28

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Vitja Avsec,skladatelj

Vitja Avsec je še eden od uspešnih skla-dateljev mlajše generacije, diplomantovAkademije za glasbo v Ljubljani, iz raz-reda Daneta Škerla. V svojem skladatelj-skem razvoju sega po različnih glasbe-nih zvrsteh, je avtor tako glasbe za gle-dališče kot komorne, zborovske in orkes-tralne glasbe, napisal pa je tudi vrsto so-lističnih in vokalno-instrumentalnihskladb ter tri simfonična dela. Zadnjihdeset let je v središču njegovega zanima-nja tudi uglasbitev nekaterih pesnitevnajvečjega slovenskega pesnika dr. Fran-ceta Prešerna. Že leta 2001 je za Srednjoglasbeno in baletno šolo v Ljubljani, kjerje profesor glasbeno teoretskih predme-tov, napisal glasbo za pesem Strunam,kasneje pa je v skladbi za klarinet in kla-vir uglasbil še Gloso, pri kateri ima vsa-ka črka svoj tonski ekvivalent. Kot je po-vedal, ga navdušuje Prešernova pesniškagovorica, ki je zelo natančna, hkrati pazahteva zelo raznolik pristop k uglasbit-vi. Da gre za poskus povezovanja sodo-bne glasbene govorice in tradicionalnihkompozicijskih praks, razmišlja VitjaAvsec. Lani je tako dokončal tudi glasboza Sonetni venec. V čast slovenskemuKulturnemu prazniku ga je februarja vbaročni dvorani radovljiške Graščinekrstno izvedel zbor De profundis izKranja pod vodstvom zborovodkinjeBranke Potočnik Krajnik. Zbor je Sonet-ni venec letos izvedel še nekajkrat.

Gregor Avsenik,glasbenik in podjetnik

Gregor Avsenik, rojen 31. januarja1966, je za Slavkom in Martinom tretjiin najmlajši sin Brigite in Slavka Avse-nika. Po starših je podedoval glasbenonadarjenost. Kar očetu Slavku pomeniharmonika, je za Gregorja kitara. Postalje cenjeni solist in kitarski mojster, svo-jo virtuoznost na kitari pa je kazal tudiv narodnozabavni glasbi, še posebej zansamblom Gregorji, ki ga je ustanovilleta 1996, s studijskim ansamblom svo-jega očeta in z drugimi ansambli, ki ig-rajo Avsenikovo glasbo. Rekli so mukar ”fant s kitaro”, kar je tudi naslovene od skladb, ki jo je igral skupaj zočetovim ansamblom. Ko je sredi devet-desetih let preteklega stoletja prevzelvodenje družinskega podjetja v Begu-njah, je bilo za nastopanje manj časa,vendar je kitara ostala njegova velikadružica. Zvečer, po napornem dnevu, koza glasbo ni časa, njegovi prsti pogostodrsijo po njenih strunah. Ko je Gregorskupaj z ženo Katarino prevzel vodenjeAvsenikovega družinskega podjetja, jeiskal načine, kako doma pri Jožovcu na-daljevati glasbeno tradicijo očeta Slavkain strica Vilka. Konec lanskega leta inletos, ob 55-letnici očetove in stričeveglasbe, mu je uspelo z zlatim Avseniko-vim abonmajem v prireditveni dvoraniin Festivalom Avsenik v šotoru na pro-stem dokazati nesmrtnost in univerzal-nost njune glasbe.

Miha Baloh, igralska legenda

V letu 2008 je osemdesetletnico prazno-val Miha Baloh, filmski in gledališki ig-ralec. Rojen je bil 21. maja 1928 na Jese-nicah, kjer tudi zadnja leta živi. Njegovaigralska pot se je začela leta 1946, bil jemed začetniki povojne gledališke dejav-nosti na Jesenicah, igralska želja pa ga jepripeljala na akademijo za igralskoumetnost v Ljubljano, kjer je leta 1952tudi diplomiral. Delal je v Slovenskemnarodnem gledališču Maribor ter v Stal-nem slovenskem gledališču v Trstu, kjerje bil več sezon najbolj zaposleni igra-lec. Od leta 1961 je deloval kot svobodniumetnik in sodeloval pri Odru 57, Eks-perimentalnem gledališču, ljubljanskiDrami, celjskem gledališču ... Leta 1956je začel tudi filmsko kariero in ustvarillegendarne vloge v filmih Ne čakaj namaj, Veselica, Signali nad mestom, Plesv dežju, Maškarada, Ko pride lev, Neve-sinjska puška ... Sodeloval je v medna-rodnih produkcijah, snemal v kar trinaj-stih državah in si ustvaril svetovno slavoz igranjem v nemškem Winnetouju infrancosko-zahodnonemško-avstrijski na-daljevanki Omer paša. Prav tako je znanpo številnih gledaliških vlogah. Prejel ještevilne nagrade: veliko zlato areno 1961v Puli, častno priznanje slovenskih film-skih delavcev, red dela z zlatim vencem,zlato vrtnico ... Na rodnih Jesenicah somu podelili naziv častni občan občineJesenice.

29

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Matjaž Brojan,novinar in publicist, prejemnik Steletovega priznanja

Matjaž Brojan iz Domžal je Steletovopriznanje Slovenskega konservatorskegadruštva prejel za dolgoletna izjemna pri-zadevanja na področju promocije kultur-ne dediščine na Radiu Slovenija. To naj-višje priznanje na področju ohranjanjakulturne dediščine pri nas, za kateregaga je nominiral kranjski zavod za varstvokulturne dediščine, je prejel kot človek,ki svojo strokovno pretehtano in domiš-ljeno besedo o kulturni dediščini v naj-širšem pomenu besede umešča v našeznanje in zavedanje. Po izobrazbi je pro-fesor slovenščine, po duši etnolog, kakorrad pravi, na radiu pa je delal vse od leta1977. V dokumentarno feljtonski redak-ciji je posnel več kot 650 oddaj z etnolo-ško in zgodovinsko tematiko s območjavse Slovenije, predvsem pa z domžal-sko-kamniškega območja. Izhaja iz dru-žine prvih domžalskih slamnikarjev,zato temu področju vseskozi namenjaveliko pozornost. Kletni prostori njegovehiše v Domžalah so že zdaj prava za-kladnica slamnikarskih naprav in izdel-kov ter polic z desetinami fasciklov,map, kaset in druge dokumentacije, ki seje nabrala v teh 40 letih. Hrani kar 15 ti-soč knjig. Njegova velika ljubezen jerezbarstvo, za kar zadnjih nekaj mese-cev, odkar je v pokoju, najde še več časa.

Tomaž Camlek,letošnji dobitnik zlatega grba Občine Škofja Loka

Tomaž Camlek, dr. med, zdravnik inter-nist, diabetolog, je letos prejel visokopriznanje Občine Škofja Loka. Priljub-ljenega in predanega zdravnika je zaugledno priznanje predlagalo Društvodiabetikov Škofja Loka, ki združuje bol-nike s sladkorno boleznijo vseh štirihobčin (Škofja Loka, Gorenja vas-Pol-jane, Žiri in Železniki), in mu pripisuje-jo veliko zaslug za boj proti sladkornibolezni. Leta 1993 je bila v Škofji Lokiodprta stalna ambulanta za bolnike ssladkorno boleznijo, kar je skupni uspehdruštva in zdravnika Tomaža Camleka.Poleg tega stalno sodeluje v njihovihprogramih izobraževanja in ozaveščanja,kako kakovostno živeti s sladkorno bo-leznijo. Tomaž Camlek je bil sprva zapo-slen v zdravstvenem domu, bil je splošnizdravnik, sedaj pa ima zasebno ambu-lanto, kjer kot internist skrbi za okoli dvatisoč kroničnih bolnikov na Škofjelo-škem. Prihaja tudi v Center slepih, sla-bovidnih in starejših (ta ustanova je pod-krepila predlog za njegovo priznanje),kjer so veseli, da sladkornih bolnikov nitreba voziti v njegovo ambulanto, pač paon prihaja k njim na redne tedenske obiske. Kakih petdeset jih potrebuje nje-govo zdravniško pomoč. Tomaž Camlekje zlati grb sprejel kot priznanje za delo,pri katerem človek naredi nekaj več, kotmu veleva poklicna dolžnost.

Valentin Cundrič, pesnik, pisatelj, slikar

Jeseniški pesnik, pisatelj in slikar Valen-tin Cundrič je februarja, prav na Valenti-novo, praznoval 70. rojstni dan. Čeprav vširši slovenski javnosti nekoliko manjznan, pa je Cundrič avtor enega največ-jih pesniških opusov zadnjih desetletijpri nas. Je avtor šestih pesniških zbirk(Tisti črn trn, Poševnica v sinjem, Zatiš-je v pepelu, Štiriperesna, Knjiga bereSaro in Balada o koprivjem semenu).Velik del svoje pesniške ustvarjalnosti jeposvetil ustvarjanju ene najzahtevnejšihpesniških oblik - sonetnega venca sonet-nih vencev. Po besedah Borisa A. Nova-ka iz Društva slovenskih pisateljev jeValentin Cundrič osrednji ustvarjalec tenajbolj zahtevne pesniške oblike - ne lepri nas, ampak tudi na svetu. Kljub temupa slovenska literarna kritika doslej nipokazala ustreznega posluha za Cundri-čevo izvirnost in drugačnost. Neprizna-nost je usoda prenekaterega slovenskegapesnika, a kot je dejal Novak, v tem mol-ku kali zametek bodoče slave. ValentinCundrič pa ni le pesnik, je tudi pisatelj.Sam svoji prozi pravi ”magična”, ker seukvarja z napovedmi in projekcijami do-godkov iz preteklosti v naš čas. Proznadela so Batuelovo oznanilo, Padci skozireči, Troedinost, Arijski paragrafi, Petidel peteroknjižja in Besedni dvojec. Pišetudi za otroke, zadnja leta se ukvarja tudis slikarstvom.

30

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Boris Čebulj,bogata hokejska in sodniška kariera

Letošnji 60-letni jubilej jeseniškega ho-keja je tudi v znamenju obujanja spomi-nov več generacij privržencev tegaatraktivnega zimskega športa. Eden odvidnejših osebnost v večdesetletni zgo-dovini je zagotovo 78-letni Boris Čebulj. Pustil je velik pečat na vsem, kar je po-vezano s hokejem na ledu na Jesenicah,v nekdanji Jugoslaviji in tudi v sveto-vnem merilu. Drsati je začel leta 1939.Ker je stanoval nedaleč od hokejskegahrama Podmežakla, ga je igra takoj pre-vzela. V letih 1947 do 1962 je bil aktiv-ni igralec v jeseniškem moštvu. Kot ka-petan moštva je skupaj s soigralci leta1957 doživel veliko zmagoslavje obosvojitvi prvega naslova državnega pr-vaka v Beogradu. Z jeseniškim moštvomje zatem osvojil še pet državnih naslo-vov. Še pred koncem igralske kariere jepostal mednarodni sodnik. Včasih se jejeseniško moštvo znašlo na kakšni tekmile z enim sodnikom, a se je Boris dobroznašel v tej vlogi. Kot mednarodni sod-nik je sodeloval na petih svetovnih pr-venstvih. Vrhunec sodniške kariere je bilna zimskih olimpijskih igrah v Greno-blu, kjer je sodil štiri tekme. Še danes ga odlikuje velik športni duh.Redno spremlja hokejska dogajanja,predvsem nastope Jeseničanov v elitniavstrijski ligi. Tudi z drsalkami še stopina led in sodniška piščalka še zapoje iznjegovih ust.

Andrej Čufer ml.,strokovnjak, ki nenehno opozarjana pomanjkljivosti predorov

Zgošan Andrej Čufer ml., strokovnjak zaprotipožarno zaščito v predorih, je nanapake v šentviškem predoru opozorilže pred njegovim odprtjem 1. julija letosin sramotnim zaprtjem borih osem urkasneje, ko je s stare galerije prvič (in nezadnjič) odpadel protipožarni omet. Sštevilnimi elektronskimi poštami je vdneh pred odprtjem nesramno dragegapredora domala zasul vse pristojne služ-be, tudi tedanjega prometnega ministraRadovana Žerjava, ki je celo javno po-tarnal nad količino pošt, ki da mu jih ssvojega računalnika pošilja Čufer. Kermu nihče ni prisluhnil, pred njim pa soministra celo posvarili drugi strokovnja-ki, se je Čufer ”v imenu vseh, ki se tatrenutek vozijo skozi potencialno smrtnonevaren predor” odločil še za odprto pis-mo Žerjavu. V pismu je pravilno napo-vedal nadaljnje odpadanje ometa in zatozahteval takojšnjo zaporo šentviškegapredora, ”ker se z denarjem Slovencevniste upravičeni igrati tunelsko ruleto”.Njegova predvidevanja so se kmalu po-kazala za pravilna, a še vedno ga ni želelposlušati nihče od pristojnih ... Morda jekriv njegov slog opozarjanja, konkreten,včasih tudi predrzen, a kot pravi, ”predo-ri so predraga in strateška infrastruktura,da bi jih pustili napačno in neprimernopožarno zaščitene”.

Igor Dolenc, košarkarski strokovnjak

Poleg številnih odličnih športnikov ima-mo Gorenjci tudi kar precej športnihstrokovnjakov, pa naj bo trenerjev ali dru-gih vodilnih športnih delavcev. Gotovo jeeden izmed njih tudi Škofjeločan IgorDolenc, ki od mladostnih let naprej živi skošarko: najprej kot igralec, nato kot tre-ner različnih ženskih in moških ekip,nato kot eden vodilnih v škofjeloškemkošarkarskem kolektivu in zadnje mese-ce tudi kot direktor našega največjegakošarkarskega kluba, ljubljanske UnionOlimpije. Čeprav je bilo za njim že karnekaj lepih igralskih in trenerskih dosež-kov in je imel eno vodilnih delovnih mestv škofjeloškem TCG Unitechu, se je na-mreč letos spomladi odločil sprejeti novizziv in začeti z delom z edinim sloven-skim košarkarskim evroligašem. Kljubdejstvu, da je imela Union Olimpija v zad-njih letih precej finančnih težav, se je znjimi spopadel z veliko odgovornostjo,po čemer je bil znan tudi v domačemokolju. Seveda je k njegovi odločitvi za”prestop” iz Škofje Loke v Ljubljano ve-liko prispevala bivši soigralec in nato va-rovanec Dušan Mitič, ki je bil najprejpodpredsednik, sedaj pa je predsednikkošarkarskega kolektiva iz Tivolija. Kersta oba po srcu košarkarja, hkrati pa sta siv poslu nabrala dovolj izkušenj, so slo-venski, s tem pa tudi gorenjski ljubiteljikošarke prepričani, da bo tudi z njuno po-močjo naša košarka spet napredovala.

