UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO

Seminarska naloga:

VELIKI PROJEKTI DIGITALIZACIJE

Europeana.eu

dLib.si

Predmet: Zbirke celotnih besedil Mentor: doc. dr. Jure Dimec

Pripravila: Irena Brezovar Gosar

Ljubljana, november 2009

2

KAZALO KAZALO ................................................................................................................................... 2 KAZALO SLIK: ........................................................................................................................ 3 POVZETEK ............................................................................................................................... 4 1. UVOD .................................................................................................................................... 5 2. EUROPEANA....................................................................................................................... 7

2.1. Zgodovinski razvoj.......................................................................................................... 7 2.2. Europeana.eu ................................................................................................................... 9 2.3 Prihodnost Europeane .................................................................................................... 13

3. DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENJE - dLib.si............................................................... 13 3.1 Zgodovinski razvoj......................................................................................................... 13 3.2 dLib.si danes .................................................................................................................. 16 3.3 Sprehod po portalu dLib.si ............................................................................................. 17 3.4 Razvoj dLib.si ................................................................................................................ 18 3.5 Projekt DIZZIS : Razvoj digitalne zbirke znanstveno raziskovalnih in strokovnih publikacij .............................................................................................................................. 19

5. VIRI...................................................................................................................................... 22

KAZALO SLIK: Slika 1: Europeana, vstopna stran ............................................................................................ 10 Slika 2: Iskalna zahteva: Ivan Cankar ...................................................................................... 11 Slika 3: Iskalna zahteva: Shakespeare...................................................................................... 12 Slika 4: dLib.si :Romeo in Julija .............................................................................................. 12 Slika 5: Vstopna točka portala NUK, spodaj mini iskalnik dLib.si ......................................... 15 Slika 6: Vstopna stran dLib.si .................................................................................................. 17 Slika 7: Napredno iskanje v dLib.si ......................................................................................... 17 Slika 8: Iskanje po avdio zbirki................................................................................................ 18

POVZETEK Namen digitalne knjižnice je organiziranje digitaliziranih in izvorno digitalnih dokumentov v

zbirko, ki bo na voljo širokemu krogu uporabnikov. Z digitalizacijo analognih dokumentov

omogočimo ogled, branje in raziskovanje knjižnega gradiva, muzejskih, galerijskih in

arhivskih dokumentov, ki so sicer težje dostopni. V nalogi smo opisali nastanek in razvoj

dveh digitalnih knjižnic. Digitalna knjižnica Europeana je skupni projekt Evropske skupnosti

in Digitalna knjižnica Slovenije dLib.si, ki je projekt Narodne in univerzitetne knjižnice v

Ljubljani.

Cilj obeh projektov je ohraniti kulturno dediščino narodov in predstaviti znanstvene in

umetnostne dosežke posameznih narodov. Digitaliziranje obstoječih zbirk bo zbirke zaščitilo

in preprečilo uničenje in hkrati omogočilo ogled dokumentov in njihovo preučevanje.

Digitalne zbirke imajo poleg kulturnega, turističnega in gospodarskega, predvsem

izobraževalni pomen. Proces izobraževanja in znanstvenega raziskovanja je z digitalnimi

zbirkami dokumentov dobil dostop do ogromne količine znanja in raziskovalnih dosežkov.

Digitalizacija analognih zbirk naj bi zagotovila prosto uporabo gradiva ter hitro dostopnost

preko skupno organiziranih portalov. Pri gradnji digitalnih zbirk je največja ovira

pomanjkanje finančnih sredstev, dolgotrajnost digitalizacijskih postopkov in neurejena

avtorska zakonodaja, ki preprečuje prosto dostopnost do sodobnega gradiva.

Ključne besede: digitalizacija, digitalne knjižnice, dostopnost gradiva, arhiviranje, zbirke

visokošolskih del, Europeana, Digitalna knjižnica Slovenije, dLib, projekt DIZZIS.

1. UVOD Razvoj digitalnih zbirk je ena od posledic informacijske eksplozije. Nadaljevanje vse

hitrejšega tehnološkega razvoja nam je dalo orodje, s katerim lahko ohranimo gradivo, ki je

zavarovano v arhivih in muzejskih depojih. Digitalizacija tega gradiva omogoča široko

ponudbo raznolikih virov, ki so bili do sedaj namenjeni le redkim izbrancem. Digitalne

knjižnice posredujejo informacije, ki jih v preteklosti nismo pogosto uporabljali, saj so bile

težje dosegljive. Uporabniki digitalnih knjižnic morajo za uporabo digitalnih zbirk nadgraditi

svoje informacijsko vedenje in prilagoditi svoje iskalne strategije, se naučiti hitrega logičnega

mišljenja in pravih odločitev.

