UVOD V MEDICINSKO

ETIKO

TERMINOLOGIJAMORALA

• značaj, nravna usmerjenost

• oblikuje osnovne norme med posamezniki ali skupinami

• različna v različnih obdobjih, družbah, kulturnih krogih...

TERMINOLOGIJA

ETIKA

• kritično vpliva na človekovo vedenje napram dobrem in slabem

• razumsko ureja vedenje in ravnanje oseb

• teži k ciljem, ki kažejo, kako ukrepati

TERMINOLOGIJA

MEDICINSKA ETIKA

• pomeni sistematičen napor doseči zastavljene cilje in metode, ki so za to uporabljene

• temelji na dejanskem medicinskem znanju in moralnih načelih

• spoštovanje etike je bistvena sestavina kateregakoli medicinskega ukrepa

OSNOVNA ETIČNA

NAČELA

1. DOBRONAMERNOST

2. NEŠKODLJIVOST

3. AVTONOMNOST

4. PRAVIČNOST

5. RESNICOLJUBNOST

6. ZAUPNOST

1. DOBRONAMERNOST

• Vsak poseg v korist

• Spoštovanje verskih prepričanj in praktičnih zapovedi, ki so v nasprotju z zdravnikovimi

• Etične dileme dobronamernosti:

- lažna diagnoza za bolniško

- razna opravičila npr. za študente

- potrdila za zavarovalnice

2. NEŠKODLJIVOST

• Zdravnikovo ravnanje naj nikoli ne bi škodilo

• Najpogosteje kršen princip, saj vsak ukrep povzroča stranske učinke

• Problematičen princip pri preventivi :

- zdravljenje dejavnikov tveganja z

zdravili

- cepljenja

3. BOLNIKOVA

AVTONOMNOST

• Pravica do lastne izbire, svoboda volje, svoboda odločanja

• Pacient se odloči za nekaj, čeprav upošteva vse okoliščine in razume posledice

• Dileme :

- zdravnik se odloči namesto bolnika, ker misli, da ve, kaj je zanj najboljše

- bolnik ne upošteva zdravnikovih navodil

4. PRAVIČNOST

• Enaka obravnava vseh bolnikov ne glede na njihove lastnosti ali sposobnosti plačevanja

• Etične dileme :

– povezane s stroški zdravljenja

– zdravljenje bolnikov, ki ne upoštevajo navodil

5. RESNICOLJUBNOST

• Bolnik ima pravico vedeti vse, kar je z njim v zvezi

• Zdravnik pogosto prikriva resnico in bolnika zavaja aktivno ali pasivno

6. ZAUPNOST

• Pomemben temelj odnosa med zdravnikom in bolnikom

• Zaveza poklicne molčečnosti oz. poklicna skrivnost

• Etične dileme :

- postopki za odvzem vozniškega

dovoljenja

- prikrivanje kaznivega dejanja

SODOBNI IZZIVI

MEDICINSKI ETIKI

TISTI, KI ZADEVAJO ZNANJE

• Eksplozija znanja

• Nova znanstvena odkritja

• Nove metode in tehnologije

• Nove terapije

• Uporaba nove informacijske tehnologije

SODOBNI IZZIVI

MEDICINSKI ETIKI

TISTI, KI ZADEVAJO NAŠE

(MORALNO) RAVNANJE

• Pluralna družba – vrednote, cilji

• Pomanjkanje splošne identitete

• Spremembe v profesionalnih dolžnostih

• Spremembe v odnosu bolnik – zdravnik

• Spremembe v zdravstvenem sistemu

• Zahteve po “ cost – effectiveness ”

ZAKLJUČEK

• Etični problemi so v ambulanti družinske medicine zelo pogosti

• Spoštovanje etike je bistvena vsebina vsakega medicinskega ukrepa

• Razmišljanje in učenje o etičnih problemih lahko nadgradi naša stališča in izboljša kvaliteto našega dela

Naloga

1. Po trije udeleženci skupaj predstavijo kompleksen problem iz ambulante, ki posega na področje kazenske, strokovne in etične odgovornosti. Pripravijo PP prezentacijo 5 minut, vsaki predstavitvi sledi aktivna diskusija do 10 minut.Natančno naj :• opredelijo problem,• opišejo postopek in način ravnanja udeleženih,• opišejo naj svoj pristop in rešitve, za katere so se odločili do takrat, ko

problem predstavljajo,– predstavijo vsaj 3 dileme, na katere so naleteli in jih rešili ter NE

povedo, kako so jih rešili: nakazane dileme so stvar diskusije in iskanja rešitve v skupini ali

– predstavijo do takrat še nerešene probleme, ki so stvar diskusije v skupini

2. Vsak pripravi pisno svoja stališča (cca 1 stran) o generičnem predpisovanju zdravil: prednosti, slabosti, nevarnosti, izzivi. Razmišljanje in trditve podkrepi z ustreznimi citati iz literature. Odda na zadnjem modulu, pred podpisom, vodji modula.

Literatura• Wyatt J, Walton R. Computer based prescribing. BMJ 1995; 311: 1181-2.

• Rafferty T, Davis WK, McGavock H. How has foundholding in Northern Ireland affected prescribing patterns? A longitudinal study. BMJ 1997; 315: 166-170.

• Ashworth M, Golding S, Shephard L, Majeed A. Prescribing incentive schemes in two NHS regions: cross sectional survey. BMJ 2002; 324: 1187-88.

• Majeed A, Evans N, Head P. What can PACT tell us about prescribing in general practice? BMJ 1997; 315: 1515-1519.

• Wilson HRP, Hatcher J, Barton S, Walley T. Influences of practice characteristics on prescribing in fundholding and non-fundholding general practices: an observational study. BMJ 1996; 313: 595-599.

• Majeed A, Head S. Controveries in primary care Setting prescribing budgets in general practice. Capitation based prescribing budgets will not work. BMJ 1996; 316: 748-750.

• Tschabitscher D, Platzer P, Baumgärtel C, Müllner M. Generika: Qualität, Wirksamkeit, Sicherheit und Austauschbarkeit. Wien Klin Wochenschr 2008; 3-4: 63-69.

• Hoffman F, Glaeske G, Pfannkuche PM. The effect of introducing rebate contracts to promote generic drug substitution, on doctors' prescribing practices. Dtsch Artzebl Int 2009; 106: 783-88.

• Tsiantou V, Zavras D, Kousoulakou H, Geitona M, Kyriopolulos J. Generic medicines: Greek physicians' perceptions and prescribing practices. Journal of clinical pharmacy and therapeutics 2009; 34: 547-554.

• Dowell SJ, Snadden D, Dunbar AJ. Changing to generic formulary: how one fundholding practice reduced prescribing costs. BMJ 1995; 310: 505-508.

• Ann. Which medicines are not suitable for generic prescribing in primary care?, dostopno na www.nelm.nhs.uk dne 6.4.2010