31

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Jože Dežman,zgodovinar

Objava poročila komisije vlade Republi-ke Slovenije za reševanje vprašanj prikri-tih grobišč v zadnjih štirih letih je tudiosebni uspeh njenega predsednika, zgo-dovinarja in filozofa Jožeta Dežmana, kise je septembra leta 1955 rodil v Lescah,sedaj pa živi v Bistrici pri Tržiču. JožeDežman je kot kustos Gorenjskega mu-zeja iz Kranja raziskoval partizansko gi-banje na Gorenjskem, zadnja leta pa jevztrajno in trmasto odkrival temne platipartizanskega gibanja in revolucije terzločinska dejanja povojne komunističneoblasti. Na očitke, da z nepotrebnim br-skanjem po kosteh žrtev medvojnih in šeposebej povojnih pobojev sramoti narod-noosvobodilni boj in oživlja že pozablje-na sovraštva med Slovenci, je odgovarjal,da njegovo delo ni v službi preteklosti,ampak prihodnosti. Pri odkrivanju inoznačevanju prikritih grobišč je bilo naj-več narejenega prav v letih 2005-2008,ko je komisijo vlade vodil Jože Dežman,sicer direktor Muzeja novejše zgodovinev Ljubljani. Grobišča, skupno so jih do-slej našli 581, niso bila le odkrita, ampakso bile mnoge žrtve zaradi uporabe znan-stvenih metod tudi prepoznane in poko-pane. Jože Dežman je prepričan, da bodoprihodnje oblasti morale nadaljevati za-četo delo. Prikrita morišča in grobišča sodel nacionalnega spomina. Ko bo dose-žena sprava med živimi, bodo imeli mirtudi mrtvi, je prepričan Jože Dežman.

Karl Erjavec,politik

Vročo politično jesen je v koalicijskihpogajanjih dodobra razgrel v prejšnjivladi minister za obrambo, Karl ViktorErjavec. Kranjčan, ki si je dom ustvaril vNaklem, je po izobrazbi diplomiran pra-vnik, svojo uradniško poklicno karieropa je začel leta 1990 v kranjskem izvrš-nem svetu, kamor je bil izvoljen kotpredstavnik Demosa. Bil je sekretar zaobčo upravo in pravne zadeve. Pet letkasneje ga je Ivo Bizjak, takrat varuhčlovekovih pravic, izbral za vodjo kabi-neta, kasneje tudi za direktorja strokovneslužbe. Po volitvah leta 2000 je Erjavecodšel na Ministrstvo za pravosodje, kjerje bil do 2004 državni sekretar. Po volit-vah ga je DeSUS, s štirimi poslanci naj-manjša koalicijska stranka, predlagal zaministra za obrambo, spomladi 2005 paje postal še predsednik stranke. Je edentistih politikov, ki mu je uspelo ločevatiministrsko funkcijo od dela v stranki, ssvojim duhovitim, a ne žaljivim in pro-staškim pristopom je v slovensko politi-ko vnesel lahkotnost in sproščenost. Nazadnjih volitvah je DeSUS po številuglasov postal četrta največja stranka vSloveniji. Politični analitiki priznavajo,da v veliki meri po Erjavčevi zaslugi.Sam je kandidiral v volilnem okraju vŽalcu, kjer je dosegel 15,82 odstotkaglasov, kljub temu pa v parlament ni bilizvoljen. V novi vladi je Karl Erjavecminister za okolje in prostor.

Franc Dolenc,prejemnik Puhovega priznanja za razvojne dosežke

Konec novembra lani je ob obletnici roj-stva Žige Zoisa ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo pripravi-lo v Cankarjevem domu podelitev naj-višjih državnih nagrad s področjaznanstveno-raziskovalne dejavnosti, terprvič na novo podelilo tudi Puhova pri-znanja za izume, razvojne dosežke inuporabo znanstvenih izsledkov pri uva-janju novosti v gospodarsko prakso. Meddobitniki je bil tudi Franc Dolenc, di-rektor Iskratelovega Področja produktiin rešitve. Dolenc je prejel nagrado zaproduktni družini za večstoritvena voz-lišča v telekomunikacijah SI3000 MSCPin SI3000 MSAP, ki vsebujeta vse ključ-ne produkte, s katerimi se lahko gradijodigitalna telekomunikacijska omrežjanaslednje generacije na tehnično ter eko-nomsko optimalen način. Omenjeni dru-žini izdelkov sta bili razviti v sodelova-nju z Univerzama v Ljubljani in v Mari-boru, celotni razvojni vložek v obdobjupetih let je skupno znašal 1.000 inženir-skih let, kar je največji raziskovalno raz-vojni podvig v Sloveniji doslej. Konecoktobra je presenetila vest, da je bilFranc Dolenc razrešen z mesta vodjerazvoja v Iskratelu in da podjetje zapuš-ča. Vzrok naj bi bil v različnih pogledihna širino oziroma specializacijo nadalj-njih razvojnih prizadevanj.

32

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Dragomir Ficko, (1960-2008),pokojni občinski svetnik

Dragomir Ficko iz Seničnega je umrl 15.oktobra 2008 v starosti 48 let sredi ne-utrudnega dela. Kot magister znanosti jevodil Oddelek za upravno notranje zade-ve v Upravni enoti Tržič. Vrsto let je so-deloval v tržiški politiki, sprva v Libe-ralno demokratski stranki, zadnja leta pav Socialno demokratski stranki. Prejšnjevodstvo Občine Tržič mu je zaupalofunkcijo enega od štirih podžupanov. Bilje aktiven član v tržiškem občinskemsvetu. Aprila 2007 je občinski svet ugo-tovil, da Ficko opravlja vodilno delo vdržavni upravi. Ker je to bilo po tedanjizakonodaji nezdružljivo s funkcijo ob-činskega svetnika, so ga razrešili z nje.Na ta sklep se je pritožil na Upravno so-dišče. Tam je tožbo izgubil, ugodilo pamu ni niti Vrhovno sodišče kljub spre-membi zakona. Podal je pritožbo naUstavno sodišče, ki je zahtevalo vrnitevmandata svetniku Ficku. Aprila letos jespet sedel med tržiške svetnike, a na ža-lost ne za dolgo. V domači vasi, kjer jebil predsednik Krajevne skupnosti Se-nično, mu je omagalo srce med opravlja-njem ene od nalog. Kot je spomnil pod-predsednik te KS Primož Studen na žal-ni seji občinskega sveta, je DragomirFicko vtisnil kraju in občini velik pečat,ki bo vedno spominjal nanj. V imenu so-delavcev Upravne enote Tržič se mu jezahvalila za opravljeno delo AlenkaMaršič Bedina.

Dr. Marko Ferjan,novi dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj

Stalno izboljševanje vsebin izobraževa-nja in samega procesa izobraževanja terdvig kakovosti raziskovalnega dela soglavni poudarki iz programa novega de-kana kranjske fakultete za organizacijskevede dr. Marka Ferjana. To namerava do-seči s stalnim posvetovanjem s starejšimikolegi, rednimi profesorji, ki so ga tudipredlagali za dekana. Obenem ponujapriložnost tudi mlajšim, večji poudarekpa bo namenil še sodelovanju s študenti,ki je bilo po njegovih besedah v nekate-rih obdobjih zanemarjeno. Želi, da bi fa-kulteta še naprej prispevala k razvojuožjega in širšega okolja. Čuti namrečmočno pripadnost in željo po razvoju fa-kultete, na kateri je zaposlen že enajstoleto. Pogoste menjave dekanov in do-mnevne nepravilnosti, ki so fakulteto za-znamovale v preteklosti, so namreč pre-cej omajale njen ugled. Ob tem se MarkoFerjan zaveda, da nekaterim ni bil všečnoben dekan zadnjih šestih let in da jimmorda ne bo všeč niti on. A se bo, pravi,trudil ustvariti okolje, ki bo zagotavljalostabilno klimo in socialno varnost, saj sipo njegovem večina kljub vsemu želi mirin normalno delovno okolje. Prizadevalsi bo tudi za večjo preglednost delovanjafakultete, zato je že uvedel natančnospremljanje stroškov po produktih. V pri-hodnje bodo na fakulteti morali poskrbe-ti tudi za prostorsko razširitev.

Tomaž Ertl, častni občan Jesenic

Tomaž Ertl (1932) s Kočne nad Jeseni-cami je letošnji prejemnik najvišjega je-seniškega občinskega priznanja, nazivačastni občan. Naziv je prejel za prispe-vek k razvoju gospodarstva, občine inmesta, za solidarnost ter za njegov člo-veški odnos do soljudi. Večina Jeseniča-nov se ga spominja iz nekdanje Železar-ne Jesenice, kjer je delal kar dvajset let,nazadnje kot direktor kadrovskega sek-torja. Širši slovenski javnosti pa je postalznan po odhodu v Ljubljano, kjer je de-lal na sekretariatu za notranje zadeve,nazadnje kot republiški sekretar za no-tranje zadeve. To funkcijo je opravljal vnajbolj negotovih letih pred osamosvo-jitvijo Slovenije, v času mitingov in po-skusov destabilizacije Slovenije ter cen-tralizacije Jugoslavije. Ertla je pri takrat-nem delu vodilo prepričanje, da v Slove-niji nihče, razen Slovencev, nima pravicegospodariti ... Tudi zaradi takšnih načel-nih ljudi je Slovenija postala samostojna,neodvisna država. Po upokojitvi se jeTomaž Ertl za nekaj let povsem umakniliz javnega življenja. Šele zadnja leta jespet bolj dejaven v domačih društvih, priupokojencih, lovcih, upokojenih polici-stih ... Spremlja tudi sedanji razvoj Slo-venije, pri čemer kritično ocenjuje, da boočitno potrebna še ena tranzicija, če se-danji gospodarstveniki niso sposobniustvariti gospodarstva, ki bi ljudem za-gotavljalo preživetje.

33

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Natalija Gros, športna plezalka

Za naše športne plezalke prav zagotovozadnja leta lahko zapišemo, da so naj-boljše na svetu. Morda niso na prvi stop-nički zmagovalnega odra na čisto vsakitekmi, se pa zato redno uvrščajo v velikafinala, tam pa ni več nič posebnega, česta na zmagovalnem odru hkrati tudi dveali celo tri. Prav poseben podvig je v mi-nuli sezoni uspel Škofjeločanki, sicer pačlanici PK Kranj Nataliji Gros, ki je pravo formo ujela prav na najpomemb-nejši tekmi sezone, evropskem prven-stvu oktobra v Parizu. 24-letna študentkaFakultete za šport je namreč postala ev-ropska prvakinja v balvanskem plezanju,najboljša pa je bila tudi v kombinaciji,tako da je domov prinesla kar dve zlatiodličji. Poleg tega je bila odlična četrtatudi na tekmi v težavnosti, kjer pa je nadrugi stopnički zmagovalnega odra stalanjena sokrajanka Maja Vidmar, na tretjemesto pa se je uvrstila še ena mlada slo-venska športna plezalka, Mina Marko-vič. Tako so dekleta, ob njih pa tudi vseboljši Tržičan Klemen Bečan, ki je osvo-jil tretje mesto v kombinaciji, na letoš-njem evropskem prvenstvu potrdila, daSlovenija ostaja svetovna velesila všportnem plezanju. Natalija Gros si je obdveh zlatih odličjih na evropskem prven-stvu zaslužila še eno laskavo priznanje,saj je bila ob zaključku prvenstva izbra-na za najboljšo tekmovalko.

Dr. Pavel Gantar,predsednik državnega zbora

Dr. Pavel Gantar, sociolog in profesor, jebil sredi oktobra letos izvoljen za pred-sednika državnega zbora. Pavel Gantarje rojen v Gorenji vasi, kjer je živel dosvojega 15. leta (in kamor se redno vra-ča), nato se je vpisal na litostrojsko šolov Ljubljani, zatem pa na visoko šolo zapolitične vede, poznejšo fakulteto zadružbene vede, kjer je bil v preteklostitudi asistent in profesor. V preteklosti jebil tudi kolumnist in aktivist civilno-družbenih gibanj. V osemdesetih letihprejšnjega stoletja se je angažiral kotpredsednik vplivnega ŠKUC-Foruma,ob koncu desetletja je bil zagovornikčlovekovih pravic in nujnih procesov de-mokratizacije političnega življenja, znanje tudi kot ustanovni član Odbora za za-ščito človekovih pravic. Od 1994 je bilaktivno vključen v strankarsko politiko,več let je deloval v stranki LDS, v vladiJaneza Drnovška je bil dvakrat minister,enkrat za okolje in prostor in zatem zainformacijsko družbo. Bil je tudi medustanovitelji združenja Zares, ki je predletom dni postalo stranka. V preteklemmandatu je bil opozicijski poslanec, po-zornost je zbudil tudi kot predsednik ko-misije za nadzor obveščevalnih in var-nostnih služb. Na ustanovni seji držav-nega zbora je bil s prepričljivo (”ustav-no”) večino izvoljen za njegovega pred-sednika.

