VAROVANJE PODZEMNE VODE V ČASU GRADNJE … podzem… · deponij ter organigram obveščanja odgovornih oseb, ki nadzirajo izvajanje tega ukrepa. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov

VAROVANJE PODZEMNE VODE V ČASU GRADNJE KANALIZACIJSKEGA

ZBIRALNIKA C0

Ljubljana, oktober 2018

Varovanje podzemne vode v času gradnje kanalizacijskega zbiralnika C0

i

Naslov: Varovanje podzemne vode v času gradnje kanalizacijskega

zbiralnka C0 Št. poročila: ic 399/18 Naročnik: CGP Ljubljanska cesta 36 8000 Novo mesto Izvajalec: IRGO Consulting d.o.o.

Slovenčeva 93 1000 Ljubljana

Direktor: dr. Vojkan Jovičić, univ.dipl.inž.grad. Odgovorni vodja naloge: dr. Jože Ratej, univ.dipl.ing.geol. Nalogo izdelali: dr. Jože Ratej, univ.dipl.ing.geol.

Tomaž Krajnc, univ.dipl.ing.geol.

Maja Kocjančič, univ.dipl.ing.geol.


i

KAZALO 1. Uvod ......................................................................................................................................... 1 2. Ukrepi za zaščito podzemne vode v času izvajanja gradbenih del ......................................... 2 3. Ukrepi varovanja podzemne vode na kolektorju C0 (C0 RJ 142 – C0 RJ 166) ...................... 7 4. Poslovnik v primeru razlitja nevarne snovi ali goriva v času gradnje ..................................... 8 4. Poslovnik za pregled delovnih strojev, vozil in naprav ter točenja goriva ............................ 10 5. Pregled in preizkus vodotesnosti kanalizacijskega zbiralnika C0 .......................................... 11 6. Monitoring podzemne vode v času gradnje C0 za kritično območje (C0 RJ 142 – C0 RJ

166) ........................................................................................................................................ 11


1

1. UVOD Gradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 bo posegla v vodovarstveno območje (VVO) za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je zaščiteno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15) in predstavlja vir pitne vode za Mestno občino Ljubljana. Gradnja znotraj vodovarstvenega območja bo potekala od revizijskega jaška C0 RJ 31+38m na vzhodu do ČN Brod (C0 RJ 177) na zahodu. Razdelitev odsekov gradnje kanalizacijskega zbiralnika C0 glede na vodovarstvena območja predstavlja Tabela 1.

Tabela 1: Odseki gradnje glede na vodovarstvena območja za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (kritični odsek je definiran s simulacijo sledenja tokovnic v numeričnem modelu)

VVO Začetek odseka Konec odseka Dolžina odseka

III A C0 RJ 31 +38m C0 RJ 37 +14m 194 m II B C0 RJ 37 +14m C0 RJ 54 +76 m 1143 m II A C0 RJ 54 +76 m C0 RJ 109 +38 m 3392 m II B C0 RJ 109 +38 m C0 RJ 121 +52 m 588 m II A

Kritični odsek C0 RJ 121 +52 m

C0 RJ 142 C0 RJ 174 +38 m

C0 RJ 166 4223 m -2029 m

II B C0 RJ 174 +38 m C0 RJ 177 69 m

Slika 1 Potek trase zbiralnika C0 preko vodovarstvenih območij telesa podzemne vode Ljubljanskega polja.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-1813


