�������������������������

�������

����� ��

� ��

Sladkorna pesa je kraljica poljščin, hkrati pa velja da je tehnološko najzahtevnejša poljščina, zlasti pa to ve-lja za zatiranje plevelov in zatiranje bolezni in škodljiv-cev. Pesa ima glede toplote in vlage podobne zahteve

kot mnoge vrste plevelov, zato kali in raste skupaj z njimi. Še posebej v zgodnji razvojni fazi zapleveljenost močno vpliva na razvoj pese, kar se še posebej izrazi-to kaže v neugodnih vremenskih razmerah.

Škropilni program za sladkorno peso

Varstvo sladkorne pese

Aramo 50 1,0 l/habolhači, uši in listne sovke

Fastac® SC 0,15 l/haDuett 0,75 - 1,0 l/ha

00 05 09 10 20 14 16 32 49Razvojna faza (BBCH)

Pyramin Turbo2-3 l/ha

2-3 l/ha Pyramin T.0,7-0,8 l/ha Frontier X2

0,8-2,0 l/ha Pyramin T. +pripravek na osnovi: desmedifam, fenmedifam

In etofumesat

semenski travni pleveli

bolezni

Velika fleksibilnost sistema, dobro dolgo delovanje

Priporočilo za škropljenje sladkorne pese

Zatiranje plevelov v sladkorni pesi temelji na predpostav-ki, da smo trajne plevele kot so slak, osat, gabez, ščavje, divji sirek in pirnica iz korenin zatrli v pred posevkih ali na strniščih.

1. Uporaba herbicidov pred setvijo oziroma po setvi pred vznikom.V pogojih slabe vlažnosti oziroma sušnih razmerah v času priprave tal za setev je za zatiranje širokolistnih ple-velov smiselno uporabiti Pyramin turbo in sicer tako, da ga inkorporiramo oziroma zadelamo s predsetvenikom pred setvijo pese. Deluje preko korenin kličnih plevelov in preko listov.V vlažnih razmerah Pyramin turbo uporabimo za zatira-nje celotnega spektra širokolistnih plevelov. S tem redu-ciramo precejšen del plevelov, ki so v zgornji plasti tal in imajo potencialno možnost kaljenja in vznika ter lahko zaplevelijo posevek.

2. Uporaba herbicidov po vzniku pese in plevelov.Takoj po vzniku plevelov, ne glede na razvojni stadij slad-korne pese opravimo škropljenje proti širokolistnim ple-velom. Običajno so potrebna tri škropljenja, oziroma po-ste.

a) Prvo škropljenje se opravi po vzniku pese (pojav kličnih listiov) in plevelov s kombinacijo Pyramina turbo v nizkem odmerku 0,8 do 1,0 l/ha in part-nerjem (eden od Betanalov)

b) Po vzniku sladkorne pese (2 do 4 listov) ter plevelov v razvojni fazi 1 do 2 lista, pa opravimo škroplje-nje s Pyramin turbo v odmerku 2,0 l/ha in enem pripravkom, ki razširi spekter delovanja (Betanal). Pyramin turbo zatira precejšen spekter širokolist-nih plevelov od travnih pa enoletno latovko ( Poa annua ) in srakoperec ( Apera spica-venti ). Za za-tiranje enoletnih travnatih plevelov, uporabimo Frontier X2 v odmerku 0,7 do 0,9 l/ha, po 6 listu.

c) Preostanek večletnih travnih in koreninskih pleve-lov pa lahko zatremo v post aplikaciji s herbicidom Aramo v odemerku 2,0 l/ha. Škropljenje opravimo, ko dosežejo trave velikost 10 do 20 cm. Pri velikem pritisku korenionskih travnih plevelov se priporoča uporaba deljenih odmerkov. Za prvo škropljenje uporabimo 2,0 l/ha. Pri ponovnem vzniku škroplje-nje ponovimo z 1,0 l/ha.