Marija Grilc,mlada kmetica leta

Mariji Grilc z Ambroža pod Krvavcemje v letošnjem izboru Kmečkega glasapripadel naziv mlada kmetica leta. Pri-služila si ga je kar sama, saj je bila meddvanajstimi finalistkami najboljša v po-znavanju teoretičnega znanja, pokazatipa je morala tudi veliko spretnosti. Njendosežek je še toliko bolj vreden občudo-vanja ob podatku, da prihaja s 34 hektar-jev velike ekološko usmerjene gorskekmetije, ki ima v okviru dopolnilne de-javnosti še planšarijo na Kriški planinipod Krvavcem. Hmeljarstvo in čebelar-stvo tako ne sodita ravno v njen delo-krog. Na planšariji je namreč poleti naj-več dela s predelavo mleka, nabiranjemin sušenjem zdravilnih zelišč, s katerimiso bogata krvavška pobočja, Viženčarje-vi pa pogosto nabirajo tudi gobe in jihvlagajo. Pozimi največ ur posveti pripra-vi hrane in drugi skrbi za smučarske go-ste na planšariji. S planšarstvom sta sesicer z možem Silvom začela ukvarjatipred štirinajstimi leti. ”Tedaj je bilo regis-trirati planšarijo prava umetnost, saj sonas hoteli obravnavati enako kot prede-lovalce mleka v dolini, ki imajo tristo li-trov mleka na dan, na planšariji pa je to-liko mleka na teden. Prav tako v dolinimleko predelujejo 365 dni na leto, tukajpa le tri mesece,” se spominja vedno na-smejana mlada gospodarica pri Vižen-čarju.

34

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Srečko Janša, nekdanji direktor, ki je odstopil zaradi kontrolnega stolpa

Sedeminštiridesetletni Kranjčan SrečkoJanša je bil ena prvih žrtev odmevne afe-re Čista lopata zaradi domnevnih goljufijpri javnem razpisu za gradnjo novegacentra za vodenje in kontrolo zračnegaprometa ter skoraj stometrskega kontrol-nega stolpa na brniškem letališču. Kma-lu po začetku obsežne kriminalističnepreiskave v največjih slovenskih gradbe-nih podjetjih SCT, Primorje in Vegrad,ko se je že razvedelo, da je glavni osum-ljenec organov pregona uslužbenec Kon-trole zračnega podjetja Tomaž Žibert,član razpisne komisije, ki je izbirala gra-ditelja novega kontrolnega stolpa, ga jetedanji prometni minister Radovan Žer-jav pozval, naj zaradi objektivne odgo-vornosti odstopi z mesta direktorja javne-ga podjetja Kontrola zračnega prometa.Ministrovemu pozivu, če ne kar zahtevi,Janša sprva ni hotel ugoditi, a na koncuje odstopno izjavo vendarle podal. ”Nečutim se odgovornega za domnevno ne-zakonito početje osumljenega uslužben-ca našega podjetja. Vse postopke pri jav-nem naročilu smo vodili v skladu z zako-ni, takoj sem tudi ukrepal proti osumlje-nim in razveljavil razpis. Zaradi medij-skih in drugih pritiskov, ki so bili večino-ma povezani z načrtovano višino kontrol-nega stolpa, pa sem na koncu ocenil, daje za podjetje bolje, če vendarle odsto-pim,” je tedaj obrazložil svojo odločitev.

Rado Jan (1925-2008),profesor in ravnatelj, kulturni in politični delavec

Vse manj je danes ljudi, ki bi v življenjuustvarjalno počeli toliko reči, kot jih jeprofesor Rado Jan. Po stroki in poklicuje bil profesor primerjalne književnosti,šolnik, kulturni in politični delavec, pu-blicist, dramaturg, prevajalec ... Rodil seje 8. oktobra 1925 v Žireh. Diplomiral jeiz primerjalne književnosti na Filozofskifakulteti v Ljubljani, v seminarju dr. An-tona Ocvirka. Poklicno pot je začel v 50-tih kot dramaturg Prešernovega gledališ-ča v Kranju in nadaljeval v 60-tih kotgimnazijski profesor in ravnatelj na gim-nazijah v Škofji Loki in Šentvidu nadLjubljano. Od leta 1970 je bil poklicnidružbenopolitični delavec, načelnik od-delka za kulturo, znanost in izobraževa-nje pri predsedstvu ZKJ v Beogradu, naCK ZKS in v Marksističnem centru vLjubljani. Po upokojitvi 1988 je v Žirehpri 63 letih na novo zgradil svojo doma-čo hišo in v njej živel z ženo Vladko, ne-kdaj prav tako profesorico in ravnatelji-co loške gimnazije. Umrl je 6. septembra2008 v bolnišnici na Golniku, v 83. letu.Spominjajo se ga mnogi, najbolj so si gazapomnili tisti, ki jih je učil. Bil je edentistih učiteljev, ki premorejo veliko merotistega, kar je nekdo posrečeno poime-noval ”pedagoški eros”. Da je imel otro-ke rad, je potrdil tudi z zgledom svojelastne, številne in ustvarjalne družine.

Sara Isakovič, plavalka

Komaj dvajsetletna plavalka Žita Gorenj-ke Radovljice Sara Isakovič z Bleda jeutrip olimpijskih iger prvič začutila prišestnajstih letih, ko je nastopila v Atenah.Veliko življenjsko energijo pa smo prinjej občudovali vse od prvih plavalnihzamahov v kranjskem bazenu do tistih vradovljiškem, kjer je v vodi preživela urein ure. Gotovo bi bilo težje, če se v njejne bi pretakala kri mame Rebeke, tudinekdaj odlične plavalke, pa tudi brezpodpore in ljubezni očeta Nenada in bra-ta dvojčka Gala. Letos je bila Sara v Pe-kingu štiri leta starejša, z obilico izkušenjz največjih tekmovanj, z zvenečim naslo-vom evropske prvakinje, predvsem pa zveliko ljubeznijo do športa, do plavanja.”Na olimpijskih igrah v Pekingu sem uži-vala tako pri druženju s prijatelji z vsegasveta kot na nastopih in nato na podelit-vi, ko sem dobila srebrno kolajno,” je poprihodu z olimpijskih iger nasmejana in skolajno okoli vratu povedala Sara, natopa je hitro začela pakirati kovčke za potprek luže. ”Na univerzi Berkley v Ame-riki me čaka študij, novi treningi in tek-me, upam pa, da nato tudi novi rekordi.Morda že drugo leto v Rimu. Želim si, dabi še napredovala, saj vem, da imam ševeliko rezerve. Mislim, da je vsaka spre-memba dobra,” je po svojem največjemuspehu povedala Sara, ki sedaj v Ameri-ki že pridno študira in trenira, saj jo žekmalu čakajo novi nastopi.

35

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Miha Kač,kipar

Priznani kipar iz Bistričice pri Kamniku,ki je izdelal že več kot tristo doprsnih ki-pov, je letos po letu dni napornega delapo naročilu Občine Kamnik dokončalkip mamuta v naravni velikosti, ki je po-stal tudi največji kip v Sloveniji. Mamutnaj bi s pogledom na most stal na sotoč-ju Kamniške Bistrice in Nevljice pri Mai-strovem mostu, pobudnik projekta, s ka-terim želijo Kamničani počastiti 70-let-nico odkritja okostja mamuta v Nevljah,pa je prav kipar sam. Najprej je v sode-lovanju s Prirodoslovnim muzejem Slo-venije izdelal nekaj manjših modelov,nato pa se je lotil izdelave 30-krat večje-ga kipa. Ogrodje za skulpturo z osuplji-vimi merami - 6,4 metra v širino, dobreštiri metre v višino, 1,8 tone teže in kar45 kvadratnih metrov površine - je sesta-vil iz lesa, ki ga je najprej obložil s stiro-porom, nato pa z mrežico za fasade. Vi-dez dlake je dosegel s kokosovimi vlak-ni, namočenimi v beton. Kot je večkratpoudaril, je kip izdeloval z dušo in sr-cem in projekt premleval podnevi in po-noči ter mu v zadnjem letu posvetil vsosvojo energijo. Naporno delo v vročiniin mrazu in na gradbenih odrih je kipartudi podrobno fotodokumentiral, orja-škega mamuta pa bo zdaj treba vliti še vbron.

Jaka Jeraša, operni pevec

Sedmega julija je sedemdesetletnicopraznoval Jaka Jeraša, operni pevec, vr-hunski baritonist in učitelj solopetja,doma z Jesenic. Svoje življenje je posve-til glasbi in več kot trideset let blestel naodru ljubljanske Opere. Vseskozi je pelkot solist in v Operi odpel okrog 70 vlogv natančno 1033 opernih in operetnihpredstavah. Največkrat je pel vlogo Fi-gara, vlogo, ki velja za eno najzahtevnej-ših. Ob redni zaposlitvi je veliko časanamenjal tudi ljubiteljski kulturi, igral inpel je v Gledališču Toneta Čufarja, pel vpevskih zborih, kot pevec sodeloval vansamblu narodnih plesov in v manjšihzasedbah, s katerimi je nastopal doma inv tujini. Bil je pobudnik novoletnih kon-certov, ki so se na Jesenicah ohranili dodanes. Vrsto let je poučeval tudi solopet-je na Glasbeni šoli Jesenice. V treh deset-letjih dela v Operi se je nabralo ogrom-no posnetkov in pred tremi leti je - da bivse to bogastvo ne utonilo v pozabo - iz-dal zgoščenko z naslovom Odlomki izoper. Gre za prvo zgoščenko kakšnegaJeseničana s posnetki tovrstne glasbe.Zanjo je izbral dvanajst arij in duetov, kiso vsi zapeti v slovenščini. Prav na to, daje vselej pel v slovenščini, je Jaka Jerašadanes posebej ponosen. Zadnja leta, karje upokojen, se na odru pojavi le še red-ko. Vesel pa je, da njegovo pot nadaljujemlajša generacija Jeraševih, ki so vsi od-lični in uspešni glasbeniki.

Blaž Kavčič,predsednik državnega sveta

Blaž Kavčič, doma v Formah pri ŠkofjiLoki, je bil tik pred koncem leta 2007 iz-voljen za državnega svetnika in nato po-stal tudi njegov predsednik. Ljudje ga si-cer poznajo kot dolgoletnega gospodar-stvenika, za njim so približno tri deset-letja poslovne kariere: delal je v Iskrinizunanji trgovini, sredi osemdesetih letprejšnjega stoletja je na željo vodstvaIskre kot član sanacijske ekipe odšel vIskro Telematiko v Kranj, kjer je bil ko-mercialni direktor, v sanacijski ekipi, kisi je prizadevala spraviti na noge ta po-slovni subjekt. Pozneje je skupaj s tujimpartnerjem Siemensom nastal današnjiIskratel, kjer je Kavčič več let opravljalpomembne poslovodne funkcije. Leta1995 pa je postal konsultant slovenskepodružnice švedskega konsultantskegapodjetja, se uveljavil in nekaj let delovalna področju razvoja vodstvenih in pro-dajnih veščin v velikem številu sloven-skih podjetij. V letih 2000 do 2004 je biltudi poslanec državnega zbora, kot pred-stavnik stranke LDS pa je že več manda-tov občinski svetnik v Škofji Loki. Po iz-teku poslanskega mandata se je spet vr-nil na poslovno pot, lani pa ga je spet za-neslo v politiko. Zanimivo je, da je v po-litiko vstopil skozi civilno družbo: vaš-čani iz Crngroba so ga v devetdesetih le-tih prosili, da bi sodeloval pri iniciativiza preprečitev izgradnje smetišča podcerkvijo v Crngrobu.

36

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Taras Kermauner, (1930-2008), pisatelj in esejist

Taras Kermauner je bil eden od prvakovslovenske intelektualne scene v drugipolovici 20. stoletja. Povezan je bil tudiz Gorenjsko, vrsto let je živel in pisal vDrulovki pri Kranju. ”Poleti 1964, že pokoncu Perspektiv, sem se sprehajal vDrulovki pod drevesnimi krošnjami, po-slušal valove Save, ki so se v soteski podmano divje in šumno razbijali ob čereh,vpijal vase tišino, ki so jo glasovi naraveše bolj poudarjali in ki sem jo silovitopotreboval. Prebral sem komaj kakšnoknjigo. Zahajal sem le na bližnje Labore,k Marku Pogačniku, z njim kolesaril; zZagoričnikom smo zlezli na Storžič. Po-čival sem kot po dolgotrajni bolezni, do-kler se nisem na jesen zbudil v novo od-ločnost, v iskanje nove resnice in drže.”Tako je zapisal v monumentalni knjigiNavzkrižna srečavanja, ki jo je letos iz-dala Študentska založba v zbirki Beletri-na in jo imajo nekateri za ”Veliki sloven-ski tekst”. Ali to tudi res je, bo presodilčas. Gotovo pa je, da je v tej knjigi na si-jajen esejistični način portretiral svojesodobnike, o njih izrekel tako rekoč po-slednjo sodbo. Največ pozornosti je na-menil ”moji grupi”, ”top ten” svoje ge-neracije: Primož Kozak, Dominik Smo-le, Lojze Kovačič, Janko Kos, MarjanRožanc, Dane Zajc, Gregor Strniša, Pet-er Božič in Veno Taufer. Deseti je seve-da Kermauner sam.

Jakob Jaša Kenda,prevajalec zadnjega Harryja Potterja

Že lansko jesen je ljubitelje malega ča-rovnika in njegove pisane druščine nav-dušila vest, da bo prevajalec zadnje, sed-me knjige o Harryju Potterju - Svetinjesmrti - znova Radovljičan Jakob JašaKenda. Ta je za založbo Epta prevedel žeprvih pet knjig o priljubljenem čarovni-ku. Šesto je nato prevedel Branko Gra-dišnik, ki je s popolnoma drugačnim pri-stopom izzval silovita nasprotovanjamed tudi pri nas številnimi oboževalcičarovniškega junaka. Izid sedme, zadnjeknjige je nato prevzela Mladinska knji-ga, ki bo ponatisnila tudi vse prejšnjedele, Jakobu J. Kendi pa so zaupali tudiponovni prevod šestega dela te najboljpriljubljene čarovniške zgodbe zadnjegačasa. Petintridesetletni v Ljubljani živečiRadovljičan se je prevoda sedme knjigelotil na željo avtorice J. K. Rowling inseveda številnih domačih bralcev, ki sonjen izid sredi februarja letos pospremiliz navdušenjem.Kenda je v začetku svoje prevajalske ka-riere prevajal predvsem za gledališča,kasneje pa tudi za založbe in televizijskehiše. Najbolj pa je poznan po svojih pre-vodih za mlade bralce. Za svoje prevajal-sko delo je med leti 2000 in 2004 petkratzapored prejel nagrado Moja najljubšaknjiga, leta 2004 pa najvišje mednarod-no odlikovanje za prevajalca mladinskeknjiževnosti, nagrado Častne liste Med-narodne zveze za mladinsko književnost.