2

V nadaljevanju poročila so predstavljeni ukrepi za zaščito podzemne vode, ki veljajo za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika C0 od revizijskega jaška C0 RJ 31 do C0 RJ 177. Našteti ukrepi veljajo tudi za gradnjo novih kanalizacijskih priključnih jaškov do gospodinjskih odjemalcev, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju. Ukrepi so usklajeni s Programom zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega cevovoda C0, ki ga je v letu 2018 izdelal Geološki zavod ter s štirinajstimi posebnimi zaščitnimi ukrepi za zmanjšanje vpliva morebitnega onesnaženja, do katerega bi lahko prišlo v primeru nesreče med gradnjo ali obratovanjem kanalizacijskega zbiralnika C0, ki so navedeni v Tehničnem poročilu PGD (Priloga 7, str 62). Program zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega cevovoda C0 (GeoZS, 2018) navaja območje najbolj občutljivega toka podzemne vode na odseku cevovoda med jaškoma RJ 142 in RJ 166, okvirne dolžine 2029 m. Ta t.i. kritični odsek predstavlja najkrajšo pot in s tem največje tveganje za onesnaženje podzemne vode v zaledju vodarn Šentvid in Kleče. Za ta odsek so poleg splošnih zaščitnih ukrepov za varovanje podzemne vode v času gradnje predvideni tudi poostreni zaščitni ukrepi za varovanje podzemne vode v času gradnje zbiralnika C0. Ukrepi, ki niso navedeni v tem programu, vendar se med potekom gradnje izkaže, da so nujno potrebni za zaščito podzemne vode, bodo usklajeni z naročnikom, inženirjem, upravljavcem vodnega vira in hidrogeološkim nadzorom, in zapisani v gradbeni dnevnik izvajalca in/ali zapisnik rednih koordinacij z naročnikom.

2. UKREPI ZA ZAŠČITO PODZEMNE VODE V ČASU IZVAJANJA GRADBENIH DEL

SPLOŠNI UKREPI: HIDROGEOLOŠKI NADZOR – IZVAJALEC 1. Pred pričetkom gradbenih del hidrogeološki nadzor opravi ničelni popis dosedanjih

dejavnosti in aktivnosti na zemljišču vzdolž trase gradbenih del. Določijo se obstoječe potencialne nevarnosti vzdolž trase in po potrebi smernice za njihovo sanacijo.

2. Hidrogeološki nadzor dnevno spremlja napovedano količino padavin na območju gradnje in v primeru napovedanih prekomernih padavin predlaga prekinitev del na gradbišču. Kot mejna vrednost se postavi 10 mm padavin v 12 urnem intervalu glede na podatke iz opazovalne meteorološke postaje Ljubljana. Za referenčni vir se uporabi internetna stran http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet. Predlog začasne ustavitve del je tudi v primeru močnejših nalivov. Po HG nadzoru in določitvi ustreznih razmer na terenu se gradnja nadaljuje naslednji delovni dan po prenehanju kritične količine padavin.

3. Obvezen je stalen hidrogeološki nadzor za gradnjo in možnost neposredne povezave z

nadzornim centrom črpališča Šentvid in Kleče.


3

4. HG nadzor preverja skladnost materialov, certifikate za uporabo materialov v vodovarstvenih območjih, sezname nevarnih snovi, zaščitna sredstva...

5. Izvajalec del mora obvestiti hidrogeološki nadzor o vsakem pojavu podzemne vode v

izkopih. Na območjih, kjer se pričakuje nivo podzemne vode nad koto dna izkopa, bo hidrološki nadzor prisoten celoten čas gradnje.

6. Hidrogeološki nadzor bo opravljal sprotno spremljavo sestave materiala in njegovo zrnavost

v izkopu za oceno prepustnosti. 7. V primeru, da v času gradnje izkop naleti na umetno nasutje, mora izvajalec o tem

takoj obvestiti hidrogeološki nadzor, ta izvede ogled in po potrebi vzorčenje in analizo problematičnih tal. Območje je potrebno zaščititi pred izpiranjem, ko je izkop odprt. Če rezultati analize pokažejo prekoračene vrednosti, projektant v sodelovanju s hidrogeološkim nadzorom pripravi načrt odstranitve onesnaženja.

8. Hidrogeološki nadzor spremlja odlaganje prsti in prekrivanja. 9. Hidrogeološki nadzor sodeluje in se usklajuje z geotehničnim/geomehanskim nadzorom. 10. Izvajalec gradbenih del tedensko obvešča hidrogeološki nadzor o predvidenemu poteku del v

naslednjem tednu. GRADBIŠČE: HIDROGEOLOŠKI NADZOR – IZVAJALEC 11. Izvajalec mora imeti na delovišču seznam vseh snovi in nevarnih snovi, ki se lahko

razlijejo v tla in povzročijo onesnaženje podzemne vode. Za vse toksične snovi morajo biti na gradbišču na razpolago varnostni listi in podatki o toksičnosti.

