Evropski in Slovenski indeks sladkorne bolezni - mz.gov.si · Letno določanje lipidograma se izvaja sistematično Delež bolnikov, ki imajo letno določen lipidogram (prosimo za

Dr. Beatriz Cebolla Garrofé

Evropski in Slovenski indeks sladkorne bolezni

Evropski indeks sladkorne bolezni je ...

..namenjen opolnomočenju bolnikov in zdravnikov. Indeks predstavlja pregled in primerjavo zdravstvene oskrbe , ki jo

bolniki zares prejmejo ter zdravstvenih strategij glede sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2 v vseh državah EU, Švici in

Norveški.

Povečati transparentnost in primerljivost zdravstvenih sistemov

Povečati ozaveščenost

javnosti, vzpodbujati diskusijo ter

pokazati močne in šibke vidike

vsakega nacionalnega zdravstenega

sistema (s prikazom uspešnih

primerov)

Pomagati državljanom EU, da lahko izboljšajo zdravstveno oskrbo, ki jo prejemajo

Podpodročja Število indikatorjev

1. Preventiva 62. Diagnostika/presejanje 23. Ekonomski vidik dostopnostido zdravljenja in oskbe(generosity)

4

4.Dostopnost dozdravljenja/oskrbe

5

5. Postopki 76. Izidi 4

2. Zbiranje podatkov(Mehkejši in trdni podatki)

4. Validacija

Priprava in vsebina Evropskega/Slovenskega indeksa sladkorne bolezni

3 točke

C

2 točki

F

1 točka

D

1

2 3

4INDEKS

Država

Odgovorili v2014

Združenje bolnikovodgovorilo v 2014

Avstrija √ v

Belgija √ v

Bolgarija √

Hrvaška √ v

Ciper √

Češka republika v

Danska √

Estonija v

Finska √

Francija √

Nemčija √

Grčija √ v

Madžarska

Irska √ v

Italija √

Latvija √ v

Litva √

Luksemburg √ v

Malta √

Nizozemska √

Norveška

Poljska √ v

Portugalska √ v

Romunija √ v

Slovaška √ √

Slovenija √ v

Španija √ v

ŠvedskaŠvica √ v

Združeno kraljestvo √

Slovenski indeks sladkorne bolezni je upošteval regije OECD,

ki so bile nato združene v tri večje.

01 Pomurska

02 Podravska

03 Koroska

04 Savinjska

05 Zasavska

06 Spodnjeposavska

07 Jugovzhodna Slovenja

08 Osrednjeslovenska

09 Gorenjska

10 Notranjsko- Kraska

11 Goriska

12 Obalno-Kraska

Prosimo, označite, v kateri regiji delate (gre za statistične regije OECD, grafični prikaz

01 Pomurska

02 Podravska

03 Koroska

04 Savinjska

05 Zasavska

06 Spodnjeposavska

07 Jugovzhodna Slovenja

08 Osrednjeslovenska

09 Gorenjska

10 Notranjsko- Kraska

11 Goriska

12 Obalno-Kraska

Zdravstveni delavci, ki so odgovorili na anketo, so bili iz vseh regij.

Upoštevaje tri velike regije so enakomerno zastopani.

Zahodna:490.000 prebivalcev109 referenčnih ambulant družinske medicine49 odgovorov = 1,00/10.000 prebivalcev

Centralna:540.000 prebivalcev91 referenčnih ambulant

57 odgovorov = 1,1/10.000 prebivalcev

Vzhodna:1.031.000 prebivalcev236 referenčnih ambulant

116 odgovorov=1.1/10.000 prebivalcev

Na vprašanja odgovarjate kot:- diplomirana medicinska sestrareferenčne ambulante družinskemedicine- zdravnik specialistdružinske/splošne medicine

-direktor zdravstvenega doma

- diplomirana medicinska sestraedukatorica diabetološkeambulante- diabetolog

-vodja diabetološke ambulante

-direktor bolnišnice

- lekarniški farmacevt

drugo (prosimo, opredelite)

Več kot polovico odgovorov so prispevale DMS v referenčnih ambulantah in spl./druž. zdravniki.Skoraj dodatno četrtino pa člani diabetoloških timov.

