin. Je največja in najboljša visokošolska in znanstveno raziskovalna ustanova v Republiki Sloveniji. V evropskem merilu predstavlja po številu študentov večjo, po številu zaposlenih pa srednje veliko visokošolsko institucijo. UL ima največ koncentriranega raziskovalno razvojnega potenciala v državi. Na njej študira 58% slovenskih podiplomskih in 64 % dodiplomskih študentov, od tega 72 % rednih in 44 % izrednih. Izvaja 67,5 % vseh akreditiranih dodiplomskih programov v državi. Slovenskemu prostoru daje več kot polovico diplomantov, več kot dve tretjini magistrov in specialistov in skoraj vse doktorje znanosti. V slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov.

• Kratka zgodovina: Zametki študija segajo v leto 1598, ko je bil v Ljubljani ustanovljen jezuitski kolegij. Z delovanjem posameznih višješolski kurzov (studia superiora) so jezuiti zlomili stagnacijo na terciarnem področju šolstva. Višji študiji so bili v vsebinskem pogledu v precejšni meri identični z vsebino študija na filozofskih in teoloških fakultetah nekaterih jezuitskih univerz. Niso pa se podeljevali akademski nazivi, ki predstavljajo edino ostro mejo med semiuniverzitetnimi (višjimi) študiji in pravimi univerzami. Iz zgodovinskih osnov ljubljanskega jezuitskega šolstva, se je v 18. stoletju, po reorganizaciji terciarnega šolstva v Avstriji (»terezijansko-jožefinska šolska reforma«), V Ljubljani izoblikoval Cesarsko-kraljevi licej. Ta, novo oblikovana akademska ustanova je po ukinitvi jezuitskega reda v glavnem mestu dežele prevzela nalogo znanstveno-izobraževalne ustanove, ni pa ji bilo dovoljeno podeljevati akademskih nazivov. Univerza, sprva pod imenom Ecoles centrales je bila prvič ustanovljena leta 1810 v času Napoleonovih Ilirskih provinc. Imela je pet študijskih smeri: za zdravnike kirurge, inženirje, arhitekte, pravnike in teologe. Kmalu za tem, ko si je Avstrija povrnila oblast nad Slovenijo, je bila ukinjena.


3

Leta 1948 se je odločno začela pojavljati zahteva po slovenski univerzi, ki je svojo zgodovinsko formulacijo dobila februarja 1898 v kranjskem deželnem zboru. Ob koncu prve svetovne vojne se je julija 1919, s sprejetjem zakona o Univerzi v Ljubljani, uresničila želja po slovenski univerzi. Sestavljale so jo teološka, pravna, filozofska, tehnična in nepopolna medicinska fakulteta. 31. avgusta istega leta je bilo imenovanih prvih 18 profesorjev, 12. novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje.

• Kratek opis delovnega področja zavoda: Univerza v Ljubljani goji temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje, pri čemer si prizadeva dosegati odličnost in najvišjo kakovost na vseh področjih znanosti in umetnosti, kot so humanistika, družboslovje, jezikoslovje, umetnost, medicina, naravoslovje, tehnika in tehnologija. Na osnovi lastnega raziskovanja ter lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov izobražuje znanstvenike in strokovnjake in pri tem spodbuja interdisciplinarni in multidisciplinarni študij. Svoje dosežke na področju znanosti in umetnosti izmenjuje z drugimi univerzami in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. Sodeluje z gospodarstvom in storitvenimi dejavnostmi v javnem in zasebnem sektorju, z vlado in lokalnimi skupnostmi ter z drugimi ustanovami civilne družbe.

• Poslanstvo UL Univerza v Ljubljani podpira raziskovanje ter na osnovi lastnega raziskovanja ter lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov izobražuje vodilne znanstvenike in strokovnjake, ki so usposobljeni za vodenje trajnostnega razvoja, ob upoštevanju izročila evropskega razsvetljenstva in humanizma ter ob upoštevanju človekovih pravic. Pri tem spodbuja interdisciplinarni in multidisciplinarni študij. Izmenjuje svoje dosežke na področju znanosti in umetnosti z drugimi univerzami in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. Tako prispeva svoj delež v svetovno zakladnico znanja in iz nje prenaša znanje v slovenski prostor. Z vklapljanjem v širši družbeni prostor pospešuje uporabo svojih raziskovalnih in izobraževalnih dosežkov ter prispeva k družbenemu razvoju. Univerza v Ljubljani utrjuje tudi akademsko skupnost profesorjev, raziskovalcev, študentov in drugih sodelavcev ter si prizadeva za svojo uveljavitev doma in v svetu. Svoje raziskovanje, izobraževanje, javno delovanje in razmerja med člani utemeljuje na načelih:

- profesionalne odličnosti, oziroma zagotavljanja čim višje kakovosti, - akademske svobode sodelavcev in študentov, posebej svobode

ustvarjalnosti, - avtonomije v odnosu do države, politike, kapitala in cerkva, - humanizma in človekovih pravic vključujoč enakost možnosti in solidarnost

• Vključuje 22 fakultet, 3 akademije in eno visoko šolo:

Fakultete:

- Biotehniška fakulteta, - Ekonomska fakulteta, - Fakulteta za arhitekturo, - Fakulteta za družbene vede,


4

- Fakulteta za elektrotehniko, - Fakulteta za farmacijo, - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, - Fakulteta za matematiko in fiziko, - Fakulteta za pomorstvo in promet, - Fakulteta za računalništvo in informatiko, - Fakulteta za strojništvo, - Fakulteta za socialno delo, - Fakulteta za šport, - Fakulteta za upravo, - Filozofska fakulteta, - Medicinska fakulteta, - Naravoslovnotehniška fakulteta, - Pedagoška fakulteta, - Pravna fakulteta, - Teološka fakulteta, - Veterinarska fakulteta.

Umetniške akademije:

- Akademija za glasbo, - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

Visoka strokovna šola:

- Visoka šola za zdravstvo.

• V študijskem letu 2007/2008 je UL skladno z določili Zakona o visokem šolstvu in po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije razpisala naslednja področja in programe podiplomskega študija (specializacije, magisterije oz. doktorate):

1. Doktorski študijski program - 3. stopnja: Biomedicina,

ki ga izvajajo Biotehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinska fakulteta in Veterinarska fakulteta ob sodelovanju Inštituta Jožef Štefan, Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo in obsega znanstvena področja: • Biokemija in molekularna biologija • Farmacija • Genetika • Klinična biokemija in laboratorijska

biomedicina • Medicina klinična usmeritev • Medicina - temeljna usmeritev • Mikrobiologija • Socialna medicina • Toksikologija • Veterinarska medicina

2. Univerzitetni podiplomski magistrski in doktorski študij Statistika,

ki ga izvajajo Biotehniška fakulteta, Ekonomska

fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za matematiko in fiziko in Medicinska fakulteta in obsega module: • Biostatistika • Družboslovna statistika • Matematična statistika • Uradna statistika

3. Univerzitetni podiplomski magistrski in doktorski študij Varstvo okolja,

ki ga izvajajo Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za pomorstvo in promet, Fakulteta za strojništvo, Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta, Naravoslovnotehniška fakulteta, Pravna fakulteta in Veterinarska fakulteta in obsega predmetna področja: • Naravoslovje • Tehnika • Biotehnika • Medicina


5

• Družboslovje in humanistika 4. Akademija za glasbo Magistrski in doktorski študij:

• Glasbena pedagogika • Kompozicija in glasbena teorija • Inštrument

Specialistični študij: • Petje, • Godala in drugi instrumenti s strunami • Pihala, trobila in tolkala • Inštrumenti s tipkami • Dirigiranje

5. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Magistrski in doktorski študij:

• Dramaturgija Magisterij umetnosti:

• Dramska igra • Umetniška beseda • Gledališka režija • Radijska režija • Scenografija • Kostumografija • Filmska režija • Televizijska režija

6. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Magistrski in doktorski študij:

• Razvoj in teorija oblikovanja • Likovna teorija

Magisterij umetnosti: • Slikarstvo • Kiparstvo • Grafika • Restavratorstvo • Video • Likovna tehnologija • Oblikovanje vizualnih komunikacij • Industrijsko oblikovanje • Unikatno oblikovanje

7. Biotehniška fakulteta Magistrski in doktorski študij: Biološke in biotehniške znanosti, ki obsega naslednja področja:

• Agronomija • Biologija • Biotehnologija • Genetika • Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri • Krajinska arhitektura • Lesarstvo • Varstvo naravne dediščine • Zootehnika • Živilstvo

V sodelovanju s Fakulteto za družbene vede magistrski in doktorski študij:

• Antropologija

8. Ekonomska fakulteta Magistrski študijski programi - 2. stopnja

• Ekonomija - Poslovna ekonomika - Javni sektor - Splošna ekonomija

- Operacijska raziskovanja • Mednarodna ekonomija –

- Ekonomika Evropske Unije • Denar in finance

- Monetarna ekonomija - Javne finance

• Finančni management – - Poslovne finance - Management finančnih institucij

• Management - Management profitnih organizacij - Management neprofitnih organizacij - Organizacija

• Mednarodno poslovanje • Podjetništvo

- Management malih podjetij - Podjetniško prestrukturiranje

• Poslovna informatika - Razvijanje informacijskih sistemov - Informatizacija poslovanja

• Poslovna logistika • Računovodstvo in revizija • Računovodstvo • Revizija in davčno svetovanje • Trženje

- Trženje končnim uporabnikom - Medorganizacijsko trženje

• Turizem • Poslovodenje in organizacija • Management v športu

- Management športnih dejavnosti ♦ • Ekonomika in management v zdravstvu

Skupni magistrski študij - 2. stopnja: V sodelovanju z Univerzo v Gironi. Španija in Univerzo na Južnem Danskem

• Turistični management (E.M.T.M. - European Master in Tourism Management)

Magistrski in doktorski študij (znanstveni magisterij) • Ekonomija • Mednarodna ekonomija • Poslovodenje in organizacija • Podjetništvo • Informacijsko upravljalske vede • Aktuarstvo

9. Fakulteta za arhitekturo Magistrski in doktorski študij:

• Arhitektura Specialistični študij:

• Arhitektura • Urbanistično planiranje

10. Fakulteta za družbene vede

Magistrski in doktorski študij: • Sociologija • Menedžment neprofitnih organizacij • Menedžment kadrov in delovna razmerja • Politologija • Politologija - etnične študije • Komunikologija • Mednarodni odnosi • Obramboslovje

V sodelovanju s Fakulteto za socialno delo magistrski in doktorski študij:

• Sociologija - socialno delo v skupnosti V sodelovanju z Biotehniško fakulteto magistrski in doktorski študij:


6

• Antropologija Specialistični študij:

• Obramboslovje 11. Fakulteta za elektrotehniko Magistrski in doktorski študij:

• Elektrotehnika Specialistični študij:

• Tehnologija vodenja industrijskih procesov • Telekomunikacijska tehnologija • Elektronski sistemi

12. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Magistrski in doktorski študij:

• Gradbeništvo • Geodezija

Interdisciplinarni magistrski in doktorski študij: • Prostorsko in urbanistično planiranje

Mednarodni magistrski in doktorski študij: • Gradbena informatika

13. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Magistrski in doktorski študij:

• Kemija • Kemijska tehnologija • Kemijsko inženirstvo

Skupaj z Naravoslovnotehniško fakulteto magistrski in doktorski študij

• Materiali 14. Fakulteta za matematiko in fiziko Magistrski in doktorski študij:

• Matematika, raziskovalna smer • Matematika, izobraževalna smer • Mehanika • Fizika • Meteorologija • Fizika, izobraževalna smer

Specialistični študij: • Matematično izobraževanje • Fizikalno izobraževanje

Fakulteta za matematiko in fiziko in Inštitut Jožef Stefan razpisujeta v sodelovanju s tehničnimi fakultetami Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru magistrski in doktorski študij

• Jedrska tehnika 15. Fakulteta za pomorstvo in promet Magistrski in doktorski študij:

• Prometne vede Specialistični študij:

• Prometne vede 16. Fakulteta za računalništvo in informatiko Magistrski in doktorski študij:

• Računalništvo in informatika • Informacijski sistemi in odločanje

17. Fakulteta za socialno delo Magistrski in doktorski študij v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede:

• Sociologija - socialno delo v skupnosti Specialistični študij:

• Management v socialnem delu • Zmanjševanje škode povezane z uživanjem

drog • Socialno delo za ljudi s posebnimi potrebami

• Socialno delo na področju izvrševanja kazenskih sankcij

• Duševno zdravje v skupnosti 18. Fakulteta za strojništvo Magistrski in doktorski študij

• Strojništvo: - konstrukcijsko mehansko področje - za področje energetike in

procesnega strojništva, - za področje avtomatizacije,

proizvodne kibernetike in mehatronike.

Specialistični študij: • Management tehnologij vzdrževanja • Konstruiranje in razvojna tehnika • Vodenje proizvodnje • Gospodarjenje z energijo • Procesno strojništvo

19. Fakulteta za šport Magistrski in doktorski študij:

• Kineziološke znanosti 20. Fakulteta za upravo Magistrski študijski program - 2. stopnja:

• Uprava - Upravno-pravna smer - Upravno-ekonomska smer - Upravno informacijska smer

Magistrski in doktorski študij (znanstveni magisterij): • Uprava

Skupni magistrski študij - 2. stopnja v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede in Univerzo v Beogradu:

• Management v upravi - Ravnanje s človeškimi viri - Upravna informatika - Management v lokalni samoupravi - Management kakovosti v javnem

sektorju 21. Filozofska fakulteta Magistrski in doktorski študij:

• Filozofija • Sociologija kulture • Pedagogika • Psihologija • Klasična filologija • Zgodovina • Umetnostna zgodovina • Arheologija • Etnologija in kulturna antropologija • Geografija • Romanski jeziki in književnosti • Germanski jeziki in književnosti • Slovanski jeziki in književnosti • Primerjalna književnost in literarna teorija • Muzikologija • Splošno jezikoslovje • Primerjalno jezikoslovje • Bibliotekarstvo • Ameriške študije

Magistrski študij - 2. stopnja: • Tolmačenje

Skupni magistrski študij: - 2. stopnja, v sodelovanju z univerzama v Cluju in Gradcu


7

• Zgodovina jugovzhodne Evrope Doktorski študij - 3. stopnja:

• Prevodoslovje 22. Naravoslovnotehniška fakulteta Magistrski in doktorski študij:

• Geologija • Rudarstvo • Geotehnologija • Metalurgija • Kemijsko izobraževanje • Naravoslovno-tehnična informatika • Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje

Skupaj s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo magistrski in doktorski študij:

• Materiali 23. Pedagoška fakulteta Magistrski in doktorski študij:

• Socialna pedagogika • Specialna in rehabilitacijska pedagogika • Likovna pedagogika • Poučevanje na razredni stopnji

Specialistični študij: • Pomoč z umetnostjo • Supervizija • Koordinator-specialist za delo z otroki s

posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami 24.Pravna fakulteta Magistrski in doktorski študij:

• Civilno in gospodarsko pravo • Delovno pravo in pravo socialne varnosti • Javna uprava • Ustavno pravo • Rimsko pravo in pravna zgodovina • Teorija prava in države

25. Teološka fakulteta Magistrski in doktorski študij:

• Teologija • Zakonska in družinska terapija

Specialistični študij: • Pastoralna teologija • Zakonska in družinska terapij

Novi bolonjski študijski programi V študijskem letu 2007/2008 so prvič razpisani:

• doktorski študij 3. stopnje Biomedicina, skupni univerzitetni program • magistrski študij 2. stopnje Management v športu, na Ekonomski fakulteti • magistrski študij 2. stopnje Ekonomika in management v zdravstvu, na Ekonomski fakulteti • skupni magistrski študij 2. stopnje Turistični management, na Ekonomski fakulteti • skupni magistrski študij 2. stopnje Management v upravi, na Fakulteti za upravo • magistrski študij 2. stopnje Tolmačenje, na Filozofski fakulteti • skupni magistrski študij 2. stopnje Zgodovina jugovzhodne Evrope, na Filozofski fakulteti


8

• Podatki o vpisanih študentih po letnikih za študijsko leto 2007/2008: SKUPAJ REDNI IZREDNI vsi vpisani od tega

ponavljalci vsi brez

absolventov vsi vpisani od tega

ponavljalci vsi brez

absolventov UNIVERZA V LJUBLJANI 47465 4121 36829 8852 1538 7006 Univerzitetni študij 35213 2943 27822 3685 604 3182 Visokošolski strokovni programi 12252 1178 9007 5167 934 3824 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik 5. letnik 6.letnik absolvent skupaj

UNIVERZA V LJUBLJANI 16168 10462 9643 6351 1004 198 12482 56317 Univerzitetni študij 10284 6979 6319 6211 1004 198 7894 38898 Visokošolski strokovni programi 5884 3483 3324 140 0 0 4588 17419

• Vpis na podiplomski študij za študijsko leto 2006/2007 Podiplomski študij članica Specialistični

program Magistrski program

Doktorski program

II. stopnja III. stopnja

AG 10 7 1 AGRFT 5 1 ALUO 115 2 BF 188 95 EF 48 900 FA 11 15 FDV 15 401 56 FE 26 145 56 FFA FGG 119 33 FKKT 66 56 FMF 46 37 FPP 20 39 5 FRI 91 23 FSD 30 26 FS 15 63 22 FŠ 38 18 FU 49 1 191 FF 11 365 136 5 MF NTF 57 28 PEF 24 109 21 PF 270 TEOF 39 54 17 VF VSZ UL – univerzitetni podiplomski študij- UPŠ

460 184

SKUPAJ 190 2.724 855 1.091 5


9

Univerzitetni podiplomski študij – UPŠ Študijski program Vključene članice Biomedicina BF, FFA, FKKT, MF, VF Statistika BF, EF, FDV, FMF, MF Varstvo okolja BF, EF, FDV, FGG, FKKT, FMF, FPP, FS, FF, MF, NTF, PF,

VF

• Število diplomantov na dodiplomskem študiju v letu 2006 skupaj rednega

dodiplomskega študija izrednega

dodiplomskega študija

bolonjskega rednega


bolonjskega izrednega


UNIVERZA V LJUBLJANI

7.851 5.836 2.015 0 0

Univerzitetni študij 4.838 4.042 797 0 0 Visokošolski strokovni programi

3.013 1.795 1.218 0 0

• Število diplomantov na podiplomskih študijskih programih v letu 2006

UNIVERZA V LJUBLJANI Število specialistov Število magistrov Število doktorjev 234 728 327

• Število in vrsta zaposlenih: Zaposluje 5800 delavcev. Od tega je 2717 učiteljev in sodelavcev, ki so večinoma registrirani tudi kot raziskovalci, 378 čistih raziskovalcev, 483 mladih raziskovalcev, drugi pa so strokovni, tehnični in administrativni sodelavci.

