Varovanje kulturne dediščine v Krajinskem parku Kolpa

Krajinski park Kolpa – park za življenje?

Avtor: Dušan Štepec Dobernik, višji konservator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto

Novo mesto, september 2006

Organiziranost spomeniškovarstvene službe (1)

• 1853 - Centralna komisija za preučevanje in ohranjanje stavbnih spomenikov, ki se je 1911 preimenovala v državni spomeniški urad.

• 1913 - Deželni spomeniški urad za Kranjsko. Prvi konservator je bil dr. France Stele.

• 1945 – Zavod za zaščito in znanstveno preučevanje spomenikov in prirodnihznamenitosti Slovenije.

• 1948 – prvi slovenski zakon o varstvu kulturnih spomenikov.

• 1950 ustanovitev Zavoda za spomeniško varstvo.

• Po drugi svetovni vojni se je na Slovenskem razvila decentralizirana oblika spomeniškega varstva z ustanavljanjem mreže regionalnih zavodov.

Organiziranost spomeniškovarstvene službe (2)

• 1999 - Javni zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Poleg centralne enote ter restavratorskega centra ga sestavlja še sedem regionalnih območnih enot (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Piran, Novo mesto, Nova Gorica).

• 1980 – začela delovati novomeška območna enota, ki pokriva Dolenjsko in Belo krajino.

• 1999 – Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list št. 7/1999).

• V proceduri je že nov zakon.

Organiziranost spomeniškovarstvene službe (3)

• Poglavitne naloge zavoda: evidentiranje dediščine in posredovanje podatkov v register dediščine, priprava strokovnih podlag za razglasitvene akte, izdaja pogojev in soglasij k posegom na dediščini, vključevanje v sistem varstva dediščine v primeru vojne, izvajanje raziskovalnih projektov na dediščini, spremljanje vzdrževanja, posegov, rabe in prometa dediščine, priprava smernic za prostorske planske in izvedbene akte, spremljanje izvajalcev dejavnosti varstva, priprava restavratorskih-konservatorskih programov, izdajanje navodil lastnikom kulturnega spomenika oz. kulturne dediščine.

• Varstveni status: registrirana nepremična kulturna dediščina, kulturni spomenik lokalnega pomena in kulturni spomenik državnega pomena.

Problematika varstva kulturne dediščine v Krajinskem parku Kolpa (1)

• 1995 – Strokovne osnove za razglasitev Krajinskega parka Kolpa. Vseboval celovito varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

• Krajinski park Kolpa po zakonodaji iz 1999 ni več kulturnovarstvenakategorija.

• S spomeniškovarstvenega zornega kota varujemo samo posamezne enote znotraj parka: 41 kulturnih spomenikov in 70 registriranih enot nepremične kulturne dediščine. Trenutno dokončujemo izdelavo novih strokovnih podlag za novelacijo odlokov: samo še 25 predlogov za kulturni spomenik.

Problematika varstva kulturne dediščine v Krajinskem parku Kolpa (2)

• 2006 – Uredba o Krajinskem parku Kolpa postavlja v ospredje varovanje naravne dediščine oz. naravnih vrednot, iz varstvenega koncepta pa izloča kulturno dediščino.

• Pri parkih gre za občutljiva razmerja med različnimi vrednotami v prostoru: kulturna dediščina, naravne in prostorske vrednote.

• Ali Krajinski park Kolpa sledi konceptu Parki za življenje? Ne v celoti. Posledice: kulturna dediščina propada, je brez vsebine, obnovitvenih posegov skorajda ni.

• V parkih gre vedno za preplet narave in človeka. Dediščinske vrednote so dejavnik združevanja ljudi in oblikovanje identitete – ljudje in njihova ponotranjena potreba po ohranjanju dediščine sta ključni za dobro delovanje zavarovanih območij.

Problematika varstva kulturne dediščine v Krajinskem parku Kolpa (3)

• Več pozornosti je potrebno nameniti antropologizaciji naravovarstva.

• Ključni dejavnik je človek oz. prebivalec parka s svojo duhovno, socialno in materialno dediščino.

• Domačine ne zanimajo naravovarstveni in spomeniškovarstveni koncepti, temveč pragmatične koristi.

• Klasično vprašanje domačina: “Kaj imamo mi od parka?”