Velike prednosti, ki jih digitalne zbirke prinašajo, predstavljajo za organizatorje in skrbnike

zbirk tudi velike odgovornosti. Organizacije morajo dobro načrtovati zbirke, saj postopki

digitalizacije analognega gradiva in gradnje repozitorijev in spletnih portalov še zdaleč niso

poceni. En od razlogov za digitalizacijo gradiva je prav gotovo ohranjanje kulturne dediščine.

Še bolj pomemben pa je dostop do znanja, raziskovalnih del in podpora izobraževanju. Danes

si težko predstavljamo kako je potekalo raziskovanje pred stotimi leti. Tradicionalno

raziskovanje se je bistveno razlikovalo od sodobnega. Današnji znanstveniki imajo dostop do

širokega izbora gradiva, ki ga ponujajo digitalne knjižnice. Pogosto je to gradivo brezplačno

dostopno v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih organizacij ali v okviru knjižničnih

storitev. Širšo uporabo jim onemogočajo predpisi iz avtorskega prava.

Neomejeno in stihijsko digitaliziranje gradiva in nenačrtovane gradnje zbirk niso vedno

dobrodošle. Obstajajo tudi razlogi, kdaj se ne lotimo digitaliziranja. Veliki digitalizacijski

projekti so kompleksni sistemi, večji kot so, bolj zahtevna je njihova organizacijska struktura

in upravljanje. Skoraj vse gradivo postane z digitalizacijo dostopno, vendar je potrebno

preudariti kdaj stroški še opravičujejo digitalizacijo, saj stroški digitalne zbirke ponavadi

presežejo načrtovani okvir.

Obstajajo tudi napačni razlogi za digitalizacijo posameznega gradiva. Digitalizacijo ne smemo

jemati kot nadomestilo drugim načinom arhiviranja, na primer mikrofilmanju. Digitalizacija

tudi ni način varčevanja s prostorom. Originalno gradivo se po zaključeni fazi digitalizacije še

vedno hrani v arhivski zbirki, digitalna kopija je le kopija, ki je namenjena uporabi in zaščiti

originala, da se ne uniči. Prav gotovo pa z digitalizacijo ne varčujemo (Huges, 2004).

Digitalne zbirke polnih besedil, avdio in video posnetkov in slikovnega gradiva terjajo velike

finančne zalogaje, veliko tehnološkega znanja in časa.

V sedanjem času poteka veliko projektov digitaliziranja posameznih zbirk. V seminarski

nalogi sem se osredotočila na digitalno knjižnico Europeano, ki je nastala na področju

Evropske skupnosti kot odgovor na Googljev projekt digitalizacije knjig ter na Digitalno

knjižnico dLib.si, ki je osrednja digitalna knjižnica v Sloveniji.

2. EUROPEANA

2.1. Zgodovinski razvoj

Ideja za vseevropsko digitalno knjižnico Europeano se je rodila 28. aprila 2005 s pismom

šestih evropskih predsednikov (Jacques Chirac (Francija), Aleksander Kwasniewski (Poljska),

Gerhard Schroeder (Nemčija), Silvio Berlusconi (Italija), Jose Luis Rodriguez Zapatero

(Španija), Ferenc Gyurcsany (Madžarska)) predsedniku evropske komisije Joseju Manuelu

Durdu Barossu.

V pismu so predsedniki poudarili, da je Evropska unija skupnost mnogih narodov in njena

prvenstvena naloga je vzpodbujanje narodne in kulturne raznolikosti, prepoznavnosti in

jezikovne neodvisnosti. V mnogih stoletjih razvoja so narodi ustvarili neprecenljivo zbirko

rokopisov, knjig, slikarskih del, glasbenih in ostalih umetniških del, ki so shranjene v mnogih

nacionalnih muzejih in arhivih. Razvoj tehnologije v sedanjem času omogoča, da te umetnine

digitaliziramo in vse digitalizirano gradivo zberejo in pod skupnim imenom objavijo.

Temeljni cilj ustanovitve evropske digitalne knjižnice je približati bogastvo kulturnih in

znanstvenih dosežkov vsem prebivalcem Evropske skupnosti in Evropsko skupnost

predstaviti ostalemu svetu. V pismu so posebej poudarili, da se že veliko držav ukvarja z

digitalizacijo nacionalne kulturne dediščine. Prizadevanja teh držav bi bilo potrebno združiti,

jim omogočiti delovanje na enakih temeljih in vzpostaviti enoten sistem. Prav tako je

pomembno ugotoviti pričakovanja in potrebe bodočih uporabnikov knjižnice (Letter, 2005).

Septembra 2005 je bila izoblikovana pobuda za ustanovitev digitalne knjižnice, projekt so

poimenovali i2010: Digitalne knjižnice. Cilj digitalne knjižnice je organiziranje zbirke

digitalnih vsebin in jih pripraviti za široko spletno dostopnost. Knjižnica bo vsebovala

material evropske kulturne dediščine, ki je že v digitalnem formatu in analogni material, ki ga

bodo za to zbirko posebej digitalizirali. Digitalizacija analognih zbirk naj bi zagotovila širšo

uporabo gradiva, lažjo dostopnost, predvsem pa bo skrbela za arhiviranje in shranjevanje in

preprečila, da bi se dragoceno gradivo izgubilo ali uničilo.