Število zaposlenih na dan 31.12.2007

Tarifni razred DELOVNO MESTO Število vseh

zaposlenih Število zaposlenih

v FTE

IX. Redni profesor 530 519,9 Izredni profesor 399 393,4 Docent 426 405,9 Lektor z doktoratom 8 8,0 Asistent z doktoratom 743 720,4 VIII. Lektor z magisterijem 27 27,0 Višji predavatelj 62 57,0 Asistent z magisterijem 209 208,6 VII. Predavatelj 72 65,7 Lektor 39 37,0 Asistent 174 166,9 Učitelj veščin 25 23,5 Strokovni svetnik 11 10,5 Višji strokovni sodelavec 14 13,8 Strokovni sodelavec 28 28,0 VI. Laborant, tehniški sodelavec 422 398,2 Skupaj visokošolski učitelji, sodelavci in laboranti 3189 3083,8


10

IX. Znanstveni svetnik 19 13,3 Višji znanstveni sodelavec 11 8,1 Znanstveni sodelavec 58 40,3 Višji raziskovalno-razvojni asistent Višji raziskovalno-razvojni sodelavec Samostojni strokovni sodelavec Raziskovalec z doktoratom 185 129,1 Asistent z doktoratom VIII. Mladi raziskovalec z magisterijem Raziskovalec z magisterijem 43 37,7 Višji raziskovalec z magisterijem Samostojni raziskovalec z magisterijem Asistent z magisterijem VII. Mladi raziskovalec 509 509,0 Raziskovalec 142 129,9 Višji raziskovalec Samostojni raziskovalec Strokovni sodelavec v humanistiki Asistent VI. Laborant (tehniški sodelavec) V. Laborant 128 126,0 Skupaj raziskovalci in sodelavci 1095 993,5 Skupaj visokošolski učitelji, sodelavci in laboranti 3189 3083,8 Skupaj raziskovalci in sodelavci 1095 993,5 Skupaj zaposleni na spremljajočih delovnih mestih 1520 1494,1 SKUPAJ 6804 5571,3


11

1.2. Kratka utemeljitev vloge Kognitivna znanost je skupno prizadevanje širokega spektra znanstvenih disciplin, da bi pojasnile delovanje možganov in nevronskega sistema ter poiskale povezavo z duševnimi procesi in vedenjem. Poleg tega se kognitivna znanost ukvarja z raziskavo uporabnosti kognitivnih modelov na različnih področjih (poučevanje, vodenje skupinskih procesov, management) in pri sodobnih tehnologijah. Gre za dokaj novo in izrazito interdisciplinarno znanstveno področje, ki sodi v zadnjih deset letih med najbolj razvijajoče se znanstvene panoge. Po svetu (še posebej v ZDA) je opaziti izjemno naraščanje novih študijskih programov s področja kognitivne znanosti in povsem jasno je, da bodo tovrstni študiji kmalu del programa vseh pomembnejših univerz. Poleg tega je v zadnjem času čutiti pomanjkanje strokovnjakov s širokim profilom izobrazbe in z znanjem za obvladanje interdisciplinarnega dela. Vsi ti razlogi so vodili raziskovalce in predavatelje šestih srednjeevropskih univerz do ideje za pripravo skupnega interdisciplinarnega izobraževalnega programa za področje kognitivne znanosti. Bolonjski koncept skupne diplome (»joint degree«) se je pokazal kot optimalna struktura za izvedbo takšnega programa, saj preko evropskega kreditnega sistema zagotavlja kvaliteto študija ne glede na izbrano univerzo in tako študentom omogoča velik izbor specializacij, ki jih nudijo posamezne članice konzorcija. Kognitivna znanost se z interdisciplinarnega vidika ukvarja s pojavi, povezanimi s kognicijo – percepcijo, razumom, mišljenjem, učenjem in vedenjem. Je interdisciplinarni projekt, ki združuje različna znanstvena področja, filozofijo in tehnologijo. Zrasla je iz gibanja kibernetike v petdesetih letih dvajsetega stoletja in je od takrat doživela številne paradigmatske spremembe. Njene temeljne konstitutivne discipline so antropologija, umetna inteligenca, biologija, lingvistika, nevroznanost, filozofija in psihologija. Vprašanja, povezana s človeško kognicijo se dotikajo izkustveno najbližjega področja, ki pa je znanstvenemu pogledu najbolj oddaljeno. Kognitivna znanost pri preučevanju omenjenih pojavov zavzema svež pristop - vprašanja, ki je globoko filozofsko se loteva z različnih zornih kotov in ga motri skozi interdisciplinarni spekter strokovnih področji in znanstvenih metod. Modele preizkuša z računalniškimi simulacijami, s psihološkimi in nevrološkimi eksperimenti. Tako tema, ki jo naslavlja kognitivna znanost, kot tudi njen interdisciplinarni način dela je bistvenega pomena za graditev družbe znanja (knowledge society), saj se ukvarja z njenim osnovnim substratom. Študijski programi kognitivne znanosti in sorodni programi so bili v zadnjih desetih letih implementirani v mnogih evropskih državah. Raziskava DFG (»Deutsche Forschungs-gemeinschaft«/Nemška raziskovalna fundacija) je postavila kognitivno znanost kot eno izmed dvanajstih najbolj relevantnih področij raziskovanja . Predlagani program študija kognitivne znanosti na Univerzi v Ljubljani v okviru mednarodnega programa skupne diplome bo šolal: 1. raziskovalce na področju kognitivne znanosti kot samostojne vede, 2. strokovnjake, sposobne povezovalnega dela pri interdisciplinarnih projektih in 3. strokovnjake, ki so sposobni sintetizirati dognanja kognitivne znanosti ter jih aplicirati na specifičnih področjih (npr. pri poučevanju).


12

Študenti bodo spoznali osnovne koncepte kognitivne znanosti in se izurili v sodobnih metodoloških in raziskovalnih veščinah. Poleg tega bodo razvili strokovno znanje na izbranem področju, ki se bo osredotočalo na določen kognitivni pojav. Edinstvenost programa je v njegovem interdisciplinarnemu značaju, ki se izraža v zgradbi študijskega programa in v njegovih didaktičnih principih (npr. delo v interdisciplinarnih in medkulturnih skupinah). Interdisciplinarnost in meduniverzitetna zasnova programa Zasnova študijskega programa, predstavljena v pričujočem gradivu je – v skladu z naravo kognitivne znanosti kot povezovalke vseh ved, ki se dotikajo raziskovanja kognitivnih fenomenov – interdisciplinarna in medfakultetna. Članice Univerze v Ljubljani, ki sodelujejo pri študiju, so: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Medicinska fakulteta, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. Program in zasnova študija sta del mednarodnega programa skupne diplome kognitivne znanosti (Middle European Interdisciplinary Master Programme in Cognitive Science – Mei: CogSci), ki poteka na petih evropskih univerzah (Univerza na Dunaju, Univerza v Zagrebu, Tehnična univerza v Budimpešti, Univerza Komenski v Bratislavi in Univerza v Ljubljani). Program skupne diplome je pripavil mednarodni konzorcij strokovnjakov vseh sodelujočih univerz, evalviral pa ga je tim ekspertov iz univerze v Amsterdamu. Sodelovanje regulira Konzorcijska pogodba, ki so jo podpisali rektorji sodelujočih univerz 20. junija 2008 (priloga 10). V skladu s pogodbo, članica konzorcija podeljuje diplomo v imenu celotnega konzorcija (diplomo podpiše rektor univerze v imenu vseh rektorjev sodelujočih univerz). Na UL je študij organiziran interdisciplinarno na univerzitetnem nivoju, kar pomeni, da vse sodelujoče fakultete sodelujejo enakopravno. Fakultete si med seboj razdelijo administrativna opravila, povezana s študijem. Organizacijo in izvajanje študijskega programa vodi in usklajuje programski svet, ki ga sestavljajo po dva predstavnika vsake od sodelujočih članic (Fakultete za računalništvo in informatiko, Filozofske fakultete, Pedagoške fakultete in Medicinske fakultete). V programski svet imenujejo svoje predstavnike senati članic izvajalk. Programski svet vodi predsednik, ki ima svojega namestnika. Programski svet je UL imenovala na predlog senatov sodelujočih članic 3. junija 2008. Sedež programskega sveta je na UL. Programski svet prevzema obveznosti povezane s pripravo in izvedbo podiplomskega univerzitetnega interdisciplinarnega študija kognitivne znanosti, ki zajemajo tudi usklajevanja v okviru skupine Srednjeevropskega interdisciplinarnega magisterija kognitivne znanosti »Mei: CogSci«. Namestnik predsednika programskega sveta je hkrati tudi koordinator za usklajevanje skupnega programa na mednarodnem nivoju. Programski svet je pristojen tudi za spremljanje kakovosti in samoevalvacijo programa.


13

2. Sklep senata univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu

Sprejet na senatu univerze dne:

Sprejet na senatu Filozofske fakultete dne:

Sprejet na senatu Fakultete za računalništvo in informatiko dne:

Sprejet na senatu Medicinske fakultete dne:

Sprejet na senatu dne Pedagoške fakultete dne:

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskem programu Ekspertno mnenje so pripravili (ime in priimek, zavod, država):


14

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo

4.1. Splošni podatki o programu

Naslov / ime študijskega programa:

SKUPNI INTERDISCIPLINARNI ŠTUDIJSKI PROGRAM DRUGE STOPNJE KOGNITIVNE ZNANOSTI

Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' magistrski študijski program.

Stopnja in vrsta študijskega programa (označite):

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski program za izpopolnjevanje dvojni interdisciplinarni

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

Smeri študijskega programa: /

Moduli študijskega programa: /

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):

(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev: Kognitivna znanost je izrazito interdisciplinarno področje, ki združuje naslednje discipline: filozofijo, psihologijo, lingvistiko, nevroznanost, umetno inteligenco, antropologjijo ter vede, ki uporabljajo izsledke naštetih temeljnih ved (pedagoške in organizacijske vede) Umetniške discipline (naštejte): Utemeljitev:


15

4.2. Opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

4.2.a. Temeljni cilji programa Interdisciplinarni študijski programi predstavljajo velik izziv: ker prihajajo študenti iz različnih področij, morajo (najprej) dobiti vpogled v ostale konstitutivne discipline. Pridobiti bodo morali osnoven vpogled v različne eksperimentalne metode in se obenem naučiti vključevanja v interdisciplinarni diskurz ter pridobiti praktične izkušnje v interdisciplinarnem delu, delno tudi v medkulturnem okolju. Cilj študija je izšolati a) raziskovalce na področju kognitivne znanosti kot samostojne vede, b) strokovnjake, sposobne povezovalnega dela pri interdisciplinarnih projektih in c) strokovnjake, ki so sposobni sintetizirati dognanja kognitivne znanosti ter jih aplicirati na specifičnih področjih (npr. pri poučevanju). Za dosego navedenih ciljev ne bo zadostovalo, da bo študent vedel »vsega po malo«; moral bo pridobiti globoko konceptualno razumevanje konstitutivnih ved kot tudi trdne metodološke raziskovalne veščine. Dve leti predstavljata relativno kratek čas za doseganje tako visokih in kompleksnih izobraževalnih ciljev. V ta namen je bila razvita posebna zgradba študijskega programa, razdeljena na tri sklope, ki jih povezuje integrativno jedro študijskega programa (glej poglavje Zgradba študijskega programa).

4.2.b. Kompetence Študenti bodo spoznali osnovne koncepte kognitivne znanosti in se izurili v sodobnih metodoloških in raziskovalnih veščinah. Poleg tega bodo razvili strokovno znanje na izbranem področju, ki se bo osredotočalo na določen kognitivni pojav. Edinstvenost programa je v njegovem interdisciplinarnemu značaju, ki se izraža v zgradbi študijskega programa in njegovih didaktičnih principih (npr. delo v interdisciplinarnih in medkulturnih skupinah). Predmetno specifične in splošne kompetence 1. Poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov, teorij in razvoja temeljnih

disciplin kognitivne znanosti. 2. Sposobnost spremljati aktualne raziskave na področju kognitivne znanosti. 3. Razumevanje in uporaba terminologije temeljnih disciplin kognitivne znanosti. 4. Poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov, teorij in razvoja kognitivne

znanosti kot samostojne discipline. 5. Razumevanje in kritičen odnos do etičnih in socialnih vprašanj, povezanih z

raziskavami na področjih temeljnih disciplin kognitivne znanosti. 6. Razumevanje specifičnega pojava kognicije iz interdisciplinarne perspektive. 7. Poznavanje in razumevanje osnovnih raziskovalnih metod in tehnik temeljnih

disciplin kognitivne znanosti.


16

8. Poznavanje metodoloških orodij in eksperimentalnih pristopov na izbranem področju.

9. Poznavanje in identifikacija obstoječih epistemoloških konceptov in znanstvenih predrazumevanj.

10. Sposobnost uvideti povezavo med epistemološkimi predpostavkami in izbrano metodologijo.

11. Zmožnost reflektiranja lastnega vrednotnega sistema v kontekstu raziskovalnega dela.

12. Zmožnost z vidika interdisciplinarnosti ovrednotiti pristope, koncepte in metode posameznih disciplin.

13. Poznavanje, razumevanje in uporaba različnih modelov sodelovanja disciplin. 14. Sposobnost združevati metode in koncepte različnih področij kognitivne znanosti. 15. Zmožnost načrtovati in izvesti eksperiment ter interpretirati rezultate z

disciplinarnega in interdisciplinarnega vidika. 16. Sposobnost predstavitve svojih eksperimentalnih rezultatov, jasnega

argumentiranja in strokovne diskusije v skladu z znanstvenimi standardi. 17. Sposobnost samostojnega načrtovanja, izvedbe in dokumentiranja znanstvenega

dela. 18. Sposobnost vrednotenja znanstvene literature. 19. Sposobnost znanstvene komunikacije v tujem jeziku (angleščina). 20. Sposobnost dela z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami (IKT). 21. Sposobnost osebnega načrtovanja učenja in organizacije časa. 22. Zmožnost delovanja v okolju, kjer so prisotna različna stališča, gledišča in

potencialno konfliktne situacije. 23. Sposobnost delovati v multikulturnem okolju. 24. Sposobnost povezovanja in spodbujanja interdisciplinarnega pristopa. 25. Sposobnost kolaborativnega učenja in raziskovanja ter uporabe ustreznih IKT. 26. Načrtovanje in vodenje projektnega dela v interdisciplinarnem okolju. 27. Sposobnost hitrega prilagajanja novim okoljem. 28. Sposobnost spreminjanja zornega kota/perspektiv (intelektualna mobilnost). 29. Poznavanje različnih strategij in sposobnost reševanja problemov. 30. Sposobnost analitičnega in sintetičnega mišljenja. 31. Sposobnost kritičnega vrednotenja različnih pristopov in metod. 32. Sposobnost prepoznavanja in vrednotenja etičnih vprašanj.

4.3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

Magistrski študij kognitivne znanosti na Dunajski univerzi

Tuji sorodni študijski program (ime programa, nivo organiziranosti, zavod, država):

Magistrski študij kognitivne znanosti na Dunajski univerzi

Kot rečeno, je predlagani študijski program usklajen s študijskim konceptom mednarodnega konzorcija za pridobitev skupne diplome (Mei: CogSci). Pričakuje se, da bodo do konca šolskega leta 2007/2008 usklajeni študijski programi akreditirani na vseh članicah konzorcija. Zaenkrat je program že akreditirala Dunajska univerza, zato lahko


17

prikažemo paralele med predlaganim študijem na UL in že obstoječim študijem na Dunajski univerzi: Študija nista le primerljiva, ampak sta povsem usklajena v vseh bistvenih lastnostih: organizacija študija, interdisciplinarnost, kurikularna sestava itd. Najboljši kazalec usklajenosti programov pa primerjava kompetenc: kot je prikazano v priloženi tabeli, pokriva študij na UL vse kompetence, ki jih nudi dunajski program, omogoča pa tudi pridobitev nekaterih dodatnih kompetenc (glej tabele spodaj). Razlike:

1. V prvem letniku dunajski študij nudi med osnovnimi moduli tudi vedenjsko biologijo – tega naš študij ne ponuja.

2. V drugem letniku bodo študentom na UL ponujene drugačne izbirne vsebine (t.i. »specializirani moduli«) kot na Dunajski univerzi. To je v skladu z zasnovo programa mobilnosti skupne diplome, ki s tem širi paleto študijskih možnosti in veča meduniverzitetno izbirnost.

3. Poleg tega ljubljanski program ponuja predmet »Kolaborativno učenje in raziskovanje« (edinstven znotraj konzorcija), ki omogoča študentom pridobitev veščin vodenja interdiscilplinarnega tima.