Franc Kersnik, graščak,vnuk pisatelja Janka Kersnika

Franc Kersnik z Brda pri Lukovici, naj-starejši še živeči vnuk pisatelja JankaKersnika in lastnik gradu Brdo, je febru-arja letos praznoval svoj devetdesetirojstni dan. Prihaja iz velike družineKersnikov - imel je še štiri brate in štirisestre - katerih veliko potomcev še ved-no živi na Brdu in drugih krajih okoliLukovice. V mladosti je študiral gradbe-ništvo, a zaradi vojne študija ni dokon-čal. Vse svoje življenje živi na domačemposestvu, ki še danes združuje grad,hišo, zgrajeno na mestu nekdanje lesenegrajske šupe, hleve, grajski ribnik, čudo-vit park in druge površine, ki so nekdajpripadale graščaku. Graščak je vse odsmrti svojega očeta tudi sam, a mu ta na-ziv ni preveč všeč, saj je - kot pravi - znjim povezanih preveč slabih spominov.V gradu je živel do svojega 23. leta, natopa so jih Nemci izselili v Srbijo, grad paso med vojno partizani požgali. Tudi po-vojno obdobje je v njem pustilo velikoslabih spominov in razočaranj, o katerihveliko govori. O svojem slavnem dedu jenajveč slišal od tet, saj je bil pisatelj obnjegovem rojstvu že dvajset let mrtev.Kljub svojim devetdesetim letom je ševedno zelo aktiven. Vse življenje je delalkot kmet, bil je tudi navdušen lovec, nastara leta pa si čas krajša predvsem zbranjem časopisov in gledanjem televi-zije.

37

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Marjan Kolarič,predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora v Torontu

Slovenski rojaki v Torontu so zbrali sko-raj enajst tisoč kanadskih dolarjev za po-moč pri odpravi posledic poplave v Kro-pi lanskega septembra. Ček je predsed-nik Vseslovenskega kulturnega odbora vTorontu Marjan Kolarič osebno izročilpredsedniku Krajevne skupnosti Kropaletošnjega februarja. ”Za ujmo smo izve-deli prek interneta. Novica se je hitrorazširila in dogovorili smo se za akcijopomoči, saj nas je vodila želja pomagatirojakom, ki so se znašli v stiski. Denarso prispevali posamezniki, društva, raz-ne organizacije,” je povedal Kolarič.Kolarič se je leta 1976 iz Slovenije pre-selil v Kanado, kjer si je ustvaril druži-no. Za rodnimi kraji mu še vedno močnoutripa srce. ”Naša največja dolžnost je,da na mlajše generacije prenašamo slo-venski jezik, kulturo, običaje. Z optimiz-mom zrem v prihodnost, da bo sloven-stvo v Kanadi živelo še naprej,” je pove-dal. Na območju južnega dela provinceOntario živi približno 25 tisoč Sloven-cev. Imajo okoli petindvajset društev, trislovenske šole, plesne in glasbene skupi-ne, športna društva, svojo gospodarskozbornico, banki, trgovine in tri cerkve.”Slovenska skupnost je precej razvita inkadarkoli imamo priložnost, pokažemosvojo kulturo in običaje kanadski skup-nosti, s katero smo v zelo dobrih odno-sih,” je povedal Kolarič.

Andrej Košič,folklorist

Zapriseženi folklorist Andrej Košič iz Na-klega je s slavnostno folklorno prireditvi-jo v začetku septembra praznoval svojih70 let (rojstni dan ima sicer 14. julija) in50 let ustvarjanja na folklornem področju.Svojo folklorno pot je v svojih študent-skih letih začel v AFS France Marolt vLjubljani, najprej kot plesalec, kasnejekot koreograf in mentor. Ko se je zaposlilv kranjski Savi, je znova na noge postavilFS Sava, v kateri je skoraj dvajset let pravtako deloval kot plesalec, mentor in vod-ja. Tudi, ko je zaradi službenih obvezno-sti prenehal z vodenjem savske skupine,folklorne dejavnosti ni povsem opustil.Do leta 1989 je bil predsednik Združenjafolklornih skupin Slovenije, kasneje paveč let selektor na preglednih občinskihin območnih srečanjih. Po upokojitvi sre-di devetdesetih let je v Naklem ustanovilFolklorno skupino Društva upokojencevNaklo, ki jo še danes vodi. Kot koreogra-fa ga v svoje vrste vabijo tudi druge fol-klorne skupine po Sloveniji, kot pravisam, pa v domači nakelski postavi z vese-ljem tudi še zapleše. Slovesnosti v Na-klem so se udeležili predstavniki večinegorenjskih folklornih skupin, slavljencapa so prišli počastiti tudi najvišje sloven-ske avtoritete na folklornem in področjuljudskih tradicijskih skupin. Tudi to govo-ri o veličini njegovega človeškega duhater pomembnosti na strokovnem folklor-nem področju v Sloveniji.

Ani Klemenčič,izvršna direktorica GBD, d. d.

Ani Klemenčič je bila pobudnica zaustanovitev GBD Gorenjske borznopos-redniške družbe. Družba deluje od kon-ca leta 1996, največji del njene dejavno-sti predstavljajo storitve pri gospodarje-nju s premoženjem, investicijske storit-ve, podjetniške finance, posredovanje intrgovanje na trgih vrednostnih papirjev.Po prometu na Ljubljanski borzi je bilaGBD BPD lani s 6,86-odstotnim dele-žem prva med borznoposredniškimidružbami in četrta med vsemi članicamiborze. Zaposluje 42 ljudi. Lani se je za-čela pripravljati na širitev in statusnopreoblikovanje v holdinško družbo inveč odvisnih družb. Septembra letos je zoddelitvijo nastala GBD Skupina, fi-nančna družba, preoblikovanje pa se bokončalo prihodnje leto, ko se bo hčerin-skim podjetjem GBD Gorenjska borzno-posredniška družba, GBD Nepremični-ne, GBD Turizem in gostinstvo in GBDSvetovanje priključilo še nekaj novihdružb. GBD Gorenjska borzno posredni-ška družba se je pred nekaj meseci pre-selila v nove prostore, v prizidek k Hote-lu Creina, GBD skupina, finančna druž-ba pa v novo poslovno stavbo na drugistrani Gimnazije. GBD se je letos uvrsti-la med tri finaliste za gorenjsko gazeloleta in prejela priznanje za tretje mesto vizboru za Naj e-podjetje v kategoriji ma-lih podjetij.

38

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Viktor Krevsel,odbojkarska legenda še vedno sredi športnih dogajanj

Mag. Viktor Krevsel z Jesenic je velikašportna legenda. Še danes pri 73 letih jeaktivni sopotnik številnih športnih indrugih dogodkov. Njegova bogata živ-ljenjska pot je ves čas neločljivo poveza-na z odbojko. Vrhunce svoje kariere jedoživljal kot igralec v reprezentanci tertrener in selektor treh reprezentanc Ju-goslavije, Španije in Slovenije. Z vsemije osvojil medalje. Ob 80-letnici sloven-ske odbojke je napisal knjigo z naslo-vom Ambasador z odbojkarskega Olim-pa. V spremni besedi ga je Marjan Re-mic označil: ”Viki je živa legenda, ječlovek, ki je na oltar odbojke položilsvoje telo, srce in dušo.” Sam o preda-nosti temu športu pravi: ”Odbojka jesinteza vseh športov. Si kot atlet, ko urein ure skačeš ob mreži. Ko si v polju, siakrobat. Loviš žogo, ki leti 150 kilome-trov na uro.” Kot vrhunski športni peda-gog, vrsto let je bil profesor na Fakulte-ti za šport, je napisal pet knjig. Na papirje prenesel veliko svojih izkušenj o od-bojki in športu nasploh. Zelo spoštujevse olimpijce. 95 jih je predstavil v knji-žici Kdo je kdo med olimpijci od Ratečdo Rodin. Danes je še vedno aktiven so-potnik vseh športnih dogodkov, tudi re-den gost na tekmah blejskih odbojkarjevv radovljiški dvorani.

Silvin Krajnc, rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah

”Brezje so vseslovensko narodno svetiš-če in romarsko središče, ki ga na letoobišče okrog 420 tisoč ljudi, zato želi-mo, da bi bil to kraj, kjer bi romarje indruge obiskovalce lahko lepo sprejeli inkjer bi se tudi dobro počutili,” pravi pa-ter Silvin Krajnc, rektor bazilike MarijePomagaj in gvardijan frančiškanskegasamostana na Brezjah, in poudarja, da soprav zato pripravili načrte za ureditev innadaljnji razvoj Brezij. Že junija lani sopred cerkvijo začeli urejati bogoslužniprostor za maše na prostem. Za cerkvijonačrtujejo gradnjo večnamenske stavbe,v kateri bi uredili kapelo za petdeset lju-di, muzej jaslic in votivov, dvorano zasto ljudi, stopnišče za dostop do sedanjedvorane in v mansardi še nekaj sob zagoste. Ker želijo, da bi Brezje dobileprenočišča in da bi bila gostinska ponud-ba bolj prilagojena romarjem, podpirajonačrte domačega podjetnika o gradnjipenziona s sedemdesetimi ležišči. Raz-mišljajo tudi o gradnji doma za starejšeali doma za dnevno oskrbo starejših in oprestavitvi bifeja in prodajnih stojnic naprimernejše mesto, sodelujejo pa tudi priurejanju Poti miru. Ker je zlasti ob mno-žičnem obisku Brezij velik problem sprometom in parkiranjem, se zavzemajoza drugačen prometni režim in za dodat-na parkirišča.

Jože Košnjek,novinar in urednik

Dolgoletni novinar in urednik Gorenj-skega glasa Jože Košnjek je septembraodšel v pokoj, vendar se le ni povsemposlovil, saj še vedno pripravlja rubrikoo zamejskih Slovencih, pokličemo ga, kopotrebujemo krajevno reportažo in po-dobne prispevke. Jože Košnjek je bil priGorenjskem glasu zaposlen polnih 39let, zato zelo dobro pozna zgodovinoosrednjega gorenjskega časopisa. Zelodobro seveda pozna tudi gorenjske krajein ljudi, saj je bil veliko na terenu. Vuredništvu smo Jožetu rekli kar Glasovaenciklopedija, saj je vedno poznal odgo-vore na vprašanja mlajših kolegov, kdoje kdo, kje je doma, kako se pride tja ...Jože Košnjek je pokrival različna ob-močja in področja, le rubrike ”za dom indružino” nisem nikoli pisal, se je samrad pošalil. V zadnjih letih je pisal pred-vsem o političnem in verskem življenju,njegove dolgoletne novinarske izkušnjeso prišle do izraza tudi pri urejanju časo-pisa, saj je bil v zadnjih šestih letih iz-vršni urednik oziroma namestnik odgo-vorne urednice. Vodilo njegovega novi-narskega in uredniškega dela so bile ob-jektivnost, nepristranskost in profesio-nalnost, nikoli ni žaljivo ali ponižujočepisal o ljudeh, zato mnogim bralkam inbralcem Gorenjskega glasa ostaja v le-pem spominu.

39

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Marko Lotrič,podjetnik iz Selc

Marka Lotriča, lastnika in direktorja La-boratorija za meroslovje iz Selc, so kole-gi iz obrtno-podjetniške zbornice spo-mladi na izboru za najboljšega obrtnika- podjetnika leta 2008 uvrstili med štirinajboljše. Na Škofjeloškem se govori, dana sam vrh ni posegel, ker komisija niželela razglasiti obrtnika znova iz Ob-močno-podjetniške zbornice ŠkofjaLoka, katere člani so v preteklih letih ževečkrat prejeli laskavo priznanje. Že uvr-stitev v finale pa Lotrič jemlje kot potr-ditev za dobro delo v preteklosti, še boljzato, ker so mu ga dali stanovski kolegi.Njegov Laboratorij, že od vsega začetkamu pomaga žena Mojca, v zadnjih letihpa tudi otroci, je na področju meroslovjanajboljši in največji v državi. Na pohoduv tujino ima zaenkrat še težave zaradi bi-rokracije, nekaj posla pa že opravlja natrgih nekdanje Jugoslavije. Začel je zumerjanjem mehanskih tehtnic in servi-siranjem, današnje število storitev pa bitežko našteli na vsej strani. Aktiven jetudi na številnih društvenih in krajevnihpodročjih, prostega in delovnega časa neloči. Uživa v vsem. Izhaja iz podjetniškemiselnosti, da je pred uspehom dobraideja in trdo delo. Bistvo podjetništva paje v smislu, kako fizično delo preseči zumetnostjo. Marku Lotriču in njegovimje to zagotovo že uspelo.

Iza Login,naj prostovoljka Gorenjske 2008

Fundacija Vincenca Drakslerja za odvis-nike je v okviru projekta Regionalno sti-čišče Grozd letos prvič izbirala naj pros-tovoljca/prostovoljko na Gorenjskem. Vakciji glasovanja je največjo podporo do-bila Iza Login, ki za uporabnike zavodaKorak izvaja komunikacijske delavnice.”Izjemen uspeh delavnic in priljublje-nost pri uporabnikih je mojstrica skupin-ske dinamike dosegla z močnim empa-tičnim čutom in resničnim sprejemanjemoseb po poškodbi možganov kot enako-vrednih partnerjev v sistemu komunika-cije in družbe kot celote. S svojo energi-jo, optimizmom in močno voljo poma-gati človeku v stiski pa je šla v omenje-nih delavnicah še korak dlje in je s svo-jim inovativnim pristopom, dobro po-slovno žilico in velikim osebnim angaž-majem sprožila projekt, ki bo zavodu vletu 2009 tudi finančno pripomogel kučinkovitejši skrbi za večjo kakovostživljenja ljudi s poškodbo glave,” je za-pisano v utemeljitvi za Izin naziv. IzaLogin je sicer magistrica računalništva,ki se kot samostojna podjetnica ukvarja ssvetovanjem na področju komunikacijzlasti srednjemu in višjemu menedž-mentu v podjetjih. Delo z ljudmi po po-škodbi glave ji predstavlja poseben izzivin zadovoljstvo. Pomagati jim želi tudi zizdajo stenskega koledarja za leto 2009in v klubu En korak več.