12. Na odsekih, kjer revizijski jaški prečkajo poplavno območje, je potrebno namestiti litoželezne pokrove v vodotesni izvedbi.

13. Priporoča se uporaba biološko razgradljivih olj.

14. Nadzor redno preverja puščanja motornih olj, maziv ipd. na gradbenih vozilih in napravah. V primeru iztekanja goriv in maziv ali druge nevarne snovi je potrebno takoj uporabiti nevtralizacijsko sredstvo in onesnaženo zemljino takoj odstraniti skladno z zakonodajo, ki ureja ravnanje s tovrstnimi odpadki.

15. Na celotni trasi kanalizacijskega zbiralnika, z izjemo kritičnega odseka, je predvidena vgradnja armirane poliestrske cevi GPR, s spojko iz poliestra z EPDM tesnilom.

16. Na kritičnem območju med revizijskim jaškom C0 RJ 142 do C0 RJ 166 se izvede s

projektantom in z geomehanskim/geotehničnim nadzorom dogovorjeno tehnično rešitev. Ustreznost izvedbe dogovorjene tehnične rešitve preverja zunanja kontrola kvalitete.


4

17. Pri gradnji kanalizacijskega zbiralnika C0 se lahko uporabijo le certificirani materiali in proizvodi.

Projektiranje in tehnična izvedba javnega kanalizacijskega zbiralnika C0 se izvede po veljavnih slovenskih in evropskih standardih EN 1610. Za ustreznost proizvodov se uporablja ETA ali podobne certifikate kakovosti. GRADBIŠČE: IZVAJALEC 18. Na VVO II A mora biti skupna dnevna površina vseh izkopov manjša od 1 ha površine.

19. Na kritičnem odseku se lahko izvaja le en izkop dnevno v maksimalni dolžini 50 m. Vse

izkope je potrebno v času del še isti dan ponovno zasuti ali v primeru kratkotrajnih močnejših padavin, začasno zaščititi s prekrivno folijo.

20. Deponiranje prsti se izvede tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi ali

manj kvalitetnim materialom ter da se ohrani njena rodovitnost in količina.

21. Pri prekrivanju cevi se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu (enak kot pred izkopom) in utrjuje glede na zahteve kontrole kvalitete.

22. Gradbišče mora biti organizirano tako, da je verjetnost onesnaženja podzemne vode

zmanjšana na najmanjšo možno mero, in sicer tako glede postavitev stacionarnih elementov, kot tudi dinamike transporta, oskrbe z energenti, skladiščenja materialov in sprotnega izvajanja ukrepov ob neugodnih meteoroloških ali hidrogeoloških pojavih.

23. Parkirišča in pretakališča goriv naj bodo locirana in organizirana tako, da bodo transportne

poti čim krajše. 24. Oskrba gradbenih strojev z gorivom in mazivi se lahko izvaja izven VVO II A na

območju parkirišč, ki so utrjena ali pa morajo biti mesta parkirišč in pretakališč goriv urejena tako, da iztekanje odpadnih voda in nevarnih snovi v tla ne bo mogoče (ustrezno tesnjenje, podstavitev posode z absorpcijskim sredstvom). Predvideni morajo biti tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja tudi iz mirujočih vozil (posode pod rezervoarji vseh delovnih strojev). Parkirišča morajo biti izvedena na način, da omogočajo zadrževanje celotne količine pretečenega goriva za oskrbo delovnih strojev (lovilniki olj).

25. Pretakanje oziroma oskrba strojev in naprav z gorivom na gradišču v VVO II A se izvaja s

črpalko za gorivo, ki je tovarniško vgrajena na strojih. Pod posodo za gorivo se podlaga vodotesne materiale, materiale odporne proti delovanju goriv in/ali lovilno posodo z absorpcijskim sredstvom.