18

Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti (članice mednarodnega konzorcija skupne diplome) Tabela: Primerjava kompetenc študijski program na UL – Univerza na Dunaju

- Študij na Dunajski univerzi Zap. št. primerljive kompetence, ki jih nudi študij na UL

- Sistemsko znanje in razumevanje narave, organizacije in pridobivanja znanja pri človeku, živih in umetnih sistemih

1

- Osnovno znanje in razumevanje relevantnih/temeljnih disciplin, ki se nanašajo na pojave kognitivne znanosti

1

- Specializirano znanje izbranega pojava kognicije iz interdisciplinarne perspektive

7

- Zavedanje & razumevanje tekočih relevantnih tem & razprav na področju kognitivne znanosti

3

- Sposobnost razumevanja različnih znanstvenih kultur in diskurzov v disciplinah, ki se nanašajo na kognitivno znanost

4,10

- Sposobnost refleksivnega in samostojnega spremljanja znanstvenega razvoja na področju kognitivne znanosti

3

- Znanje in razumevanje različnih metod in njihovih omejitev 8, 9 - Adekvatno izbiranje, kompetentna uporaba in združevanje metod &

konceptov večih področji 13,15

- Načrtovanje, vodenje, dokumentiranje & predstavljanje znanstvenega dela 16, 17, 18 - Jezikovna kompetenca (angleščina) 20 - Sposobnost upravljanja s podatki specifičnega področja 16 - Raziskovanje in vrednotenje znanstvene literature 19 - Sposobnost vodenja raziskovanja po znanstvenih standardih 18, 27 - Sposobnost dela v virtualnih okoljih 21, 26 - Analitično in sintetično mišljenje 31 - Osebno učenje, znanje in organizacija časa 22 - Skupinsko delo v virtualnih okoljih 26 - Timske kompetence: - Delo znotraj interdisciplinarnega tima - Sposobnost soočanja s konflikti in različnimi stališči - Moderiranje skupinskega dela

23 23 25

- Medkulturne kompetence 24 - Integrativno mišljenje 24 - Interdisciplinarno delo/razprave/razmišljanje 23 - Projektno (usmerjeno) delo in organizacijske veščine 22, 27

Kritična evalvacija pristopov & metod 32 - Hitro orientiranje & navigiranje v matičnem in/ali novem področju 28 - Sprememba zornega kota/perspektiv (intelektualna mobilnost) 29 - Sposobnost refleksije 12 - Mišljenje usmerjeno v pojav 18 - Sposobnost reševanja problemov 30 - Sposobnost samostojnega dela 18, 22


19

Tabela: Primerjava vsebinskih področij študijskega programa

Vsebinsko področje Univerza v Ljubljani Dunajska univerza INTERDISCIPLINARNOST

46% 46%

OSNOVE KZ

13% 13%

RAZNOLIKOST

abs. št. 10

Abs. št. 12

ŠTEVILO IZBIRNIH PREDMETOV

16 16

MOBILNOST obvezna- vsaj 1 semester v tujini

obvezna- vsaj 1 semester v tujini

Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program

Pri dunajskem programu je – glede na avstrijsko zakonodajo – vstop na študij neomejen. Na našem pa velja omejitev (25 študentov).

Tabela: Primerjava osnovnih podatkov o študiju UL – Univerza na Dunaju Ime visokošolskega zavoda

Univerza v Ljubljani Univerza na Dunaju

Ime programa Univerzitetni interdisciplinarnii študij kognitivne znanosti

Middle European Masters in Cognitive Science

Strokovni/znanstveni naziv

magister kognitivnih znanosti magister kognitivnih znanosti

Število kreditnih točk

120 120

Trajanje 2 leti 2 leti Izbirnost 70%

70%

Pogoji za vpis nebolonjski dodiplomski študij ene temeljnih kogn.disciplin ali katerikoli bolonjski 1. stopnja/nebolonjski dodiplomski nekogn.disciplina + dif. Izpiti

nebolonjski dodiplomski študij ene temeljnih kogn.disciplin ali katerikoli bolonjski 1. stopnja/nebolonjski dodiplomski nekogn.disciplina + dif. izpiti

Dodatni pogoji kdor je končal »bolonjski« prvostopenjski univerzitetni študijski program (180 ECTS) ene od temeljnih disciplin kognitivne znanosti

kdor je končal »bolonjski« prvostopenjski univerzitetni študijski program (180 ECTS) ene od temeljnih disciplin kognitivne znanosti

Obveznosti študentov

zagovor magistrske naloge, diskusije, klub študentov -izdajanje revije, izpiti, seminarske naloge?

zagovor magistrske naloge, diskusije, klub študentov -izdajanje revije, izpiti, seminarske naloge?

Način študija Redni Redni Zaključek študija Magistrsko delo Magistrsko delo


20

Podatki o mednarodni primerljivosti programa – ostali primerljivi programi Tuji sorodni študijski program (ime programa, nivo organiziranosti, zavod, država):

1. MSc kognitivnih znanosti, fakultetni študij, School of Informatics, University of Edinburgh, Edinburgh, United Kingdom

2. MSc kognitivnih znanosti, univerzitetni študij, University College Dublin, Dublin, Ireland

3. MSc kognitivnih znanosti, znotraj-inštitutski študij, Instituut voor Interdisciplinaire Studies, University of Amsterdam, Netherlands

School of Informatics, University of Edinburgh Univerza v Edinburghu izvaja mednarodno priznano dejavnost v vseh disciplinah kognitivne znanosti, z raziskavami osredotočenimi na jezik in komunikacijo, robotiko in učenje, nevronsko procesiranje in filozofijo uma. Študent pridobi široko znanje na vseh teh področjih. Na Univerzi se posebej specializirajo na področju govornih tehnologij. MSc študij traja 12 mesecev (2 semestra) in se deli na dva dela: pedagoški in raziskovalni, zadnji obsega individualni raziskovalni projekt z disertacijo. Študij kognitivne znanosti obsega 2 vrsti specializacij/2 modula: 1) "naravni jezik" in jezikovni inženiring ter 2) nevronsko procesiranje in nevroinformatika. Pogoj za vpis je diploma prve ali druge stopnje ("honours degrees": BSc, MA, BEng) ali njen ekvivalent, in sicer na področju informatike: umetna inteligenca, kognitivna znanost, računalniška znanost, elektroinženiring, psihologija, matematika, filozofija, fizika). Potrebne so tudi izkušnje z računalniškim programiranjem. University College Dublin Univerza v Dublinu ponuja 12-mesečni master študij, kjer 9 mesecev potekajo različna predavanja, ostali čas pa je namenjen raziskovalnemu projektu. Študenti lahko opravijo študij tudi zgolj z 2 semestroma predavanj brez raziskovalnega projekta, v tem primeru se jim podeli zgolj posebna diploma. Na novo so uvedli tudi možnost študija s polovičnim urnikom, ki se zato ustrezno podaljša in je prilagojen individualnim potrebam. Obstaja tudi posebni program raziskovalni master, kjer je potrebno izdelati posebno raziskovalno tezo, zato je študij dolg 2 leti. Študij priporočajo vsem, ki jih zanima kognicija in duševnost- človeški um, iz filozofske, psihološke in računske perspektive. Predpostavlja se osnovna znanja z delom z računalniki. K programu prispevajo naslednje fakultete oz. šole: Računalniška znanost in informatika, Lingvistika, Filozofija in Psihologija. Poučujejo se naslednji moduli: eksperimentalni dizajn in statistika, lingvistika, filozofija uma, kognitivna psihologija, nevropsihologija, konekcionizem, kognitivno modeliranje, percepcija in akcija, izbrane teme v kognitivni znanosti. Vsak modul velja 7.5 kreditnih točk. Ti moduli se lahko uporabljajo tudi pri PhD programu, poleg tega 4 opravljeni moduli prinesejo diplomski certifikat v primeru neopravljenega celotnega master programa. Instituut voor Interdisciplinaire Studies, University of Amsterdam Raziskovalni master MSc program ponuja interdisciplinarni pristop h kognitivni znanosti, ki obsega psihologijo, nevrobiologijo, računalniško znanost, umetno inteligenco,


21

lingvistiko in filozofijo. Zagotavlja aktualna znanja s področij jezika, učenja, percepcije, mišljenja, reševanja problemov, reprezentacije znanja in nadzora akcije. Poudarek je na visoki tehnologiji za pridobivanje raziskovalnih veščin in trening različnih tehnik in metod, ki se trenutno uporabljajo v kognitivni znanosti. Obstajata 2 specializaciji: 1) kognitivna nevroznanost: kognicija, možgani in vedenje ter 2) psiholingvistika: kognicija, jezik in komunikacija. Program traja 2 leti, uradni jezik je angleščina.

Izbrani študijski programi so vključeni v prilogi in dosegljivi na spletnih straneh, kratke predstavitve pa so povzete v prilogi 3: Univerza v Edinburghu http://www.inf.ed.ac.uk/postgraduate/cogsci.html Univerza v Dublinu http://cspeech.ucd.ie/~cogsci/index.php Univerza v Amsterdamu http://www.studeren.uva.nl/zoeken/object.cfm?objectid=426A0F86-D009-42A0-A5A71EC040283070 Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti Tabela 1: Primerjava vsebinskih področij študijskega programa1 Vsebinsko področje Univerza v

Ljubljani Univerza v Edinburghu

Univerza v Dublinu

Univerza v Amsterdamu

INTERDISCIPLINARNOST

46% 44% 45% 40%

OSNOVE KZ

13% 0% 11% 10%

RAZNOLIKOST

abs.št. 10 8 8 12

ŠTEVILO IZBIRNIH PREDMETOV

16 ni podatka ni podatka 11

MOBILNOST obvezna- vsaj 1 semester v tujini, program je razpet med 6 univerz.

ni podatka ni podatka ne

1 Primerjava po odstotkih, ki jih posamezna vsebina zaseda znotraj študijskega programa. Primerjava zajema predmete, ki se jih izvaja v okviru mednarodnega meduniverzitetnega študija kognitivnih znanosti v Ljubljani V tabeli 1 vsebinsko sestavo programa analiziramo prek petih sklopov. Kot je razvidno iz primerjalne tabele, je razmerje med vsebinskimi sklopi dokaj primerljivo pri vseh štirih programih, naš predlagani program ima nekoliko več poudarka na interdisciplinarnosti, precej več pa tudi na podajanju osnov kognitivne znanosti in glede na število izbirnih predmetov. Univerza v Amsterdamu ponuja največjo raznolikost študija - koliko različnih

.


22

disciplin oz. podzvrsti kognitivne znanosti je na razpolago. Naš program pa prednjači glede na postavko mobilnost, kar je logično glede na meduniverzitetno in mednarodno zasnovo. Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program

Možnost dostopa in pogoji za vpis so pri večini tujih in predlaganem študijskem programu primerljivi. Natančneje so opredeljeni v tabeli 2, v rubrikah Pogoji za vpis in Dodatni pogoji. Tabela 2: Primerjava domačega študijskega programa s primerljivimi tujimi programi Ime visokošolskega zavoda

Univerza v Ljubljani

Univerza v Edinburghu

Univerza v Dublinu Univerza v Amsterdamu

Ime programa Skupni interdisciplinarni študijski program druge stopnje kognitivne znanosti

MSc/Dip in Cognitive Science

Masters by Research in Cognitive Science

Cognitive Science research MSc

Strokovni/znanstveni naziv

magister kognitivnih znanosti

MSc MSc MSc

Število kreditnih točk

120 ni podatka 68 120

Trajanje 2 leti 1 leto 1-2 leti 2 leti Izbirnost 63% ni podatka 0% 23% Pogoji za vpis nebolonjski

dodiplomski študij ene temeljnih kogn.disciplin ali katerikoli bolonjski 1. stopnja/nebolonjski dodiplomski nekogn.disciplina + dif. izpiti

diploma s prvo ali drugo najboljšo oceno ali njen ekvivalent-iz področja informatike: umetna inteligenca: umetna inteligenca, kognitivna znanost, računalniška znanost. Upošteva se tudi znanja iz programiranja.

Dobra ocena in diploma iz dodiplomskega študija: računalniške znanosti, psihologija, filozofija, lingvistika, nevroznanost ali druga kogn. disciplina. Končno povprečje ocen dodipl. študija najmanj II.1 ali ekvivalent.

Najmanj diploma ("Bachelor", BSc) 1. stopnje ali ekvivalent iz študijev Biologija, Psihologija, Umetna inteligenca, filozofija ali lingvistika. Upošteva se tudi povprečje ocen in motivacija oz. življenjepis

Dodatni pogoji kdor je končal »bolonjski« prvostopenjski univerzitetni študijski program (180 ECTS) ene od temeljnih disciplin kognitivne znanosti

obravnavane bodo tudi prijave iz naslednjih študijskih smeri: izobraževanje, elektroinženiring, psihologija, matematika, filozofija ali fizika

- -

Pogoji za napredovanje v višji letnik

Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni podatka

Obveznosti študentov

zagovor magistrske

ni podatka zagovor magistrske naloge

raziskovalni projekti, seminarji, zagovor


23

naloge, diskusije, klub študentov -izdajanje revije, izpiti, seminarske naloge?

magistrske naloge

Način študija Redni Redni Redni/full-time ali part-time

Redni

Zaključek študija Magistrsko delo Magistrsko delo Magistrsko delo Magistrsko delo

Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov

Programi so primerljivi glede zgoraj omenjenih postavk. Podrobnejši primerjalni podatki so navedeni v tabeli 2, rubrikah Pogoji za napredovanje v višji letnik, Trajanje, Zaključek študija. Primerljivost načinov in oblik študija Primerljivost načinov in oblik študija natančneje prikazujemo v tabeli 2, rubrikah Način študija, Obveznosti študentov, Izbirnost. Ob razumljivih razlikah glede prevladujočega načina preverjanja znanja in izbirnosti, je predlagani študijski program primerljiv z navedenimi tujimi. Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. skupni evropski visokošolski prostor Univerza v Ljubljani je del mednarodnega konzorcija, ki ga sestavlja 6 univerz. Predlagani študij zagotavlja (zahteva) vključevanje v evropski univerzitetni prostor. Razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb

Vsi tuji študiji so v svojih državah obravnavani kot ključni za gospodarski in družbeni razvoj. Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

V nobeni od držav, iz katerih so predstavljeni študijski programi, poklici, za katere ti programi izobražujejo niso državno regulirani.

4.4. Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda Filozofska fakulteta PODATKI O MEDNARODNEM ZNANSTVENORAZISKOVALNEM DELU FILOZOFSKE FAKULTETE Filozofska fakulteta je največja pedagoška in znanstvenoraziskovalna organizacija na področju humanistike in družboslovja, saj ima v raziskovalne programe vključenih več kot 400 raziskovalcev, ki sodelujejo v 80-ih raziskovalnih programih in projektih. Pri raziskovalnem delu sodeluje z drugimi priznanimi fakultetami in univerzami znotraj Slovenije kot tudi zunaj nje. Sodelovanje z mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami predstavlja precejšen del vsega raziskovalnega dela. Samo v letu 2006 Filozofska


24

fakulteta izvaja 11 raziskovalnih projektov znotraj Evropske unije (Španija, Nemčija, Poljska, Avstrija, Portugalska,itd.) in 6 z državami, ki niso članice Evropske unije (Japonska, Kitajska, ZDA,Madžarska, Makedonija,itd). 1. SODELOVANJE V MEDNARODNIH PROJEKTIH Leto Raziskovalni projekti Mreže 2002 neEU: 10, EU: 4 2003 neEU: 13, EU: 4 2004 neEU: 14, EU: 10 2 2005 neEU: 11, EU: 15 4 Bilateralni projekti (2005): neEU: - BILAT.SLOV-RUSIJA Aplikacija nekaterih posebnih modelov prepoznavanja vzorcev v družbenih vedah - BILAT.SLOV-HRVAŠKA Slovenščina in hrvaščina v psiholingvističnem in sociolingvističnem stiku - BILAT.SLOV-ČRNA GORA Koncept časa in prostora pri južnih Slovanih - BILAT.SLOV-ČRNA GORA Slovenščina in srbščina kot tuja jezika - BILAT.SLOV-ZDA Glasbene navade univerzitetnih in pedagoških delavcev in študentov v Sloveniji in Texasu - BILAT.SLOV-NORVEŠKA Oblikovanje državljanske kulture v po Jugoslovanski regiji: primer Slovenije BILAT.SLOV-

KITAJSKA Raziskava novega gradiva o delo in pisanju jezuitskega misionarja Avguština F.Hallersteina na Kitajskem v času cesarja Qian Longa

- BILAT.SLOV-KITAJSKA tradicionalna Kitajska in tradicionalna evropska logika - BILAT.SLOV-JAPONSKA Oklepajske strukture v sodobni japonski povedi in besedilu - BILAT.SLOV-MAKEDONIJA Etnografija modernizacije - BILAT.SLOV-MAKEDONIJA Demogeografski in migracijski vidiki Slovencev v Makedoniji in Makedoncev v Sloveniji - BILAT.SLOV-KITAJSKA The early dinamics in Eurasian Paleoeconomy. The Evidences of Food Production and Food

Consumption in Prehistory, The Archeology of Artefacts and Cognition. The evidences of Cognitive Evolution in Eurasia.