Peter Musevski,gledališki in filmski igralec

Peter Musevski v zadnjih letih izstopa skar nekaj igralskimi kreacijami v filmu,za kar je prejel tudi nekaj pomembnihnagrad, naj omenimo samo nagrado s sa-rajevskega festivala v filmu Delo osvo-baja, Damjana Kozoleta, v katerem igraosrednji lik Petra. Med slovenskimifilmskimi režiserji je Musevski zadnjaleta zagotovo eden najbolj iskanih igral-cev. Kot vsestranski igralec se je predsta-vil v nosilnih vlogah v nekaj najboljuspešnih slovenskih filmih zadnjegačasa, na primer Kruh in mleko, Rezervnideli, Predmestje, Delo osvobaja ... Mu-sevski pa kot stalni član ansambla svojeigralske kvalitete dokazuje tudi v pred-stavah, ki jih uprizarjajo v kranjskemPrešernovem gledališču. Za svoje gleda-liško ustvarjanje v preteklem letu je meddrugim prejel Severjevo nagrado za leto2007. Peter Musevski vsako leto nanizanekaj odličnih vlog. V sezoni 2006/2007smo ga tako videli kot Točaja v Strniše-vih Žabah, pa Richarda v CrimpovemPodeželju, jeseni pa tudi kot Miklavža vFlisarjevem Akvariju. Sledila je vlogadvornega norčka v Shakespearovi trage-diji Kralj Lear, vidno vlogo Tesmana paje odigral tudi v prvi premieri nove sezo-ne v Ibsenovi Heddi Gabler. Musevski jeeden tistih poglobljenih karakternih ig-ralcev, ki nas zna prepričati z izrazito re-alistično držo.

40

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Uroš Palibrk, nogometaš

Letošnje leto bo zagotovo zapisano koteden mejnikov kranjskega in tudi gorenj-skega nogometa. Komaj 16-letni UrošPalibrk je namreč pomladi podpisal po-godbo, avgusta pa je odšel v sloviti ACMilan ter postal član kadetske ekipe svetovnih klubskih prvakov. Za klub, kisodi med pet največjih na svetu, se je od-ločil, potem ko so ga opazili in v svojevrste vabili tudi Bolton, Chelsea, Leccein večino naših prvoligašev. Da si je za-služil vso pozornost nogometnih stro-kovnjakov, je poskrbel s svojo natančnolevico, saj je bil predlani najboljši strelec1. slovenske lige za dečke, lani pa za ka-dete. To pa ni čudno, saj se je Uroš že spetimi leti zaljubil v nogometno žogo.Najprej je lepote nogometne igre začelspoznavati pri trenerju Darku Grubačuna Osnovni šoli Jakoba Aljaža, ko pa jeprišel k Triglavu, je bil njegov prvi tre-ner Aleš Kenda, za njim Gorazd Kužnik,nato Erik Sedej, Jure Poljak in nazadnjeSiniša Brkič. Uroš je imel na svoji šport-ni poti vseskozi veliko podporo doma-čih, tudi ko se je odločil za odhod v Mi-lan, ga prvo leto tam spremlja mama Mi-lena. Pogodbo s slovitim italijanskimklubom je podpisal za tri leta, ko se boiztekla, pa se bo odločil, kako naprej.Kot je povedal sam, si želi zaigrati tudiza člansko ekipo Milana. Ker ima nogo-met res rad in je pripravljen trdo delati,ga gotovo čaka lepa kariera.

Tine Oman - Foma,dramski igralec

Tine Oman - Foma je igralska legendaPrešernovega gledališča. Po dobrih štiri-desetih letih igranja, 118 vlogah in večkot 3600 predstavah se je sredi januarjaodpravil med upokojence. Gledali smoga kot mladega ljubimca in strogegaočeta, batlerja in direktorja, v komedi-jah, dramah in otroških predstavah ...Precej let je veljalo, da je vprašanju,kakšna je bila predstava, vedno slediloše drugo ”Koga je igral Foma?”. Kot jepovedal, se je v ”penzijo” odpravljal žedvajset let, toliko časa je namreč vedel,da se bo upokojil za Svete tri kralje leta2008. V Osrednjem gorenjskem gleda-lišču je začel igrati že leta 1966, vendarje bilo gledališče vseskozi njegova ”ve-černa” dejavnost, saj je bil sicer zapo-slen v kranjski Savi. V gledališču se jeredno zaposlil leta 1984, v času, ko se jePrešernovo gledališče postopoma znovaprofesionaliziralo. Oman je izrazit ka-rakteren igralec, čeprav se je dobro zna-šel prav v vsaki vlogi. V zadnjih letih jeigral v predstavah Malomeščanska svat-ba, Mr. Chance in v dveh zelo uspešnihpredstavah z veliko ponovitvami, v Ne-kaj dragega in popolnoma neuporabne-ga ter v mladinski Blazno resno zadeti.Še vedno je zaseden v predstavah Akva-rij in bržkone največji uspešnici zadnjihlet v kranjskem gledališču, LinhartoviŽupanovi Micki.

Franc Novinc,akademski slikar

Vesel sem, da me je Škofja Loka spreje-la kot slikarja, je ob podelitvi nazivačastni občan Občine Škofja Loka raz-mišljal akademski slikar in profesor naAkademiji za likovno umetnost v Ljub-ljani Franc Novinc. ”Mi z dežele smo sevedno ločili od Ločanov. Bili drugačeoblečeni, drugače vzgojeni, vedno smoiz mesta odhajali domov na vas ... Niko-li se nisem mogel znebiti tega zadržane-ga občutka, da smo mi z vasi tu nekje narobu,” je v intervjuju povedal slikar sicerdoma z Godešiča. Tako v Škofji Loki,kot na Gorenjskem in v Sloveniji so vnjem že pred mnogimi leti prepoznali iz-vrstnega slikarja. Med številnimi nagra-dami, ki jih je v več štirideset let dolgiustvarjalni karieri prejel za svoje slikar-ske dosežke, je nedvomno najpomemb-nejša Nagrada Prešernovega sklada, ki joje leta 1984 prejel za umetniške dosežkena področju krajinarstva. Posebne barv-ne vrednote in način stilizacije, ki ohra-nja podobo slovenske krajine tudi v ab-straktni preinterpretaciji ... preberemoob njegovi nagradi. Franc Novinc je ve-ren interpret podob okolja, v kateremživi, naj bodo to živopisna polja, gozdo-vi, ločja v vseh letnih časih ali pa motiviiz kmečkega življenja, s katerimi je tudisam odraščal. Čustvena navezanost nadomače okolje in samosvoj likovni izrazsta tista, ki jih lahko prepoznamo v vsa-ki njegovi sliki.

41

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

France Pibernik,profesor, pesnik, literarni zgodovinar, urednik

France Pibernik, ki se je rodil v Suhado-lah pri Komendi in bil več kot tri deset-letja profesor slovenščine na GimnazijiKranj, je 2. septembra 2008 dopolnil 80let. Mnogo je učencev, ki se ga spomi-njajo, širša slovenska javnost ga pozna inceni tudi kot književnika. Pogled v nje-govo bibliografijo pokaže, da je napisaldvaindvajset knjig: sedem pesniškihzbirk, šest literarnozgodovinskih del,osem monografij in avtobiografijo. Po-leg tega je uredil dela petindvajsetih av-torjev, sedem antologij in skupaj s Fran-cem Drolcem devet dvojezičnih izdajPrešernovih Pesmi. Skupaj 63 knjig, resvelik opus! Krona ga izid Zbranega delaKamničana Franceta Balantiča in mono-grafije o pesniku, ki mu je profesor po-svetil največ pozornosti. Bral ga je žepred koncem vojne in po njej. ”Najbržme je pritegnil, ker mi je bil bližnji ro-jak, predvsem pa zato, ker je njegova pe-sem z izjemno bogatim pesniškim jezi-kom sama klicala k branju in razmišlja-nju. Takrat nisem mogel vedeti, da je bilBalantič že 27. junija 1945 uradno po-stavljen na seznam prepovedanih avto-rjev.” Velika zasluga Franceta Pibernikaje, da nas je po osamosvojitvi Slovenijeseznanil s celo vrsto zamolčanih in pre-povedanih avtorjev, med katerimi so tudiGorenjci Karel Mauser, Ivan Hribovšekin drugi.

Jugoslav Petkovič,direktor in lastnik družbe Mimovrste, gorenjske gazele 2008 in prejemnice bronaste slovenske gazele

Ko se je Jugoslav Petkovič vrnil iz Zdru-ženih držav Amerike, kamor je z medna-rodno štipendijo odšel v tretjem letnikusrednje šole, je začel prek študentskegaservisa delati kot programer. Takoj, ko jedopolnil 18 let, je poslal vlogo za odprtjelastnega s.p. in se s prijatelji z Jesenic za-čel ukvarjati z registracijo domen. Potemje prišla ponudba za izdelavo spletne tr-govine oziroma spletnih strani za spletnotrgovino. Ker je bilo to nekaj novega, sonajprej naredili svojo spletno stran oziro-ma svojo spletno trgovino z računalniškoopremo in leta 2001 je tako nastala splet-na trgovina za območje Jesenic, leto kas-neje pa spletna trgovina Mimovrste.”Spomnim se, kako smo bili po dveh me-secih veseli prvih desetih naročil, zdaj pajih na mesec dobimo po tisočkrat več,”pravi Jugoslav Petkovič danes. Po njego-vem mnenju je njihova prednost, da izha-jajo iz programske hiše in so vse vložili vrazvoj prav spletne trgovine. Družba Mimovrste je na regijskem izbo-ru najboljšega hitro rastočega podjetja15. oktobra na Bledu prejela naslov go-renjska gazela 2008, teden dni kasnejepa na vseslovenskem izboru v Cankarje-vem domu osvojila tretje mesto in brona-sti kipec gazele na nacionalni ravni.

Štefka Pavlin,kmetica leta

Zveza kmetic Slovenije je ob svetovnemdnevu kmetic za kmetico leta razglasilaŠtefko Pavlin s Poličarjeve kmetije naPolici pri Naklem. Kot so zapisali v ob-razložitev, se na kmetiji, ki obsega 26hektarjev kmetijskih zemljišč in 22 hek-tarjev gozda, ukvarjajo s prirejo mleka,rejo prašičev in perutnine ter s pridelo-vanjem zelenjave. V hlevu imajo 25 kravmolznic, 25 glav mlade živine ter še odštiristo do petsto kokoši nesnic, letno pazredijo tudi 120 prašičev pitancev. Naleto namolzejo okrog 150 tisoč litrovmleka, od tega ga več kot polovico pre-delajo doma, drugega pa prodajo Ljub-ljanskim mlekarnam. Pridelujejo zgodnjiin pozni krompir, žita in zelenjavo. Štef-ka je prava mojstrica pri peki kruha, po-tic in peciva ter pri izdelavi jabolčnegasoka, zeliščnih napitkov in mlečnih iz-delkov, rada nabira zdravilne rastline,sadi in suši zelišča, vlaga zelenjavo insadje ... Na njeno pobudo so uredili mu-zej mlinskih kamnov v naravi, organizi-rala je predstavitve starih kmečkih del,sodelovala je pri različnih razstavah, pri-reditvah in pogostitvah. Deset let je bilapredsednica Društva kmečkih ženaKranj, prej je osemnajst let vodila aktivkmečkih žena Naklo, trideset let je sode-lovala v organih Kmetijske zadruge Na-klo, že osemnajst let je v upravnem od-boru Turističnega društva Naklo ...

42

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Miha Potočnik, plavalni trener

Trener radovljiških plavalcev, do koncaletošnjih olimpijskih iger v Pekingu patudi trener Sare Isakovič Miha Potočnikni človek, ki bi veliko govoril o sebi. Tudiče ga vprašaš o njegovem delu, pogovortakoj obrne proti svojim varovancem.Tako ob letošnjem evropskem prvenstvu,ko je Sara postala evropska prvakinja, inob olimpijskih igrah, ko je osvojila zgo-dovinsko srebrno kolajno za slovenskoplavanje, trener Potočnik nikoli ni ome-njal svojega dela. Ni omenjal dolgih ur, kijih s plavalci preživlja na treningih ob ra-dovljiškem in drugih bazenih. Tako tek-movalci kot vodstvo radovljiškega klubain naše plavalne zveze pa tudi novinarjismo se privadili, da trener Miha Potočnikgovori z dejanji. Da od deklet in fantovzahteva predanost športu, izpolnjevanjenavodil in da je prepričan, da samo to innič drugega vodi do uspeha. Tudi, ko jeletos sprejemal čestitke za izvrstne rezul-tate Sare Isakovič, je vedno poudaril, daje bilo zanj čast delati s tako pridnim investnim dekletom, kot je Sara, in da je bilna koncu celo malce razočaran, ker ji stako odličnim rezultatom ni uspelo osvo-jili celo zlate kolajne. In čeprav ima Sarasedaj v ZDA novo trenerko, bo zagotovotrener Miha Potočnik še vedno tisti, ki jibo rad pomagal z nasveti. Čeprav ima vdomačem klubu že sedaj dosti dela, sajradovljiški plavalci tudi pod njegovimvodstvom načrtujejo nove uspehe.

Pepca Pirc,častna občanka Občine Vodice

Najvišje priznanje Občine Vodice je izrok župana Braneta Podborška ob letoš-njem občinskem prazniku za življenjskodelo na področju izobraževanja in soci-alnih dejavnosti prejela Pepca Pirc. Ro-jena na Dolenjskem, je svojo učiteljskopot po končanem učiteljišču v Ljubljanizačela kmalu po 2. svetovni vojni in sepo petih letih poučevanja v Gabrovkipreselila v Vodice, kjer z vnukoma živiše danes. Hitro se je vključila v delo kra-jevne skupnosti, na OŠ Vodice je zaučence vodila Rdeči križ, izvajala pa jetudi vrsto zunajšolskih dejavnosti, oddramskih iger do pevskega zbora. Doleta 1990 je bila članica Rdečega križa,aktivna je bila pri Civilni zaščiti, za karje že prejela tudi zlato značko, več let jedelala pri Karitasu, bila je predsednicaSveta šole, po upokojitvi pa je kar se-demnajst let opravljala delo tajnice Druš-tva upokojencev Vodice. Kot dolgoletnaučiteljica je v Vodicah še danes zelo pri-znana in priljubljena, srečanja z učencipa so ji - kakor pravi - vedno pri srcu.Kakor so Vodičani zapisali v občinskopriznanje, je Pepca Pirc v svojem življe-nju podala izredno pomemben prispevekk razvoju občine ter kakovosti življenjanjenih prebivalcev.

