PREDMET: UVOD V PRAVO(pravno razmerje in vlada)

Nosilec predmeta: Doc. dr. Benjamin Flander, univ. dipl. prav.

Predavanja- pravno razmerje in vlada: Iz. prof. dr. Bojan Tiar, univ. dipl. prav.Univerza v MariboruFakulteta za varnostne vede1. letnik tudija

Struktura predavanj

Temeljni pojmi:

1. del: Razumevanje prava - REPETITORIJ 2. del: Uporaba prava PRAVNO RAZMERJE3. del: Drava REPETITORIJ4. del: - VLADA

*

1. del: Razumevanje prava(repetitorij za umestitev pravnega razmerja)

a) PRAVOPravo je sistem pravil in nael, ki v mejah pravne pravilnosti urejajo ivljenjsko pomembno zunanje ravnanje in vedenje subjektov v dravno organizirani drubi.

*

Pravo so obvezna in trajna pravila, ki doloajo organizirano ivljenje v drubi. Pravo je vnaprej predpisano orodje, sestavljeno iz pravil, primernih za prepreevanje in razreevanje konfliktov med subjekti v drubi. Sodobno pravo predstavlja pravni red sodobne drave, ki temelji na istih teoretino- filozofskih in drubeno-ekonomskih temeljih kot drava sama. Sodobno pravo je sekularno, splono, abstraktno, formalizirano in sistematino.

ZNAILNE DVODELBE V SISTEMATIZACIJI PRAVAZUNANJE IN NOTRANJE PRAVO

KONTINENTALNO IN PRECEDENNO PRAVO

MATERIALNO IN FORMALNO PRAVO

ZASEBNO IN JAVNO PRAVO*

IUS POSITUVUM

Pozitivno pravo predstavlja postavljeno, teritorialno in asovno veljavno pravo. (Lat.: pono, positum dejati, postaviti, poloiti ...)

Nasprotni pojem: Naravno pravo so pravice, ki jih ima vsak lovek na osnovi naravnega reda stvari, oziroma loveke narave.

MATERIALNO IN FORMALNO PRAVOMaterialno pravo doloa vsebinske pravice, obveznosti in pravne koristi subjektov v pravu.

Formalno pravo ureja organizacijo in postopke pri delovanju subjektov v pravu.

2. Uporaba prava

Pravno razmerjePojem razmerje splono izraa medsebojno odvisnost, povezanost, kar obstaja med posamezniki, skupinami.

Pravno razmerje pomeni izmenjavo pravic in obveznosti med subjekti v pravu. Pogoj za nastanek, spremembo in prenehanje tega razmerja je hkratni obstoj abstraktne pravne norme in nastop pravno relevantnega ravnanja, vedenja subjekta ali nastop pravnega dejstva.

Vrste pravnih razmerij

PRAVNA RAZMERJANAIN UREDITVE PRAVIC IN OBVEZNOSTIOBLIKA (forma)VRSTEJAVNO-PRAVNI NAIN; PRISILNO (kogentno ius cogens)ODLOBASODNA ODLOBA(sodba)UPRAVNA ODLOBAZASEBNO-PRAVNI NAIN;PROSTOVOLJNO (dipozitivno ius dispositivum)POGODBA(contractus)INDIVIDUALNAPOGODBAKOLEKTIVNA POGODBAPOROKA(matrimonio)SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZEOPOROKA(testamentum)ENOSTRANSKA IZJAVA VOLJE O PRENOSU PREMOENJA PO SMRTI ZAPUSTNIKA

Subjekti pravnega razmerja V pravu loimo dve vrsti oseb ali subjektov: fizine in pravne osebe.

Fizine osebe so ljudje oz. posamezniki.

Pravne osebe so umetno, s pravnimi akti, ustvarjeni pravni subjekti.

FIZINA OSEBA [1] Na primer antini Rimljani so loili tri osebne poloaje: (1) druinski poloaj (druinski oe in ostali lani druine), (2) dravljanski poloaj (dravljan/tujec) in (3) svobodni poloaj (svoboden/suenj). Najmoneji je bil pravni poloaj druinskega oeta (pater familias), ki je imel druinsko oblast (patria potestas), bil je dravljan (civis Romanus) in svoboden.