EU: - BILAT.SLOV-MADŽARSKA Migration Processes and Interethnic Relations in Space of Slovenia, Hungary and

Southeast Europe - BILAT.SLOV-BAVARSKA Povezave med Bavarsko in Slovenijo v obdobju baroka: arhitektura, kiparstvo, slikarstvo - BILAT.SLOV-ŠPANIJA Tehnika gotskega stenskega slikarstva - BILAT.SLOV-PORTUGALSKA Cistercijanski rokopis v romaniki: obrobja monastične Evrope - BILAT.SLOV-PORTUGALSKA Koncept časa in prostora v vzhodno- in zahodnoevropski folklori - BILAT.SLOV-PORTUGALSKA Večjezično luščenje terminologije za slovaropisne namene - BILAT.SLOV-ČEŠKA Sonaravni razvoj malih mest. Ostali mednarodni projekti EU (2005): - EGG - URBS PANDES - EU-wide monitoring methods and systems of surveillance (EUMON) - ERASMUS-HIGHER EDUCATION, EUROPEAN LITERATURE HERITAGE - EUROPEAN PUBLIC AWARENSESS CAMPIGN ON THE USE OF BELT AND CHILD RESTRAINT SYSTEM - INTERACT, RAISING AWARENESS OF VALUES OF SPACE TROUGHT THE PROCESS OF EDUCATION - ASO - STRUCTURAL ANALYSIS OF SPATIAL AND HUMAN SOURCES FOR INTERREGIONAL COOPERATION IN

SOUTHEAST EUROPE, SLOVENIA AND AUSTRIA - LEONARDO DA VINCI - EVROPSKI KNJIŽNI IN INFORMACIJSKI POKLICI-PRAKSA ZA ABSOLVENTE (EKIPA) Mreže EU (2005): - SOCRATES DAF - SUEDOST NETWORK - ERASMUS TEMATIC NETWORK-EUROPEANRESOURCES FOR INTERCULTURAL COMMUNICATION - ALPINE NETWORK FOR ARCHEOLOGICAL SCIENCES - LEONARDO DA VINCI - PILOT PROJECTS, LANGUAGE COMPETENCES, TRANSNATIONAL NETWORKS 2. BILATERARNE POGODBE IN IZMENJAVE Mobilnost študentov ter visokošolskih učiteljev in sodelavcev


25

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani aktivno sodeluje v programu Socrates-Erasmus. Od leta 2000/20001, ko smo pričeli s sodelovanjem v programu in je v tujino odšlo 17 študentov se je število leta 2004/2005 povzpelo že na 185 študentov, za leto 2005/2006 pa smo oddali že 2003 prijave. Prvo leto sodelovanja v programu so na Filozofski fakulteti gostovali 4 tuji študenti, leta 2005/2006 pa jih gostimo že 60. V tem programu smo aktivni tudi pri izmenjavah profesorjev (v letu 2004/2005 15 odobrenih tednov mobilnosti, skladno z finančnimi možnostmi Univerze v Ljubljani in sredstev, ki jih pridobi za to področje). Oddelki imajo sklenjenih že 165 bilateralnih sporazumov, ki so podlaga za izmenjave. Sodelujemo praktično z vsemi državami članicami EU in tudi s pridruženimi članicami v programu. Po vstopu v EU se je povečalo tudi sodelovanje z univerzami iz novo pridruženih članic EU. Aktivno sodelujemo tudi v programu CEEPUS. Število odobrenih mrež se giblje od 5 do 3 letno (trenutno so delujoče mreže na Oddelku za slavistiko, Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo in Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko). Preko tega programa gostuje na Filozofski fakulteti med 20 in 30 študentov letno. Gostimo tudi študente, ki prihajajo preko programa meddržavnih štipendij, med 15 in 25 letno, približno enako število jih vsako leto gostuje v tujini preko tega programa. Sodelovanje poteka tudi preko vzpostavljenih med univerzitetnih sporazumov (gostovanja profesorjev) in med fakultetnih pogodb, ki jih ima fakulteta sklenjenih 33. Na Filozofski fakulteti smo gostili tudi nekaj Fulbrightovih štipendistov. Sodelujemo tudi v programu Leonardo da Vinci. V organizaciji oddelkov Filozofske fakultete potekajo tudi Poletne šole oz. Intenzivni programi (v okviru programa Ceepus in programa Socrates-Erasmus), oddelki so vključeni tudi v različne tematske mreže. Socrates – Erasmus bilateralne pogodbe za 2006/2007 ODDELEK ZA FILOZOFIJO bilateralna pogodba z Univerzo v Münchnu, D MUN01, 2004/5-2006/7 bilateralna pogodba z Universität Wien, A WIEN01, 2005 - 2008 bilateralna pogodba z Universitat de Valencia, E VALENCIA01, 2005/6 - 2006/7 (2006/2009) bilateralna pogodba z Universitat Autònoma de Barcelona, E BARCELO02, 2006 - 2009 bilateralna pogodba z Mykolo Romerio Universitetas, Vilnius, LT VILNIUS06, 2004/5 - 2006/7 bilateralna pogodba s Charles University, Praga, CZ PRAHA07, 2005/2006-7 bilateralna pogodba z Université de Bourgogne, Dijon, F DIJON01, 2006/2007 bilateralna pogodba z National and Kapodistrian University of Athens, G ATHINE01, 2006-2010 bilateralna pogodba z Univerzo v Trstu, I TRIESTE01, 2006-2007 ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO bilateralna pogodba z Univerzo v Antwerpnu, B ANTWERP01, 2004/5 – 2006/7 bilateralna pogodba z Universiteit Utrecht, NL UTRECHT01, 2006/9 bilateralna pogodba z Università di Bologna, I BOLOGNA01, 2004/5 – 2006/7 bilateralna pogodba z Universidad de Salamanca, E SALAMAN02, 2005/2007 bilateralna pogodba z Universidade de Lisboa, P LISBOA02, 2006/2007/2008 ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO bilateralna pogodba z Univerzo v Reimsu Champagne-Ardenne, F REIMS01, 2004/2007 bilateralna pogodba z Università degli Studi di Roma »La Sapienza«, I ROMA01, 2005/2006 + 2006/2007 ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO bilateralna pogodba z Univerzo na Dunaju – Department European Ethnology, A WIEN01, 2005 - 2007 – skupna bilaterala bilateralna pogodba z Univerzo na Dunaju – Department for Social and Cultural Anthropology, A WIEN01, 2005 - 2007 – skupna bilaterala bilateralna pogodba z Univerzo v Barceloni, E BARCELO01, 2004/2008 bilateralna pogodba z Univerzo v Elche, E ELCHE01, 2004/2006-7 bilateralna pogodba z Instituto Politécnico do Porto, P PORTO05, 2005/6-2006/7 bilateralna pogodba z Univerzo v Tübingenu, D TUBINGE01, 2003/2007 bilateralna pogodba u Universität Bayreuth, D BAYREUT01, 2004/2005-2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo René Descartes – Paris 5, F PARIS005, 2005/2006 + 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Wroclavu, PL PL WROCLAW01, 2004/5 – 2006/7 bilateralna pogodba s Comenius University, Bratislava, SK BRATISL02, 2005/6 - 2006/7 bilateralna pogodba z University of Macedonia Economic and Social Sciences, G THESSALO02, 2004/2005 - 2006/2007 ODDELEK ZA SLOVENISTIKO bilateralna pogodba z Univerzo na Dunaju, A WIEN01, 2005 - 2007 – skupna bilaterala bilateralna pogodba z Univerzo v Celovcu, A KLAGENF01, 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Tübingenu, D TUBINGE01, 2003/2007 bilateralna pogodba z Humboldt Universität Berlin, D BERLIN13, 2003/2007 bilateralna pogodba z Julius-Maximilians-Universität Würzburg, D WURZBUR01, 2001/2006-7 bilateralna pogodba z Univerzo v Nottinghamu, UK NOTTING01, 2004/5 - 2006/2007


26

bilateralna pogodba z Univerzo v Ghentu, B GENT01, 2005/6 - 2006/7 bilateralna pogodba z Univerzo v Vidmu, I UDINE01, 2004/5 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Rimu "La Sapienza", I ROMA01, 2004/5 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Padovi, I PADOVA01, 2004/5 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Warsaw University, PL WARSZAW01, 2004 – 2007 (skupna s slavisti, po eno mesto na oddelek) ODDELEK ZA SLAVISTIKO bilateralna pogodba z Humboldt-Universität Berlin, DE BERLIN13, 2003/2007 bilateralna pogodba z Universität Konstanz, D KONSTN01, 2006/2007 - 2008/2009 bilateralna pogodba z Julius-Maximilians-Universität Würzburg, D WURZBUR01, 2001/2006-7 bilateralna pogodba z Univerzo v Vidmu, I UDINE01, 2004/5 – 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Trstu, I TRIESTE01, 2005/2006 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Warsaw University, PL WARSZAW01, 2004 – 2007 (skupna s slovenisti, po eno mesto na oddelek) bilateralna pogodba z Uniwersytet Śląski w Katowicach (University of Silesia in Katowice), PL KATOWIC01, 2005/6 - 2006/7 bilateralna pogodba z Uniwersytet Jagielloński, PL KRAKOW01, 2006/7 - 2008/9 bilateralna pogodba z Univerzo v Ghentu, B GENT01, 2005/6 - 2006/7 bilateralna pogodba z University of Sheffield, UK SHEFFIE01, 2005/6 - 2006/7 bilateralna pogodba z Univerzo v Granadi, E GRANADA01, 2005/2006 - 2007/2008 ODDELEK ZA GERMANISTIKO Z NEDERLANDISTIKO IN SKANDINAVISTIKO bilateralna pogodba z Univerzo v Bruslju - Erasmushogeschool, B BRUSSEL46, 2003/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Antwerpnu, B ANTWERP01, 2005/2008 bilateralna pogodba z Univerzo v Regensburgu, D REGENSB01, 2006/2007 bilateralna pogodba z Humboldt Universität Berlin, D BERLIN13, 2002/2006-7 bilateralna pogodba s Freie Universität Berlin, D BERLIN01, 2005/6-2006/7 bilateralna pogodba z University of Bremen, D BREMEN01, 2005/6 - 2006/7 bilateralna pogodba z Univerzo v Bayreuthu, D BAYREUT01, 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Leipzigu, D LEIPZIG01, 2005/6-2006/7 bilateralna pogodba z Universität Salzburg, A SALZBUR01, 2005/2006 - 2006/7 bilateralna pogodba z Univerzo v Celovcu, A KLAGENF01, 2003/2006-7 bilateralna pogodba s Universidade do Porto, P PORTO02, 2005/6 - 2006/7 bilateralna pogodba z Universidade de Santiago de Compostela, E SANTIAGO01, 2005/2008 ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO bilateralna pogodba z Univerzo v Celovcu, A KLAGENF01, 2003/4 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Leipzigu, D LEIPZIG01, 2004/2006-7 bilateralna pogodba z Otto-Friedrich-Universität Bamberg, D BAMBERG01, 2002/2006-7 bilateralna pogodba z Univerzo v Barceloni, E BARCELO01, 2003/2007 bilateralna pogodba z Uniwesytet Marii Curie-Sklodowskiej, Lublin, PL LUBLIN01, 2004-2007 bilateralna pogodba z Fatih Universitesi, Istambul, TR ISTANBU13, 2004/5 - 2006/7 ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI bilateralna pogodba z Univerzo v Toulonu, F TOULON01, 2005/2006 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Université de Bourgogne, Dijon, F DIJON01, 2002/2006 + 2006/2007 bilateralna pogodba z INALCO (Institut National des Languages et Civilisations Orientales), F PARIS178,2004/2007 bilateralna pogodba z Univerzo Paris III – Sorbonne Nouvelle, F PARIS003, 2004/2007 bilateralna pogodba z Université Charles de Gaulle, Lille, F LILLE03, 2006/2007 bilateralna pogodba z Université Libre de Bruxell, B BRUXEL04, 2003/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Firenzah, I FIRENZE01, 2005/2006 – 2006/7 bilateralna pogodba z Istituto Universitario Orientale, I NAPOLI02, 2003/2006 + 2005/2006 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo Foggia, I FOGGIA03, 2002/2006 + 2006/2007 bilateralna pogodba z Università Ca' Foscari, I VENEZIA01, 2006/2007* bilateralna pogodba z Univerzo v Trstu, I TRIEST01, 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzidad Autonoma Madrid, E MADRID04, 2006/2007 - 2009 bilateralna pogodba z Univerzo v Granadi, E GRANADA01, 2005/2006 + 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Zaragozi, E ZARAGOZ01, 2004/2007 bilateralna pogodba z Universidad de Sevilla, E SEVILLA01, 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Celovcu, A KLAGENF01, 2004/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Aachnu, D AACHEN01, 2004/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Freiburgu, D FREIBUR01, 2004/5 – 2006/7 ODDELEK ZA KLASIČNO FILOLOGIJO bilateralna pogodba z Univerzo na Dunaju, A WIEN01, 2005 - 2007 bilateralna pogodba z Univerzo Foggia, I FOGGIA03, 2002/2006 +2006/2007


27

ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN LITERARNO TEORIJO bilateralna pogodba z Univerzo na Dunaju, A WIEN01, 2003 - 2006/2007 bilateralna pogodba z INALCO (Institut National des Languages et Civilisations Orientales), F PARIS178,2004/2007 bilateralna pogodba z Univerzo Foggia, I FOGGIA03, 2002/2006 + 2006/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Zaragozi, E ZARAGOZ01, 2004/2007 ODDELEK ZA PRIMERJALNO IN SPLOŠNO JEZIKOSLOVJE bilateralna pogodba z Univerzo na Dunaju, A WIEN01, 2005 - 2007, skupna bilaterala ODDELEK ZA PREVAJALSTVO bilateralna pogodba z Univerzo v Vigu, E VIGO01, 2006/2008 bilateralna pogodba z Universitat de Vic, E VIC01, 2005/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Gradcu, A GRAZ01, 2005/2006 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Humboldt Universität Berlin, D BERLIN13, 2003/2007 bilateralna pogodba z Univerzo v Vidmu, I UDINE01, 2004/5 - 2006/2007 bilateralna pogodba z ustanovo HEB – ISTI (Haute Ecole de Bruxelles – Traduction et Interpretation), B BRUXEL81, 2003/2007 bilateralna pogodba z Institut Catholique de Paris, F PARIS052, 2005/2006 - 2006/2007 bilateralna pogodba z Institut National des Languages et Civilisations Orientales (INALCO), F PARIS178, 2005/2007 bilateralna pogodba z Universite Catholique de l'Ouest, Angers, F ANGERS04, 2006/7 bilateralna pogodba z Göteborgs Universitet, S GOTEBOR01, 2004/2005 - 2006/2007 3. ORGANIZACIJA MEDNARODNIH SREČANJ IN KONFERENC Leto število 2002 5 2003 4 2004 6 2005 4 4. PODATKI O VPISU TUJIH ŠTUDENTOV Podatki o vpisu tujih študentov na dodiplomskem študiju študijsko leto število 2001/2002 109 2002/2003 112 2003/2004 163 2004/2005 171 2005/2006 184 Število vpisanih tujih študentov na magistrski in specialistični študij: študijsko leto 1. letnik 2. letnik 1. in 2. letnik 2002/2003 5 7 12 2003/2004 5 7 12 2004/2005 10 4 14 2005/2006 14 10 24 2006/2007 17 13 30


28

Fakulteta za računalništvi in informatiko Študijski program Računalništva in informatike je zasnovan tako, da omogoča mednarodno izmenjavo na vseh ravneh izvedbe programa in obsega: (navedeni so tekoči ali pa nedavno zaključeni projekti): - 8 evropskih projektov 6. in 7. okvirnega programa, - 9 mednarodnih bilateralnih projektov, - 3 ostalih mednarodnih projektov, - 32 gostovanj naših učiteljev na tujih univerzah v študijskem letu 2007/2008, - 19 vabljenih predavanj tujih učiteljev na FRI v študijskem letu 2007/2008, - 22 sklenjenih pogodb z tujimi univerzami v sklopu projekta Socrates/Erasmus, - v zadnjih štirih letih je bilo 71 študentov FRI na izmenjavi v tujini, - v zadnjih štirih letih je bilo na FRI 34 tujih študentov. 1. SODELOVANJE V MEDNARODNIH PROJEKTIH Evropski projekti 6. in 7. okvirnega programa Šifra in FRI nosilec Projekt Leto izvajanja ECP-2005-EDU-038103 Saša Divjak

MELT; A Metadata Ecology for teaching and Learning 2006 - 2008

FP6-004250-IP Leonardis Aleš

CoSy; Cognitive Systems for Cognitive Assistants 2004 - 2008

FP6 – 2307 Bratko Ivan

ASPIC; Argumentation Service Platform with Integrated Components

2004 - 2007

FP6-511051 Leonardis Aleš

MOBVIS; Vision Technologies and Intelligent Maps for Mobile Attentive Interfaces in Urban Scenario

2005 - 2008

MRTN-CT-2004-005439 Leonardis Aleš

VISIONTRAIN; Computational and Cognitive Vision Systems: A Training European Network

2005 - 2009

LSHG-CT-2005-512096 Zupan Blaž

STEROLTALK; Functional genomics of complex regulatory networks from yeast to human: cross talk of sterol homeostasis and drug metabolism

2005 - 2008

FP6-26978 Bratko Ivan

X-MEDIA; Large Scale Knowledge Sharing and Reuse Across Media

2006 - 2007

IST-29427 Bratko Ivan

XPERO; Lerning by Experimentation 2006 - 2009

Leonardis Aleš CogX; Cognitive Systems that Self-Understand and Self-Extend

2008 - 2011

IST-215843 Leonardis Aleš

POETICON; The 'Poetics' of Everyday Life: Grounding Resources and Mechanisms for Artificial Agents

2008 - 2010

Drugi mednarodni projekti Šifra projekta oz. nosilec Naziv projekta Leto izvajanja Jager Franc Distribution agreement for the database "Long-Term ST

database" 2002-2007

qSPAI-EUREKA 3540 Bratko Ivan

Quality control in the production line of sandwich panels with AI methods

2005 - 2007

Trček Denis Mreža COST za integracijo tehničnih in ekonomskih vidikov v telekomunikacijah - Econ@Tel