Mateja Pintar, namiznoteniška igralka

Po tradiciji so se po olimpijskih igrah nanajvečjem tekmovanju na svetu, para-olimpijskih igrah, letos septembra v dalj-nem Pekingu pomerili še športniki inva-lidi. Med njimi je bilo tudi trideset slo-venskih športnikov in športnic, nov velikuspeh pa je s tretjim mestom in bronastoolimpijsko kolajno v namiznem tenisudosegla parapleginja Mateja Pintar sPraprotnega nad Škofjo Loko v Selškidolini. ”Kot sem pričakovala, so se Ki-tajci izkazali kot zelo močna ekipa, sajso samo v namiznem tenisu Kitajke oddesetih osvojile devet zlatih kolajn. Jazpa sem bila zelo vesela bronaste kolajne,ki je zame vredna prav toliko kot zlata,saj sem jo osvojila v res močni konku-renci in to v deželi namiznega tenisa,” jepo osvojeni novi kolajni (pred štirimi letije iz olimpijskih iger v Atenah prineslazlato) povedala simpatična Mateja, ki jopri komaj 23 letih tudi v športu čaka šekar nekaj načrtov, čez štiri leta pa - če bole šlo vse po načrtih in brez poškodb -tudi nov nastop na paraolimpijskih igrahv Londonu. Do takrat se bo posvečalatudi svoji drugi veliki ljubezni, prevajal-stvu. Po končanih paraolimpijskih igrahv Pekingu se je namreč Mateja kot ab-solventka prevajalstva odpravila na pet-mesečno prakso v evropski parlament. Sseboj pa seveda ni pozabila vzeto tudi lo-parja in belih žogic.

43

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Mirjana Pretnar,prejemnica državne nagrade za življenjsko delo na področju šolanjaotrok s posebnimi potrebami

”Pri mojem delu ni bilo velikih zmag,ampak na tisoče majhnih uspehov, ki somajhni le na videz, ker so za večino lju-di razumljivi sami po sebi,” je o svojemdelu dejala profesorica defektologije vpokoju Mirjana Pretnar, ki je ob odpira-nju predšolskih oddelkov za otroke s po-sebnimi potrebami postala vodja prvegarazvojnega oddelka na Gorenjskem. Zanjje tudi oblikovala program in obenemvodila strokovni aktiv specialnih peda-gogov, ki so delali v teh oddelkih. Zad-njih šest let svojega dela je bila ravnate-ljica osnovne šole s prilagojenim progra-mom in varstveno-delovnega centra zaodrasle osebe s posebnimi potrebami naJesenicah. Pri poučevanju otrok in mla-dostnikov s posebnimi potrebami je zna-la poiskati njihova močna področja,ustvarjati toplo in obenem delovnovzdušje v skupini ter zanje oblikovatištevilna kakovostna in zanimiva učnagradiva, izvirne učne pripomočke in di-daktične igre. Organizirala je številnadržavna tekmovanja s področja matema-tike za učence osnovnih šol s prilagoje-nim programom, razen tega je avtoricaveč izvirnih matematičnih nalog za šol-ska, regijska in državna tekmovanja. Obsvojem rednem delu je bila aktivna tudina drugih strokovnih področjih.

Milena Potočnik,inovatorka

Kamniška fizioterapevtka je s straniMednarodnega združenja organizacijinovatorjev na 6. Mednarodnem inova-cijskem sejmu v kitajskem Suzhouju priŠanghaju - največjem inovacijskem sej-mu na svetu - v močni konkurenci števil-nih inovatorjev z vsega sveta prejela bro-nasto medaljo in naziv najboljše inova-torke na svetu. Njena inovacija - pripra-va za razbremenjevanje hrbtenice, kiučinkovito rešuje problem bolečin v hrb-tu in je zaščitena z dvema patentoma, jepred tem že prejela srebrno medaljo naPrvem ženskem inovacijskem sejmu le-tošnjega maja v Seulu, na 2. Slovenskemforumu inovacij januarja v Ljubljani paje bila izbrana med 40 najboljših sloven-skih inovacij. S svojo inovacijo je želelaizdelati napravo, ki bi bila enako učinko-vita kot obstoječe naprave za raztezanjehrbtenice, ki se že uporabljajo v fiziote-rapiji in pri manualni terapiji, vendar bibila manjša, cenejša, elektronsko vode-na, uporabljal pa bi jo lahko en sam člo-vek, brez pomoči terapevta. Nova pripra-va je namenjena zmanjšanju in postop-nemu odpravljanju bolečin v hrbtenici.Inovacija je patentirana le v Sloveniji, sajso stroški tuje zaščite izredno visoki, ainovatorka si prizadeva, da bi svoj izde-lek uveljavila tudi v tujini ali vzbudilazanimanje za proizvodnjo v Sloveniji.

Brane Praznik,avtor knjige Trgovci s smrtjo

V začetku novembra 2007 je v samoza-ložbi izšla knjiga Braneta Praznika z na-slovom Trgovci s smrtjo Branilci domovi-ne II, ki je odmevala tudi v državnem zbo-ru. Gre za njegovo drugo knjigo, prva znaslovom Branilci domovine I je izšla leta2000. ”V knjigi Trgovci s smrtjo, ki obse-ga štiristo strani, sem v prvi osebi zapisalštevilne dogodke ob aferah, ki so v devet-desetih letih pretresale Slovenijo, velikopozornosti pa sem namenil tudi trgovini zorožjem v letih 1991 do 1993. Bil sem vo-jak, ki je to orožje posredno tudi prekladalin prešteval izkupiček. Prepričan sem bil,da to počnem v imenu novonastale državeSlovenije. Zapisal sem, koliko denarjasem preštel. En večer sedemnajst milijo-nov nemških mark, skupni znesek goto-vinskega poslovanja pri trgovini z orož-jem pa po moji oceni znaša najmanj 200milijonov mark. Nekateri, zgodovina jihbo pokazala s prstom, so osamosvojitevizrabili, zlorabili. V tej knjigi s prstom ka-žem nanje. Da o tem izdam knjigo, sem seodločil relativno pozno, ker sem upal, dabodo organi pregona odkrili te ljudi, ki sona veliko trgovali z orožjem, upal, dabodo parlamentarne preiskovalne komisi-je naredile karkoli v tej smeri,” pravi Bra-ne Praznik, po duši Medvoščan, ki pa zadnja leta živi v Ljubljani. Je nekdanjipripadnik obveščevalno-varnostne službeministrstva za obrambo, od leta 2005 paupokojeni častnik slovenske vojske.

44

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Janja Roblek,predsednica stavkovnega odborasodnikov, pravnica leta

Okrožna sodnica v Kranju Janja Robleksi najbrž pred tremi leti ob izvolitvi zapredsednico Slovenskega sodniškegadruštva ni predstavljala, da bo kdajkolivodila sodniško stavko, pa čeprav”samo” belo. A letos se ji je pripetilo rav-no to. Čeprav nastopa tehtno in argumen-tirano, v korist stavkovnih zahtev sodni-kov pa govorijo tudi odločba ustavnegasodišča, ustava in mednarodno sprejeteobveznosti Slovenije, se je njen glas v za-četnih mesecih bele stavke izgubljal v ve-tru. Morda bi morala pridobiti podobnepogajalske veščine, kot jih znajo izkori-stiti stari sindikalni mački, morda bi sod-niki potrebovali za zastopnika nekoga, kine razmišlja kot pravnik, ki mu je nespo-štovanje pravnih predpisov nepojmljivo.V mladi državi, ki se obnaša svoji puber-tetniški dobi primerno, se namreč na od-ločitve ustavnega sodišča radi požvižga-mo; že osemnajst jih čaka na uresničitev.Kakorkoli že, zaradi odločnega boja zaavtonomijo sodstva so jo letos razglasiliza pravnico leta. Svoje pravniške kolegeje torej prepričala, bo enako uspešna tudipri vladi in državnemu zboru. ”Stavkosmo napovedali državi in ne konkretnivladi ali parlamentu, zato upravičeno pri-čakujemo, da se bosta nova državni zborin vlada čim prej lotila našega vpraša-nja,” je bila optimistična konec oktobra,po štirih mesecih stavke.

Irena Radej,dolgoletna slikarka v podjetju Eti Svit

Znamenite kamniške majolike soletošnje poletje v podjetju Eti Svitprenehali izdelovati, za njihovo ohra-nitev in vnovični zagon proizvodnje pasi že dolgo prizadeva pooblaščenka di-rektorja in dolgoletna slikarka ter vodjadekorativnega oddelka v podjetju IrenaRadej. V podjetju je začela delati kotslikarka - štipendistka, zaposlila pa se jev zlati dobi kamniških majolik, ko jebilo v oddelku zaposlenih deset slikar-jev. Izdelovali so več kot devetdeset ra-zličnih ročno poslikanih dekorativnihizdelkov, med drugim tudi enajst ra-zličnih velikosti najbolj iskanih majolik.Na keramiko so risali grbe slovenskih injugoslovanskih mest, pokrajinske incvetlične motive, razne vzorce in za-ščitne znake, embleme in podobno,izdelke pa prodajali po vsej tedanji Ju-goslaviji. Prodali so vse, kar so naredili,in čeprav je prodaja majolik v zadnjemobdobju spet začela naraščati,ekonomske razmere dekorativni kerami-ki niso bile naklonjene, zato so oddelekpoleti ukinili. Radejeva si prizadeva, dabi zgodovino razvoja in postopek izde-lovanja majolik predstavili v spominskisobi, ki si mesto zasluži le v Kamniku,prav tako opozarja, da se tovrstnadediščina, ki je v Kamniku prisotna ževeč kot 150 let, ne bi smela kar takopozabiti.

Peter Prezelj,predsednik odbora za gradnjo davške ceste

Po 18. septembru 2007, ko so občino Že-lezniki prizadele katastrofalne poplave,so se v Davči znašli v neprijetni situaciji.Podivjana voda je namreč uničila regio-nalno cesto, edino prometnico, ki je vodi-la v to razpršeno vas. Ker je cesta zaDavčarje izjemnega pomena, so spomladiustanovili odbor za gradnjo davške ceste.”Prizadevali si bomo, da bi čim prej dobi-li novo cesto,” je tedaj dejal predsednikodbora Peter Prezelj, sicer lastnik turistič-ne kmetije pr’ Šoštarju. Poškodovana ce-sta je bila po ujmi skoraj eno leto uradnozaprta za promet, a ker je bila za silo pre-vozna, so jo mnogi kljub temu uporablja-li, po njej pa so prevažali tudi šolarje. Vodboru so tako opozarjali, da je cesta ne-varna in da jo je nujno treba vsaj začasnourediti. Poleti so gradbena dela vendarlestekla, vzpostavili so začasno prevoznostin z novim šolskim letom cesto tudi urad-no odprli za promet. V odboru zdaj upa-jo, da bo projekt za gradnjo nove regio-nalne ceste v Davčo narejen do konca letain da bodo na pristojnih institucijah nale-teli na posluh, saj se bojijo, da bi se zače-tek gradnje oddaljil. Cesta je namreč zaDavčarje preveč pomembna, je garant zanadaljnje delo in razvoj vasi. Tega se šeposebej dobro zaveda tudi Prezelj, saj seprav po tej cesti pripeljejo tudi njegovigostje. In k Šoštarju jih je bilo zadnjozimo manj, kot so načrtovali.

45

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Brane Skubic, bioenergetik

Brane Skubic z Zgornjega Brnika jemed Slovenci, zlasti Gorenjci že daljčasa priznan bioenergetik oziroma pra-noterapevt (prana - absolutna energija).Tako tudi ni čudno, da so ga za pomočpred leti zaprosili tudi pri naši plavalnizvezi oziroma reprezentanci, saj je ve-čini športnih strokovnjakov že nekajčasa znano, da je za velike uspehe po-trebno več kot zgolj strokovno znanjetrenerjev in trud tekmovalcev. BraneSkubic je z veseljem začel delo z našimiplavalci, predvsem pa je zadnji dve letiveliko delal z mlado šampionko SaroIsakovič. Sara je tudi z njegovo pomočjodobila še večje zaupanje vase, v svojedelo, ob težkih treningih se je znala pra-vilno sprostiti in zato ob nobenem uspe-hu v zadnjem času ni pozabila poudaritipomembne pomoči Braneta Skubica, kise je zadnji dve leti na simpatično Sarotudi močno navezal. Znala sta namrečprisluhniti drug drugemu in kot je po Sa-rinem uspehu, tako spomladi na evrop-skem prvenstvu kot poleti na olimpijskihigrah, povedal Brane, je vesel, da je tudion dodal piko na i uspehom naše najbolj-še plavalke. Čeprav je Sara konec poletjaodšla na študij prek luže in se sedaj nesrečujeta več, je med njima zraslo zaupa-nje in Brane bo zagotovo tisti, na katere-ga se bodo tako Sara kot ostali naši pla-valci in tudi mnogi drugi še vedno radiobračali po pomoč.

Silvo Sirc,častni občan Občine Cerklje na Gorenjskem

Silvo Sirc, dolgoletni predsednik, režiserin scenograf v Kulturno-umetniškem druš-tvu Pod lipo Adergas, je letos postal če-trti častni občan Občine Cerklje na Go-renjskem. V kulturnem društvu aktivnodeluje že od leta 1963, ko je prvič stopilna oder z odraslo dramsko skupino, kas-neje je skoraj dvajset let društvo tudi vo-dil. Je izredno plodovit režiser, saj je reži-ral že preko sto različnih iger. Leta 2003je med drugim na oder pogumno postavilljudsko igro Ignacija Borštnika Stari Ilijain jo letos na pobudo Toneta Partljiča,predsednika sveta Borštnikovega sreča-nja, spet obudil. S Starim Ilijo je amater-ska dramska skupina iz Adergasa nastopi-la celo v spremljevalnem programu letoš-njega Borštnikovega srečanja, že poleti paso igro večkrat izvedli na prostem - vspektakularnem ambientu pred cerkvijo vAdergasu. Za KUD Pod lipo Adergas jebilo letošnje leto, ko praznujejo tudi 70-letnico delovanja, tudi sicer zelo uspešno.Z igro Učiteljica, ki jo je prav tako režiralSilvo Sirc, so namreč nastopili na 11. fe-stivalu gorenjskih komedijantov na Dobupri Domžalah, ob tej priložnosti pa je nji-hova igralka, Silvova hčerka VeronikaSirc prejela posebno priznanje za glavnožensko vlogo. Silva Sirca krasi tudi veli-ka potrpežljivost, zato ni čudno, daogromno časa posveti delu z mladimi, kijih zna navdušiti za kulturno ustvarjanje.