3. Zatiranje bolezni sladkorne pesePri pridelovanju sladkorne pese se srečujemo s številnimi boleznimi. Pesna listna pegavost (Cerkospora beticola) je najpogosteje razširjena bolezen na sladkorni, krmni in rdeči pesi. Povzroča občutno zmanjšanje pridelka korenov in listja ter vsebnosti sladkorja. Gliva napada zlasti list-je, le izjemoma tudi druge organe. Z razvojem bolezni se pege večajo, spajajo in pod njimi začne tkivo odmirati. Bo-lezen se hitro širi v času vročega in sončnega vremena.

Najpogostejša bolezen pese

Podobne znake kot cerkospora kaže siva pesna listna pegavost (Ramularia beticola). Bolezenska znamenja se pojavljajo na najstarejšem in srednje starem listju. Pege, ki jih povzročata bolezni cerko-spora in ramularia so precej podobne. Ramularia povzroča na listju sive pege, ki pa so večje kot pri cerkospori.Občasno se pojavlja na sladkorni pesi tudi pesna pepelasta plesen (Erysiphe betae). Močneje oku-ženo listje ima videz, značilen za pepelaste plesni.Pesna rja (Uromyces betae) se s prvimi znaki po-javlja že spomladi. Na zgornji strani listov se poja-vijo rumene pegice. Bolezen izbruhne šele poleti. Močno napadeni listi venejo in se sušijo.

Za zatiranje teh bolezni je bilo z večletnimi po-skusi ugotovljeno, da jih odlično zatira fungicid Duett. Uporablja se v odmerku 0,75 do 1,0 litra na hektar. Škropimo ob pojavu bolezenskih zna-kov.

Pri intenzivni rasti trav nam v travinju ra-stejo tudi pleveli. Med pleveli povzroča naj-večjo škodo ščavje (Rumex spp.), zlatica (Ranuncullus spp.) in regrat (Toraxacum off.) Predvsem prisotnost ščavja zahteva uporabo herbicida.Ščavje se pojavlja pri ekstenzivni in inten-zivni rabi travnatega sveta. Zelo se odziva na gnojenje z dušikom, zato ga je na trav-nikih, gnojenih z gnojevko, največ. Ščavje v travni ruši povzroča težave in sicer: krave ga ne popasejo, pri sušenju se listi zdro-bijo, stebla so dolgo zelena, zajema velik del površine in s tem prepreči rast trav in detelj. Znatno se znižajo pridelki (sena, si-laže in paše).V kolikor je ščavje prisotno na posameznih mestih, je smiselno ukrepati pravočasno. S kemičnimi sredstvi zatiramo posamezne plevele, ko dosežejo 15 do 20 cm v času intenzivne rasti. Na slovenskem tržišču je že nekaj let v praksi potrjen herbicid Du-plosan KV, ki učinkuje preko zelenih delov tako, da skozi liste prodre v vse dele rastli-ne. V nahrbtno škropilnico zmešamo 0,5% mešanico Duplosana KV (v 10 l vode do-damo 0,5 dcl sredstva). Škropimo posa-mezne rastline ali skupine rastlin. Spomladi, v kolikor je ščavje na travinju zelo razširjeno, škropimo na široko. Na ha porabimo do 250 l vode ter 3 l Duplosana KV. Po škropljenju ne sme deževati vsaj 6 ur. Zaželeno je, da je temperatura v času škropljenja nad 12 stopinj C in da je dan

Pleveli propadajo, se sušijo po škropljenju

Propadanje pleveli po škropljenju z Duplosanom KV

Ščavje, ki se je razbohotilo na travniku

Zatiranje plevelov v travinju

sončen. Na pašnikih škropimo v oktobru, v sončnem in toplem vremenu. V istem letu ne pasemo več. Priporočeni odmerek ne poškoduje detelj na travnikih in pašnikih.Osnovno pravilo preprečevanja namnožitve nezaželenih zeli-ple-velov v travni ruši je uravnotežena raba travinja, pravilna obre-menitev in čistilne košnje na pašnikih, ter rabi prilagojeno gnoje-nje ter pravočasne košnje. Vsi delovni stroji morajo biti pravilno nastavljeni, da ne poškodujejo travne ruše. Gnojenje z gnojevko mora biti enakomerno po celotni površini.Po škropljenju moramo prazna mesta posejati s kvalitetno travno mešanico.V kolikor bomo upoštevali vsa priporočila in pravilno uporabili Du-plosan KV, bomo imeli zadovoljivo sestavo travne ruše, kvalitetno in količinsko zadovoljive pridelke.