ELEMENTI SUBJEKTIVITETE FIZINE OSEBE

PRAVNI POLOAJ(STATUS)IMEPREBIVALIEDRAVLJANSTVOOTROK OSEBNO IMESTALNO PREBIVALIEDRAVLJANPOLNOLETENPRIIMEKZAASNO PREBIVALIEBIPATRID(OSEBA Z DVEMA DRVLJANSTVOMA)POROENPSEVDONIMOSEBA BREZ BIVALIAPOLIPATRID(OSEBA Z VE DRVLJANSTVIPARTNER V DRUGI PARTNERSKI SKUPNOSTI (NPR. IZVENZAKONSKI ZVEZI...)REZDENT (Z DAVNEGA VIDIKA)TUJEC(DRAVLJAN DRUGE DRAVE)APATRID(OSEBA BREZ DRAVLJANSTVA)

SPOSOBNOST FIZINE OSEBEPravna sposobnost fizine osebe pomeni biti sposoben nosilec pravic in obveznosti. To je pasivna sposobnost.Poslovna sposobnost je sposobnost za pravno zavezujoa dejanja ali voljna sposobnost. To je aktivna sposobnost.

SPOSOBNOSTI FIZINE OSEBE V PRAVUPRAVNA SPOSOBNOST(PASIVNA)POSLOVNA ALI VOLJNA SPOSOBNOST(AKTIVNA)Sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu. Pridobi se z rojstvom.Sposobnost voljno uveljavljati pravice in obveznosti v pravnem prometu. Praviloma se pridobi s polnoletnostjo.SPOSOBNOSTZA DEJANJEKRIVDNA (DELIKTNA) SPOSOBNOST

PRAVNA OSEBAPravna oseba je fiktivna pravna tvorba, ki predstavlja za doloen namen vezano premoenje ali skupino posameznikov in ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta.

Da bi si v posameznem pravnem redu doloena skupina ljudi, oziroma organizacija pridobila lastnost pravne osebe, morajo biti izpolnjeni nekateri temeljni pogoji:DOLOEN NAMEN,SREDSTVA ZA URESNIEVANJE DOLOENEGA NAMENA,ORGANIZACIJA, KI RABI ZA URESNIITEV NAMENA TAKO POVEZANIH SUBJEKTOV INS STRANI VELJAVNIH PRAVNIH PREDPISOV PREDVIDENA MONOST, DA SE SUBJEKTI LAHKO ORGANIZIRAJO V DOLOENO PRAVNOORGANIZACIJSKO OBLIKO PRAVNE OSEBE.

Lastnost pravne osebe pomeni:

DA JE PRAVNA OSEBA LAHKO LASTNIK PREMININ IN NEPREMININ,DA LAHKO PRIDOBI PRAVICE IN PREVZEMA OBVEZNOSTI, DA LAHKO TOI,DA JE LAHKO TOENA, DA ODGOVARJA ZA SVOJE OBVEZNOSTI Z VSEM SVOJIM PREMOENJEM.

ELEMENTI SUBJEKTIVITETE PRAVNE OSEBESTATUSNO PRAVNA OBLIKAFIRMASEDEPREMOENJEPRAVNA OSEBA ZASEBNEGA PRAVA OZNABA IMENA V PRAVNEM PROMETUKRAJ, KJER DELUJE POSLOVODSTVO OSNOVNI KAPITAL PRI KAPITALSKIH DRUBAHPRAVNA OSEBA JAVNEGA PRAVAUSTANOVITVENA SREDSTVA PRI DRUGIH PRAVNIH OSEBAH

Objekti pravnega razmerja - pravice (dolnosti)

Zavarovano posamino in konkretno upravienje subjektov v pravu je pravica.

VRSTE PRAVIC Glede na vrsto subjektov v pravu lahko razvrstimo pravice na:

osebne, premoenjske in upravne pravice.

LOVEKOVE PRAVICE PO SLOVENSKI USTAVI SO:

NEODTUJLJIVE OSEBNE PRAVICE IN SVOBOINE,POLITINE PRAVICE IN SVOBOINE,SOCIALNE IN EKONOMSKE PRAVICE IN SVOBOINE,KULTURNE PRAVICE IN PRAVICE, KI IZVIRAJO IZ USTVARJALNIH DEJAVNOSTI,PRAVICE NARODNIH OZIROMA ETNINIH SKUPNOSTI.

OSEBNE PRAVICE LOVEKOVE PRAVICEOSEBNOSTNE PRAVICESUI GENERIS OSEBNE PRAVICEOSEBNE STVARNE PRAVICE

[1] Za pojasnilo glej toko o obligacijsko-pravnem razmerju, kjer so kvazi-kontraktrne obveznosti pojasnjene.