Breda Smolnikar,pisateljica

Breda Smolnikar iz Depale vasi priDomžalah je pisateljica, ki je širšijavnosti najbolj znana po odmevnemsodnem procesu za svojo ‘prepovedano’knjigo Ko se tam gori olistajo breze, kije v minulih letih dodobra razburkalapisateljske kroge in tudi splošno javnost.Sodni proces je bil aprila lani razveljav-ljen in pisateljica je ob koncu lanskegaleta izdala novo knjigo Ihanski psalm(po Luki iz Podtabra). Skupaj s prevodiin ponatisi je to že njeno dvanajstoknjižno delo. Pisateljica se je rodila tikpred drugo svetovno vojno in že od svo-jega devetega leta z družino živi v De-pali vasi pri Domžalah. V mladosti jekončala študij tekstilne tehnologije, šedanes pa dela v družinski čistilnici inpražarni kave - a vselej rada poudari, daje pisateljica. Svojo prvo knjigo jenapisala pri dvajsetih. ”Nikoli nisemrazmišljala, ali bom komu všeč ali ne,pisala sem tisto, kar sem čutila, damoram povedati, ne glede na to, kaj bokdo rekel. Tisto, kar sem pripovedovala,je pač imelo barvo, ki je ustrezala vsebi-ni, pa naj bo to humor, ironija, sarkazem,resnoba, igrivost, ali kaj drugega. Čas innjegova politika pa sta me seveda zme-raj ostro zadevala,” pravi pisateljica, kinajraje piše o domači Depali vasi insosednjih vaseh.

46

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Andrej Šprajc,naj menedžer v turizmu 2008

Slovenska turistična organizacija je po-leg priznanja naj menedžerki v turizmuletos prvič podelila priznanje tudi najmenedžerju v turizmu. Ta naslov je pri-padel Andreju Šprajcu, predsednikuuprave Sava Hoteli Bled. ”Andrej Šprajcje pokazal, da je menedžer, ki ima jasnozačrtano strategijo in cilje. Hkrati je spo-soben tudi akademske razprave, ki pre-sega okvirje posameznega podjetja,” sopoudarili v obrazložitvi priznanja. Svojopoklicno pot je začel v Termah Čatež,kjer je bil nazadnje izvršni direktor zahotelirstvo. Zadnjih šest let vodi dejav-nost turizem v poslovni skupini Sava,obenem pa je tudi direktor družbe SavaHoteli Bled, pod okrilje katere sodi šestblejskih hotelov, igrišče za golf in Cam-ping Bled. Poleg blagovne znamke SavaHoteli Bled je prispeval k ustvarjanjublagovne znamke Panonske Terme. Za-čel je uvajati tudi tematske hotele, kot jeprvi družinski hotel pri nas Savica inGrand hotel Primus, ki se vrača v dobostarih Rimljanov. Je tudi član strokovne-ga sveta za turizem pri ministrstvu zagospodarstvo in strokovnega sveta za ob-likovanje študijskih programov s podro-čja turizma na Ekonomski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Razen tega opravljafunkcijo podpredsednika upravnega od-bora turistično gostinske zbornice, priRegionalnem razvojnem svetu Gorenj-ske pa je predsednik odbora za turizem.

Marija Špehonja,dobitnica zlatega občinskega priznanja Občine Komenda

Letošnja dobitnica zlatega občinskegapriznanja, Marija Špehonja iz Žej priKomendi, je aktivna v skorajda vsehobčinskih organizacijah. Na dolgem sez-namu njenih aktivnosti posebno mestozasedajo gasilci PGD Moste, ki jim jezvesta že 49 let. Vrsto let je bila aktivnav izvršnem odboru Kulturnega društvaJurij Robič Moste, bila je tudi predsedni-ca folklorne skupine. Konec sedemde-setih in v osemdesetih letih minulegastoletja je delala v odboru Socialističnezveze v Mostah, bila je porotnica nasodišču, vrsto let je bila aktivna v civilnizaščiti, do nedavnega je bila članica sve-ta staršev šole 27. julija v Kamniku. Ševedno sodeluje v Združenju borcev zavrednote NOB, dvanajsto leto že vodiizlete v Društvu upokojencev Komenda,je članica uredniškega odboraobčinskega glasila, predsednica krajevneorganizacije Rdečega križa Moste, ak-tivno sodeluje pri različnih kulturnihprireditvah, dela pa tudi v Medgeneracij-skem društvu Komenda. Aktivna je bilaže v kolektivu Stola, kjer je delala kotadministratorka, zadnjih šestnajst let,odkar je v pokoju, pa ji časa za vse žeskorajda zmanjkuje. Z možem, ki ji vesčas trdno stoji ob strani, rada kolesaritain planinarita, energijo za vse aktivnostipa Marija črpa v zadovoljstvu ljudi, s ka-terimi sodeluje.

Pavel Škofic,direktor ALC Lesce

Ob nedeljskih popoldnevih ga je mogočevideti, kako se sprehaja po travnikih invaseh okoli Lesc, gleda v nebo in si za-pisuje, kaj se dogaja v zraku. Vobčinskem časopisu dosledno odgovarjana kritike nasprotnikov asfaltiranjavzletno pristajalne steze na leškem leta-lišču in pojasnjuje svoje videnje razvojaletališke dejavnosti. Ko je to pomladprevzel vodenje Alpskega letalskegacentra, je bil odločen, da bo z okoliškimiprebivalci, ki jih moti hrup letal, lahkovzpostavil kompromis o ”tolerantnemsobivanju s hrupom.” Kot je dejal, se je za vodenje ALC Lesceodločil iz treh razlogov. Prvič zato, ker jeprepričan, da ”se v radovljiški občiniigramo z infrastrukturnim objektom zdolgoletno tradicijo, ki lahko postane os-nova razvoja za celotno regijo”. Drugi ra-zlog so načela pravne države, po katerihima tudi manjšina v okviru zakonskihmožnosti pravico do opravljanja svoje de-javnosti (letenje, padalstvo, modelarstvo...). In tretji razlog: živi v Vrbnjah, torej vokolju, ki naj bi bilo po izjavah nekaterihzaradi dejavnosti na letališču najboljogroženo. Prepričan je, da bi leško leta-lišče lahko postalo center tehnične kul-ture ter pomagalo pri razvoju turizma vregiji, pri tem pa kot enega od osnovnihpogojev navaja prav asfaltno stezo, ker”je cenejša, udobnejša in manj obremen-juje podvozja letal”.

47

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Janez Urbanc,pobudnik civilnih iniciativ

Radovljica je občina z verjetno največ-jim številom civilnih iniciativ v Sloveni-ji. Pri večini od njih kot pobudnika alivsaj kot podpornika ponavadi najdemoJaneza Urbanca, arhitekta iz Begunj. Ječlan občinskega sveta ter ustanovitelj li-ste modrega sožitja E-kolo, ki je nastalaprav v sožitju z Društvom za varstvookolja Radovljica, civilno iniciativo Zaprej zgrajeno in boljšo avtocesto ter Druš-tvom gibanja proti širitvi in hrupu leta-lišča Lesce. Letos je bil iniciator vsaj šetreh novih civilnih pobud: skupaj svetni-kom Avgustom Mencingerjem in Slav-kom Mežkom se je podpisal pod pobudoza ustanovitev nove občine Lipniška do-lina in odigral aktivno vlogo pri hitremin odločnem odzivu domačinov ob so-glasju občinskega sveta igralniški dejav-nosti v nastajajočem zdraviliško turistič-nem kompleksu v Dvorski vasi. Predkratkim je napovedal ustanovitev nove,že devete v občini: ta nasprotuje načinunačrtovanja poslovne cone ZN Lescejug. Aktivni član občinskega sveta naseje sveta prihaja pripravljen in ognjevi-to zagovarja svoja stališča, čeprav v svo-jih nastopih večkrat pri tem ni konstruk-tiven. Na župana in občinsko upravo po-gosteje kot njegovi kolegi svetniki na-slavlja pobude in vprašanja in se na do-gajanje okoli sebe rad odziva z dolgimipismi bralcev gorenjskih časopisov.

Tatjana Štular,prejemnica priznanja zveze Sonček

Tatjana Štular je učiteljica na osnovni šoliOrehek, kjer so prvi začeli uvajati vklju-čevanje otrok s posebnimi potrebami medvrstnike. Za njeno pionirsko delo so ji le-tos namenili priznanje Zveze društev zacerebralno paralizo Sonček. Priznanje ob25-letnici zveze Sonček so ji podelili za”štirinajstletno osebno in strokovno izva-janje projekta Korak k sončku”, kjer greza vključevanje otrok s posebnimi potre-bami v redne šole. Da je bila Tatjana Štu-lar skupaj z zvezo Sonček pobudnicavključevanja invalidnih otrok med njiho-ve vrstnike, jo je spodbudila njena lastnadružinska izkušnja. Skupaj z Marijo Bo-žič sta se domislili, na kakšen način naj biotrokom v šoli približali drugačnost, kotpedagoginji in materi invalidnih otrok stačutili, da je o tem treba govoriti. TatjanaŠtular ima sina Janeza (sedaj mu je že 28let), njegova diagnoza je cerebralna para-liza z umsko manjšo razvitostjo, fant jetudi telesno zelo oviran in povsem odvi-sen od pomoči drugih. Sprejemanje takš-nih ljudi, čustvena širina zdravih in vklju-čevanje tistih s posebnimi potrebami, kise s svojimi preostalimi sposobnostmilahko šolajo v običajnih šolah, so le neka-teri od ciljev projekta, po katerem je šolaOrehek postala prepoznavna. Leta 2000so jim prisluhnili tudi zakonodajalci insprejeli akte, ki omogočajo vsem otrokoms posebnimi potrebami vpis v redneosnovne šole.

Dr. Maks Tušak, (1947-2008), redni profesor za klinično psihologijo

Življenjska pot dr. Maksa Tušaka iz Za-loga pri Cerkljah, rednega profesorja zaklinično psihologijo na Filozofski fakul-teti v Ljubljani in predsednika Strokov-nega sveta RS za splošno izobraževanje,se je mnogo prezgodaj končala 27. okto-bra letos. Ni bil samo odličen strokov-njak in predan pedagog, bil je predvsemtopel človek, ki je rad prisluhnil ljudem.Akademsko pot je začel leta 1977 kotasistent za klinično psihologijo na filo-zofski fakulteti, kjer je leta 1986 napre-doval v docenta, kasneje pa v rednegaprofesorja. Obenem je sodeloval tudi vpodiplomskih študijih na medicinski,biotehnični in pedagoški fakulteti ter fa-kulteti za šport v Ljubljani, kjer je usta-novil psihodiagnostični laboratorij in bilnekaj let njegov vodja. Na mednarodniuniverzi v Luganu je bil tri leta nosilecpredmeta psihodiagnostika, pri svojemraziskovalnem in strokovnem delu pa jesodeloval s priznanimi tujimi strokovnja-ki. Dolgo je sodeloval v psihični pripra-vi številnih državnih reprezentanc, sko-raj dve desetletji pa je delal tudi v psiho-loški svetovalnici za študente filozofskefakultete. Zadnja leta se je intenzivnoukvarjal s terapijo s pomočjo živali, raz-iskovalno in praktično pa se je ukvarjaltudi z otroki, ki so agresivni, anksiozni,hiperaktivni in imajo vedenjske ali drugeoblike motenosti.

48

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Goran Završnik,predsednik Kulturnega društva Priden možic

Kamničan Goran Završnik je s svojimi 33leti že eden bolj uspešnih kulturnihmenedžerjev pri nas. Že nekaj let vodiKulturno društvo Priden možic, kateregačlani so zaslužni za več odmevnih in do-bro sprejetih kulturnih dogodkov v Kam-niku. Od leta 2002 upravljajo z Domomkulture Kamnik, kamor obiskovalce pri-vabljajo s številnimi dogodki in tudiabonmaji. Letos so ob srednjeveškihdnevih že drugič organizirali tekmovanjes katapulti za Vrtomirov prstan, priprav-ljajo projekte za oživitev Šutne, pod nji-hovim okriljem je bila letos organiziranaMedana pred Medano, kamniške ulicevsako leto popestrijo s festivalom AnaDesetnica, njihov najodmevnejši projektpa je gotovo Kamfest, ki so ga letos orga-nizirali že petič. Skladno z evropsko mi-selnostjo in kulturno politiko, ki v ospred-je postavlja medkulturni dialog in sodelo-vanje na različnih področjih, tudi Goran -ki je lansko leto diplomiral na mednarod-ni šoli European Diploma of CulturalManagement v Bruslju, največjo prednostnjihovega delovanja vidi v tem, da znajopovezati različne dejavnike, združiti ak-terje in spodbuditi različna gibanja. Kul-tura je njegov način življenja, in kot sampravi, počne zelo različne stvari. Najrajeima ulično gledališče, energijo pa črpa vuspehih, ki jih zaradi poznavanja področ-ja pri njegovem delu ne manjka.

Melita Vovk,častna občanka občine Bled

”Človeška širina in žlahtna prvina hu-morja plemenitita velik del raznolikegalikovnega opusa Melite Vovk, ki preprič-ljivo bogati vseslovenski prostor. MelitaVovk pa je predvsem velik človek - člo-vek, ki ima rad ljudi, ki se potrudi, da vvsakem človeku najde nekaj dobrega in kizna ljudi spodbuditi in iz njih spraviti nadan najboljše, kar premorejo. Širina nje-nega duha je zavidanja vredna, njena člo-veška toplina pa vsega spoštovanja,” sozapisali v utemeljitvi občinske nagrade.Melita Vovk je diplomirala na akademijiza likovno umetnost v Ljubljani, kjer jepri Božidarju Jakcu in Riku Debenjakuopravila tudi podiplomski študij grafike.Po diplomi je na blejski šoli tri leta po-učevala likovno vzgojo, nekaj let je bilavišja strokovna sodelavka za scenografijona akademiji za gledališče, radio, film intelevizijo v Ljubljani. Večino življenja seje preživljala kot svobodna umetnica, sajljubi svobodo, ki njeni ustvarjalnosti puš-ča prosto pot. Za svoje umetniške dosež-ke je prejela dve Levstikovi nagradi in na-grado Mlado pokoljenje za ilustracijo, na-grado Sterijinega pozorja za scenografijo,dve Borštnikovi nagradi za kostumografi-jo in scenografijo, zlato značko in diplo-mo za lutke v Bugojnu ter leta 1986 Pre-šernovo nagrado gorenjskih občin. Glav-nino njenega dela predstavljajo knjižneilustracije, pomemben del njenega opusapa zajemajo še karikature.