V letu 2006 se je pričelo spletno posvetovanje, kjer so poleg kulturnega poslanstva zajeli še

področje znanstvenih dosežkov in naredili načrt za digitalno zbirko znanstvenih del.

Na začetku so se srečevali s problemi neznanske količine fizičnega gradiva in ugotavljali

katere rešitve pri digitalizaciji bodo najboljše. Medtem se ugotovili, da bo ena od ključnih

težav pri graditvi celostne zbirke tudi omejitev dostopa do gradiva zaradi avtorskih pravic.

Trenutna avtorska zakonodaja v večini evropskih držav prepoveduje nepooblaščeno uporabo

avtorskih del še 70 let po avtorjevi smrti, kar zelo omejuje dostopnost do gradiva sodobnejših

avtorjev. Evropska digitalna knjižnica naj bi se tako začela graditi z deli, ki so nastale v 19.

stoletju in prej.

Ves pisni material, rokopisi, knjige, posamezni tiski, kartografski material je bil v materialni

obliki, zato je bilo potrebno narediti enoten načrt za digitalizacijo. Projekt digitalizacije je

posledično vzpodbudil evropsko znanost in raziskovanje na področju digitalizacije, kot tudi

samo proizvodnjo opreme za digitaliziranje. Obstoječa oprema za digitaliziranje je bila

pogosto okorna, ali pa nepopolna. Stari kodeksi so zahtevali posebno obravnavo, saj je bilo

treba s temi knjigami ravnati izredno previdno. Pospešeno so se začela razvijati OCR orodja

za prepoznavanje digitaliziranega besedila v ostalih jezikih in ne le v angleščini. Posebej so

poudarili da bo evropska digitalna knjižnica imela pozitivni vpliv na gospodarstvo, saj bodo

različni strokovni in znanstveni viri hitro dostopni, kulturne vsebine pa bodo vplivale na

evropski razvoj turizma in izobraževanja.

Izgradnja digitalne knjižnice je kljub stroškom in zahtevnosti pozitiven in dolgoročno koristen

projekt.

Digitalna zakladnica bo vsebovala poleg pisnih gradiv tudi zvočne, fotografske in filmske

zapise. Ti zapisi imajo kratko življenjsko dobo, saj materiali, na katerih so zapisani niso trajni,

še bolj pogosto pa zastarijo naprave, na katerih je mogoče starejša zvočna ali filmska gradiva

pregledovati. Digitalizacija bo tako gradivo ohranila za prihodnje rodove.

V tem obdobju so se manj ali bolj obsežnih akcij v zvezi z digitalizacijo kulturnega gradiva že

lotevale posamezne države, zato je smiselno združiti napore in predvsem zmanjšati stroške pri

graditvi skupne knjižnice. Skupna digitalna knjižnica bo omogočila, da se bodo stroški

digitalizacije zmanjšali, saj bi se gradivo digitaliziralo le enkrat, v okviru matične države in se

potem vzajemno združevalo v vseevropsko zbirko. Posamezne zbirke digitalnega gradiva

bodo fizično ostale v repozitorijih nacionalnih knjižnic, muzejev in arhivov, ki sodelujejo pri

gradnji zbirke, enoten bo le spletni portal preko katerega bodo uporabniki dostopali do

gradiva.

Pojavilo se je mnogo pravnih nejasnosti. Poleg že omenjene omejitve gradiva zaradi

obstoječih avtorskih pravic, je bilo v evropski skupnosti tudi neorganizirano področje

razširjanja spletnih virov. Izkazalo se je, da ni določeno ali posamezne knjižnice lahko

ponudijo digitalizirani izvod pod istimi pogoji kot enako fizično gradivo. Neomejeno spletno

dostopno je le gradivo, ki nastane z digitalizacijo gradiva v javni lasti, ali gradiva, ki so mu že

potekle avtorske pravice.

V naslednjih letih je evropska komisija veliko časa posvetila pravni ureditvi digitalizacije in

spletne dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnega arhiviranja. Formalizirali so sodelovanje

evropskih knjižnic, arhivov, muzejev in galerij na digitalnem področju. Ustanovili so

Evropsko fundacijo za digitalno knjižnico in zagotovili gradnjo digitalne knjižnice z eno

skupno vstopno točko, ki bo dosegljiva v vseh jezikih evropske skupnosti. Vizija evropske

digitalne knjižnice je postajala vse bližje (Europeana, 2009).