• Neinformiranost domačinov.

• Seznam pragmatičnih koristi: nova delovna mesta, obnavljanje in dograjevanje infrastrukture, motiviranje mladih (omejevanje begamožganov), dodatna sredstva za socialne programe in štipendiranje, razvoj storitvenih dejavnosti (gostinstvo, prenočišča, vodništvo), rokodelstvo (spominkarstvo).

• Spomeniškovarstvena realnost: neurejena komunalna in turistična infrastruktura, ambivalenten odnos države in lokalne samouprave (npr. občina Črnomelj nima občinskega razpisa za obnovo kulturne dediščine), indiferenten odnos domačinov (zelo malo zanimanja za obnovo kulturne dediščine ali kulturnega spomenika).

• Ni sodelovanja s sosednjo državo Hrvaško.

Problematika varstva kulturne dediščine v Krajinskem parku Kolpa (4)

Varovanje tehniških spomenikov (1)

• Tehniški spomeniki so območja, stavbe, skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične kulture.

• Na območju parka je potrebno izpostaviti zlasti mline in žage (9 mlinov in šest mlinov z žagami).

• Stavbe so v večini opuščene in propadajo, občasno melje samo še mlin v Bregu pri Sinjem vrhu.

• Najkvalitetnejši primeri: mlin v Bregu pri Sinjem vrhu, Kuzminova žaga v Pobrežju, mlin in žaga v Damlju ter Benetičev mlin v Vinici.

• Razlog za propadanje – opuščanje njihove primarne namembnosti.

Varovanje tehniških spomenikov (2)

Mlin v Bregu pri Sinjem vrhu

Mlin v Srednjih Radencih

Varovanje tehniških spomenikov (3)

Mlin in žaga v Damlju

Krivčev mlin in žaga v Damlju

Varovanje umetnostnozgodovinskih spomenikov (1)

• Umetnostnozgodovinski spomeniki so posamezne stavbe in skupine stavb, prostorski in javni spomeniki, umetnostno pomembne sestavine stavbarstva, arhitekturno in umetnostno pomembni detajli, slikarski, kiparski, grafični in drugi umetniški in oblikovani predmeti ter izdelki umetnostne obrti, ki se štejejo za posebne dosežke umetnosti, oblikovanja in arhitekture.

• Med umetnostnozgodovinskimi spomeniki prevladujejo predvsem cerkve, gradovi in kapelice.

• Na območju parka je vrsta župnijskih in podružničnih cerkva. Nekatera med njimi so obdana s pokopališčem (npr. Preloka, Stari trg). Njihova značilnost je, da so v večini srednjeveške, nekaj jih je iz 17. stoletja, imajo stilno raznoliko in bogato notranjo opremo. Zanimivi so njihovi zvoniki na preslico – vpliv mediteranskega sveta ter vhodne lope.

Varovanje umetnostnozgodovinskih spomenikov (2)

• Po bogati opremi, arhitekturi, legi in funkciji velja posebej izpostaviti romarsko cerkev Matere božje s kapelicami na Žežlju iz 17. stoletja.

• Cerkve in kapelice nimajo sistemsko urejenega dostopa. Njihov ogled je odvisen od dobre volje in razpoložljivega časa pristojnega župnika ali ključarja.

• Imajo slabo turistično infrastrukturo (manjkajo turistični prospekti z osnovnimi podatki), ni urejenih parkirišč in sanitarijev za obiskovalce.

• Ni poskrbljeno za požarno varnost. Možnost vlomov in tatvin.

Varovanje umetnostnozgodovinskih spomenikov (3)

• V območju parka stojita dva gradova: Vinica in Pobrežje.

• Grad Pobrežje je dal pozidati general vojne krajine Ivan Lenkovič med 1550 – 57 kot utrdbo za obrambo pred navali Turkov.

• Grad Vinica oz. ostanki nekdanjega gradu (stolp s kapelo sv. Katarine) ima svoje začetke vsaj v 14. stoletju. Je v privatni lasti.

• Z vidika revitalizacije sta oba zelo pomembna.

• Trenutno sta v slabem fizičnem stanju in nista opremljena za obiskovalce.