A) Prosimo, označite, v kateri regiji živite (gre za statistične regije OECD, grafični prikaz naj

B) Prosimo, označite, v kateri regiji se v največji meri zdravite v zvezi s slakdorno boleznijo

(gre za statistične regije OECD, grafični prikaz naj

Bolniki se lahko zdravijo izven regije, v kateri živijo. Upoštevani so

odgovori glede na regijo, kjer se zdravijo.

Stanje v Evropi

• Glede na IDF diabetes atlas, je leta 2013 na svetu živelo 382 miljonov ljudi ssladkorno boleznijo. Pri 46% obolelih še ni odkrita.

• Med prebivalci EU ima znano sladkorno bolezen 32 miljonov ljudi (okrog 8%). Privsakem tretjem obolelem še ni prepoznana. Ocene kažejo, da bo število do leta 2035naraslo na 38 miljonov.

• Sladkorne bolezni tipa 1 ni mogoče preprečiti. Evropa ima največjo prevalenco invisoko incidenco na novo diagnosticirane sladkorne bolezni tipa 1.

• Sladkorna bolezen tipa 2 ima večje število dejavnikov tveganja, na katere je možnovplivati; to so dejavniki življenjskega sloga. Na nekatere druge dejavnike pa nemoremo vplivati, npr. na starost. S staranjem populacije se povečuje tudi številoljudi, ki lahko zbolijo.

• Diagnostika in zdravljenje nista optimalni. Vsako leto je hospitaliziranih 252,850 posameznikov zaradi nenadzorovane sladkorne bolezni ter 551,213 zaradi akutnih in kroničnih zapletov.

• Sladkorna bolezen je še vedno glavni vzrok za odpoved ledvic, slepoto, amputacijo in koronarno bolezen.

• Oskrba sladkorne bolezni se med članicami EU pomembno razlikuje.

• Stroški zdravljena in oskrbe se ocenjujejo na 100 do 150 miljard Euroletno.

Stanje v Evropi

Evropski indeks sladkorne bolezni 2014 kaže razlike med državami v EU. Slovenija sodi med države z boljšimi izidi.

Ključna sporočila, pomembna za Slovenijo

• Debelost: visok delež debelih in čezmerno težkih

• Sedeč življenjski slog/gibanje: preventivni programi ostajajo, izide pa je potrebno še izboljšati

• Uživanje zelenjave in sadja: preventivni programi obstajajo, še vedno pa se ne dosega priporočil

Preventiva v splošni populaciji

• Sladkorna bolezen v nosečnosti: izvaja se sistematično in vsem nosečnicam

• Skupine z večjim tveganjem: večina skupin se sistematično pregleduje v vseh regijah, delež pregledanih se še lahko poveča

Dostopnost do presejanja

Presejanje za sladkorno bolezen v nosečnosti

- zajema vse nosečnice

- presejanje ne zajema vseh, letiste z dejavniki tveganja

- nesistematično presejanje /nosečnice morajo za testiranjeplačati same

- ne vem

Presejanje za sladkorno bolezen v nosečnosti se izvaja sistematično.

Splošni/družinski zdravniki in drugi zdravstveni delavci primarne ravni so ključni za primarno preventivo in zgodnjo diagnostiko slakdorne bolezni tipa 2.

0,0%

50,0%

100,0%

- n

eka

tere

…

- o

se

be

z…

- o

se

be

z…

- o

se

be

s…

- o

se

be

z…

- že

nske

s… -…

- o

se

be

s…

.

0,0%

50,0%

100,0%

- n

eka

tere

…

- o

se

be

z…

- o

se

be

z…

- o

se

be

s…

- o

se

be

z…

- že

nske

s… -…

- o

se

be

s…

.