20. novembra 2008 je Evropska digitalna knjižnica Europeana začela delovati. Slogan

Europeane je: Mislimo na kulturo. Multimedijska zbirka je imela ob začetku delovanja

približno dva milijona digitaliziranih besedilnih, slikovnih, video in zvočnih zapisov. Zbirka

se hitro povečuje, trenutno je v njej preko 4 milijonov zapisov, v letu 2010 pa naj bi zbirka

imela 10 milijonov dostopnih zapisov. Pri gradnji zbirke sodelujejo vse države EU, vendar ne

enakomerno, saj imajo nekatere težave s financiranjem. Trenutno je najuspešnejša Francija, ki

je v celotno zbirko prispevala preko 50 % gradiva.

2.2. Europeana.eu

Na spletni strani www.europeana.eu je enotni spletni dostop do informacijskega vira (Slika

1):

Digitalno knjižnico smo želeli preizkusiti in ugotoviti kako zahtevno je iskanje po zbirki,

kakšen je iskalni vmesnik in ali je dostopno celotno besedilo dokumenta.

Slika 1: Europeana, vstopna stran

Na vstopni strani Europeane je kratka predstavitev knjižnice z nekaj predstavitvenimi slikami

in prikazanimi zadnjimi iskanji. Iskalno okence je postavljeno v desni zgornji del. Brez

dodatnih navodil lahko takoj obvladamo enostavno iskanje. Najprej kliknemo na različne

jezikovne možnosti, in izmed 26. ponujenih jezikov izberemo slovenski jezik.

Po zbirki lahko iščemo s pomočjo bibliografskih podatkov, predmetnih oznak in tudi po

celotnem besedilu. Pri prvi iskalni zahtevi smo v iskalno okence vpisali Ivan Cankar. Na Sliki

2 vidimo, da smo dobili 519 zadetkov, od tega 302 besedili in 217 enot slikovnega gradiva.

Slika 2: Iskalna zahteva: Ivan Cankar

Iskalnik nam omogoča tudi napredno iskanje s pomočjo Boolovih operatorjev, iskalna

povezava je pod glavnim iskalnim okencem.

Ob levi strani imamo še en način naprednega iskanja, ki nam omogoča iskanje glede na jezik

dokumenta, državo v kateri se dokument hrani, glede na datum nastanka dokumenta,

ponudnika, ki je dodal dokument v skupno zbirko, ter po tipu dokumenta.

Na iskalno zahtevo »Ivan Cankar« smo dobili le besedilne in slikovne dokumente. Ker bi radi

pregledali, kako so razvrščeni zadetki avdio vizualnega tipa, poskusimo z drugim iskanjem.

Iskalna zahteva Shakespeare nam prikaže (Slika 3) skupaj 1517 zadetkov, med njimi so

besedila, slike, videi in zvoki. Na levi strani lahko te zadetke sortiramo in pregledujemo glede

na jezik v katerem so, glede na državo, ponudnika ali tip dokumenta.

Slika 3: Iskalna zahteva: Shakespeare

Pogledali smo kateri dokumenti izhajajo iz Slovenije. Ugotovimo, da je to 33 dokumentov,

ponudnik vseh dokumentov je Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane. Izmed

ponujenih dokumentov smo izbrali besedilo Romeo in Julija. Iskalnik nas je preusmeril na

Digitalno knjižnico Slovenije, dLib.si, kjer je za branje dostopno celotno besedilo Romea in

Julije (Slika 4).

Slika 4: dLib.si :Romeo in Julija

Spletna zbirka Europeana omogoča nastavitev osebnega portala, kjer si lahko shranjujemo

svoja iskanja, jih zbiramo ali označujemo. Pri gradnji digitalne zbirke lahko sodelujemo s

predlogi ali pripombami, lahko pogledamo kateri partnerji so sodelovali pri gradnji Europeane

in katere organizacije prispevajo gradivo. Zanimiva je video zbirka dokumentov imenovana

Časovni okvir, ki je urejena glede na leto izdaje dokumenta. Vse gradivo je označeno z

mnogimi kazalci, iščemo lahko po naslovu, datumu, avtorju/fotografu, formatu, viru,

ponudniku, založniku ali tipu dokumenta.

2.3 Prihodnost Europeane

Multimedijska digitalna knjižnica Europeana je dobro zamišljena zbirka celotnih besedil, slik

in avdio in video gradiv. Gradnja zbirke kljub finančnim težavam dobro napreduje. Poročilo

Evropski komisiji (Poročilo, 2009) govori o trenutnem stanju digitalne zbirke in razvojnih

ciljih. Avgusta 2009 je Europeana omogočala dostop do 4,6 milijona digitaliziranih knjig,

časopisov, filmskih posnetkov, zemljevidov, fotografij in ostalih dokumentov iz knjižnic,

arhivov in muzejev Evropske skupnosti. Pri gradnji sodeluje preko 1000 ustanov, ki

sodelujejo kot partnerji pri gradnji zbirke, digitalizaciji gradiva ali so ponudniki gradiva.