2007 - 2011

CPT-CPTNZ 1003 Solina Franc

LEONARDO EU-NZ 2004 – 2007

2. BILATERARNE POGODBE IN IZMENJAVE Sklenjene bilateralne pogodbe v okviru programa Socrates/Erasmus Država Institucija Koda ins. Avstrija Management Center Innsbruck A INNSBRU08 Avstrija FH Joanneum A GRAZ 09 Avstrija Technische Universität Wien A WIEN02 Avstrija Alpen – Adria Universität

Klagenfurt A KLAGENF01

Češka Masaryk Universtiy Brno CZ BRNO05 Češka Czech Technical University in

Prague CZ PRAHA10


29

Češka University of Hradec Kralove CZ HRADEC01 Slovaška Universita Pavla Jozefa Šafarika

Košice SK KOSICE02

Nemčija Universität Karlsruhe D KARLSRU01 Nemčija Eberhard-Karls-Universität

Tübingen D TUBINGE01

Danska Vitus Bering, Centre for Higher Education

DK HORSENS03

Danska Odense University College of Engineering

DK ODENSE 04

Španija Universidad de Castilla-La Mancha

E CIUDAR 01

Francija Université des Sciences et Technologies de Lille

F LILLE01

Francija Institut Catholique de Paris F PARIS 052 Italija Universita' degli Studi di Pavia I PAVIA01 Litva Vilniaus Gediminas Technical

University LT VILNIUS02

Portugalska University of Coimbra P COIMBRA01 Poljska Radom Academy of Economics PL RADOM 04 Švedska Lulea University of Technology S LULEA01 Švedska Malmö Högskola S MALMO 01 Velika Britanija Coventry University UK COVENTR02 Dejanska izmenjava študentov Študijsko leto 2007/08 2006/07 2005/06 2004/05 Študenti UL FRI v tujini 25 19 15 12 Tuji študenti na UL FRI 11 12 7 4 3. GOSTOVANJE PREDAVATELJEV Gostovanje predavateljev s predavanji v tujini (skupaj s predavanji v okviru programa Socrates/Erasmus) Predavatelj Država/Institucija Datum Naslov predavanja doc. dr. Mira Trebar Velika Britanija/Coventry

University (Socrates/Erasmus)

06.03.2007-16.03.2007

Computer architecture

doc. dr. Mira Trebar Velika Britanija/Coventry University (Socrates/Erasmus)

15.02.2008-28.02.2008

Design of asyncronous circuits

prof. dr. Neža Mramor-Kosta

Slovaška/Universita Pavla Jozefa Šafarika Košice (Socrates/Erasmus)

08.12.2007-14.12.2007

Computional topology

Matija Marolt 154th Meeting of Acoustical Society of America, New Orleans, USA.

29. 11. 2007 Performing Query-by Melody on Audio Collections

Marko Bajec Vilnius Gediminas Technical University, Litva

Method Engineering ERASMUS lecturer exchange

Marjan Krisper Vilnius Gediminas Technical University, Litva

Method Engineering ERASMUS lecturer exchange

Matjaž Kukar University of Porto 27. 9. 2007 Multi-resolution image parametrization in stepwise diagnostics of Coronary Artery Disease some results and open problems

Aleksandar Jurišić Combinatorial and Computational Mathematics Centre, PosTech, Pohang, Korea

2. 2007 A diameter 5 family of triangle-free distanceregular graphs with an eigenvalue multiplicity equal to the valency

Aleksandar Jurišić Korea-Japan Workshop in Algebra and Combinatorics, Pusan National University, Busan, Korea

10. 2. 2007 Distance-regular graphs with complete multipartite subgraphs

Aleksandar Jurišić Department of Mathematics, Sir Wilfred Grenfell College,

28. 9. 2008 From symmetric to public cryptography


30

Memorial University of Newfoundland, Canada

Aleksandar Jurišić AMS meeting in Chicago, IL, USA

5. 10. 2008 A characterization of Qpolynomial triangle-free distance-regular graphs with an eigenvalue multiplicity equal to the valency

Sanja Fidler EU Cognition meeting, Munich, Germany

11. 1. 2007 Learning Hierarchical Representations of Object Categories

Gašper Fijavž Department of Mathematics, University of Hamburg, Germany

april 2007 K6-minors and realizability of triangulations of the Möbius band

Iztok Lebar Bajec University of Rhode Island (Department of Biological Sciences), Kingston, Rhode Island, USA

15. 4. 2008 Fuzzy Logic and Bird Flocking Simulations

Peter Peer TECNUN-CEIT (University of Navarra), San Sebastian, Spain

31. 10. 2007 Introduction to the University of Ljubljana, Slovenia, with Focus on the Faculty of Computer and Information Science: the Cooperation Potential

Franc Solina Fourth IASTED International Conference on Signal Processing, Pattern Recognition, and Applications, Innsbruck, Austria

14. – 16. 2. 2007

Modeling image contents using superquadric models

Ivan Bratko University of Klagenfurt, Austria

14. 6. 2007 Pessimistic Heuristics Better than Optimistic in Real-Time Search

Blaž Zupan ESF/LESC-PESC Exploratory Workshop: Phenomics – Advancing High-Resolution Genome-Wide Phenotyping in Yeast, Göteborg, Sweden

4. 3. 2007 Epistasis and Inference of Genetic Network Topology

Blaž Zupan Workshop on “DNA Microarray, Proteomics, Metabolomics: looking at inside the cells”, European Commission, Joint Research Centre, Institute for Environment and Sustainability, Ispra, Italy

9. 3. 2007 Knowledge discovery methods in functional genomics

Blaž Zupan ISMB/ECCB’s Special Session on Genetic interaction networks: Using combinatorial perturbations to determine pathway structure, Vienna, Austria

23. 7. 2007 Inference of gene regulatory relations from mutant-based phenotypes

Janez Demšar, Blaž Zupan

The French Research Institute for Research in Computer Science and Control, Rennes, France

13. 11. 2007 Data mining with Orange

Aleš Leonardis York University, Toronto, Canada

31. 1. 2007 Hierarchically Learned Representations of Object Categories: From Pixels towards Semantic Parts

Aleš Leonardis University of Toronto, Toronto, Canada


Aleš Leonardis Visiontrain thematic School "Computational and Neurophysiological Models for Visual Perception", Les Houches, France


Aleš Leonardis Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne, Lausanne Switzerland


Aleš Leonardis CoSy Meeting-of-Mind Workshop, Paris, France

17. 9. 2007 Hierarchically Learned Representations of Object Categories: From Pixels towards


31

Semantic Parts Aleš Leonardis Czech Technical University,

Prague, Czech Republic 11. 2007 Hierarchically Learned Representations of

Object Categories: From Pixels towards Semantic Parts

Aleš Leonardis Significant Advances in Computer Science (Symposium and Celebration "30 Years COMPUTER SCIENCE"), Graz, Austria


Aleš Leonardis 13th International Symposium of Robotics Research (ISRR)

2007 Learning hierarchical representations of object categories for robot vision

Dušan Omerčević Czech Technical University, Prague, Czech Republic

6. 11. 2007 High-Dimensional Feature Matching: Employing the Concept of Meaningful Nearest Neighbors

Roland Perko “Mobile Interfaces Meet Cognitive Technologies”, Dagstuhl, Germany

9. – 14. 9 2007 Context Driven Focus of Attention for Object Detection

Dušan Omerčević Dagstuhl seminar “Mobile Interfaces Meet Cognitive Technologies”, Dagstuhl, Germany

9. – 14. 9. 2007 High-Dimensional Feature Matching: Employing the Concept of Meaningful Nearest Neighbors

Gostovanje tujih predavateljev s predavanji na FRI Predavatelj Država/Institucija Datum Naslov predavanja Alireza Tavakoli Targhi Computer Vision and Active

Perception Laboratory (CVAP) Royal Institute of Technology, Stockholm, Sweden

februar 2008 Texture Classification with Minimal Training Images

Prof. Dr. Harry Wechsler

George Mason University junij 2007 Reliable Face Recognition Methods - Applied Modern Pattern Recognition

Prof. Dr. William Martin

Worcester Polytechnic Institute, Worcester, MA, USA

junij, julij 2007 Random number generators

Prof. Dr. Phillip Mckerrow

School of Information Technology and Computer Science, University of Wollongong, Australia

oktober, november 2006

Ultrasonic sensing for mobile robotics

Prof. Dr. Jan Jaworowski

Indiana University, Bloomington, Indiana

Oktober 2006 The transfer map and degree of maps of free G-manifolds

Prof. Dr. Jose Marques dos Santos, Rector of the University of Porto, Portugal

University of Porto, Portugal junij 2006 Bologna Process at the University of Porto, and Possibilities for Cooperation with the University of Ljubljana in the Area of Engineering Education

Prof. Dr. Ivan Vrana, Head of the Department of Information Engineering

Czech University of Agriculture, Prague

junij 2006 Master’s Level Program in Informatics with English as Teaching Language at the Czech University of Agriculture in Prague

Prof. Dr. Henry King University of Maryland junij 2006 Semiconfiguration spaces of linkages, or how to design a device which will draw a picture or sign your name

Prof. dr. Arieh Iserles Cambridge University, UK junij 2006 From high oscillation to rapid approximation Prof. dr. Anne Kvaernoe

University in Trondheim, Norway

junij 2006 B-series for stiff ODEs

Prof. dr. Hans Munthe-Kaas

University in Bergen, Norway

junij 2006 On the Hopf-algebraic structure of Lie group integrators

Prof. dr. Syvert Norsett Norwegian University of Trondheim, Norway

junij 2006 A walk into the forest of high oscillations

Prof. dr. Alexander Ostermann

University in Innsbruck, Austria

junij 2006 Towards an implementation of exponential integrators


32

Prof. dr. Antonella Zanna

University in B ergen, Norway

junij 2006 Explicit, volume preserving splitting methods for divergence-free polynomial vector fields

Prof. Dr. John K. Tsotsos

York University, Toronto, Canada

maj 2006 Tracing Back Feed-Forward Neural Activation to Solve the Visual Feature Binding Problem

Prof. Anthony Sloane Macquaire University, Sydney, Australia

april 2006 Eli: Generating Software from Specifications

Prof. Dr. Wolfram Burgard

Institut für Informatik, Albert- Ludwigs-Universität Freiburg, Germany

Januar 2006 Mapping with Mobile Robots in Dynamic Environments

Dr. Matej Lexa Masaryk

University Brno Januar 2006 Biological sequence analysis

Medicinska fakulteta BILATERARNE POGODBE IN IZMENJAVE Seznam univerz s katerimi ima medicinska fakulteta ul podpisano bilateralno pogodbo (september 2008) (koordinator: Doc.dr. Tomaž Marš, e-mail: [email protected] ) Država Institucija Koda ins. Avstrija Medizinische Universität Graz AT GRAZ23 Avstrija Medizinische Universität Wien AT WIEN64 Belgija Gent University B GENT01 Bolgarija Medical University of Plovdiv BG PLOVDIV02 Bolgarija Medical University of Varna BG VARNA03 Češka Masaryk University of Brno CZ BRNO05 Češka First Faculty of Medicine Charles University CZ PRAHA 07 Nemčija Humboldt Universität Berlin D BERLIN13 Nemčija Heinrich-Heine Univesity of Duesseldorf D DUSSELD01 Nemčija Ludwig-Maximilians University of Munchen D MUNCHEN01 Nemčija Albert-Ludwig University of Freiburg D FREIBUR01 Španija Universidad de Santiago de Compostela E SANTIAG01 Španija Universidad de Malaga E MALAGA01 Španija Universidad de la Laguna E TENERIF01 Francija University Catholic Lille F-LILLE11 Francija Universite de Nice Hrvaška Sveucilišce v Zagrebu/University of Zagreb Madžarska Sammelweis University Budapest BUDAPES08 Italija Universita' degli Studi di Firenze I FIRENZE01 Italija Università degli Studi di Foggia I FOGGIA03 Italija Universita' degli Studi di Milano-Bicocca I MILANO16 Italija Universita degli Studi di Napoli "Federico II" I NAPOLI1 Italija Seconda Universita' degli Studi di Napoli I NAPOLI09 Italija Universita' degli Studi di Parma I PARMA01 Italija Universita' degli Studi di Siena I SIENA 01 Italija Università degli Studi di Trieste I TRIESTE01 Italija Università degli Studi di Udine I UDINE01 Litva Vilnius University LT VILNUS01 Nizozemska Radboud Universiteit Nijmegen NL NIJMEGE01 Portugalska Universidade de Lisboa P LISBOA02 Švedska University of Stockholm S STOCKH01 Finska University of Oulu SF OULU01 FInska University of Turku SF TURKU01 Slovaška Comenius University SK BRATISL01 Turčija Akdeniz Universitesi TR ANTALYA 01 Turčija Ankara University TR ANKARA01 Turčija Hacettepe University TR ANKARA03 Turčija Kocaeli Universitisi TR KOCAELI 02 Turčija Baskent University TR ANKARA06 Turčija Yeditepe University Istanbul TR ISTANBU21 Velika Britanija Imperial College London UK LONDON015 Velika Britanija University of Nottingham UK NOTTING01


33

Sodelovanje pri projektih 7OP in drugih evropskih projektih:

Naziv projekta: ARBO-ZOONET - International network for capacity building for the control of emerging viral vector borne zoonotic diseases

�Naziv projekta: ETHICSWEB -Inter-connected European Information and Documantation System for Ethics and Science: European Ethics Documentation Centre � Program: European Commission Programme of Public Health 2003-2008 Številka pogodbe: 101042 Akronim: EUBIROD Naziv projekta: European Best Information through Regional Outcomes in Diabetes Nosilec: prof. dr. Tadej Battelino, Medicinska fakulteta Pedagoška fakulteta 1. SODELOVANJE V MEDNARODNIH PROJEKTIH projekt trajanje Program ime in sedež

koordinatorja nosilec projekta na PeF

POLLEN: Seed cities for scince, a community approach for a sustainable growth of science education in Europe

jan. 2006 - jul. 2009

6. okvirni program

Ecole Normale Superieure, Francija

mag. Ana Gostinčar Blagotinšek

Learning for Europe - Curriculum development and counselling in education

2006 – 2008

Tempus Grant holder: Faculty of Arts, Westfaelische Wilhelms-Universitaet Muenster

Faculty of Education, University of Zagreb

dr. Mojca Peček Čuk

Revised and Updated Undergraduate Courses in Natural Sciences at University of Montenegro

sept. 2005 – sept. 2007

Tempus Grant holder: UL PeF

University of Montenegro, Podgorica, Črna gora

dr. Saša Aleksij Glažar

Promoting the Bologna Process in Kosovo

okt. 2006 - okt. 2007

Tempus Grant holder: UL PeF

Ministry of Education, Science and Technology, Kosovo

Igor Repac

3DBIOLAB dec. 2007 – nov. 2009

EU, Lifelong Learning Programme

UL PeF dr. Barbara Bajd

Computerised laboratory in science and technology teaching II, "ComLab-SciTech"

2005 – 2007

EU, Leonardo da Vinci

UL PeF dr. Slavko Kocijančič

E-crèches. E-learning contents for crèche and kindergarten’s workers

okt. 2005 – okt. 2007


Custodia s.l.r., Bergano dr. Slavko Kocijančič

International Self Report Study on violent behaviour, attidues and victimisation among youth

feb. 2006 – jan. 2008

EU, Daphne II Verwey-Jonker Institute, Nizozemska

dr. Bojan Dekleva

Development of a Validation Framework for Mentoring: Evaluating the Achievements of Disabled and Disadvantaged People

okt. 2005 – sept. 2007


Marie Curie Association, Bolgarija

dr. Jana Rapuš Pavel


34

Adults Mentoring okt. 2006 – sept. 2008


: Municipality of Sliven, Bolgarija

dr. Jana Rapuš Pavel

Vocational Training, Education, Conveying Information on up-to-date Waste Management Practices to Decision Makers/Staff involved in Waste Management


Erbil Project Consulting Engineering co.ltd, Ankara

dr. Slavko Kocijančič

Training of students as mentors for migrant children in Europe

okt. 2006 – sept. 2009

EU, Comenius Malmo University, Švedska

dr. Špela Razpotnik

Science Orchestration Preparing Holistic-Including Actualization

okt. 2006 – sept. 2009

EU, Comenius Universite catholique de L'Ouest, Francija

dr. Barbara Bajd

2. BILATERARNE POGODBE IN IZMENJAVE Bilateralne pogodbe 2007/2008 institucija koda institucije področje vrsta

študija št. štud.

čas študija v mes.

obdobje

Padagogische Hochschule Karnten

A KLAGENF02 Teacher Training dodipl. 2 5 2007-2010

Private Paedagogische Hoschschule der Diozesse Linz

AT LINZ04 Teacher Training dodipl. 2 3 2008-2013

Karl-Franzens-Universitat Graz A GRAZ01 Teacher Training podipl., podipl.

1 5 2007-2014

Padagogische Akademie der Diozese Graz

A GRAZ08 Teacher Training dodipl. 2 5 2006-2009

University of Applied Sciences Aargau

CH WINDISCH02 Teacher Training dodipl. 2 5 2005-2009

University of Cyprus CY NICOSIA01 Education, Teacher Training

dodipl. 4 5 2007-2013

Masaryk University, Faculty of Education

CZ BRNO05 Biology dodipl. 8 5 2008-2013

Jan Evangelista Purkyne University in Usti nad Labem

CZ USTINAD01 Music and Musicology

dodipl. 2 5 2007-2013

Jan Evangelista Purkyne University in Usti nad Labem

CZ USTINAD01 Teacher Education dodipl. 2 6 2008-2013

Czech University of Life Sciences Prague, Institute of Education and Communication

CZ PRAHA02 Education dodipl. 1 6 2005-2013

Universitat Dortmund, Faculty of Rehabilitations Sciences

D DORTMUN01 Education, Teacher Education

dodipl. 2 5 2007-2013

Eberhard Karls University of Tubingen

D TUBINGE01 Education, Social Pedagogy

dodipl. 2 3 2007-2010

University of Luneburg D LUNEBUR01 Teacher Training dodipl. 2 5 2009-2011

University of Applied Sciences and Arts

D HILDESH02 Social Work dodipl., podipl.