0,0%

50,0%

100,0%

- n

eka

tere

…

- o

se

be

z…

- o

se

be

z…

- o

se

be

s…

- o

se

be

z…

- že

nske

s… -…

- o

se

be

s…

Sistematično presejanje za sladkorno bolezen tipa 2 v Sloveniji je možno še izboljšati. Izvaja se v večini

priporočenih skupin, vendar le približno v 50%.

West Center East

Dostopnost do zdravljenja in oskrbe – nizka stopnja uporabe metformina

• Dobra dostopnost do nepretrgane, učinkovite in strukturirane edukacije bolnikov, vključno z njihovimi družinami. Opolnomočenje bolnikov!!!

• Nujno je dovolj obsežno zagotavljanje (brezplačnih) zdravil in pripomočkov za primerno oskrbo.

• Multidisciplinarni timi.

• Bolnikovo sodelovanje v zdravljenju in redno obiskovanje pregledov sta zelo odvisni od tega, ali bolnik postopke pozna ter ali razume pomen pravilnega zdravljenja in rednih pregledov. K temu pripomorejo tudi redni stiki z zdravnikom, ko zdravnik in bolnik skupaj načrtujeta oskrbo.

• Primerno usposabljanje za zdravnike, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce, ki se ukvarjajo s sladkorno boleznijo.

Dejavniki optimalne oskrbe sladkorne bolezni, ki veljajo na

splošno

Čakalna doba do prvega pregleda pri diabetologu je predolga, se razlikuje znotraj

regij in med regijami, še posebej izstopa vzhodna.

Čakalna doba na PRVI pregled pri specialistu diabetologu:



- manj kot1 mesec

- 1-3mesece

- 3-6mesecev

-več kot 6mesecev

- ne vem



- manj kot 1mesec

- 1-3mesece

- 3-6mesecev

-več kot 6mesecev

- ne vem



Dostopnost do edukacije je ponekod slaba ter se med regijami razlikuje. Bolniki ocenjujejo, da je dostopnost slabša kot po mnenju zdravstvenih

delavcev.

Dostopnost do edukacije/izobraževanja o sladkorni bolezni:



- da, skoraj vsi bolniki sojo deležni brez doplačila

- deležni so je le bolniki,ki jih zdravijomultidisciplinarni timi; alile v nekaterihbolnišnicah, centrih- praviloma ni dostopnabrez plačila

- ne vem




- da, skoraj vsi bolnikiso jo deležni brezdoplačila

- deležni so je le bolniki,ki jih zdravijospecialistničnidiabetološki timi(multidisciplinarni timi);ali le v nekaterihbolnišnicah, centrih



Čakalna doba do edukacije je med regijami različna in ponekod predolga. Bolniki

ocenjujejo, da je daljša kot po mnenju zdravstvenih delavcev.

Povprečna čakalna doba za edukacijo/izobraževanje o sladkorni

bolezni:


bolezni:


bolezni:

-manj kot 3mesece

- 3 do 6mesece

- več kot 6mesecev

- ne vem


bolezni:


bolezni:


bolezni:

-manj kot 3mesece

- 3 do 6mesece

- več kot 6mesecev

- ne vem



bolezni:

Preprečevanje zapletov in izboljšanjeizidov

Potrebno je redno izvajanje prvihin kontrolnih zdravstvenihpregledov in nadaljnje zdravljenjeter redni vsakoletni pregledi kotosnova za letno poročilo o stanjubolezni.

Izboljšati dostopnost doosvežitvene letne edukacije terpsihosocialne oskrbe.

Brez upoštevanja ocen:

Z upoštevanjem ocen:

Podatki, podatki...trdni podatki manjkajo.

Delež bolnikov, ki imajo letno izmerjen HbA1c (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo natančno številko, vnesite odgovor v okno pod ponujenimi odgovori)



- večkot 75%

- 75 do50%

-manjkot 50%

- nevem

Določanje HbA1c je primerno pogosto. Glede na odgovore bolnikov je celo pogostejše kot po

mnenju zdravstvenih delavcev.