Prihodnost zbirke je v povečanem obsegu zbirke. V letu 2010 naj bi zbirka obsegala 10

milijonov enot. Dolgoročna želja ustanoviteljev je povečanje in razširitev zbirke na celotno

svetovno kulturno in znanstveno produkcijo.

3. DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENJE - dLib.si

3.1 Zgodovinski razvoj

Ena od temeljnih nalog nacionalnih knjižnic je zbiranje, hranjenje in posredovanje

nacionalnega gradiva. Z razvojem tehnologije in informacijske znanosti je v Sloveniji

naraščalo število izvornega digitalnega gradiva in spletnih strani, ki ga je nacionalna knjižnica

želela zbrati in ohraniti, hkrati pa omogočiti vsem zainteresiranim dostop do tega gradiva.

Izgradnja digitalne knjižnice je idealna rešitev. Prve prednosti digitalizacije in posredovanja

digitalnih informacij so bile v tem, da bi čimbolj ohranili arhivsko gradivo, vendar ga zato ne

bi bilo potrebno umakniti iz uporabe. Digitalizirane kopije analognih dokumentov omogočajo

uporabo in raziskovanje dokumentov in hkrati so originalni dokumenti dobro varovani. Prvi

začetki digitalne knjižnice so se začeli v letu 1996, ko so v NUK pričeli s projektom

digitalizacije portretnih fotografij znanih Slovencev in z digitalizacijo Kopitarjeve zbirke

slovanskih srednjeveških kodeksov. Do leta 2003 so za potrebe vzajemnega kataloga opravili

retrospektivno konverzijo kataloga od leta 1774 do 1947 in s tem omogočili dostop do

starejšega gradiva. Z retrospektivno konverzijo prenesemo podatke iz listkovnega kataloga v

računalniško obliko.

V letu 2003 je nacionalna knjižnica opredelila koncept digitalne knjižnice in v strateškem

načrtu NUK do leta 2008 posebej poudarila pomen gradnje digitalne knjižnice. Prvenstvene

naloge pri gradnji digitalne knjižnice so bile zbiranje izvorno digitalnega gradiva (to je

gradivo, ki je že ustvarjeno v digitalni obliki), digitaliziranje analognega gradiva in postavitev

digitalnih zbirk. Najpomembnejša naloga je bila opremljanje gradiva z kakovostnimi

metapodatki, saj brez dobrega označevanja ne moremo najti gradiva.

Digitalna knjižnica Slovenije je prvič odprla svoj portal novembra 2005. Ena od prvih ponudb

dLiba je bila digitalizirana revija Ljubljanski zvon (1881-1941), ki je vsebovala 13.995

člankov.

V naslednjem letu je hitro naraščalo digitaliziranje dokumentov in število digitalnih zbirk

dLiba, nacionalna knjižnica je sodelovanje razširila na ostale nacionalne knjižnice Evropske

skupnosti in v svoje zbirke vključila njihovo gradivo in omogočila dostop do svojih zbirk.

Hkrati so potekale aktivnosti pri gradnji evropske digitalne knjižnice (Europeane), ki bo

omogočala dostop do gradiva Nacionalnih knjižnic Evropske skupnosti in njihovih katalogov

iz enega skupnega spletnega mesta.

Digitalne zbirke, ki jih imajo posamezne nacionalne knjižnice, enako tudi NUK, so lahko

lastne ali pa najete ali kupljene na trgu (Strategija, 2006). Digitalna knjižnica omogoča dostop

do digitalnih vsebin preko enotnega uporabniškega vmesnika in preko portala svoje knjižnice.

Tako je Digitalna knjižnica Slovenije dLib.si dostopna tudi preko spletnega portala NUK. Na

Sliki 5 vidimo mini spletni iskalnik dLiba.si na domači strani Narodne in univerzitetne

knjižnice, ki je občutno povečal obiskanost Digitalne knjižnice.

Slika 5: Vstopna točka portala NUK, spodaj mini iskalnik dLib.si

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je nosilka digitalizacije gradiva in graditve

Digitalne knjižnice Slovenije. Pomembni projekti digitalizacije gradiva so bili digitalizacija

revije Novi akordi od leta 1901 do 1914, ki je objavljala glasbene in skladateljske prispevke.

V dLib.si je dostopnih 75 zvezkov revije z 432 skladbami. Revijo Novi akordi je od januarja

1928 do decembra 1929 nadomestila revija Nova muzika, ki jo je izdajala Glasbena matica.

Digitalizirana je celotna revija z notnimi prilogami, prvič objavljenimi skladbami, literarnimi

razpravami, kritikami in notno prilogo z otroškimi skladbami (Mladina, 2006).

Vsi dokumenti so bibliografsko označeni po Dublin coru, digitalizacija polnih besedil je

narejena s sodobnimi digitalnimi skenerji z optičnim prepoznavanjem besedila (OCR). Iskanje

po zbirki je mogoče tako po bibliografskih opisih kot po posameznih besednih zvezah iz

celotnega besedila.