5 6 2007-2013

Universitat Hildesheim D HILDESH01 Education, Pedagogy

dodipl. 2 4 2009-2011

Baltic College / University of Applied Sciences

D GUESTRO01 Teacher Training dodipl. 2 5 2008-2013

Roskilde Universitetscenter DK ROSKILD01 Chemie doktorski 1 6 2007-2013

Gentofte Seminarium DK HELLERU01 Teacher Training dodipl. 2 3 2006-2009

VIA University College, Faculty of Education and Social Studies

DK RISSKOV06 Teacher Training dodipl. 2 5 2008-2011

Tallinn University EE TALLINN05 Teacher Training dodipl. 2 3 2006-2009

Universidad Complutense de Madrid

E MADRID03 Teacher Training dodipl. 1 12 2008-2013

Universidad Autonoma de Madrid E MADRID04 Education, Early Childhood

dodipl. 2 3 2006-2010


35

Education Universidad Huelva E HUELVA01 Teacher Training dodipl.,

podipl., doktorski

3 3 2006-2009

Universidad de Murica E MURICA01 Pre-school Education

dodipl. 2 6 2007-2010

Centre de Formation Pedagogique I'Aubepine

F LA-RO-Y06 Teacher Education dodipl. 2 3 2007-2013

University of Peloponnese G TRIPOLI03 Teacher Training dodipl. 2 5 2007-2010

University of Athens G ATHENE01 Teacher Training dodipl. 2 3 2007-2010

University of Crete G KRITIS01 Teacher Training dodipl. 2 5 2007-2013

Università degli Studi di Udine I UDINE01 Mathematics & computer science

dodipl., podipl.

1 6 2007-2013

University of Latvia, Faculty of Education and Psychology

LV RIGA01 Teacher education dodipl. 2 4 2008-2010

Stord / Haugesund University College

N ROMMETV01 Teacher Training dodipl. 2 5 2007-2010

Hogeschool van Arnhem en Nijmegen, Faculty of Education

NL ARNHEM27 Teacher Training dodipl. 2 5 2007-2010

Hogeschool van Arnhem en Nijmegen, Faculty of Education

NL ARNHEM27 Arts Therapy dodipl. 1 10 2007-2011

Instituto Politecnico de Braganca P BRAGANC01 Teacher Training dodipl. 2 5 2008-2013

Instituto Politecnico de Coimbra P COIMBRA02 Teacher Training dodipl. 2 6 2007-2011

Instituto Politecnico de Lisboa P LISBOA05 Teacher Education dodipl. 2 5 2007-2013

Instituto Politecnico de Castelo Branco

P CASTELO01 Children's Literature

dodipl. 2 5 2008-2013

Halmstad University S HALMSTA01 Teacher Training dodipl. 2 5 2007-2013

Linköping University, Faculty of Educational Sciences/Teacher Education

S LINKOPI01 Teacher Training dodipl. 2 3 2007-2010

University of Helsniki, Department of Applied Sciences of Education

SF HELSINK01 Teacher Training dodipl. 2 5 2007-2009

University of Oulu SF OULU01 Teacher Training dodipl. 2 3 2007-2013

Comenius University in Bratislava SK BRATISL02 Teacher Training podipl., doktorski

2 4 2007-2010

Matej Bel University SK BANSK01 Teacher Training podipl., doktorski

2 4 2007-2013

Anadolu University TR ESKISEH01 Teacher Training dodipl., podipl., doktorski

2 5 2007-2013

Uludag University, Faculty of Education, Elementary Education Department

TR BURSA01 Education, Teacher Education

dodipl. 4 5 2007-2013

Ondokuz Mayis University, Faculty of Education

TR SAMSUN01 Teacher Training dodipl., podipl.

2 6 2008-2011

Cukurova University, Faculty of Education, Depart. of Preschool Education

TR ADANA01 Teacher Training dodipl. 2 5,5 2008-2010

Balikesir University TR BALIKES01 Teacher Training dodipl. 3 10 2008-2014

V sklopu posebnih sporazumov o sodelovanju so učitelji Pedagoške fakultete sodelovali še z Univerzo v Zagrebu, Zvezno pedagoško akademijo v Celovcu, Univerzo Umeå (Švedska), Lomonosov Moscow State University (Rusija), University of London, Institute of Education (Velika Britanija), University of Oulu (Finska), Univerzita Komenskeho (Slovaška), Fachhochschule Erfurt (Nemčija) in Pedagoško akademijo Univerze v Sarajevu (Bosna in Hercegovina). Mednarodne izmenjave 2006/2007 Število študentov, ki opravljajo del študija v tujini 33


36

Število tujih študentov, ki opravijo del študija v Sloveniji 32 Število gostujočih visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo pri pedagoškem procesu 35 Število visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo pri pedagoškem procesu v tujini kot gostujoči profesorji 13 Število gostujočih raziskovalcev in strokovnih sodelavcev, ki bodo prišli v Slovenijo 20 Število gostujočih raziskovalcev in strokovnih sodelavcev, ki bodo šli iz Slovenije v tujino 15 3. ORGANIZACIJA MEDNARODNIH SREČANJ IN KONFERENC Naslov Datum organizator Roma Education 11. jan

2007 Centre for Educational Policy Studies, PeF, UL

Strategies of learning of English language for children with dyslexia

30. jan. – 2.feb. 2007

PeF, UL, Društvo Bravo

Integrative Arts Therapy (course, dr. Ditty Dokter, UK).

13-15. apr. 2007

UL, PeF, Postgraduate Arts Therapies Education

Story telling in classroom and in drama therapy (course, dr.Jack Zipes, USA)

4.-5. maj 2007


Drama Therapy and Ritual (course, doc.Richard Hougham, London).

18.-20. maj 2007


Models and forms of supervision – supervisory working style

15.-17. mar. 2007

PeF, UL

Second Seminar on Modernization of Study Programmes in Teachers’ Education in an International Context

17 maj 2007

PeF, UL

31 Annual IARLD (International Academy for Research in Learning Disabilities) - Conference

5-7 jul. 2007

International Academy for Research in Learning Disabilities; UL, PeF


37

4.5. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti Osnovne značilnosti študija: Trajanje Študij traja 2 leti oziroma 4 semestre in ima 120 ECTS. Obvezna mobilnost Program je del meduniverzitetnega srednjeevropskega projekta skupne diplome (Middle European Interdisciplinary Masters in Cognitive Science), ki zahteva obvezno mobilnost študentov. Študent se mora vključiti v študij ene od partnerskih unverz za vsaj en (in največ dva) semester kar ustreza najmanj 30 ECTS. Mobilnost je načrtovana za tretji sememster študija, ki je tematsko orientiran: študenti si izberejo temo s področja kognitivne znanosti, ki jo raziskujejo z interdisciplinarne perspektive. Študenti si izberejo tisto članico mednarodnega konzorcija, ki omogoča najbolj kvaliteten študij izbrane teme. Kljub temu, da je mobilnost načrtovana (in priporočena) za tretji semester (prvi semester drugega letnika študija), jo lahko študenti izvedejo v kateremkoli drugem semestru – lahko se na primer odločijo in na tuji univerzi opravijo magistersko delo. Na partnerski univerzi lahko študent (izjemoma) prebije dva semestra (npr. v primeru, da želi raziskavo, ki jo je začel v tematsko usmerjenih modulih tretjega semestra, nadaljevati v magistsko delo). Moduli v tretjem semestru so zaradi zagotavljanja mobilnosti načrtovani v angleškem jeziku. V primeru, da se študent odloči, da bo na partnerski univerzi preživel kak drug semester, pouk v angleškem jeziku ni zagotovljen, je pa možen, če to omogočajo okoliščine. Diploma Ob zaključku bo študentu podeljen naziv Magister/Magistra kognitivne znanosti. V skladu s konzorcijsko pogodbo diplomo podpiše rektor UL v imenu vseh sodelujočih partnerk v okviru konzorcija Mei: CogSci.


38

Zgradba študijskega programa Študijski program je vertikalno organiziran v dve fazi (časovna struktura), horizontalno pa v tri sklope (funkcionalna struktura); glej sliko 1:

Slika 1: Časovna in funkcionalna organizacija študijskega programa. Časovna organizacija Študijski program sestavljata 2 fazi: uvodna faza in predmetno orientirana faza; vsaka traja po 2 semestra. I. Uvodna faza (Semestra 1-2) Uvodna faza omogoča študentom, da se usmerijo na področju kognitivne znanosti in dobijo osnovo za interdisciplinarno raziskovanje. Študenti, ki vstopajo v program, se precej razlikujejo v svojem strokovnem ozadju in raziskovalnih interesih. Osrednji izziv programa ni le premoščanje različnih strokovnih pristopov, da bi omogočil komunikacijo in sodelovanje med študenti, ampak tudi spreminjanje teh razlik v prednost za interdisciplinarno sodelovanje.


39

Prvo leto se študent spozna s teoretičnimi koncepti in raziskovalnimi metodami temeljnih disciplin kognitivne znanosti in se navadi na različne znanstvene jezike. Poleg tega se študentu predstavi tekoče delo raziskovalnih skupin, ki sodelujejo pri izvajanju programa. II. Predmetno orientirana faza (Semestra 3-4) Predmetno orientirana faza gradi na interdisciplinarnih temeljih, ki so bili položeni v prvem letu. Študenti pridobijo specializirano znanje izbranega predmeta in se osredotočijo na kognitivni pojav skozi povezavo raziskovalnih metod in perspektiv večih disciplin. Glede na raziskovalno področje, ki so si ga individualno izbrali, študenti izberejo eno izmed raziskovalnih skupin, ki sodeluje pri programu. Omogočena (zahtevana) je študentska mobilnost v obliki študija na kateri od univerz, ki sodelujejo v programu Mei: CogSci. Funkcionalna organizacija: zgradba 3. sklopov Programski moduli so organizirani v 3 sklope, ki so medsebojno povezani. Disciplinarni sklop disciplin in sklop orodij študentu prineseta konceptualne, praktične in kulturne izkušnje iz disciplin kognitivne znanosti. Integrativno jedro pa služi kot platforma za skupno refleksijo, nanašanje in integracijo teh izkušenj ter omogoča urjenje v kognitivni znanosti. Disciplinarno orientiran sklop Študenti obiskujejo predmete različnih temeljnih disciplin kognitivne znanosti na pristojnih oddelkih. Poleg tega sodelujejo v majhnih raziskovalnih projektih, ki jih nadzorujejo raziskovalci iz teh disciplin. Študenti tako ne pridejo le do znanja o predmetih, konceptih in metodah, relevantnih za specifično disciplino, ampak se poglobijo tudi v znanstveno kulturo discipline in se naučijo komunicirati in sodelovati s člani skupnosti. Orodja V interdisciplinarnem študijskem programu znanstvena orodja igrajo posebej pomembno vlogo, saj so neposredne izkušnje z metodami odločilne pri razumevanju in povezovanju raziskovalnih programov z različnimi raziskovalnimi pristopi. V teku programa se študent seznani z osnovnimi metodami: statističnimi (če še niso del njihovega ozadja) in mnogimi drugimi raziskovalnimi metodami na področju kognitivne znanosti (npr. računalniške simulacije in modeliranje, programiranje, empirične metode nevroznanosti in vedenjske znanosti, filozofsko argumentacijo, itd.). V drugi fazi so ta orodja razširjena in izboljšana. Študenti obvladujejo raziskovalne metode, ki se tičejo njihovega izbranega področja specializacije in jih uporabijo v procesu ustvarjanja magistrske naloge. Integrativno jedro S pomočjo povezovalnega jedra se študentom predstavijo ključni pojmi kognitivne znanosti v njenem zgodovinskem kontekstu. Temu sledi skupno delo na tekočih


40

tematikah, o katerih razpravlja skupnost kognitivne znanosti, kar jim omogoči, da razvijejo (dodatno) akademsko identiteto kognitivnih znanstvenikov. Poleg tega so predstavljeni tudi temeljni koncepti filozofije znanosti. Na tem ozadju je razvit konceptualni okvir, katerega cilj je povezovanje in vzpostavljanje vezi med različnimi pristopi in koncepti disciplin. Povezovalno jedro ustvari platformo za komunikacijo, integracijo in sodelovanje med študenti ter jim nudi pomoč pri premagovanju strokovnih in kulturnih barier. Kratek opis strukture modulov Bolj podroben prikaz študijskega programa je podan na sliki 2, ki razkriva strukturo modulov. Slika 2 prikazuje bolj podrobno razčlenitev zgradbe slike 1.

Slika 2: Struktura modulov študijskega programa. Semestri in razvojne faze so urejene horizontalno, funkcionalna struktura pa vertikalno v stolpcih. Moduli so prikazani v okvirjih (v oklepajih so zapisane velikosti modulov: 5 ali 10 ECTS, 25 za magistrsko nalogo). Barva označuje njihovo raven; rumena polja osnovno raven, marelični napredno raven, oranžni pa raven specializacije. V "specialnem modulu" v drugem letniku si študent izbere posamezen kognitivni fenomen (temo), ki ga obdela interdisciplinarno (lahko se odloči za razširjeno študijo samo enega fenomena in modula SM1 in SM2 združi). I. Uvodna faza Sklop disciplin V prvem letu so študentom predstavljene 2-4 nove discipline, priložnost pa imajo obiskovati tudi napredne predmete v do 2 disciplinah glede na njihovo ozadje in interese. Sklop orodij


41

Študenti so deležni urjenja v osnovah matematike in programiranja, če pa so te del njihovega ozadja, osvojijo druge veščine kot je statistika. Integrativno jedro Študenti spoznajo koncepte in kulturo interdisciplinarne kognitivne znanosti na predavanjih, vajah, interdisciplinarnih seminarjih in ob timskem delu (študentski klub), ki služijo kot platforma za komunikacijo in sodelovanje med študenti. Študenti se nadalje seznanijo s tekočim delom raziskovalcev iz različnih disciplin s pomočjo nizov predavanj in ekskurzij (»Uvod v raziskovanje 1« - preko vseh 3 stolpcev) in pridobijo neposredne izkušnje s praktičnim delom v laboratorijih/raziskovalnih skupinah (»Uvod v raziskovanje 2« - preko vseh 3 stolpcev). Relevantni dodatni metodološki predmeti (stolpec orodij) pa vse to dopolnjujejo. Študenti predstavijo svoje delo v obliki posterja ali članka na skupni študentski konferenci, ki jo organizira konzorcij ob koncu leta. II. Predmetno orientirana faza (mobilnost) Disciplinarni sklop in sklop orodij Študenti si izberejo raziskovalno temo, ki se osredotoča na kognitivni pojav in izhaja iz njihovih interesov, ozadja in izkušenj prvega leta. Ker bodo študenti za akademsko izmenjavo najverjetneje izbrali tretji semester (študentska mobilnost), bodo izbirali glede na raziskovalne projekte partnerskih univerz. Študenti oblikujejo svojo posebno temo zanimanja, tako, da vanjo vključijo praktično raziskovanje in napredne predmete iz različnih disciplin. V ta namen lahko študenti namenijo 5 ali 15 ECTS, odvisno od tega ali se bodo odločili, da se povsem osredotočijo na svojo prvotno temo ali pa izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja njihova gostujoča univerza in se posvetili še drugi. Svobodno lahko porabijo nadaljnjih 10 kreditnih točk za izboljšanje svojih metodoloških veščin, področij zanimanja, tujih jezikov, itd. glede na svoje individualne potrebe. Za študente, ki bodo to fazo opravljali v Ljubljani pa je pripravljen tudi modul "Kolaborativno učenje", ki ga bodo izbrali tisti, ki želijo razviti veščino vodenja interdisciplinarnih timov. Študenti nadaljujejo svoje magistrsko delo bodisi na gostujoči lokaciji ali pa na matični univerzi. Magistrska disertacija konceptualno in praktično raziskovanje, ki je bilo opravljeno v drugem ali tretjem semestru, širi in na njem hkrati gradi. Integrativno jedro S predstavljanjem in razpravljanjem o svojih individualnih interdisciplinarnih projektih, pri katerih izkoristijo svoje ozadje in strokovno znanje, študenti skupaj pridobivajo znanje na svojih interesnih področjih. Poleg tega študenti vodijo klub, ki redno izdaja revijo in se udeležujejo seminarjev, na katerih raziskujejo implikacije sodobnih trendov kognitivne znanosti.