Tadej Valjavec,zgodovinski uspeh na kolesarski dirki po Franciji

V 95. izvedbi največje kolesarske dirkena svetu, dirke po Franciji, je v dresufrancoske ekipe Ag2r - La Mondialezgodovinski uspeh dosegel slovenski ko-lesar Tadej Valjavec. Želel si je uvrstitvev deseterico, kar mu je tudi uspelo. Nacilju na Elizejskih poljanah v Parizu se jev svojem tretjem nastopu na Touru vese-lil desetega mesta, potem ko je bil na do-pingu pozitiven eden izmed kolesarjev,ki je bil v skupnem seštevku pred njim,pa je deveti. Zmagovalec Tour de Fran-cea je postal Španec Carlos Sastre (TeamCSC). Po prihodu domov so Tadeju vZgornji Besnici pripravili sprejem, obkaterem je s solzami v očeh povedal:”Vedel sem, da spadam v najboljšo sve-tovno deseterico, vendar nisem bil pre-pričan, da mi bo uspelo, saj se mi je do-slej vedno kaj zalomilo. Če ne bi posku-sil še enkrat, bi si po karieri očital. In le-tos se je vse poklopilo. Premagal semvse napore, ki jih ne privoščim nikomur.Pa ne toliko v fizičnem smislu, temvečpredvsem psihične napore. Ogromnotruda, ur treningov je bilo vloženih v to,zato sem se trudil do konca. Na cilju naElizejskih poljanah je bil pravi občutek,kot bi dobil krila. Stokrat hvala vsem.”Sezona 2008 je bila za Tadeja Valjavcanajuspešnejša doslej. Poleg uspeha naTouru je vrhunski rezultat s trinajstimmestom dosegel tudi na dirki po Italiji.

49

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Tomaž Završnik - Foma,legenda Pihalnega orkestra MO Kranj

O Pihalnem orkestru Mestne občineKranj ve tako rekoč vse, saj je zadnjih polstoletja delil njegovo usodo, vrhunce inpadce, uspehe in poraze, predvsem pa seje srečeval z množico mladih glasbeni-kov, ki so prihajali in odhajali. Tomaž Za-vršnik Foma ostaja. Njegov oče je igralviolino in tudi Tomaž se je v glasbeni šolizačel učiti violine, a se je po nekaj letihnavdušil za klarinet. Že v času študija tek-stilne kemije je igral pri vseh orkestrih, kiso takrat obstajali v Kranju, pihalnem,godalnem, simfoničnem, v šestdesetih le-tih so imeli big band, kasneje je igral vDixieland bandu, v osemdesetih tudi vAdria Dixieland bandu. Leta 1968 je pr-vič prijel za dirigentsko palico kranjskegapihalnega orkestra, štiri leta pa ga je vodiltudi konec devetdesetih let. Aprila je sku-paj z orkestrom pripravil slavnostni kon-cert ob 70-letnici in 50-letnici delovanja vorkestru. V svojem dolgoletnem glasbe-nem ustvarjanju, tako igranju kot pisanjupriredb za orkester, se je Završnik preiz-kušal v različnih žanrih, tako klasiki, kotjazzu in zabavni glasbi. Igral je v kvarte-tu klarinetov N.E.T.T., trenutno je klari-netist pri FS DU Naklo. Še vedno piše vstrokovno revijo Tekstilec, rad hodi v pla-nine, nabira zdravilne rastline in mešasvoje čaje, veliko fotografira, slika akva-rele, prebere vsaj 50 knjig na leto ... In se-veda igra v kranjskem orkestru.

Matjaž Zupan,predsednik združenja SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije)

Matjaž Zupan se je rodil v Kranju 1969.Z glasbo se aktivno ukvarja že več kotdvajset let, ravno toliko pa je tudi članskupine California, s katero je posnel vr-sto uspešnic, v večini teh je avtor glasbe,besedila in aranžmaja. Piše pa tudiskladbe za druge uspešne slovenske iz-vajalce. Od leta 1996 je član ZdruženjaSAZAS, funkcijo predsednika pa je pre-vzel leta 2005. Letošnje leto ga je zaznamovalo pred-vsem po razvpiti junijsko/julijski akciji Stišino do poštenih tarif SAZAS, ko jeObrtno-podjetniška zbornica (OZS) svo-jim članom, ki morajo plačevati nado-mestila za uporabo avtorskih pravic, po-slala poziv, naj se z odklopom vseh av-diovizualnih naprav v gostinskih in fri-zerskih lokalih, kozmetičnih salonih, tr-govinah in drugih obrtnih obratovalni-cah pridružijo akciji. K akciji pa so pri-stopile tudi druge organizacije, ki zasto-pajo vse ostale uporabnike avtorskihpravic. OZS je poudarila, da želi poštendogovor, saj ne odobravajo samovoljne-ga zvišanja tarif Združenja iz leta 2007.Avgusta so se OZS in SAZAS začeli do-govarjati o uvedbi prilagojenega avstrij-skega modela, usklajevanja pa naj bi sekončala konec septembra.

Terezija Zorko,dobitnica medalje za življenjsko delo v sodstvu

Radovljičanka Terezija Zorko, leta 2005upokojena predsednica okrožnega sodiš-ča v Kranju, je kot civilna sodnica inpredsednica sodišča pokazala posebnoprizadevnost za razvoj in krepitev ugledasodstva in sodnikov samih, se spominja-jo njeni nekdanji sodelavci in podrejeni.Dolgoletna predsednica okrožnega so-dišča je zaslužna tudi za obsežno preno-vo sodne stavbe v Kranju, ki je olajšalodelo sodnikom in sodnemu osebju terpribližalo sodna opravila strankam so-dišča, še pravijo. To so glavni razlogi,zaradi katerih je Zorkova ob drugemdnevu slovenskega pravosodja (4. no-vember) kot edina gorenjska sodnicaprejela medaljo za življenjsko delo napodročju sodstva. Po dokončanem študi-ju se je oktobra 1966 kot pripravnica za-poslila v tedanji skupščini občine Ra-dovljica, nato pa je postala svetovalka.Za sodnico je bila izvoljena junija 1971.Vse do konca leta 1978 je bila kazenskasodnica na občinskem sodišču v Radov-ljici, nato je delo kot kazenska in pravd-na sodnica nadaljevala na radovljiškienoti temeljnega sodišča v Kranju, maja1990 pa je postala vodja enote v Radov-ljici. V začetku leta 1995 je začelaopravljati delo okrožne sodnice na civil-nem oddelku, od novembra 1995 do ok-tobra 2005 pa je kranjsko okrožno sodiš-če tudi vodila.

50

GORENJSKA 2008 / LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU

Zlatko Kavčič in Gorazd Trček,bankirja

Dolgoletni predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčičje odšel v pokoj, nasledil ga je dosedanji član uprave GorazdTrček. Zlatko Kavčič je poosebljal Gorenjsko banko, v katerije delal tri desetletja; najprej je osem let vodil radovljiško eno-to, nato je bil dve leti podpredsednik in v zadnjih osemnajstihletih predsednik uprave. Odšel je z bleščečo bančno kariero,ugledna angleška institucija Finance Central Evrope je Gorenjsko banko že peto leto zapored razglasila za najboljšoslovensko banko, Zlatka Kavčiča pa za bankirja leta. Za svo-jega naslednika je izbral svojega najožjega sodelavca Goraz-da Trčka, menjave na vrhu Gorenjske banke ni obešal na veli-ki zvon, temveč jo je na kratko pojasnil ”vse je dogovorjeno,načrtovano”. Ravnal je v skladu s svojim prepričanjem, da zabankirja ni dobro, če veliko govori. ”Vse, kar ima bankir svo-jega, je njegova beseda in zaupanje ljudi. Vse drugo je iz-posojeno. Banka in denar sta preveč resni stvari, da bi se znjima ukvarjali pustolovci.” Za Zlatka Kavčiča je bilo značil-no, da je varnost bančnega poslovanja vedno postavljal naprvo mesto in bil pri tem resnično dosleden. Svojemu nasled-niku Gorazdu Trčku je tako izročil trdno banko, kar je zlatapopotnica v sedanji vse bolj zaostreni svetovni finančnogospodarski krizi, novi voditelj Gorenjske banke pa ima takodobre temelje za svojo tržno naravnanost.

Janez Rant in Karol Primožič,skrbna lastnika gozda

Na Gorenjskem sta lani priznanje za skrbnega lastnika gozdaprejela Janez Rant iz Suše pri Gorenji vasi in Karol Primožičs Kupljenika. Janez Rant gospodari na 34 hektarjev veliki hribovski kmetiji.Vsa zemljišča so v strmini. Osnovna dejavnosti na kmetiji ježivinoreja, redijo 20 krav in imajo za oddajo mleka 90 tisoč li-trov kvote, pomemben vir družinskega proračuna pa je tudidohodek iz 24 hektarjev gozda. Na leto posekajo približno150 kubičnih metrov lesa in opravijo negovalna dela na povr-šini enega hektarja. V okviru dopolnilne dejavnosti na kmeti-ji se ukvarjajo tudi z gozdarskimi deli ter z zimskim vzdrže-vanjem cest. Karol Primožič gospodari na kmetiji, ki obsega 33 hektarjev,od tega je 25 hektarjev gozdov. Sedem hektarjev senožeti, nakaterih so zadnjič kosili 1972. leta, se je zaraslo v gozd, v ka-terem jim je žled predlani podrl okrog 250 kubičnih metrovdrevja. Ker je bilo dela preveč, so najeli izvajalce in s tem po-skrbeli za pravočasno in kakovostno pospravilo polomije. Ka-rol se kot eden večjih lastnikov gozdov in v imenu agrarneskupnosti zavzema za gradnjo ceste od Kupljenika proti Vrša-ni, s čimer bi se jim razdalja do gozdov v eno smer skrajšala s40 na 10 do 15 kilometrov.

51

LETA 2008 SO NAM OSTALI V SPOMINU / GORENJSKA 2008

Petra Šter in Aljaž Gaber,zlata maturanta

Na spomladanskem roku mature je vseh 34 možnih točk letosdoseglo 38 kandidatov. Med njimi sta bila tudi dva maturan-ta gorenjskih srednjih šol, Petra Šter iz kranjske gimnazije inAljaž Gaber iz škofjeloške gimnazije. Kot trdita, sta maturoopravljala zelo sproščeno, brez velikih pričakovanj. Oba sta sinamreč za nadaljnji študij izbrala fakulteto, kjer sploh ni biloomejitev pri vpisu ali pa za vpis nista potrebovala veliko točk.Kljub temu, priznavata, ju tako dober rezultat na maturi nipovsem presenetil, saj sta v to vlagala vsa štiri leta srednješole. O sedanjem šolskem sistemu pa vseeno nimata prav do-brega mnenja. ”Zdi se mi, da živimo v času takih spremembin eksperimentov na področju srednjega šolstva, da je uspehže to, da ti v takem času sploh kaj uspe. Mi smo bili zmedeni,profesorji so bili zmedeni ...,” je razmišljala Petra, Aljaž pa joje dopolnil: ”Minister, ki je vse to odrejal, pa še najbolj.” Ok-tobra sta oba postala študenta, Petra na ekonomski fakulteti,Aljaž pa se je odločil za študij biokemije na fakulteti zabiokemijo in kemijsko tehnologijo. Petra živi v Stražišču vKranju, njen oče je nekdanji minister za notranje zadeve An-drej Šter. Aljaž pa prihaja s Trate v Škofji Loki. Petra je tudinavdušena blogerka, razen tega zase pravi, da je velik nav-dušenec nad filmom in glasbo. Aljaž pa se med drugim uk-varja tudi s pisanjem pesmi in nekaj jih je celo objavil naspletu.

Simona Vodopivec in Jure Franko,koproducenta muzikala Moje pesmi moje sanje

Največ Slovencev Simono Vodopivec Franko pozna iz nepo-zabnega Moped showa in Jureta Franka po njegovi srebrni ve-leslalomski medalji na olimpijskih igrah v Sarajevu. Tokrat staskupaj s Prešernovim gledališčem združila moči pri postavitviznamenitega muzikala Moje pesmi moje sanje in dokazala, daje z željo, veliko volje in inovativnostjo, predvsem pa s srčnos-tjo tako velik gledališki, glasbeni in plesni projekt moč izpel-jati tudi na Gorenjskem. Njuna ideja in pogum za tako za-hteven projekt je možnost realizacije dobila po dogovoru osodelovanju s Prešernovim gledališčem. Predstava je nastajalaod lanske pomladi in prvih avdicij, preko vaj, ki so v Prešer-novem gledališču in Linhartovi dvorani v Radovljici potekaleod jeseni naprej. V okviru Delavnice Musike je Simona skr-bela za pevsko pripravljenost nastopajočih, koreografski delpriprav je prevzela Mojca Horvat, končno režijo pa eden najboljših režiserjev tovrstnega žanra pri nas Matjaž Pograjc.V muzikalu poleg številnih odličnih igralcev Prešernovega innekaterih drugih slovenskih gledališč nastopajo še igralci zizkušnjami amaterskih odrov, medtem ko se otroci v večiniprvič preizkušajo na odru. Celotna ekipa, večina vlog ima al-ternacije, pripravljene imajo celo tri otroške postave, tako šte-je malodane sto ljudi. Po premieri v maju so pripravili ženekaj ponovitev pomladi in jeseni in dvorana je ponavadi pol-na. In z nekaj sreče bo v prihodnjih letih tudi po dvoranah podrugih mestih Slovenije tako.