Grad Pobrežje (1938), spodaj današnje stanje

Varovanje umetnostnozgodovinskih spomenikov (4)

• Cerkve (predvsem njihova notranja oprema) in pokopališča ob njih, so zanimiva tudi z drugih vidikov: pričajo o izvoru nekdanjih prebivalcev ter o njihovi veroizpovedi.

• V Marindolu, Bojancih, Miličih in Paunovičih so uspeli do danes ohraniti pravoslavno veroizpoved.

• C. sv. Petra in Pavla v Miličih je pravoslavna cerkev.

P.c.sv. Antona Puščavnika v Ziljah

Varovanje arheoloških spomenikov (1)

• Arheološki spomeniki so zemljišča, ki hranijo pomembne sledove človekovega delovanja v zgodovinskih obdobjih in njegove povezanosti z naravnim okoljem, ter pomembni predmeti iz teh plasti.

• Bela krajina je pokrajina z dolgo tradicijo poselitve.• Na območju parka je znanih več prazgodovinskih lokacij (Zilje,

Preloka, Gorenji Radenci, Sečje selo…).Specifika arheoloških območij: najdišča se praviloma ne izkopavajo, zgolj zaščitna izkopavanja v primeru izvedbe najnujnejše komunalne infrastrukture. Stroški gredo na račun investitorja.

• Ostaline “in situ” je težko konservirati (primer zlizan kamnit relief v mitreju nad Rožancem).

Varovanje arheoloških spomenikov (2)

• V večini gre za težje dostopne lokacije, ki v naravi niso še prezentirane.

• Konvencija o varstvu arheološke dediščine (Malta 1992), Slovenija ratificirala 1999.

• Rezervatno varstvo, uporaba nedestruktivnih metod.

• Mitrej nad Rožancem je ena bolje prezentiranih arheoloških lokalitet v Beli krajini - mitraizem.

Mitrej nad Rožancem

Varovanje zgodovinskih spomenikov (1)

• Zgodovinski spomeniki so območja, stavbe, predmeti ali zbirke predmetov, ki značilno ponazarjajo in izpričujejo politično zgodovino, zgodovino vojn in vojaštva, socialno zgodovino, razvoj prometa, prometnih in trgovskih poti ter povezav, razvoj sodstva, prosvete in kulture, verstev, znanosti in tehnike ter gospodarsko zgodovino.

• Intenzivnost varovanja tovrstnih spomenikov je izredno tesno povezana s spreminjanjem politične ideologije. V preteklosti je zavod namenil ogromno pozornosti spomenikom iz NOB. Danes so na robu pozabe. Podobno velja pri ohranjanju spomina na velike osebnosti. Spomenike se lahko načrtno pozablja, ali pa načrtno oživlja.

• Uradna zgodovina je odsev aktualnih političnih in družbenih odnosov in ni prava rekonstrukcija preteklosti.

Varovanje zgodovinskih spomenikov (2)

Pokopališče v Preloki

Spominska plošča padlim v 2. svetovni vojni

Kamnit nagrobnik s pokopališča v Starem trgu trga

Obnovljena hiša Stari trg 16 z vzidano spominsko ploščo

Varovanje etnoloških spomenikov (1)

• Etnološki spomeniki so območja, stavbe, skupine stavb, predmeti vsakdanje rabe in oblikovani izdelki, ki izpričujejo način življenja in dela Slovencev, pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti ter drugih ljudstev na območju Slovenije.

• V praksi gre za varovanje t.i. ljudske (kmečke) arhitekture. V posameznih zasnovah bivalnih in gospodarskih stavb se čutijo vplivi arhitekture Kočevarjev v zahodnem delu (npr. Stari trg ob Kolpi) in vpliv arhitekture Uskokov v vzhodnem delu parka (npr. štiristraničnozaprt dvor ter t.i. belokranjski skedenj – kombinacija skednja in kozolca).

• Pri varovanju tovrstne dediščine igra demografska podoba parka izjemno vlogo – brez ljudi v parku ni možno ohranjati etnoloških spomenikov. V zadnjih sto letih se je število prebivalstva zmanjšalo za polovico.

Varovanje etnoloških spomenikov (2)

Šokčev dvor v Žuničih Domačija Dečina 4

Varovanje etnoloških spomenikov (3)

• Specifika bele krajine je ekonomska emigracija. Posledica so neurejena lastniška razmerja, opuščene domačije.