Kako pogosto so vam do sedaj določili HbA1c;


- vsaj enkratletno

- redkeje kotenkrat letno

- še nikoli miga niso

- ne vem


Letni pregled nog se ne izvaja sistematično, odgovori bolnikov in zdravstvenih delavcev so

enotni.

Delež bolnikov, ki imajo letno narejen presejalni test za diabetično nogo (prosimo za vašo oceno;

če imate na voljo natančno številko, vnesite odgovor v okno pod ponujenimi odgovori)





- več kot75%

- 75 do50%

-manj kot50%

- ne vem

Kako pogosto so vam do sedaj napravili presejalni test za diabetično nogo


- enkrat letno

- vsaki dve leti

- redkeje kotna dve leti


- ne vem


Letno določanje mikroalbuminurije/proteinurije se izvaja sistematično.

Delež bolnikov, ki imajo letno določitev mikroalbuminurije/proteinurije (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo natančno številko, vnesite odgovor v

okno pod ponujenimi odgovori)

Delež bolnikov, ki imajo letno določitev mikroalbuminurije/proteinurije (prosimo

za vašo oceno; če imate na voljo natančno številko, vnesite odgovor v


Delež bolnikov, ki imajo letno določitev mikroalbuminurije/proteinurije (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo natančno številko, vnesite odgovor v


- večkot 75%

- 75 do50%

-manjkot 50%

- nevem

Kako pogosto so vam do sedaj pregledali urin v zvezi z izločanjem

beljakovin z urinom


beljakovin z urinom

- enkrat letno

- vsaki dveleti



- ne vem


beljakovin z urinom

Letno določanje lipidograma se izvaja sistematično

Delež bolnikov, ki imajo letno določen lipidogram (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo natančno

številko, vnesite odgovor v okno pod ponujenimi odgovori)

Delež bolnikov, ki imajo letno določen lipidogram (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo

natančno številko, vnesite odgovor v okno pod ponujenimi odgovori)

Delež bolnikov, ki imajo letno določen lipidogram (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo natančno številko, vnesite odgovor v


- večkot 75%

- 75 do50%

-manjkot 50%

- nevem

Kako pogosto so vam do sedaj določili vsebnost maščob v krvi (holesterol)


- enkrat letno

- vsaki dveleti


- še nikoli mijih niso

- ne vem


Pregled očesnega ozadja (na dve leti) se izvaja sistematično pri dobršnem delu

bolnikov. Nekoliko slabši izidi v vzhodni regiji.

Delež bolnikov, ki imajo vsaj vsaki dve leti pregledano očesno ozadje (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo


Delež bolnikov, ki imajo vsaj vsaki dve leti pregledano očesno ozadje (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo natančno številko,

vnesite odgovor v okno pod ponujenimi odgovori)

Delež bolnikov, ki imajo vsaj vsaki dve leti pregledano očesno ozadje (prosimo za vašo oceno; če imate na voljo


- več kot75%

- 75 do50%

-manj kot50%

- ne vem

Kako pogosto so vam do sedaj pregledali očesno ozadje



- enkrat letno

- vsaki dveleti- redkeje kotna dve leti- še nikoli mijih niso- ne vem

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

- vsebujepodatek, ali imabolnik sladkorno

bolezen tipa 1ali tipa 2

- redno se gadopolnjuje s

svežimi podatki

- da, v naši regijiga imamo

- da, vendar gaimajo lenekatere

bolnišnice v naširegiji

- ne obstaja - ne vem

Register bolnikov s sladkorno boleznijo (prosimo označite vse odgovore, ki držijo):

Zanesljivih podatkov na regijski ali nacionalni ravni nimamo. Zbirajo se podatki na ravni posameznih ambulant, vendar ne vsi,ki bi bili potrebni.

Kakšna je prevalenca miokardnega infarkta v populacijibolnikov s sladkorno boleznijo v vaši regiji?