PREMOENJSKE PRAVICE

ABSOLUTNE PRAVICE(VELJAJO ERGA OMNES PROTI VSEM)RELATIVNE PRAVICE(VELJAJO INTER PARTES SAMO MED STRANKAMI)STVARNEPRAVICEPRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINEOBLIGACIJSKE PRAVICEDELOVNO PRAVNE IN SOCIALNO PRAVNE PRAVICELASTNINSKA PRAVICA, ZASTAVNA PRAVICA, ZEMLJIKI DOLG, STVARNE SLUNOSTI, PRAVICA STVARNEGA BREMENA, STAVBNA PRAVICA.PATENT,BLAGOVNA ZNAMKA, MODEL, ZAITENO POREKLO PROIZVODOV.POGODBENE PRAVICEPRAVICE IZ ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI DRUGIH SUBJEKTOVPRAVICE IZ NASLOVA KVAZIKONTRAKTNIH OBVEZNOSTI .PRAVICE DELODAJALCEV, INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE PRAVICE ZAPOSLENIH

Primeri pravnih razmerijKogentna - odlobe

Dispozitivna - pogodbe

Prodajalec (podatki)inkupec (podatki)

skleneta naslednjo

PRODAJNO POGODBO

1.len

S to pogodbo prodajalec kupcu proda (stvar = predmet pogodbe).

2. len

Redna cena predmeta pogodbe, ki vkljuuje tudi davek na dodano vrednost (DDV), znaa na dan sklenitve pogodbe xxx EUR..

3.len

Za vse morebitne spore v zvezi s to pogodbo, ki jih prodajalec in kupec ne bosta uspela reiti sporazumno, je pristojno sodie v _______________.

4. len

Ta pogodba je sklenjena v _____ izvodih, od katerih prejmeta pogodbeni stranki vsaka po _____ izvod(a/e).

V ___________________, dne _______________.

Prodajalec: Kupec:

Upravna odloba

ORGAN - PRISTOJNOSTUM - FVV1. Stvarna in 2. krajevna pristojnost (odprava)Prepoved devolucije in delegacije Kompetenni spor pozitivni negativniPravna pomo znotraj sistema!

3. Personalna pristojnost (uradne osebe): Pogoji:delovno razmerje pri pristojnem organuizobrazbaizpit pooblastilo za vodenje in za odloanje razlika!kdo je predstojnik?izloitev uradne osebe

STRANKAimeti sposobnost biti stranka, ki se v upr. postopku pokriva s pravno sposobnostjo, to je biti nosilec pravic in obveznosti. To pridobi fizina oseba z rojstvom, pravna pa z vpisom v sodni register;

imeti opravilno ali poslovno sposobnost, to je sposobnost fizine osebe, da z dejanji lastne volje nase prevzema pravice in obveznosti, ter se zaveda pomena svojih dejanj in ravnanj. To pridobi fizina oseba s polnoletnostjo oz. s sklenitvijo zakonske zveze, e jo sklene pred polnoletnostjo, e pa pride do razveze pred polnoletnostjo, pa opravilno sposobnost mladoletna oseba obdri. Mladoletne osebe lahko v nekaterih upr. stvareh nastopajo samostojno v okviru svoje omejene opravilne sposobnosti-po 15. letu;

imeti stvarno legitimacijo, to je upravienje ali zveza, ki jo ima oseba v materialnem predpisu-torej mora imeti doloeno pravico ali obveznost. Legitimacija je lahko aktivna ali pasivna.UM - FVV

Vrste strank v upravnem postopku aktivno legitimirana stranka -je oseba, ki ji zakon priznava pravico ali pravno korist in lahko vloi zahtevek;

pasivno legitimirana stranka -je oseba, zoper katero tee postopek, ker ji zakon nalaga neko obveznost.

Kot tretja vrsta stranke pa je lahko stranski udeleenec ali intervenijent je oseba, ki vstopi v e zaeti postopek in se udelei postopka samo zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi, vendar mora izkazati pravni interes oz. prizadetost, ki mora biti neposredna in osebna (e tega ni, se e zahtevek zavre).

Uradna oseba mora ves as postopka paziti na to, da so osebe, ki bi bile lahko stranski udeleenci, seznanjene s postopkom.