• Gospodarska poslopja (skednji, hlevi, sušilnice, kozolci, svinjaki, vodnjaki in zidanice …) so izredno raznoliki in zanimivi, ki odražajo pestrost sestave prebivalstva v Beli krajini.

• Lastniki finančno niso zmožni stavb obnavljati.

• Pomembno bi bilo izvajati integralno varstvo s pomočjo državnih sredstev.

Skedenj v Fučkovcih

Skedenj v Damlju

Varovanje naselbinskih spomenikov (1)

• Naselbinski spomeniki so mestna, trška in vaška naselja ter deli naselij, ki so najznačilnejši in posebej pomembni dosežki v oblikovanju in urejanju prostora.

• Problem so izvedbeni prostorski akti, ki jih navadno za manjša naselja ni ali pa so preohlapno narejeni.

• Togi in strogi gradbeno tehnični predpisi (požarna varnost, pogoji elektro službe, pogoji urejevalcev cest itd.).

• Pomanjkanje finančnih sredstev za ureditev jedra – tlakovci za peščeve površine, osvetlitev, konfini, kolesarske steze….

Varovanje naselbinskih spomenikov (2)

Stari trg ob Kolpi – veduta, spodaj jedro naselja Stari trg ob Kolpi - detajli

Varovanje spomenikov oblikovane narave in kulturne krajine

• Spomeniki oblikovane narave so območja ali objekti vrtnega in parkovnega oblikovanja, navadno povezani z drugimi kulturnimi spomeniki.

• Kulturna krajina je spomeniško območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru.

• Kulturna krajina je v praksi najtežja varstvena kategorija. Zahteva vključitev kmetijske in prostorske politike.

Kulturna krajina pod Starim trgom ob Kolpi

Rob naselja Stari trg ob Kolpi

Reference (1)

• Simonič, Peter 2001: Dediščina za prihodnost – Kozjansko 2000 (2001). V: Glasnik slovenskega etnološkega društva 41/3,4. Ljubljana, 116 – 128.

• Simonič, Peter 2002: Polne in še bolj polne posode. V: Glasnik slovenskega etnološkega društva 42/3. Ljubljana, 56 – 58.

• Simonič, Peter 2003: Antropologizacija naravovarstva. V: Glasnik slovenskega etnološkega društva 43/3,4. Ljubljana, str. 67 – 73.

• Simonič, Peter (ur.) 2006: Ethnography of Protected Areas. EndangeredHabitats – Endangered Cultures. Županičeva knjižnica 16. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. In Društvo za raziskovanje, trženje in promocijo varovanih območij Slovenije.

• Hudales, Jože; Visočnik Nataša (ur.) 2005: Dediščina v očeh znanosti. Županičeva knjižnica 12. oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.

Reference (2)

• Hudales, Jože; Visočnik Nataša (ur.) 2005: Dediščina v rokah stroke. Županičeva knjižnica 13. oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.

• Strgar, Dušan 2000: Simpozij etnologov konservatorjev. 1. simpozij etnologov konservatorjev Slovenije in Hrvaške v Velokranjskem muzeju v Metliki. V: Rast 6(72), december 2000. novo mesto, 580 – 582.

• Strgar, Dušan 2001: Etnološka nepremična dediščina v Krajinskem parku Kolpa. V: Glasnik slovenskega etnološkega društva 41/1,2. Ljubljana, 94 – 97.

• Ivanovič, Mira in sodelavci 1995: Krajinski park Kolpa, Strokovne osnove za razglasitev. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.

• Skaberne, Barbara (ur.) 2005: Življenje na zavarovanih območjih. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljubljana.

• Štepec, Dušan 2001: Stanje mlinov in žag v Krajinskem parku Kolpa. V: Glasnik slovenskega etnološkega društva 41/1,2. Ljubljana, 98 – 103.

Reference (3)

• Lowenthal, david 1985: The Past is a foreign country. Cambridge UniversityPress, Cambridge.

• Lowenthal, David 1998: The heritage Crusade and the Spoil of History. Cambridge University Press, Cambridge.

• Maroević, Ivo: Sadašnjost baštine. Zagreb.• Šola, Tomislav 1999: Uvod v mnemozofijo kot splošno teorijo o dediščini. V:

ARGO, časopis slovenskih muzejev, 42. Ljubljana, 11 – 19.