- ne vem

Prosimo,vpišiteodgovor vspodnje okno

Letna incidenca amputacije spodnjih udov (velike in male amputacije) v vaši regiji, izražena na 100.000

bolnikov s sladkoro boleznijo, zadnji razpoložljiv podatek.

- ne vem

Prosimo, vpišite odgovor vspodnje okno

Najpogostejši odgovor “ne vem”...

Delež bolnikov v vaši regiji, ki imajo HbA1c nad 7%, zadnji razpoložljiv podatek.

- ne vem

Prosimo, vpišiteodgovor v spodnjeokno

Delež slepote, ki je nastala zaradi sladkorne bolezni oziroma dolgotrajna izguba vida med ljudmi s

sladkorno boleznijo v vaši regiji.

- ne vem

Prosimo, vpišiteodgovor v spodnjeokno

Najpogostejši odgovor “ne vem”...

Skupni rezultati in razvrstitev v Evropskem indeksu sladkorne bolezni 2014 – Slovenija na 6. mestu

Področja, kjer so možne izboljšave

• Zbiranje podatkov, ki odražajo izide preventivnih programov in izide zdravljenja ter oskrbe. Na podlagi teh podatkov se lahko načrtuje nadaljne aktivnosti, ki so lahko tudi regijsko specifične.

• Oskrba bolnikov: dostopnost do neprekinjene in strukturirane edukacije bolnikov in njihovih družin, ne glede na to, kje se zdravijo (regijsko, pa tudi glede na zdravljenje na primarni ali sekundarni ravni) in njihovo starost. Opolnomočenje bolnikov.

• Enaka in pravočasna dostopnost do obravnave v diabetološkem timu, kadar je to potrebno.

Področja, kjer so možne izboljšave

• Izboljšati dostopnost do pregledov nog in osvežitvene letne edukacije kot del rednega vsakoletnega preverjanja stanja.

• Izboljšati penetracijo insulinskih črpalk za bolnike, ki lahko od tega zdravljenja pričakujejo dobrobiti.

• Fleksibilna dostopnost do prilagojenih obuval.

• Povečati uporabo metformina.

• Za pospešeno implementacijo nacionalnega programa je potrebna revizija trenutnega stanja za potrebe nadaljnega načrtovanja aktivnosti. Poseben povdarek na odzivnost zdravstvenega sistema na potrebe bolnikov in spremljanje njihovega zadovoljstva. Bolnik v centru oskrbe.

Celotno poročilo z vsemi tabelami, grafi in opisi indikatorjev je prosto dostopno na

www.healthpowerhouse.com

Hvala!

Name AffiliationJens Christiansen, Prof. Professor of Medicine. Department of

Endocrinology MEA Aarhus University Hospital,Aarhus. Denmark

Gabriel Gimenez, Dr. Consultant endocrinology. Department of

Endocrinology and nutrition. Granollers General

Hospital. Barcelona, Spain

Ulrik Keller, Prof. Professor of Medicine. FMH Endokrinologie-Diabetologie, Basel. Switzerland

Chantal Mathieu Prof. Chair of Endocrinology, Professor of Medicine atthe Katholieke Universiteit. Leuven, Belgium.

Valdis Pirags, Prof. Head of the Clinic of Internal Medicine. PaulsStradiņš Clinical University Hospital, Riga, Latvia

Gabriele Riccardi, Prof. Professor of Endocrinology and MetabolicDiseases. Head of Diabetes Clinic and MetabolicWard, Naples. Italy

Peter Schwarz, Prof Prof. Dr. med. habil. Department of MedicineIII.Prevention and Care of Diabetes University ofDresden, Germany

Vaidotas Urbanavicius, Prof Professor of Medicine. Clinics of InternalMedicine Vilnius University Hospital, Vilnius,Lithuania

Documents

Evropski in Slovenski indeks sladkorne bolezni - mz.gov.si · Letno določanje lipidograma se izvaja sistematično Delež bolnikov, ki imajo letno določen lipidogram (prosimo za