42

V četrtem semestru študenti predstavijo in kritično razpravljajo o svojih projektih na magistrskem seminarju, ki se zaključi z zagovorom magistrskega dela na skupni študentski konferenci. Ker je kognitivna znanost po svoji naravi interdisciplinarno področje raziskovanja, je cilj pričujočega magistrskega programa povezovanje različnih disciplin, od katerih vsaka nekaj prispeva k celoti. Študentom bo kot vodilo služil skupek pravil in predpisov. Didaktične značilnosti programa eUčenje V modulih integrativnega jedra bo uporabljena skupna platforme e-učenja za diskusijo, ki bo omogočala komunikacijo in interakcijo, kot tudi kooperativni razvoj skupnih vsebin (kooperativna konstrukcija znanja). Predmeti bodo vključevali eUčenje znotraj že utečene študijske paradigme. Tutorstvo Vsi moduli povezovalnega jedra ECTS kredite namenjajo timskemu delu, pri katerem študenti razpravljajo o pomembnih konceptih kognitivne znanosti, etičnih vprašanjih, družbenih posledicah, prav tako pa o njihovih raziskovalnih projektih pod tutorskim nadzorom. Osnovni disciplinarni moduli bodo poleg tega vodeni s strani predavateljev ali tutorjev. Mentorji Mentorski program bo podpiral študente pri njihovih individualnih razmišljanjih in izbirah ter jim pomagal osredotočiti se in najti svojo lastno pot skozi program v smeri specializacije. Projektna-orientacija in timsko delo V različnih fazah programa bodo študenti sodelovali pri projektnem in timskem delu. Program je naravnan tako, da vzpodbuja veščine timskega interdisciplinarnega dela. Interdisciplinarnost Integrativno jedro bo kot žarišče povezovanja in refleksije nudilo epistemološki in konceptualni okvir. Študijski program je interdisciplinaren in medkulturen, zaradi česar bo posebna skrb posvečena ustvarjanju ozračja odprtosti in medsebojnega spoštovanja, upajoč, da bo to pripomoglo k osebnemu napredku sodelujočih študentov in učiteljev. Zagotavljanje kakovosti in razvoj Zagotavljanje kvalitete bomo dosegali a) z notranjimi evalvacijami, b) z rednimi zunanjimi evalvacijami (predvidoma Univerza na Dunaju) in c) z preverjanjem primerljivosti z mednarodnim programom, ki ga sestavlja konzorcij šestih univerz. Da bi zagotovili


43

preverjanje kakovosti študijskega programa so bili vključeni študenti že v proces njegovega razvoja, v toku izvajanja pa bodo izvedene redne anketne raziskave študentskega mnenja.


44

Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti

Steber A – temelji stroke Steber B – temelji konstitutivnih disciplin Steber C – izbirni predmeti konstitutivnih disciplin Steber D – izbirni predmeti stroke

Funkcionalno razdelitev študijskega programa bomo označevali s številkami (sklop 1, 2 in 3), razdelitev glede na izbirnost pa z velikimi tiskanimi črkami. a) Steber A sestavljajo obvezni predmeti, ki pomenijo temelj študijskega programa.

Uvod v kognitivno znanost 1 Uvod v kognitivno znanost 2 Uvod v raziskovanje 1 Uvod v raziskovanje 2 Trendi v kognitivni znanosti Magistrski seminar

b) Pod temeljne konstitutivne discipline iz stebra B spadajo obvezni izbirni predmeti, ki so študentu priporočeni glede na njegovo osnovno izobrazbo. To so temeljni moduli konstitutivnih disciplin ter izbirni predmeti iz stebra “orodja”. Posamezni predmeti znotraj teh sklopov so:

Temeljni moduli konstitutivnih disciplin Umetna inteligenca 1 Kognitivna nevroznanost 1 Uvod v jezikoslovje Kognititvna psihologija 1 Uvod v filozofijo

Orodja Uvod v statistiko Programiranje Prvoosebno raziskovanje

c) Izbirne predmete konstitutivnih disciplin sestavljajo napredni predmeti temeljnih

modulov konstitutivnih disciplin (steber C). Študenti in študentke lahko izbirajo med sledečimi predavanji:

Statistična analiza v kognitivni znanosti Umetna inteligenca 2 Kognitivna nevroznanost 2 Nadaljevalno jezikoslovje Kognititvna psihologija 2 Nadaljevalna filozofija

d) Steber D sestavljajo izbirni predmeti stroke, pri katerih ima študent možnost izbire

med specializiranimi predmeti znotraj Univerze v Ljubljani ali na katerikoli izmed članic


45

mednarodnega konzorcija skupne diplome. Študenti in študentke lahko izbirajo med sledečimi predavanji:

Kolaborativno učenje in raziskovanje Specialni modul 1 Specialni modul2

Kot rečeno, lahko v smislu funkcionalne organiziranosti študijskega programa le-tega razdelimo na tri sklope (integrativno jedro, orodja, discipline/podoročja). Glede na izbirnost pa lahko študijske enote razdelimo na: 4. 5. a Število in poimenska navedba učnih enot Tabela 1: Struktura študija

Letnik Število UE

Učne enote

1. 10 Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul Izbran predmet iz sklopa "orodja" Izbran predmet iz sklopa "orodja" Uvod v kognitivno znanost 1 Uvod v kognitivno znanost 2 Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni ali nadaljevalni modul Uvod v raziskovanje 1 Uvod v raziskovanje 2 2. 5 Specialni modul I ali Kolaborativno učenje Specialni modul II Trendi v kognitivni znanosti Magistrski seminar Magistrsko delo


46

4. 5. b Vrsta in delež učnih enot glede na nihovo vključenost s strukturo programa

Tabela 2: Struktura programa

Učne enote Steber KT KU 1. letnik 60 720 Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul

B 5 60

Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul

B 5 60


B 5 60

Izbran predmet iz sklopa "orodja" B 5 60 Izbran predmet iz sklopa "orodja" B 5 60 Uvod v kognitivno znanost 1 A 5 60 Uvod v kognitivno znanost 2 A 10 120 Izbrana konstitutivna disciplina – nadaljevalni modul (ali temeljni)

C 5 60

Uvod v raziskovanje 1 A 5 60 Uvod v raziskovanje 2 A 10 120 2. letnik 60 420 Specialni modul I ali kolaborativno učenje

D 10 120

Specialni modul II D 10 120 Trendi v kognitivni znanosti A 10 120 Magistrski seminar A 5 60 Magistrsko delo 25 skupaj 120 1140 Steber A: 45 KT, 37 % Steber B: 25 KT, 21 % Steber C: 5 KT, 4 % Steber D: 20 KT, 17 % Magistrsko delo: 25 KT, 21 % Skupen delež izbirnih vsebin (70 KT): 63 %


47

4. 5. c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija (po urah in semestrih) (P – predavanja, S – seminarji, V – vaje, IK – individualne/skupinske konzultacije, KT - kreditne točke) Tabela 3: Učne enote po semestrih glede na funkcionalno strukturo programa

1. letnik 1. semester 2. semester P V S IK KT P V S IK KT Integrativno jedro 30 30 5 40 40 40 10 Uvod v kognitivno znanost 1

30 30 5

Uvod v kognitivno znanost 2

40 40 40 10

Orodja 60 50 10 10 60 50 10 10 Programiranje 30 25 5 5 Uvod v statistiko 30 25 5 5 Statistična analiza v kognitivni znanosti

30 25 5

5

Prvoosebno raziskovanje

30 25 5 5

Discipline/ področja

150 50 75 25 25 200 90 135 55 40

Umetna inteligenca 1 30 10 15 5 5 Kognitivna nevroznanost 1

30 10 15 5 5

Uvod v jezikoslovje 30 10 15 5 5 Kognititvna psihologija 1

30 10 15 5 5

Uvod v filozofijo 30 10 15 5 5 Nadaljevalno jezikoslovje

40 15 5 5

Kognitivna nevroznanost 2

40 15 5 5

Kognitivna psihologija 2

40 15 5 5

Umetna inteligenca 2 40 15 5 5 Nadaljevalna filozofija 40 15 5 5 Uvod v raziskovanje 1 30 15 15 5 Uvod v raziskovanje 2 60 45 15 10 2. letnik 3. semester 4. semester Integrativno jedro 30 60 30 10 60 5 Trendi v kognitivni znanosti

30 60 30 10

Magistrski seminar 60 5 Discipline/ področja

30 175 60 45 30 25

Specialni modul 1 15 60 30 15 10 Kolaborativno učenje in raziskovanje

15 60 30 15 10

Specialni modul 2 55 15 10 Magistrsko delo 25 Skupaj 300 335 195 80 80 300 180 235 65 115 Predavanja: 35 % Vaje: 31 % Seminarji: 25 % IK: 9 % (P – predavanja, S – seminarji, V – vaje in lektorske vaje, IK – individualne/skupinske konzultacije, KT - kreditne točke, KU – kontaktne ure)


48

Tabela 3: Učne enote po semestrih glede na funkcionalno strukturo programa – Kontaktne ure, ki jih ponuja program, brez ur, ki bodo uporabljene od že obstoječih programov

1. letnik P V S IK Integrativno jedro 70 40 70 Uvod v kognitivno znanost 1

30 30


40 40 40

Orodja 30 25 15 Discipline/ Področja

30

Osnovna stopnja 20 Nadaljevalna stopnja 10 Uvod v raziskovanje 1 30 15 15 Uvod v raziskovanje 2 60 45 15 2. letnik Integrativno jedro 30 60 90 Trendi v kognitivni znanosti

30 60 30

Magistrski seminar 60 Discipline/ področja

15 115 30 30

Specialni modul 1 ali Kolaborativno učenje in raziskovanje

15 60 30 15

Specialni modul 2 55 15 Magistrsko delo Skupaj 145 330 250 75 Pojasnilo: Kot je pojasnjeno v opisu programa, bodo pri izvedbi modulov, ki pokrivajo posamezna disciplinarna področja (sklopa »Discipline/področja« in delno »Orodja«) v veliki meri uporabljena že obstoječe učne enote na sodelujočih fakultetah. Nosilci modulov (področij) bodo izvedli samo individualne konzultacije, kjer bodo študente napotili na ustrezna predavanja/vaje/seminarje ali pa jim predlagali dodatne načine študija. Študenti bodo – glede na njihovo predhodno izobrazbo – skupaj s programskim svetom izbrali ustrezne module, ki bodo dopolnili njihova specifična znanja. Glede na strukturo študentov, se bodo izvajali izbrani disciplinarni in metodološki moduli. Tabela 3a kaže oceno količine pedagoških ur, ki bodo izvedene v sklopu Skupnega študijskega programa druge stopnje kognitivne znanosti: predvidevamo, da bodo letno izvedeni štirje osnovni disciplinarni moduli, dva nadaljevalna in trije moduli iz sklopa »Orodja« - od teh pa bosta vsaj dva delno krita z že obstoječimi predavanji. V drugem letniku se bo predvidoma izvajal en izmed modulov: specialni modul 1 ali predmet Kolaborativno učenje in raziskovanje. Predmeti, kjer je vpisanih manj kot 15 študentov se lahko izvajajo delno (z zmanjšanim številom vaj oz. predavanj), vendar so v takem primeru študenti uporavičeni na večje število individualnih konzultacij z nosilci. V primeru, da je pri določenem predmetu manj kot 7 študentov, se izvaja izključno v obliki individualnih in/ali skupnskih konzultacij. Študenti so v tem primeru upravičeni do najmanj 10 kontaktnih ur z visokošolskim učiteljem – izvajalcem.


49

Tabela 4: Učni program po semestrih Učne enote P V S IK KT KU 1. semester 150 55 75 20 25 300 Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul

30 10 15 5 5 60


30 10 15 5 5 60


30 10 15 5 5 60

Izbran predmet iz sklopa "orodja" 30 25 5 5 60 Uvod v kognitivno znanost 1 30 30 5 60 2. semester 110 155 115 40 35 420 Izbrana konstitutivna disciplina – nadaljevalni modul (ali temeljni)

40 15 5 5 60

Uvod v raziskovanje 1 30 15 15 5 60 Uvod v raziskovanje 2 60 45 15 10 120 Izbran predmet iz sklopa "orodja" 30 25 5 5 60 Uvod v kognitivno znanost 2 40 40 40 10 120 3. semester 45 145 90 30 30 310 Specialni modul I ali kolaborativno učenje

15 60 30 15 10 120

Specialni modul II 55 15 10 70 Trendi v kognitivni znanosti 30 30 60 10 120 4. semester 60 30 60 Magistrski seminar 60 5 60 Magistrsko delo 25 Skupaj 305 415 280 90 120 1090 Predavanja: 28 % Vaje: 38 % Seminarji: 26 % IK: 8 % 4. 5. d Delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje Program predvideva stalno prepletanje spoznavanja teoretskih konceptov s praktičnimi izkušnjami konkretnih raziskovalnih praks. večino ponujenih modulov sestavljajo tudi vaje, kjer bodo študenti dobili praktične izkušnje. študijski oduli, ki so izključno namenjeni pridobivanju praktičnih raziskovalnih izkušenj so: Tabela 5: Enote učnega usposabljanja

Učne enote KT KU 2. semester 15 180 Uvod v raziskovanje 1 5 60 Uvod v raziskovanje 2 10 120 3. semester 20 190 Specialni modul I 10 120 Specialni modul II 10 70 Skupaj 35 370

Delež praktičnega usposabljanja je 29 % Seveda pa bo poudarek na pridobivanju praktičnega znanja pri vseh modulih iz sklopa orodja.


50

4. 5. e Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov Študijski program je vertikalno organiziran v dve fazi (časovna struktura), horizontalno pa v tri sklope (funkcionalna struktura). Časovna struktura se deli na uvodno in predmetno orientirano fazo, kjer vsaka traja 2 semestra. Pri uvodni fazi študenti dobijo osnovo za interdisciplinarno povezovanje, pri predmetno orientirani fazi pa dobijo specializirano znanje izbranega predmeta in se osredotočijo na kognitivni pojav skozi povezavo raziskovalnih metod in perspektiv večih disciplin. Za vertikalno organiziran študijski program (glej tabelo 3). Funkcionalna struktura je sestavljena iz treh sklopov: disciplinarno orientiranega sklopa, orodij ter integrativnega jedra. Disciplinarni sklop in sklop orodij študentu prineseta konceptualne, praktične in kulturne izkušnje iz disciplin kognitivne znanosti. Integrativno jedro pa služi kot platforma za skupno refleksijo, nanašanje in integracijo teh izkušenj ter omogoča urjenje v kognitivni znanosti. (KT – kreditne točke, KU – kontaktne ure, OŠ - obremenitev študenta) Tabela 6: Horizontalna struktura študijskega programa glede na funkcionalnost Sklopi KT KU OŠ Integrativno jedro 30 360 720 Uvod v kognitivno znanost 1 5 60 120 Uvod v kognitivno znanost 2 10 120 240 Trendi v kognitivni znanosti 10 120 240 Magistrski seminar 5 60 120 Orodja 10 120 240 Izbran predmet iz sklopa "orodja" 5 60 120

Izbran predmet iz sklopa "orodja" 5 60 120 Discipline/ področja

55 660 1320


5 60 120


5 60 120


5 60 120

Izbrana konstitutivna disciplina – nadaljevalni modul (ali temeljni)

5 60 120

Specialni modul I ali kolaborativno učenje 10 120 240 Specialni modul II 10 120 240 Uvod v raziskovanje 1 5 60 120 Uvod v raziskovanje 2 10 120 240 Magistrsko delo 25 600 Skupaj 120 1140 2880 Integrativno jedro: 25 % Orodja: 8 % Discipline/področja: 46 % Magistrsko delo: 21 %


51

Tabela 7: Horizontalna struktura študijskega programa glede na izbirnost Stebri KT KU OŠ A 45 540 1080 Uvod v kognitivno znanost 1 5 60 120 Uvod v kognitivno znanost 2 10 120 240 Uvod v raziskovanje 1 5 60 120 Uvod v raziskovanje 2 10 120 240 Trendi v kognitivni znanosti 10 120 240 Magistrski seminar 5 60 120 B 25 300 600

Izbran predmet iz sklopa "orodja" 5 60 120 Izbran predmet iz sklopa "orodja" 5 60 120 Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul

5 60 120


5 60 120


5 60 120

C 5 60 120 Izbrana konstitutivna disciplina – nadaljevalni modul (ali temeljni)

5 60 120

D 20 240 480 Specialni modul I ali kolaborativno učenje 10 120 240 Specialni modul II 10 120 240 Magistrsko delo 25 600 Skupaj 120 1140 2880 Steber A: 37 % Steber B: 21 % Steber C: 4 % Steber D: 17 % Magistrsko delo: 21%


52

4. 5. f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot letno in celotno, število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa (KT – kreditne točke, KU – kontaktne ure, OŠ – obremenitev študenta) Tabela 8: Ponudba programa (pri predmetih 1. letnika, razen sklopa integrativno jedro, so v večini uporabljeni že obstoječi študijski programi UL) Sklopi KT KU OŠ 1. letnik 125 1260 2520 Integrativno jedro Uvod v kognitivno znanost 1 5 60 120 Uvod v kognitivno znanost 2 10 120 240 Orodja Programiranje 5 60 120 Prvoosebno raziskovanje 5 60 120 Uvod v statistiko 5 60 120

Discipline/ Področja

Umetna inteligenca 1 5 60 120 Umetna inteligenca 2 5 60 120 Kognitivna nevroznanost 1 5 60 120 Kognitivna nevroznanost 2 5 60 120 Kognititvna psihologija 1 5 60 120 Kognititvna psihologija 2 5 60 120 Uvod v filozofijo 5 60 120 Nadaljevalna filozofija 5 60 120 Uvod v raziskovanje 1 5 60 120 Uvod v raziskovanje 2 10 120 240 Uvod v jezikoslovje 5 60 120 Nadaljevalno jezikoslovje 5 60 120 Uvod v statistiko 5 60 120 Statistična analiza v kognitivni znanosti 5 60 120 2. letnik 70 460 1680 Integrativno jedro Trendi v kognitivni znanosti 10 120 240 Magistrski seminar 5 60 120 Discipline/ Področja

Kolaborativno učenje in raziskovanje 10 120 240 Specialni modul 1 10 120 240 Specialni modul 2 10 70 240 Magistrsko delo 25 600

Skupaj 195 1690 4200


53

Tabela 9: Letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa: Učne enote KT KU OŠ 1. semester Izbrana konstitutivna disciplina – temeljni modul

5 60 120


5 60 120


5 60 120

Izbran predmet iz sklopa "orodja" 5 60 120 Uvod v kognitivno znanost 1 5 60 120 2. semester Izbrana konstitutivna disciplina – nadaljevalni modul (ali temeljni)

5 60 120

Uvod v raziskovanje 1 5 60 120 Uvod v raziskovanje 2 10 120 240 Izbran predmet iz sklopa "orodja" 5 60 120 Uvod v kognitivno znanost 2 10 120 240 3. semester Specialni modul I ali Kolaborativno učenje 10 120 240 Specialni modul II 10 120 240 Trendi v kognitivni znanosti 10 120 240 4. semester Magistrski seminar 5 60 120 Magistrsko delo 25 600 Skupaj 120 1140 2880


54

Tabela 10: Seznam predmetov z navedbo nosilca v študijskem programu: Predmet Nosilec Umetna inteligenca 1 prof. dr. Ivan Bratko Umetna inteligenca 2 prof. dr. Ivan Bratko, prof. dr. B. Zupan Kognitivna nevroznanost 1

Izr. prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.