UM - FVV

3. Drava(repetitorij za umestitev pojma vlada)

*

VRSTE DRAVPO OBLIKI VLADAVINEREPUBLIKAPARLAMENTARNAPREDSEDNIKAPOLPREDSEDNIKAMONARHIJAPO OBLIKI POLITINEGA SISTEMADEMOKRACIJAAVTOKRACIJAPO OBLIKI DRAVNE OBLASTUDELJENA OBLASTENOTNA OBLASTPO OBLIKI DRAVNE UREDITVEUNITARNASESTAVLJENAKONFEDERACIJAFEDERACIJA

4. Vlada

*

Vlada

Vloga vlade in njene funkcijeOblikovanje vladeSestavaDelovanjeRazmerje med vlado in DZPrenehanje funkcijeVladne slubePostopek odloanja

*KAJ JE VLADAOrgan izvrilne oblasti

V parlamentarnem sistemu (od 18. st. v VB, sprva odgovorna monarhu)

Vodi dravno upravo (praviloma so lani vlade predstojniki ministrstev)

*DVOJNA VLOGA VLADE DANES

Kolegijski organ kot vrh izvrilne veje oblasti in vez med parlamentom in dravno upravo

V svojem politinem delovanju je vlada med institucionalnim in instrumentalnim nivojem upravnega procesa (tj. izvrilni nivo)

*VLADA V DRAVI IN EU

Nacionalna vlada (v dravi)

Vlada v EU/ES = Evropska komisija (ministrstva = direktorati)

Pristojnosti in nosilci (delitev) oblasti je v dravi in EU/ES drugana!

*VLADA - PRAVNE PODLAGEUstava RS, leni 110-119 (sestava, imenovanje, razmerje z DZ)

Zakon o Vladi RS iz l. 1993

Poslovnik Vlade

Odloki, sklepi, uredbe o vladnih slubah

Podrona zakonodaja

*FUNKCIJE VLADE - 1Funkcije vlade so poglavitne in dopolnilne.

Poglavitne funkcije (1-3):

Politino-izvrilna funkcija= izvrevanje predpisov in politinih aktov DZ-ja:a. z akti vlade (uredba, odlok, odloba, sklep) in b. prek prorauna

2.Predlagalna funkcija = predlogi zakonov, prorauna, nacionalnih programov, ratifikacij in najpomembnejih politinih odloitev

*FUNKCIJE VLADE - 2

3. Upravna funkcija= usmerjanje in koordinacija dravne uprave = uinkovito izvajanje politike prek resorjev (minister je vezmed politiko in strokovnim segmentom dravne uprave):

Dajanje usmeritev in navodilReevanje kompetennih sporovSkrb za zakonitost zadranje predpisa ministraDoloa upravno poslovanjeDoloa standarde poslovanja s strankami, odprtostiDoloa delovni as

*FUNKCIJE VLADE - 3Dopolnilne funkcije (4-6):

Funkcija zastopanja drave

Funkcija izvrevanja ustanoviteljskih pravic v javnem sektorju in upravljavskih pravic ire v imenu in na raun drave

6. Funkcija upravljanja, razpolaganja z dravnim premoenjem

*DEJANSKA MO VLADE JE VEJA OD FORMALNE - 1Prek predlagalne funkcije vlada dejansko vodi dravno politiko, eprav jo formalno doloa Dravni zbor.

Razlogi za vejo dejansko mo:Politina podpora parlamenta (sicer nezaupnica)iroka pooblastila s strani parlamenta (zakon o EU!)OperativnostStrokovna podpora dravne uprave, info in represija

*DEJANSKA MO VLADE JE VEJA OD FORMALNE - 2Trend prenosa oblasti na izvrilno vejo oblasti je izrazit

Nevarnost partitokracije (= vladavina strankarskih elit) = gronja demokraciji, e parlament podrejen vladi

Reitev v pravu, ki vlado (stranke na oblasti) omeji

*OBLIKOVANJE VLADE - VIDIKI1. Politini vidiki: odvisnost od volilnega sistema Veinski sistem: praviloma enostrankarska vladaProporcionalni sistem: praviloma koalicijska vlada

2. Pravni vidiki: 1. korak: imenovanje mandatarja2. korak: imenovanje ministrov

*OBLIKOVANJE VLADE - VOLILNI SISTEM

Volilni sistemVeinskiProporcionalniVelikost volilnih enotMajhne (uninominalne)Velike (8 enot, 11 okrajev)Nain glasovanjaZa posamezne kandidateZa liste kandidatov (preferenni glas)Merilo razdelitve glasovVeina glasov (relativna/absolutna)Dele glasov (mandati med liste)Sorazmernost med glasovi in mandatiNizkaPopolna (izjema volilni prag 4%)Izguba glasovVelikaJe ni (razen izjem)Strankarski sistemDvostrankarskiVestrankarskiParlamentarna veinaZmagovita strankaZmagovita koalicijaOblikovanje vladeZmagovita strankaZmagovita koalicijaStabilnost vladeVejaManja