26. Na gradbišču se sme uporabljati le brezhibna gradbena mehanizacija, ki mora biti, kjer je

to mogoče, opremljena z lovilci olj in nevtralizacijskim sredstvom. V primeru okvare je potrebno mehanizacijo nemudoma odstraniti iz območja gradbišča. Vsak dan se pred pričetkom del pregleda mehanizacija in dotoči gorivo na utrjenih površinah. Vsak pregled se zabeleži v gradbeni dnevnik.


5

27. Uporablja se v TEE načrtovane dostopne poti, območja skladiščenja in začasnih deponij ter organigram obveščanja odgovornih oseb, ki nadzirajo izvajanje tega ukrepa. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov se mora odlagati na ustrezne lokacije.

28. Dostopne poti se lahko v primeru prašenja v sušnem obdobju moči, uporablja se lahko le

voda iz vodooskrbe s pitno vodo. Na kritičnem odseku med revizijskim jaškom C0 RJ 142 do C0 RJ 166 ni dovoljeno močenje transportnih poti, hitrost vozil se omeji na najnižjo še praktično hitrost za gradbišča.

29. Za potrebe odstranjevanja nevarnih odpadkov (npr. uporabljeno olje, emulzije, vsebina, filtri lovilcev olj...) bodo na gradbišču prisotni posebni kontejnerji, ki se ne smejo nahajati na območju VVO II A. Odpadki se dnevno odvažajo izven vodovarstvenega območja.

30. Začasno odloženi gradbeni material na izkopih in na začasnih deponijah mora biti pokrit. 31. Vsa območja posegov v tla morajo biti opredeljena pred začetkom del. Izvajajo se lahko le

pod stalnim nadzorom vodje gradbišča ter ogledi dežurnega hidrogeologa. 32. Dovoljena je le uporaba kemijskih stranišč, razen v primeru, ko je odvajanje urejeno v

javno kanalizacijo. 33. Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo in se zadržujejo na območju gradnje,

morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode. 34. Tehnološki načrt mehanizacije odseka RJ 142 do RJ 166 mora biti sestavni del Tehnološko

ekonomskega elaborata za kritični odsek trase zbiralnik C0. V elaboratu se določijo lokacije ob trasi, ki so primerne za izvedbo parkirišča in postopek izvedbe neprepustne površine.

V nadaljevanju so tabelarično prikazana dela na gradbišču v času gradnje kanalizacijskega cevovoda C0 in prepovedi in omejitve za izvajanje gradbenih del na različnih vodovarstvenih območjih.


6

VODOVARSTVENO

OBMOČJE VVO III B VVO IIA KRITIČNI ODSEK VVO II B

REVIZIJSKI JAŠEK C0 RJ

31+38 m - 37+14 m 37+14 m - 54+76 m

109+38 m - 121+52 m 174+38 m - 177

54+76 m - 109+38 m 121+32 m - 174+38 m 142 - 166

MATERIALI

35. Uporaba odpadnega gradbenega materiala

DOVOLJENO* ✔*

*na VVO II B morajo materiali, ki so dobljeni iz odpadkov, preko certifikatov izkazovati, da ne vsebujejo snovi, ki bi lahko negativno vplivale na kemijsko stanje podzemne vode

PREPOVEDANO ✘

PREPOVEDANO ✘

36. Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo

✘ ✘ ✘

37. Vgradnja betona ✔

✔* *iz priloženih certifikatov

razvidno, da bodo uporabljeni le takšni dodatki in druge sestavine,

ki ne povzročajo izluževanja snovi nevarnih za vodno okolje

in zdravje ljudi

✔* *iz priloženih certifikatov

razvidno, da bodo uporabljeni le takšni dodatki in druge sestavine,

ki ne povzročajo izluževanja snovi nevarnih za vodno okolje

in zdravje ljudi 38. Začasna

skladišča nevarnih snovi

✘ ✘ ✘

GRADBIŠČE 39. Gradbišče s

površino večjo od 1 ha površine

✔ ✘ ✘

40. Parkirišče na gradbišču za delovne stroje in naprave

✔* dovoljeno brez vzdrževanja vozil

in strojev, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na

stanje voda



stanje voda



stanje voda 41. Prostor za

vzdrževanje vozil in strojev

✔ ✘ ✘

42. Začasna skladišča za goriva, maziva, gradbena kemična sredstva

✔ ✘ ✘

43. Oskrba strojev in naprav z gorivom na gradbišču (pretakališče)

✔

✘* ✔dovoljeno, če se oskrba izvaja na posebej utrjenih površinah,

vodotesnih in iz materialov, odpornih proti delovanju goriv. Preprečeno mora biti izpiranje in

izcejanje v podzemno vodo. Med pretakanjem je treba pod

stroje namestit posode z absorpcijskim sredstvom.