Digitalizacija zvočnih posnetkov se je pričela pred dobrimi desetimi leti, ko so v NUK

digitalizirali več gramofonskih plošč na 78 obratov, ki so nastale med obema vojnama, da bi

ohranili zapisano. Dobili so zbirko 65 zvočnih posnetkov večinoma slovenskih ljudskih

pesmi. Slovenska ljudska pesem Sem hodu res zanjo, posneta 1940, v izvedbi Slovenskega

moškega kvarteta Prešeren, je predstavljala Slovenijo na otvoritvi Europeane (Krstulović,

2008).

Odmevi na graditev digitalne knjižnice so pozitivni in vzpodbudni tudi izven Evropske

skupnosti. V ameriški reviji Slavic and East European Information resources je objavljen

članek o gradnji dLiba. Članek opisuje kako je bila po vzoru Googljevega projekta

digitalizacije knjig ustanovljena digitalna knjižnica, ki naj bi omogočila dostop do celovite

nacionalne kulturne dediščine. Načrt digitalizacije 17.500 knjig v celotnem besedilu, enako

velikega števila serijskih publikacij, fotografij, razglednic, plakatov in glasbenih posnetkov

ocenjujejo kot zelo ambiciozen. Poudarili so pomen graditve enotnega portala, ki bo omogočil

dostop tako do digitalizirane retrospektive in hkrati služil za vložišče založnikom za

načrtovano oddajo obveznega izvoda digitalnih gradiv. Pohvalili so uspešen dogovor s

slovenskimi časopisnimi založniki glede avtorskih pravic (Biggins, 2008).

3.2 dLib.si danes

Po uspešnem začetku digitalne knjižnice in preverjanju testnih aplikacij so v letu 2007 sprejeli

strateški načrt za razvoj projekta Digitalne knjižnice Slovenije. Največji projekt je bil

vzpostavitev zajemnega mesta za obvezni izvod elektronskih publikacij. Zbiranje obveznega

elektronskega izvoda pomeni tudi, da je vsak dokument potrebno hraniti, zavarovati pred

izgubo in hkrati omogočiti ogled dokumenta. Digitalna zbirka dokumentov se je povečala za

več kot tretjino.

Digitalna knjižnica Slovenije je vzporedno ob svojih projektih digitalizacije dokumentov

začela s komercialno ponudbo digitaliziranja knjig in avdio video dokumentov po naročilu.

Projekt se imenuje EOD E-knjige po naročilu. To je storitev, ki jo omogoča Narodna in

univerzitetna knjižnica v Ljubljani, kjer lahko naročimo digitalizacijo katerekoli knjige, ki je

v lasti NUK in nima več aktivnih avtorskih pravic, to so knjige od leta 1501 do 1945.

Za digitalno kopijo kupec plača nadomestilo in kopijo uporablja za svoje namene. En pogoj

pri tem naročilu je, da hkrati dovoli, da se enak e-izvod vključi v digitalno knjižnico. Tak

način pridobivanja za digitaliziranega gradiva je dvojno uspešen, saj kupci lahko dostopajo

do gradiva, ki ni fizično dostopno (zaradi varovanja ali poškodb) in hkrati si digitalna

knjižnica bogati svojo zbirko (EOD e-knjige).

Slika 6: Vstopna stran dLib.si

3.3 Sprehod po portalu dLib.si

Vstopna stran Digitalne knjižnice Slovenija je prijazno orodje z velikim iskalnim okencem na

zgornjem delu. Svojo iskalno zahtevo lahko vpišemo prosto, ni nam treba poznati

bibliografskih pravil. Po zbirki iščemo s pomočjo bibliografskih podatkov, predmetnih oznak,

ključnih besed. Iskalno okence omogoča dodatno iskanje po celotnem besedilu in napredno

iskanje. Napredno iskanje omogoča iskanje s pomočjo Boolovih operatorjev in z dodatnimi

omejitvami (Slika 7).

Slika 7: Napredno iskanje v dLib.si

Digitalna knjižnica vsebuje veliko različnega vrst gradiva. Omenili smo že, da je začela svojo

zbirko z digitalizacijo starih slovenskih časopisov, ta zbirka je trenutno zelo velika in obsega

66 različnih časopisov. Nekateri so digitalizirani v celoti in nekateri delno. Besedilni del

zbirke poleg časopisov obsega knjige, poročila o slovenskem znanstvenem raziskovanju

Agencije za razvoj RS, ter visokošolska dela.

Slovenska digitalna knjižnica se ponaša s posebnima zbirkama slik ter multimedijsko zbirko.