*OBLIKOVANJE VLADE V RS - 1Predsednik drave predlaga mandatarja kot bodoega predsednika vlade DZ-ju 30 dni po konstituiranju DZ v novi sestavi po volitvah(predsednik drave formalno ni vezan na rezultat volitev, obiajno predlaga predsednika politine stranke, ki je dobila najve sedeev v DZ)

2.DZ o kandidatu glasuje z veino vseh poslancev DZ (46 od 90) gre za 1. poskus imenovanja mandatarja, ki je obiajno uspeen, sledi korak imenovanja ministra, e pa mandatar ni izvoljen

*OBLIKOVANJE VLADE V RS - 23. e kandidat ni izvoljen, predsednik drave predlaga v 2. poskusu v 14 dneh novega ali istega kandidata: kandidate predlagajo tudi poslanske skupine (10 poslancev)

4. Glasuje se najprej o kandidatu predsednika drave, potem o ostalih po vrstnem redu vlog z veino vseh poslancev

5. e ni nobeden izvoljen, ima DZ e 48 ur za 3. poskus; glasuje se o kandidatih po tevilu glasov s prejnjega glasovanja; potrebna veina prisotnih

6. e ni nobeden izvoljen, predsednik drave razpusti DZ in razpie nove (predasne) volitve

*Izvoljeni dobi od DZ investituro (prva zaupnica)

Postopek imenovanja ministrov:V roku 15. dni po imenovanju mandatar predloi DZ listo ministrov (vsaj 2/3); e tega ne naredi v roku, rok doloi DZ, e ne, mu preneha funkcijaKandidat za ministra se predstavi pristojni parlamentarni komisiji (hearing); pri negativnem mnenju komisije mandatar predlaga drugega kandidataMinistre imenuje DZ (parlamentarni sistem?), DZ glasuje o celotni listi z navadno veinoOBLIKOVANJE VLADE V RS - 3

*4. e lista ni izglasovana, mandatar predlaga v 10. dneh novo, e tudi ta ni izglasovana, lahko mandatar predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej6. Vlada nastopi funkcijo, e je imenovanih vsaj 2/3 resornih ministrov: v naslednjih 10. dneh mora predsednik vlade predloiti e manjkajoe ali sporoiti DZ, katere resorje bo vodil drug za max. 3 mesece

8. e v 3. mesecih ne imenuje manjkajoih ministrov, DZ ugotovi, da je funkcija vladi prenehala, sledi razpust DZ

Imenovani lani vlade priseejo v DZ po Ustavi!OBLIKOVANJE VLADE V RS - 4

*SESTAVA VLADE - OJEVlada v ojem smislu - najviji vladni funkcionarji:

Predsednik vlade / premier / prvi minister (1)Resorni ministri predstojniki ministrstev (15) Ministri brez resorja / port folio / brez listnice niso predstojniki ministrstev, lahko so predstojniki vladnih slub (npr.: evropske zadeve*, lokalna samouprava, razvoj)

*SESTAVA VLADE - IRE

V vladi v irem smislu so poleg ministrov e:

Funkcionarji:Generalni sekretar vlade Dravni sekretarji a. v kabinetu premierja in b. namestniki ne/resornih ministrov.

Vladne slube oz. center vlade (osebno in organi)

*SESTAVA VLADE - PRIMERJAVAFrancijaPredsednik vladeDravni ministri (brez resorja)Ministri delegirani pri prvem ministruResorni ministri manj pomembnih resorjev in dravni sekretarji (namestniki) ministrov vejih resorjev

VBVladni kabinet (oja sestava)Vlada government (ira sestava)Ministri morajo biti najprej izvoljeni za poslance v parlament

*PREDSEDNIK VLADE V RSPredlaga kandidate za ministre in njihovo razreitev Funkcija vlade je vezana na njegovo funkcijo (investitura)

Predseduje vladiPredstavlja vlado kot kolegijski organ

Sklicuje in vodi seje vlade (pri glasovanju ima le en glas)Usklajuje delo ministrovLahko daje ministrom obvezna navodila (minister, ki se z navodilom ne strinja, lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vpraanje kot kolegijski organ)