✘* ✔dovoljeno, če se oskrba izvaja na posebej utrjenih površinah,

vodotesnih in iz materialov, odpornih proti delovanju goriv. Preprečeno mora biti izpiranje in

izcejanje v podzemno vodo. Med pretakanjem je treba pod

stroje namestit posode z absorpcijskim sredstvom.


7

3. UKREPI VAROVANJA PODZEMNE VODE NA KOLEKTORJU C0

(C0 RJ 142 – C0 RJ 166) Na ti. kritičnem odseku trase kolektorja C0, od revizijskega jaška 142 do revizijskega jaška 166, morajo biti s strani izvajalca in na območju delovišča, poleg že predstavljenih splošnih ukrepov, upoštevani in izvajani dodatni ukrepi varovanja podzemne vode. 44. Parkirišče na gradbišču za delovne stroje in naprave se uredi na naslednji način:

- Izven območja izkopa

- Ravna površina

- Na prostoru parkirišča je zaščitena celotna površina pod delovnimi stroji in

napravami v mirujočem stanju

- Na parkirnem prostoru se celotna površina pod delovnim strojem zavaruje z geosintetiki – HDPE folijo in absorpcijskim sredstvom (mehansko utrjena geotekstilija iz neskončnih niti, UV stabiliziran polipropilen).

HDPE folija zagotavlja odpornost proti mehanskim poškodbam, ki jih lahko povzročijo delovni stroji pri podlaganju le-teh na parkirišču na gradbišču in vodoneprepustnost, obstojnost na kemične in biološke snovi, ki se običajno nahajajo v zemljini in na gradbišču, ter netopnost v vodi. Mehansko utrjen geotekstil iz neskončnih niti, ki je UV stabiliziran polipropilen zagotavlja absorpcijo goriv in/ali maziv pri razlitju.

- Geotekstilije se na robovih spodvihajo z močnejšim ogrodjem, da tvorijo lovilni bazen

okoli delovnega stroja ali naprave, ki je parkirana znotraj urejenega parkirišča.

- Na geotekstilije in direktno pod rezervoar delovnega stroja ali naprave, se podlaga lovilna posoda z adsorpcijskim sredstvom, odporna na delovanje goriv.


8

4. POSLOVNIK V PRIMERU RAZLITJA NEVARNE SNOVI ALI GORIVA

V ČASU GRADNJE

V primeru nesreče z razlitjem nevarne snovi je zelo pomembno hitro in učinkovito ukrepanje. V zelo prepustnih sedimentih lahko onesnaževalo ponikne in odteče v nekaj urah do zveznega nivoja podzemne vode. Glede na obseg posega predpostavljamo, da med onesnaževali v času gradnje največje tveganje predstavljajo mineralna olja, ki so na gradbišču prisotna v večji količini pri uporabi gradbene mehanizacije in obratovanja strojev v času gradnje. Popis odlagališč, gramoznic in ostalih potencialnih onesnaževal podzemne vode, ki se nahajajo na trasi kolektorja C0, bo narejen pred začetkom gradbenih del. Druga onesnaževala, ki bi lahko bila sproščena ob izkopih, so vezana na morebitne obstoječe odložene odpadke vzdolž trase. Sestava morebitnih odloženih materialov bo analizirana ob njihovem izkopu.

3.a V času gradnje mora biti organizirana intervencijska skupina, ki mora imeti navodila o postopku v primeru izlitja nevarne snovi in mora biti dosegljiva 24 ur/dan. V gradbenem dnevniku morajo biti zapisani vsi kontakti in številke, ki jih je potrebno poklicati v primeru razlitja.