Slikovna zbirka je razdeljena na več poglavij: artoteko, fotografije, notno gradivo, plakate,

razglednice, rokopise in zemljevide. Multimedijsko gradivo pa obsega virtualne razstave in

zvočne posnetke. Zbirka zvočnih zapisov je digitalizirana zbirka glasbenega materiala, ki je

posnet na nosilcih, za katere je že zelo težko dobiti naprave za predvajanje.

Poizkusili smo s preprostim iskalnim zahtevkom »valček« in dobili 5 zvočnih zadetkov (Slika

8). Pri glasbenem posnetku je dostopna tudi fotografija glasbenega nosilca iz leta 1920.

Slika 8: Iskanje po avdio zbirki

3.4 Razvoj dLib.si

V Strategiji razvoja Digitalne knjižnice Slovenije do leta 2010 so zapisani cilji in usmeritve.

Portal dLib naj bi omogočil najširši skupini naključnih uporabnikov dostop do digitalnih virov

in storitev knjižnic. Vlagateljem (založnikom) naj bi omogočil oddajo obveznega izvoda

elektronskih publikacij in spletnih strani. Knjižnica naj bi povezovala storitve drugih knjižnic,

dopolnila svojo ponudbo z storitvijo vprašaj knjižničarja in ponudila digitalizacijo analognega

gradiva na zahtevo.

Narodna in univerzitetna knjižnica ima veliko količino analognega gradiva, ki ga bo potrebno

v prihodnje digitalizirati, zato vzpostavlja lastno službo za digitalizacijo, da bi zmanjšala

stroške zunanjih izvajalcev. Nakup lastne opreme naj bi omogočil digitaliziranje približno

7000 knjig letno s povprečno 250 stranmi, in z zunanjimi izvajalci dodatnih 5300 knjig in

4300 časopisov ali skoraj pol milijona strani.

Digitalna knjižnica naj bi obogatila ponudbo ostalih slovenskih knjižnic in ponudila gradivo,

ki je sicer uporabniku nedostopno in ga hkrati zaščitila in shranila za prihodnost.

3.5 Projekt DIZZIS : Razvoj digitalne zbirke znanstveno raziskovalnih in strokovnih publikacij

Namen projekta je vzpostavitev osnovnih pogojev za oblikovanje digitalne zbirke slovenskih

znanstveno raziskovalnih in strokovnih publikacij in hkrati omogočiti znanstveni, strokovni in

akademski javnosti dostop do celotnih besedil preko portala dLib.si. Z izgradnjo digitalnega

arhiva bi omogočili širokemu krogu uporabnikov pregled znanstvenih dosežkov in učnih

gradiv preko oddaljenega dostopa. V digitalno zbirko bi vključili znanstveno-raziskovalna

poročila, članke slovenskih raziskovalcev, magistrske naloge in doktorske disertacije

podiplomskih študentov slovenskih univerz ter znanstvene in strokovne ter monografske

publikacije, ki jih sofinancira država.

V vzajemni bazi Cobiss je od nastanka leta 1988 vpisanih več ko 10.000 magistrskih in 2.500

doktorskih del. Vpisi se nanašajo na različne slovenske univerze in visokošolske institucije,

nekateri so vpisani le v lokalne baze, zato se postavlja vprašanje ali so ta dela dostopna in

kako trajno je njihovo hranjenje. Visokošolski zavodi bi morali poskrbeti za trajno hranjenje

diplomskih, magistrskih del svojih diplomantov, medtem, ko so doktorske disertacije spadajo

med obvezen izvod, pa jih kljub temu ne zasledimo v bazi NUK.

Z gradnjo lastnih digitalnih knjižnic se je v preteklosti ukvarjalo le nekaj fakultet

(Biotehniška, Ekonomska, Fakulteta za družbene vede, Oddelek za fiziko pri FMF, Fakulteta

za računalništvo in informatiko, Filozofska in Medicinska ter v Mariboru Ekonomsko

poslovna fakulteta. Posebnost so predstavljale digitalne knjižnice Filozofske fakultete,

Fakultete za fiziko in Medicinske fakultete, ki so skupaj naredile pilotski Projekt za izgradnjo

zbirke magistrskih in doktorskih del v celotnem besedilu EDT.

Projekt Dizzis je v letu 2007 začel s testno gradnjo zbirke visokošolskih del, ki je prosto

dostopna preko portala dLib.si. V prihodnje načrtujejo razširitev zbirke z visokošolskimi deli

in znanstvenimi gradivi. Del zbirke bi prenesli iz lokalnih zbirk fakultet in visokošolskih

organizacij, pretekla izključno tiskana dela pa bi digitalizirali. Vsi avtorji morajo dati pismeno

izjavo in dovoljenje za reproduciranje in dostopnost publikacije, istočasno lahko dovolijo

prosti in javni dostop ali dostop tudi omejijo. Za javni in prosti dostop se razume, da je

publikacija brezplačno dostopna za študijske in raziskovalne namene, reproduciranje za

komercialne namene pa je prepovedano (Projekt DIZZIS, 2008).