*CENTER VLADE V RS= Tehnini pojem za specifino strokovno-upravno organizacijo, ki uresniuje dva vzporedna cilja:Politina integracija upravnega sistemaKoordinacija (logistika, infrastruktura)

Center vlade sestavljajo: Funkcionarji: Predsednik vladeMinister/i brez resorjaGeneralni sekretar vlade Vladne slube (16)

*VLADNE SLUBE VRSTE IN VODENJE2 skupini:Podrejene premieru preteno politine (policy making) (SVZ, SOVA, SU, UMAR, SLSRP ...)Podrejene generalnemu sekretarju vlade tehnine (UVI, Protokol )

Vodenje: 1. Funkcionar: minister ali dravni sekretar v kabinetu premiera ali 2. Uradnik na poloaju direktor

*VLADNE SLUBE - PROBLEMI

So med politiko in stroko

Niso pokrite z odgovornostjo ministra/stva za resorNjihovo tevilo raste l. 2004 zakon o prenosu nekaterih v ministrstvaNi jasno, ali so organi dravne uprave:Po ZDU-1 nisoPo ZJU soPo ZUP ni jasno (neustavno, e odloajo v upravnih zadevah)

*DELOVANJE VLADEDoloa Poslovnik Vlade (na podlagi zakona)

Vrste odloitev: Predlogi zakonov Predlogi drugih aktov in odloitev DZ-ja

Uredbe (spontane in na podlagi izvrilne klavzule)

Kadrovske odloitveSklepi (usmeritve) itd.

*POSTOPEK ODLOANJA - 1

Predlagatelji gradiva: PremierMinister (ali dravni sekretar po pooblastilu ministra)Generalni sekretar vladePredstojnik vladne slube idr. upravieni predlagatelji

Sestavine predloga gradiva: Spremni dopisJedroPriloge (npr. izjava o medresorskem usklajevanju, OAO, e predpis - izjava o skladnosti s pravom ES in EVA/EPA )

*POSTOPEK ODLOANJA - 2Oblikovanje in vloitev predloga gradivaObjava v informacijskem sistemu, min. 3 dni za pripombe

Obravnava gradiva na delovnih telesih (torek/sreda)Odbor za dravno ureditev in javne zadeveOdbor za gospodarstvoKadrovska komisija

Odloanje na seji vlade (nasl. etrtek) veina prisotnih

Dopisne seje (na zahtevo treh ministrov redna seja)

*POSTOPEK ODLOANJA (OD INTERESA POSAMEZNIKA DO ODLOITVE VLADE)INTERES POSAMEZNIKAINTERES SKUPINEPOLITINA STRANKAPROGRAMVOLITVE(KOALICIJSKA POGODBA)PROGRAM DELA VLADE +PRORAUNSKI DOKUMENTIPROGRAM DELA MINISTRSTVADELOVNA SKUPINA(ZUNANJI STROKOVNJAKI, POSVETOVANJE Z JAVNOSTJO, R.I.A.) +INTERNO POSVETOVANJEPRAVNA REDAKCIJAMEDRESORSKO USKLAJEVANJE(SEJA VLADE)(DRAVNI ZBOR RS)

(URADNI LIST)POROILO VLADE O DELU

*RAZMERJA MED VLADO IN PARLAMENTOM - DZSamostojnost vladeSodelovanje (predlagatelj zakonov, zadeve EU )Odgovornost vlade: kolektivna in individualna: politina in pravna (kazenska in odkodninska); oblike:Konstruktivna nezaupnica (predlog 10 poslancev, odloa veina vseh, nov mandatar) in zaupnicaInterpelacijaUstavna obtoba (zoper ministre, DZ na UstS)Poslanska vpraanja (tudi opozicija premieru)

Vlada in Dravni svet: veto

*ODGOVORNOST VLADE

Odgovornost vlade:

Kolektivna Individualna = odgovornost vsakega ministra posami:

Politina Pravna: 1. kazenska in 2. civilna (odkodninska)

*PRENEHANJE FUNKCIJEVladi:(konstruktivna) nezaupnicaOdstopVlada opravlja tekoe posle do nove vlade

Ministru:e preneha funkcija vladi oz. premieruZ razreitvijo Po interpelaciji ali Na predlog predsednika vladeZ odstopomDrugi razlogi: nezmonost opravljanja funkcije, smrt

****Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*Dr. Polona Kova: PUJU - gradivo za predavanja VIS, 2006/7*