������������������������������������

���������������������������������� ���� �������������������������������������������������������������������������

Varstvo žitŽita so druga najpomembnejša kultura v Sloveniji. Pri varstvu žit se srečujemo z zatiranjem plevelov, zatiranjem bolezni in škodljivcev.Pleveli pomembno zmanjšujejo pridelek žit, poleg tega pa nekateri prenašajo bolezni in škodljivce ter ovirajo spravilo. Pri nas so razširjeni predvsem enoletni in večletni širokolistni pleveli na posa-meznih površinah pa tudi ozkolistni. V zadnjem času vedno več pridelovalcev uporablja sistem usmerjenega zatiranja plevelov s kontaktnimi herbicidi. Trenut-no najbolj razširjen in učinkovit na več-ino enoletnih in večletnih širokolistnih plevelov iz naše prodajne palete je Ba-sagran DP-P. Uporabljamo ga v količini 2 do 3 l/ha od fenofaze 21 (treh-štirih listov) pa do 49 (pojava zastavičarja). V posevkih v katerih je prisotno ščavje (Rumex ssp.) uporabimo učinkovit her-bicid Duplosan KV v količini 2.5 do 3 l/ha od fenofaze 21(treh-štirih listov) pa do 30 (do konca razraščanja).V zadnjih letih se vedno pogosteje uporabljajo fungicidi, ki zatirajo vse pomembne bolezni žit. Uporaba fungi-cidov je razumljiva iz dveh razlogov-fun-gicidi vplivajo na povečanje pridelka in fungicidi zagotavljajo boljšo kvaliteto, ki je iz leta v leto pomembnejši kriterij pri odkupu pšenice mlinski-predelovalni in-dustriji. V naših klimatskih razmerah se priporoča dvojno škropljenje in sicer prvo škropljenje proti žitni pepelovki (Blumeria graminis), ki je gospodarsko najbolj nevarna in drugo proti vsem pomembnejšim boleznim klasa. Opus Team v količini 1 do 1,25 l/ha pripo-ročamo za prvo in drugo škropljenje na vseh površinah, na katerih želimo imeti obilen in kvaliteten pridelek. Zelo pomembno je spremljanje škod-ljivcev. Predvsem žitni strgač (Oulema spp.), uši (Aphididae) in stenice (Lygus) lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Po prekoračitvi praga škodljivosti poškropimo z insekticidom Fastac 10% SC, ki zatira vse omenjene škodljivce hkrati. Uporabimo ga 0,15 - 0,20 l/ha skupaj s fungicidom.Seveda pa lahko škropljenja opravimo čim bolj racionalno, kar pomeni da ob drugem škropljenju z Opus team-om v začetku klasenja žit, ob upoštevanju prisotnost škodljivcev, dodamo Fastac 10% SC.

Varstvo pred boleznimi

Mrtva kopriva v pšenici

Škropilni program za žita

Pleveli v pšenici

Opus team1,0 l/ha

BASF

ŽŽita ita -- zatiranje zatiranje plevelovplevelov,, boleznibolezni in in šškodljivcevkodljivcev

Basagran DP-P2,5 - 3 l/ha

Opus team1,2 l/ha

Basagran DP-P2,5-3,0 l/ha

Fastac0,15 l/ha

Duplosan KV1,5 - 2,0 l/ha

1,5-3,0 l/ha Cycocel

BASF

ŽŽitariceitarice -- zatiranje zatiranje boleznibolezni

pepelnica - Erysiphe gramnis rja - Puccinia spp. pegavost lista in klasa - Septoria spp.

poleganje žit -Pseudocercosporella herp.

fuzarioze - Fusarium spp.ječmenova progavost -Rhynchosporium secalis