Trenutno je v bazi 253 visokošolskih del iz različnih visokošolskih organizacij (dLib.si,

2009):

Johann Wolfgang Goethe-Universität, Frankfurt am Main (1) Katholieke Universiteit Leuven (1) Moskovskij ordena Lenina, Ordena okt. revol. i Ordena trudovogo krasnogo znameni gos. univ. imeni M.V. Lomonosova, Mehaniko-mat. fakul´tet (1) Narodna in univerzitetna knjižnica (2) Sveučilište u Zagrebu, Fakultet poljoprivrednih znanosti (1) The Florida State University (1) University of Sheffield (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (41) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (3) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko (81) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (24) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko (37) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko (1) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo (3) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport (1) Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (24) Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta (4) Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta (13) Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (2) Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (1) Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta (1) Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta (7)

4. ZAKLJUČEK

Hiter tehnološki razvoj je dal skrbnikom knjižničnega, arhivskega in muzejskega gradiva

orodje, s katerim lahko digitalno upravljajo svoje zbirke.

Digitalne zbirke dokumentov predstavljajo velik potencial znanja in dosežkov kulture

posameznega naroda in njegove znanosti. Z digitalnimi zbirkami gradivo ohranimo in ga

hkrati ponudimo uporabnikom, ki ga na preprost način uporabljajo, pregledujejo, berejo in

preučujejo. Za ogled zbirk ni potrebni ne potovati, ne investirati veliko denarja, saj je večina

gradiva dostopna brez omejitev.

Gradnje digitalnih knjižnic pa vse pogosteje postavljajo vprašanja glede avtorskih pravic do

gradiva, saj se bo hitro dogodilo, da bomo imeli dostopno gradivo, ki bo staro skoraj sto let,

vse sodobne zbirke pa zaradi varovanja avtorskih pravic ne bodo dostopne.

Gradnja digitalnih knjižnic prinaša veliko vprašanj glede trajnosti nosilcev digitalnih kopij in

orodij za predstavljanje digitaliziranega gradiva. Odprta ostajajo vprašanja kakšne bodo

digitalne zbirke v prihodnosti, saj vzdrževanje velikih sistemov in shranjevanje gradiva v

obsežnih repozitorijih zahteva stalno skrb, napajanje z električno energijo in velike finančne

stroške.

5. VIRI

- About us. (2009). Europeana.eu. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani:

http://www.europeana.eu/portal/aboutus.html#technicalplans#technicalplans - Biggins, M. (2008). The Digital Library of Slovenia (dLib.si) V Slavic & East

European Information resources, 2008, (vol.9, issue 3). Philadelphia : Haworth Press

- Digitalna knjižnica Slovenije : spletna stran. (2005-2009). Ljubljana : NUK.

Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://www.dlib.si/v2/Default.aspx. - Digitalna knjižnica Slovenije : zvočna zbirka. (2009). Ljubljana : NUK.

Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?browse=zvo%e8ni+posnetki&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&query='source%3dzvo%e8ni+posnetki%40AND%40rele%3dzvo%e8ni+posnetki%40AND%40keywords%3dval%e8ek

- E-knjige po naročilu (EOD) : navodila za uporabo storitve. (2009?). [letak].

Ljubljana : NUK. - Huges, L.M. (2004). Digitalizing collections. London : Facet. - Krstulović, Z. (2008). Europeana - digitalizirana zakladnica. V Horvat, M.

Mladina, 2008 (48). Ljubljana : Mladina. - Letter of 28 April 2005. (2005). European Commission : Europe's Information

Society. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/doc/letter_1/index_en.htm

- Priporočilo komisije EU za digitalizacijo. (2006). V Uradni list EU št. 236/2006. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:236:0028:0030:SL:PDF

- Ambrožič, M., Rapuš, K. Projekt DIZZIS : Razvoj digitalne zbirke znanstveno

raziskovalnih in strokovnih publikacij. (2008). Ljubljana : NUK. - Communication from the Commission to the European Parliament, the Council,

the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions -

i2010: Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52005DC0465:EN:NOT

- Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-

socialnemu odboru in odboru regij : i2010. (2006). European Commission : Europe's Information Society. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://ec.europa.eu/information_society/activities/digital_libraries/timeline/index_en.htm

- Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-

socialnemu odboru in odboru regij : Avgust 2009. (2009). European Commission : Europe's Information Society. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2009:0440:FIN:SL:PDF

- Strategija razvoja digitalne knjižnice Slovenije dLib.si 2007-2010. (2006). Ljubljana : NUK.

- Uredništvo Mladina on-line : V NUK gradijo digitalno knjižnico. (2006). V

Mladina [elektronski vir]: 3.4.2006. Pridobljeno 29.11.2009 s spletne strani: http://www.mladina.si/dnevnik/03-04-2006-v_nuk_gradijo_digitalno_knjiznico_slovenije/