3.b Za primer nepredvidenih dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali drugimi vodi nevarnimi snovmi, veljajo naslednji ukrepi:

Postopek ob morebitnem razlitju: 1) Mesto nesreče ustrezno zavarovati in označiti.

2) V primeru razlitja nevarne snovi je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža.

3) Mesto razlitja posipati z absorbentom.

4) Po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino.

5) Glede na značilnosti absorbne snovi (ko je zasičena spremeni barvo) absorbno snov odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja.

6) Preprečiti nastanek požara.

7) V primeru požara ni priporočljivo gasiti z vodo, pač pa s prahom ali

peno.

8) O nesreči je potrebno obvestiti center za obveščanje 112, upravljavca vodnega vira JP VO-KA, nadzor gradnje in hidrogeološki nadzor. Upravljavec vodnega vira po obvestilu o razlitju, glede na vrsto onesnaževala, oceni tveganje in ustrezno spremeni režim črpanja.


9

3.c Ob morebitnem prodoru goriva, maziva ali drugih snovi, ki je z absorpcijo in izkopom na območju aluvialnega vodonosnika ni bilo v celoti možno odstraniti, je potrebno ugotoviti, kakšna količina onesnaževala je bila izgubljena.

3.d Pooblaščeni laboratorij in hidrogeološki nadzor v sodelovanju z upravljavcem vodnega vira ob tem pripravijo program nadaljnjega spremljanja stanja za ugotovitev morebitnega prodora onesnaženja v črpališče na ciljane parametre, ki bi lahko bili posledica onesnaženja.

3.e Hkrati je potrebno odvzeti vzorec tal in opraviti analizo onesnažene zemljine, tako da se

zagotovi sledljivost dejanskega onesnaženja od izvora do vira pitne vode.

3.f Ves čas gradnje mora biti na gradbišču prisotne dovolj opreme za nevtralizacijo. Količina in mesto opreme morata biti določena v odvisnosti od količine snovi, ki lahko povzroči onesnaženje vodonosnika.


10

4. POSLOVNIK ZA PREGLED DELOVNIH STROJEV, VOZIL IN NAPRAV TER TOČENJA GORIVA

Postopek izvajanja pregleda delovnih strojev, vozil in naprav ter pretakanja goriv:

4.a Pregled mehanizacije opravi izvajalec (delovodja) vsak dan pred pričetkom dela na utrjenih površinah.

4.b Pregled mehanizacije občasno opravi tudi zunanji nadzor in hidrogeološki nadzor.

4.c Pretakanje goriva in oskrba delovnih strojev z gorivom se opravi vsak dan pred pričetkom dela na za to namenjenih površinah.

4.d Vsak pregled mehanizacije in vsako točenje goriva se zabeleži v gradbeni dnevnik.

4.e V primeru okvare je potrebno mehanizacijo, ki ne deluje brezhibno, nemudoma

odstraniti iz območja gradbišča na ustrezno opremljene, tesnjene, utrjene površine.

4.f Ob okvari in možnosti manjšega razlitja goriva ali druge nevarne snovi je potrebno razlitje sanirati v skladu s poslovnikom za primer razlitja.

Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo in se zadržujejo na območju gradnje, morajo biti seznanjeni s poslovnikom v primeru razlitja nevarnih snovi ali goriva.