Kognitivna nevroznanost 2

Izr. prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.

Kognititvna psihologija 1

doc. dr. Grega Repovš

Kognititvna psihologija 2

doc. dr. Grega Repovš

Uvod v filozofijo prof. dr. Andrej Ule

Nadaljevalna filozofija doc. dr. Olga Markič

Uvod v jezikoslovje doc. dr. Tatjana Marvin

Nadaljevalno jezikoslovje

doc. dr. Tatjana Marvin

Uvod v statistiko doc. dr. Gregor Sočan Statistična analiza v kognitivni znanosti

doc. dr. Gregor Sočan

Programiranje prof. dr. Ivan Bratko

Prvoosebno raziskovanje

doc. dr. Urban Kordeš

Kolaborativno učenje in raziskovanje

izr. prof. dr. Simona Tancig


doc. dr. Olga Markič,



Uvod v raziskovanje 1 izr. prof. dr. Maja Bresjanac Uvod v raziskovanje 2 doc. dr. Urban Kordeš

Trendi v kognitivni znanosti


Specialni modul 1 prof. dr. Ivan Bratko, izr. prof. dr. Zvezdan Pirtošek, prof. dr. Andrej Ule, doc. dr. Olga Markič, doc. dr. Urban Kordeš

Specialni modul2 prof. dr. Ivan Bratko, izr. prof. dr. Zvezdan Pirtošek, prof. dr. Andrej Ule, doc. dr. Olga Markič, doc. dr. Urban Kordeš

Magistrski seminar doc. dr. Olga Markič


55

4.5.g. Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah Učni načrti so priloženi v Prilogi št. 4.

4.5.h. Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba)

Organ, pristojen za ECTS, Senat UL. V skladu s 95. členom Statuta UL so študijske obveznosti v študijskih programih ovrednotene s kreditnimi točkami. Obrazci (predstavitveni zbornik programa, študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba) so priloženi v prilogah št. 4 a, 4b in 4c.

4.6. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa 4.6.1. Pogoji za vpis Pogoji za vpis so v skladu s členoma 38.a in 38.b Zakona o visokem šolstvu. V magistrski študijski program se lahko vpiše kdor je končal:

a) Študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: filozofija, medicina, računalništvo, psihologija, jezikoslovje, pedagoške vede, antropologija, sociologija, kulturologija, matematika in biologija.

b) Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij. Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravil, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah na predlog Programski svet odloči ali je vpis na drugostopenjski program možen ali ne. V kolikor je vpis možen, Programski svet določi kandidatu dodatne obveznosti v obsegu 10-60 KT. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

c) Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z naslednjih strokovnih iz področij naštetih v točki a).

d) Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij. Na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je kandidat opravil, in drugih dokazil o osvojenih kompetencah na predlog Programski svet odloči ali je vpis na drugostopenjski program možen ali ne. V kolikor je vpis možen, Programski svet določi kandidatu dodatne obveznosti v obsegu 10-60 KT. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega


56

področja, kandidati pa jih lahko opravijo v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

V skladu s 121. členom Statuta UL pogoje za vpis na drugostopenjski študij KZ izpolnjuje tudi, kadar je končal enakovredno prvostopenjsko izobraževanje, navedeno pod točkama a) in b) v tujini. Enakovrednost izobrazbe se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja na nadaljnje izobraževanje. Postopek vodi pooblaščena oseba UL, vsebinsko pa o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča Programski svet skladno s 77. oz. 47. členom Statuta UL. Kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji. 4.6.2 Merila za izbiro ob omejitvi vpisa Predvideno število vpisnih mest je 25 za redni študij. Če je število prijavljenih kandidatov večje od števila razpisnih mest, so kandidati izbrani na podlagi povprečne ocene na dodiplomske študiju in ocene diplome. Pri tem se kandidatom z izbirnimi izpiti v povprečje štejejo tudi ocene teh izpitov. Glede na določila 41. člena Zakona o visokem šolstvu se pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom. 4.7. Določbe o uporabi meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Skladno z 9. členom Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Programski svet kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Pri priznavanju se:

- upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje »netipičnih spričeval«, portfolijo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),

- ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, izumov, patentov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),

- ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),

- upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).


57

Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot pogoj za vpis, če ta ni določen z zakonom, kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Če se znanje, usposobljenost ali zmožnost prizna kot opravljena študijska obveznost, jo je treba ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Skladno s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti (sprejetim na Senatu UL maja 2007) se lahko priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti ovrednotijo po merilih za kreditno ovrednotenje študijskih programov po ECTS in upoštevajo kot opravljene študijske obveznosti (npr. kot del opravljenih izpitov, kolokvijev ipd.; kot oprostitve udeležbe na predavanjih, vajah in seminarjih, kot priznavanje delov učnih enot programa, ki temeljijo na izkušnjah; kot priznavanje delov ali celotne prakse). Na podlagi meril za priznavanje Programski svet študija obravnava individualne dokumentirane vloge študentov v skladu z določbami statuta.

4.8. Načini ocenjevanja Načini ocenjevanja posameznih predmetov so za vsak predmet posebej določeni v učnih načrtih. Obsegajo pisne, ustne izpite, seminarske naloge, kolokvije, elaborate, projekte, eseje, praktične naloge oziroma izdelke, projekte itd. Ocenjevalna lestvica za študente in študentke, ki opravljajo izpite in ostale obveznosti na Univerzi v Ljubljani, je od 1-5 (negativno) oziroma 6-10 (pozitivno). Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 - (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 - 1 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Pri ocenjevanju se upoštevata Statut Univerze v Ljubljani. V okviru celotnega mednarodnega programa skupne diplome se uporabljajo ocene bolonjskega ocenjevalnega sistema: A, B, C, D, E, F. Ocene, pridobljene na Univerzi v Ljubljani, se pretvorijo po naslednjem modelu: A = 10, B = 9, C = 8, D = 7, E = 6, in F = 5 -1.

4.9. Pogoji za napredovanje po programu Pogoj za napredovanje v 2. letnik študija je doseženih 60 ECTS Če se odločijo končati študij – z zagovorom magistrskega dela – na enem od partnerskih oddelkov, morajo za prehod v drugi letnik, ki ga deloma ali v celoti izvedejo zunaj Univerze v Ljubljani, obvezno zbrati 60 ECTS kreditnih točk. Izjemoma pa je prehod v višji letnik mogoč z največ 6 manjkajočimi ECTS krediti (torej z najmanj 54 ECTS). V tem primeru prehod


58

odobri ustrezen organ fakultete na podlagi študentove prošnje. Spregledane obveznosti morajo biti opravljene do prijave na zagovor magistrskega dela. Za ponavljanje letnika mora študent ali študentka opraviti vsaj 70 % obveznosti oziroma 42 ECTS obveznosti iz letnika, ki ga ponavlja. V programu načrtujemo svetovanje študentom in študentkam. Za to bo zadolžen koordinator oz. koordinatorica meduniverzitetnega skupnega programa. Poleg mentorskega usmerjanja študentov (program preferira skupno somentorstvo učiteljev ali učiteljic z vsaj dveh univerz) bodo študentje drugega letnika v okviru magistrskega seminarja in na intenzivnem programu (poletni šoli) v obliki tutorstva pomagali in svetovali študentom prvega letnika, na informativnih dnevih pa bodo sodelovali tudi pri predstavitvi programa zainteresiranim dodiplomskim študentom in diplomantom. Pogoje za ponavljanje letnika in pogoje za podaljšanje statusa študenta opredeljuje Statut Univerze v Ljubljani.

4.10. Določbe o prehodih med programi Prehajanje med različnimi študijskimi programi je opredeljeno z 39. in 66. členom Zakona o vsokem šolstvu ter z Merili za prehode med študijskimi programi. Prehod v 2. letnik drugostopenjskega študijskega programa je mogoč

a) Med univerzami. Študent preide na predlagani program iz študijskih programov 2. stopnje kognitivne znanosti pod naslednjimi pogoji:

• Kandidat mora za prehod na drugostopenjski univerzitetni študijski program KZ izpolnjevati pogoje za prehod v višji letnik drugostopenjskega programa, v katerega je vpisan.

• Kandidat mora za prehod na drugostopenjski univerzitetni študijski program KZ izpolnjevati pogoje za prehod za vpis v 1. letnik.

• O možnostih prehoda kandidata na predlagani študijski program odloča Programski svet študija, ki mora ugotoviti, ali kandidat izpolnjuje pogoje za prehod.

• Programski svet kandidatu predpiše diferencialne izpite in druge obveznosti (iz nabora temeljnih predmetov drugostopenjskega univerzitetnega študijskega programa KZ v skupnem obsegu do 60 KT), ki jih mora kandidat izpolniti pred nadaljevanjem študija.

b) Z univerzitetnih magistrskih študijskih programov filozofija, medicina, računalništvo, psihologija, jezikoslovje, pedagoške vede, antropologija, sociologija, kulturologija, matematika in biologija.po starem programu. Tem kandidatom Programski svet prizna študijske obveznosti v obsegu 60 KT, v individualnem programu pa se jim določi še obveznost v višini 60 KT, potrebne za pridobitev drugostopenjskega naziva.

c) S študijskih programov 2. stopnje z drugega sorodnega strokovnega področja ali iz univerzitetnih študijskih programov po starem programu s sorodnega strokovnega področja. Prehod je možen pod naslednjimi pogoji:


59

• Kandidat mora za prehod na drugostopenjski univerzitetni študijski program KZ izpolnjevati pogoje za prehod v višji letnik drugostopenjskega programa, v katerega je vpisan.

• Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v 1. letnik drugostopenjskega univerzitetnega študijskega programa KZ.

• O možnostih prehoda kandidata na predlagani študijski program odloča Programski svet, ki mora ugotoviti, ali kandidat izpolnjuje pogoje za prehod.

• Programski svet kandidatu predpiše diferencialne izpite in druge obveznosti (iz nabora temeljnih predmetov drugostopenjskega univerzitetnega študijskega programa KZ) v skupnem obsegu 10 do 60 KZ, ki jih mora kandidat opraviti ped nadaljevanjem študija.

Pogoje za prehod izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do c) v tujini in prehajajo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

4.11. Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija

Načini in oblike izvajanja študija (izberite):

redni študij izredni študij študij na daljavo

Program se bo izvajal v dislocirani enoti (kraj, naslov) /

4.12. Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje drugostopenjskega študija (Skupni interdisciplinarni študijski program druge stopnje kognitivne znanosti) mora kandidat/ka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, vključeni v individualni program. Ob dokončanju študija mora študent/ka zbrati 120 točk ECTS z opravljenimi obveznostmi in uspešno zagovarjati magistrsko delo. Pri tem obsegajo opravljeni izpiti iz posameznih predmetov (vključno z magistrskim seminarjem) in modulov skupaj 95 ECTS, izdelava in zagovor magistrskega dela pa 25 ECTS.

4.13. Pogoji za dokončanje posameznih delov programa Program te možnosti ne predvideva.

4.14. Navedba strokovnega oziroma znanstvenega naslova Slovenski naslov: Magister oz. magistra kognitivne znanosti Okrajšava: mag. kog. zn. Naslov v angleškem jeziku: Master in cognitive science


60

Primer diplomske listine mednarodnega programa skupne diplome je dodan v prilogi 4. d, dodatka k diplomi (diploma supplement) pa v prilogi 4. e. 5. Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje

5.1. Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa

Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa (odločbe o izvolitvah, podatki o referencah nosilcev posameznih predmetov in obrazec št. 4) so priloženi v prilogah 5. a, 5. b, 5. c. Vsi izvajalci študijskega programa so že v rednem razmerju z visokošolskim zavodom, kjer se bo ta izvajal, zato v prilogi 5 ni priloženih dodatnih izjav delodajalcev.

5.2. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje študijskega programa

Potrebna infrastruktura (predavalnice, seminarski prostori, laboratoriji) za izvajanje programa je na razpolago na članicah UL – izvajalkah programa. Prostori in tehnična oprema, potrebna za izvedbo študija, se uporabljajo tudi za izvajanje obstoječih podiplomskih programov posameznih fakultet. Izpiski iz zemljiške knjige so priloženi v Prilogi št. 6 a. Najemna pogodba FRI je priložena v prilogi številka 6b, saj so v njej hkrati navedeni podatki o izpolnjenih materialnih pogojih. Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih za izvajanje programa so priloženi v Prilogi št. 6b. 6. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja Iz zgornjega pregleda je razvodno, da študijski program predvideva 29% praktičnega usposabljanja, ki pa bo predvidoma vse izvedeno znotraj UL (glej točko 5.2, ki kaže na izpolnjene pogoje za izvedbo usposabljanja). Študijski program ne predvideva praktičnega usposabljanja izven partnerskih institucij.


61

7. Zaposljivost diplomantov

7.1. Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov Program diplomantom nudi potrebna teoretična/intelektualna in empiričnima orodja ter jim omogoči, da nadaljujejo z akademsko kariero (doktorski program) v kognitivni znanosti ali v eni izmed disciplin, ki so z njo povezane. Diplomanti kognitivne znanosti se (razen na temeljnem raziskovalnem področju) bolj in bolj zaposlujejo na področju uporabnega raziskovanja. Perspektivna poklicna področja vključujejo, glede na smer specializacije: IKT-sektor (interaktivni dizajn, uporabnost, CSCW – Computer supported cooperative work), menedžment znanja, izobraževanje, biomedicinsko in klinično raziskovanje kot tudi v ekonomiji. Splošne veščine (kot so timsko delo, komunikacijske sposobnosti, sposobnost refleksije in evalvacije, hitrega učenja in prilagajanja), ki jih pridobijo diplomanti, so uporabne v mnogih poklicih privatnega sektorja. Diplomanti kognitivne znanosti črpajo izkušnje iz posredovanja med disciplinami in so posebej primerni za delo na visoko interdisciplinarnih področjih. Ta vključujejo področja IKT, izobraževanja, svetovanja, ravnanja z ljudmi in znanstvenega pisanja. Nedavno poročilo o diplomantih kognitivne znanosti in programih UI (Umetna inteligenca) na Nizozemskem je pokazalo, da so se študenti potem, ko so diplomirali, našli zaposlitev v treh mesecih, številni pa že prej. 63% je redno zaposlenih, 27% ima začasne pogodbe, 10% odpre lastno podjetje. 22% jih dela na univerzah, 10% v vladi, 10% raziskovalno, 41% v IKT sektorju, 7% v financah, 7% v svetovanju. 78% študentov je zelo zadovoljnih s svojo službo.

7.2. Mnenje panožne, gospodarske zbornice, resornega ministrstva, drugih relevantnih združenj delodajalcev

Mnenja so priložena v Prilogi št 8.


62

8. Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti Predmetnik z nosilci posameznih predmetov, iz katerega je razvidna neposredna pedagoška obveznost posameznih izvajalcev študijskega programa, je priložen v prilogi št. 3. 9. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa, in predvideni viri Vire financiranja določa 265. člen Univerze v Ljubljani, in sicer: »dejavnost univerze, ki se nanaša na programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, se financira iz proračuna Republike Slovenije«. Podatki o finančnih sredstvih, potrebnih za izvajanje programa, so priloženi v Prilogi št. 9a. 10. Evalvacijski postopki programa Način samoevalvacije študijskega programa: Konzorcij programa bo spremljal izvajanje študija in njegovo uspešnost ter izvajal redne ankete med študenti o njihovem mnenju o primernosti in kakovosti obstoječega programa ter predloge za dopolnitev. Program študija bo redno primerjal in usklajeval z novostmi v stroki in izsledki raziskovalnega dela, objavljenimi doma ali v tujini. Ljubljana, 23. 11. 2008 dr. Urban Kordeš, doc. predsednik programskega sveta študija prof. dr. Andreja Kocjančič rektorica UL


63

PRILOGE

1. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda 2. Pisna neodvisna strokovna mnenja 3. Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav 4. Učni načrti posameznih enot Točka 4. 5. h

4. a. Statut visokošolskega zavoda 4. b Predstavitveni zbornik 4. c Študijska pogodba, študentova prošnja/prijava, sporočilo o opravljenih

študijskih obveznostih 4. d Primer diplomske listine 4. e Primer dodatka k diplomi (»Diploma supplement«)

5. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci: a. Izpolnjen obrazec št. 4 b. Reference nosilcev c. Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv d. Izjave glede vrste sklenjenega delovnega razmerja e. Soglasja delodajalcev

6. Prostori in oprema: a. Izpis iz zemljiške knjige b. Podatki o prostorih in opremi

7. Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja 8. a. Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj

delodajalcev b. Študentsko mnenje

9. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za izvajanje študijskega programa 10. Konzorcijska podgodba (Mei: CogSci)

Documents

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA - Medicinska … · • Filmska režija • Televizijska režija -6. Akademija za likovno umet nost in oblikovanje Magistrski in doktorski študij: •