11

5. PREGLED IN PREIZKUS VODOTESNOSTI KANALIZACIJSKEGA

ZBIRALNIKA C0 Pred predajo cevovoda C0 v poskusno obratovanje je potrebno celotni vod pregledati s TV kamero in preizkusiti za vodotesnost. Pregled opravi upravljavec sistema JP VO-KA, pri čemer je potrebno posneti vsak odsek med posameznima revizijskima jaškoma, prav tako tudi tesnost jaškov. Posnetke je potrebno podrobno pregledati in evidentirati vse mehanske poškodbe in posedke cevi ter nepravilno nameščene stike cevi in odstopanja tesnil. V primeru ugotovljenih odstopanj od projektne dokumentacije je potrebno nepravilnosti odpraviti pred pričetkom poskusnega obratovanja. Posnetki bodo služili kot dokazilo o ničelnem stanju cevovoda pred pričetkom obratovanja. Posebno skrbno naj se pregleda kritičen odsek cevovoda med revizijskimi jaški C0 RJ 142 do C0 RJ 166. Vodotesnost kanalizacijskega zbiralnika C0 se mora po končani gradnji preizkusiti s sekcijskimi tlačnimi preizkusi. Tlačne preizkuse naj se izvaja med posameznima revizijskima jaškoma. V PZI je potrebno določiti točno metodo testiranja s pripadajočim standardom. Pred pričetkom testiranja odsekov je potrebno izvesti tudi testno polje, kjer se potrdi ustreznost uporabljene metode. Pri izvedbi testnega polja mora biti prisoten tudi hidrogeološki nadzor. V primeru ugotovljenega puščanja voda je potrebno testiran odsek sanirati in ponoviti tlačni preizkus. Na poplavnem območju je potrebno testirati tudi vodotesnost pokrovov revizijskih jaškov.

6. MONITORING PODZEMNE VODE V ČASU GRADNJE C0 ZA KRITIČNO OBMOČJE (C0 RJ 142 – C0 RJ 166)

V času gradnje kanalizacijskega zbiralnika C0 se izvede tri nove piezometre, ki bodo služili tako za monitoring podzemne vode v času gradnje kot v času obratovanja sistema.

Tabela 2: Osnovni podatki o predvidenih vrtinah (Program zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega cevovoda C0; GeoZS, 2018)

Ime piezometra Predvidena kota podlage (m)

Predvidena globina (m) x y

C0-1/18 275 17 462026 106783 C0-2/18 240 54 461089 106943 C0-3/18 270 27 460176 107343

Vrtina C0-1/18 je potrebna za določitev vzhodne mejne tokovnice toka podzemne vode proti vzhodnemu robu vodarne Kleče, na tem območju je tudi negotova globina podlage, ki lahko vpliva na izvedbo izkopa. Vrtina C0-2/18 je namenjena spremljanju stanja podzemne vode za ugotavljanje ozadja ali neposrednega puščanja v smeri toka proti osrednjemu delu vodarne Kleče. Vrtina C0-3/18 je namenjena spremljanju stanja podzemne vode za ugotavljanje ozadja ali neposrednega vpliva puščanja v smeri zahodne mejne tokovnice s kritičnega odseka kanala C0 proti zahodnemu delu vodarne Šentvid.


12

Predlagana izvedba treh novih piezometrov je ključna za nadzor kakovosti in pravilnosti gradbenih del in za odkrivanje morebitnega puščanja kanalizacijskega zbiralnika C0 v času obratovanja preden bi to onesnaženje doseglo črpališče. Piezometri so locirani tako, da bi oblak onesnaženja iz kritičnega območja bil najprej zaznan v teh piezometrih, tako bi imel upravljavec vodooskrbe dovolj časa za izklop črpališča Šentvid in spremembe črpanja na črpališču Kleče ter izvedbo potrebnih ukrepov za sanacijo. Piezometre je po Programu zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega cevovoda C0 (GeoZS, 2018) potrebno izdelati najkasneje do 4 tedne pred pričetkom gradnje kritičnega odseka RJ 142 do RJ 166 kanalizacijskega zbiralnika C0. Z vzorčenjem v času gradnje se preneha 4 mesece po izvedbi vseh del na kritičnem odseku. Vzorce je potrebno analizirati za parametre, ki so predstavljeni v spodnji tabeli. Predlagamo, da vzorčenje in analizo podzemne vode opravi JP VO-KA, interpretacijo meritev in rezultate pa posreduje tudi hidrogeološkemu nadzoru.

Takoj po izvedbi piezometrov C0-1/18, C0-2/18, C0-3/18 se tudi te vključi v opazovalno mrežo monitoringa podzemne vode v času gradnje C0.

Documents

VAROVANJE PODZEMNE VODE V ČASU GRADNJE … podzem… · deponij ter organigram obveščanja odgovornih oseb, ki nadzirajo izvajanje tega ukrepa. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov