Embed Size (px)
Citation preview
Stran 1 |
1. UVOD
Pokojnine so za starejše v Evropi glavni vir
dohodkov, izhajajo pa zlasti iz javnih dokladnih sistemov. Upokojenci, ki
prejemajo pokojnino, so pomemben in, zaradi staranja prebivalstva, vse večji del
prebivalstva EU (približno 124 milijonov ali
četrtina celotnega prebivalstva1).
Evropski pokojninski sistemi se soočajo z dvojnim izzivom, in sicer kako ohraniti
svojo finančno vzdržnost in biti zmožni Evropejcem po upokojitvi zagotoviti
ustrezen dohodek. Glavni namen
pokojninskih sistemov je starejše zaščititi pred revščino ter jim omogočiti dostojen
življenjski standard in ekonomsko neodvisnost v starosti. Finančna vzdržnost
pokojninskih shem je zato nujna. Pokojnine pomembno vplivajo na javne
proračune in ponudbo delovne sile, pri čemer je treba te vplive upoštevati pri
pokojninski politiki.
Načelo 15 evropskega stebra socialnih
pravic določa, da imajo upokojeni delavci in samozaposleni pravico do pokojnine, ki
je sorazmerna z njihovimi prispevki in zagotavlja ustrezen dohodek. Izrecno je
navedeno načelo enakih možnosti za
ženske in moške pri pridobivanju
1 2013, vir: Evropska komisija (GD ECFIN) in
Odbor za ekonomsko politiko (Delovna skupina za problematiko staranja prebivalstva), „The
2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013-2060)“ (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015: Gospodarske in proračunske
napovedi za 28 držav članic EU (2013–2060)), European Economy, št. 3, 2015.
pokojninskih pravic. Vzpostavljena je
pravica do sredstev, ki zagotavljajo dostojno življenje.
Glavni cilji politik na področju pokojnin in
upokojevanja so (i) zagotoviti ustrezne dohodke v starosti ter hkrati (ii)
zagotoviti finančno vzdržnost in (iii) čim
bolj povečati zaposlenost (tj. s spodbudami za podporo stabilni formalni
delovni dobi ter daljšemu delovnemu življenju moških in žensk).
V oddelku 2 so opisani glavni izzivi
politike, v oddelku 3 so opredeljeni vzvodi
za obravnavanje teh izzivov, v oddelku 4 pa je naveden pregled politik v državah
članicah.
2. IZZIVI POLITIKE: PREGLED USPEŠNOSTI V DRŽAVAH EU
Zaradi večje intenzivnosti staranja prebivalstva v naslednjih treh do petih
desetletjih bo izziv izpolnjevanja teh treh ciljev še pomembnejši. Zaradi prehoda od
velikih delovno aktivnih generacij k manjšim, ki je posledica nizke rodnosti in
vse daljše življenjske dobe, bodo potrebne
prilagoditve praks upokojevanja in pokojninskih ureditev v vseh državah
članicah. Glede na to, da prvi pripadniki generacije baby boom dosegajo
upokojitveno starost, bo to kmalu vplivalo tudi na ustreznost in vzdržnost
pokojninskih sistemov.
Prebivalstvo, starejše od 60 let, se zdaj
vsako leto poveča za približno dva milijona, kar je skoraj dvakrat toliko
kot v poznih 90. letih dvajsetega stoletja
TEMATSKI INFORMATIVNI PREGLED V OKVIRU
EVROPSKEGA SEMESTRA
USTREZNOST IN VZDRŽNOST POKOJNIN
Stran 2 |
in v prvih letih 21. stoletja2. Hkrati se bo število ljudi v delovno najbolj aktivnih letih
(20–59 let) v naslednjih desetletjih vsako
leto zmanjšalo, saj za pripadniki generacije baby boom prihajajo precej
manjše generacije. Dolgoročno se pričakuje, da se bo preostala pričakovana
življenjska doba pri starosti 65 let v EU3 podaljšala za približno 4 leta, tj. s
17,9 leta za moške in 21,2 leta za ženske v letu 2015 na 22,4 leta za moške in
25,6 leta za ženske v letu 2060. Ocene za leto 2060 temeljijo na Poročilu o staranju
prebivalstva za leto 20154, glej sliko A1 v
Prilogi.
2.1. Izziv ustreznosti
Ustreznost pokojnin se meri z:
1) njihovo zmožnostjo preprečevanja
revščine, 2) stopnjo, do katere nadomeščajo
dohodke od dela, 3) obdobjem, v katerem osebe prejemajo
pokojnino.
Slika 1: Delež prebivalstva, starega 65 let
in več, izpostavljenega tveganju revščine
in socialne izključenosti, 2016
2 Prav tam. 3 Države, na katere se nanašajo podatki v tem informativnem pregledu, so države članice EU-28, razen če ni navedeno drugače. 4 Glej opombo 1.
Vir: Eurostat, statistika o dohodku in življenjskih
pogojih v EU (EU-SILC). Datum pridobitve podatkov:
31. oktober 2017; * za Irsko podatki za leto 2015.
Opombe: standardizirani podatki (EU-28 = 0), rdeča
(desno) – nad povprečjem EU, modra (levo) – pod
povprečjem EU.
Na sliki 1 je predstavljen ključen del izziva
ustreznosti pokojnin za države članice, tako da je prikazan njihov položaj v
primerjavi s povprečjem EU za stopnjo izpostavljenosti tveganju revščine ali
socialne izključenosti pri osebah, starih 65 let ali več. Države članice nad
povprečjem so prikazane z rdečo barvo na
desni strani, pri čemer je bila najvišja vrednost dosežena v Bolgariji, tj. skoraj
30 odstotnih točk nad povprečjem EU.
Leta 2016 je bilo 14,7 % oseb, starih 65 let ali več, izpostavljenih tveganju
revščine (to pomeni, da so prejemali
dohodek, nižji od 60 % mediane dohodka v dani državi članici), medtem ko je bilo
med preostalim prebivalstvom takšnih 17,9 %. Vendar pa so razlike v stopnjah
revščine med državami članicami velike, in sicer od 5,7 % na Slovaškem do 40,2 % v
Estoniji (glej sliko A3). Povprečno je bila leta 2015 v EU vrzel revščine pri osebah,
starih 65 let ali več, 16,5 % (glej
sliko A4), kar pomeni, da je bila mediana dohodka revnih starejših 83,5 %
zadevnega nacionalnega praga revščine.
Večina upokojencev v EU je bila zaradi krize prizadeta manj kot mlajše starostne
skupine in je med krizo večinoma ohranila
svoj relativni življenjski standard. Medtem ko se je od začetka krize tveganje
revščine za osebe, mlajše od 65 let, povečalo s približno 16 % leta 2008 na
17,9 % leta 2016, se je stopnja za osebe, starejše od 65 let, v istem obdobju znižala
s 17,8 % leta 2008 na 14,7 % leta 2016, pri čemer je to gibanje značilno tako za
moške kot ženske ter starejše in mlajše
upokojence. Revščina v starosti v nekaterih državah vseeno še vedno ostaja
težava, zlasti za ženske.
V številnih državah bodo pokojnine, ki bodo osebam z nizkimi dohodki in kratko
delovno dobo na voljo v prihodnosti, kljub
določbam o minimalnem dohodku ostale pod pragom revščine. V številnih
državah članicah zajamčeni znesek minimalnega dohodka ne dosega niti
polovice praga tveganja revščine. Določbe
BG
LV
EE
LT
RO
HR
MT
IT
CY
EL
PT
SI
DE
UK
EO-19
SE
IE*
BE
PL
HU
ES
AT
FI
SK
CZ
FR
NL
DK
LU
-15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30
Pod povprečjem (EU-28 = 0) Nad povprečjem
Stran 3 |
o minimalnem dohodku bodo le v nekaj državah starejšim brez drugih virov
omogočile izhod iz revščine.
Kar zadeva zmožnost pokojnin, da
nadomestijo dohodek od dela pred upokojitvijo, znašajo neto pokojnine, ki
osebam v različnih državah članicah pripadajo po 40 letih delovne dobe s
povprečnimi dohodki do standardne upokojitvene starosti, od 50 do 114 %
povprečnih dohodkov5 (leta 2013).
Nadomestitvene stopnje so na splošno višje za osebe z nižjimi dohodki in
relativno nižje za delavce z višjimi dohodki, kar kaže, da je za večino javnih
pokojninskih sistemov značilno prerazporejanje.
Čeprav so pokojnine glavni vir dohodkov za starejše Evropejce, je življenjski
standard v starosti odvisen tudi od drugih dejavnikov, kot so lastništvo stanovanj,
finančno premoženje, dostop do drugih prejemkov (npr. subvencije za stanovanja
ali ogrevanje) in storitev ter zaposlitvene možnosti. Pomembno je tudi oceniti, ali
pokojnine upokojencem omogočajo
ustrezno izpolnjevanje njihovih splošnih potreb ter potreb glede zdravstvenega
varstva, socialnih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki se večajo s starostjo.
Daljše kot je obdobje upokojitve, večji so
stroški pokojnin, kar pomeni, da je
trajanje upokojitve povezano z vzdržnostjo. Po ocenah je leta 2016 v EU
to obdobje trajalo od 16,5 leta v Bolgariji in Romuniji do 24,5 leta v Franciji (glej
sliko 3).
2.1.1. Manj dobro zaščitenih skupin
med sedanjimi upokojenci
Povsod v EU imajo ženske nižje pokojnine kot moški, pri čemer so v povprečju 36 %
nižje. Leta 2016 je bila v državah članicah
5 Evropska komisija [generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL)] in Odbor za socialno zaščito, The
2015 Pension Adequacy Report: current and
future income adequacy in old age in the EU (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015:
sedanja in prihodnja ustreznost pokojnin v starosti v EU), zvezek I, Evropska komisija, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
razlika v pokojninah med spoloma6 v starostni skupini 65–79 let (pri čemer so
se upoštevale le osebe, ki prejemajo
pokojnino) od 1,8 % v Estoniji do kar 48,7 % na Cipru (slika A7). Poleg tega ima
v nekaterih državah članicah dostop do pokojnin manj žensk kot moških (Španija).
Ti razliki sta zlasti posledica razlik med spoloma na področju pokojninskih pravic,
ki temeljijo na dohodku od formalne zaposlitve. Povedano drugače, sta
posledica tega, da imajo ženske nižje plače, so pogosteje zaposlene s krajšim
delovnim časom in imajo krajše delovne
dobe kot moški7. Vendar pa je pomembna tudi zasnova pokojninskega sistema.
Dolgoročno bi lahko bila manjša razlika v pokojninah med spoloma rezultat bolj
enakih zaposlitvenih možnosti žensk in moških, a bodo imele značilnosti
pokojninskega sistema, kot so bonitete zaradi oskrbe in pokojnine preživelih oseb,
še vedno pomembno vlogo pri njenem
zmanjševanju. V nekaterih državah se ženskam pri upokojitvi upoštevajo
bonitete zaradi nege otrok.
Daljša pričakovana življenjska doba žensk pomeni, da v večini držav članic na
njihove pokojnine bolj vplivajo dolgoročne
posledice nepopolne indeksacije pokojnin s plačami. Ženske so tudi bolj izpostavljene
revščini v starosti kot moški (16,8 % v primerjavi z 12,1 % leta 2016), saj
preživijo svoje partnerje, ovdovijo in na koncu živijo v enočlanskih
gospodinjstvih (slika A3, glej tudi sliki A5 in A6). Pokojnine po umrlem
zavarovancu so lahko učinkovita zaščita
pred tveganjem ekonomskih težav, ki so posledica smrti partnerja.
Starejši so v primerjavi s prebivalstvom v
delovni starosti v boljšem položaju, kar zadeva lastništvo stanovanj in finančno
premoženje. Vendar pa v številnih državah
članicah med starejšim prebivalstvom obstajajo precejšnje razlike med spoloma
na področju lastništva stanovanj in izpostavljenosti resni stanovanjski
6 Odstotek, za katerega je povprečna pokojnina žensk nižja od povprečne pokojnine
moških. 7 Za več informacij glej tematski informativni pregled v okviru evropskega semestra o udeležbi žensk na trgu dela.
Stran 4 |
prikrajšanosti. Ženske, stare 65 let in več, imajo precej manj lastniških stanovanj in
manjše finančno premoženje.
Kar zadeva stanovanja, se razmere med
državami članicami EU zelo razlikujejo. Več kot tri četrtine prebivalstva EU,
starega 65 let in več, živi v lastniško uporabljanih stanovanjskih enotah, pri
čemer se nacionalne stopnje gibljejo od malo več kot 50 % (na Cipru,
Nizozemskem in v Avstriji) do skoraj
100 % (na Hrvaškem, v Litvi, Romuniji in Slovaškem). Vendar v nekaterih državah
(Bolgarija in Grčija) znaten delež starejših porabi več kot 40 % ekvivalentnega
razpoložljivega dohodka za stanovanja, kar je prag, pri katerem se šteje, da so
gospodinjstva preobremenjena s
stanovanjskimi stroški.
2.1.2. Nadomestilo dohodkov: ustreznost v prihodnosti
Čeprav je bil cilj nedavnih reform javnih pokojninskih sistemov izboljšanje ali
ohranitev vloge pokojnin pri zaščiti pred revščino, bodo rezultat večine teh reform
nižje nadomestitvene stopnje (pokojnine
glede na prejšnje dohodke) v prihodnosti. Teoretične nadomestitvene stopnje naj bi
se leta 2053 gibale od približno 40,1 % do približno 92,5 % (preglednica 2 v Prilogi).
Slika 2: Razlika v bruto teoretičnih nadomestitvenih stopnjah med letoma 2013 in 2053 po vrsti pokojnine pri prejemnikih povprečnih dohodkov v odstotnih točkah
Vir: Komisija, Odbor za socialno zaščito, The 2015 Pension Adequacy Report (Poročilo o ustreznosti pokojnin za
leto 2015).
Opombe: Vir podatkov: države članice in OECD. Pozitivna razlika pomeni višjo bruto teoretično nadomestitveno
stopnjo leta 2053 v primerjavi z letom 2013. Podatki za Grčijo za leto 2013 niso na voljo. Razvrščeno glede na
skupno spremembo bruto teoretične nadomestitvene stopnje pri prejemnikih povprečnih dohodkov [40 let delovne dobe do standardne upokojitvene starosti]. Če obstajajo razlike med spoloma, se sporočijo podatki za moške.
Na sliki 2 je prikazana pričakovana
sprememba bruto nadomestitvenih stopenj med letoma 2013 in 2053 pri
40 letih delovne dobe s povprečnimi
dohodki do upokojitvene starosti v
-45
-40
-35
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
-45
-40
-35
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
BG DK LT DE CY EE IT SK AT CZ SI HU LV BE MT UK ES HR NL IE LU PT FI FR SE RO PL
Zasebne dodatne pokojninske sheme in druge predhodno financirane sheme
Javne predhodno financirane sheme
Razlika v odstotnih točkah,2013–2053
Stran 5 |
posamezni državi8.
Na sliki 2 je prikazano tudi, kako naj bi se
spremenili različni stebri pokojninskega sistema. Na splošno ni jasnega gibanja, ki
bi veljalo za celotno EU: pričakovana sprememba bruto teoretične
nadomestitvene stopnje med letoma 2013 in 2053 se za ta osnovni scenarij delovne
dobe (svetlo modre vodoravne črte) giblje od –30 do +12 odstotnih točk. Pomembno
pa je, da je iz razčlenitve spremembe
bruto teoretičnih nadomestitvenih stopenj na njihove gradnike razvidno splošno
zmanjšanje pokojninskih pravic, ki izhajajo iz javnih pokojninskih shem (prikazano s
temno modrimi stolpci). Po ocenah naj bi se nadomestitvene stopnje javnih
dokladnih sistemov za prejemnike povprečnih dohodkov v 16 državah
članicah znižale za več kot pet odstotnih
točk, v šestih državah članicah pa za več kot 15 odstotnih točk. Pričakuje se, da se
bo ta razlika v 16 državah članicah vsaj delno zmanjšala s povečanjem pravic, ki
izhajajo iz naložbenih pokojninskih shem. Pokojninske pravice bodo vse pogosteje
izhajale iz naložbenih pokojninskih shem, ustreznost pokojnin pa bo vedno bolj
odvisna od finančnih trgov.
Gibanje ustreznosti pokojnin v prihodnosti
se lahko oceni tudi s kazalniki, ki izhajajo iz napovedi odhodkov. Za razliko od
teoretičnih nadomestitvenih stopenj stopnja prejemkov9 in bruto povprečna
8 To je dogovorjeno merilo ustreznosti pokojnine, ki pokojnino prikazuje kot delež dohodka od dela za delavca z določeno delovno dobo v zadnjem letu pred upokojitvijo. V tem
primeru se nanaša na neprekinjeno delovno dobo s povprečnimi dohodki od starosti 25 let do standardne upokojitvene starosti v
posamezni državi. 9 Stopnja prejemkov je povprečni prejemek javne pokojnine oziroma javne in zasebne
pokojnine, izražen v deležu povprečne plače v celotnem gospodarstvu (bruto plače glede na zaposlene) (Komisija, Odbor za ekonomsko politiko).
nadomestitvena stopnja10 izražata skupne odhodke za pokojnine (preglednica 2,
stolpca 2 in 3). Na splošno napovedi
stopnje prejemkov in bruto povprečne nadomestitvene stopnje za obdobje 2013–
2060 potrjujejo, da se bodo nadomestitvene stopnje javnih pokojnin v
prihodnosti zniževale.
2.1.3. Trajanje upokojitve
Pokojnine morajo ljudem zagotavljati
podporo dovolj časa. Prilagajati se morajo vse daljši življenjski dobi. Delovno
življenje se začenja vse pozneje in se podaljšuje, ljudje pa na splošno živijo dlje.
Zato je pomembno izmeriti razmerje med delovno aktivnim obdobjem in
trajanjem upokojitve (glej sliko 3).
Slika 3: Življenje, razdeljeno na različna obdobja aktivnosti, 2013
Vir: Eurostat in Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015.
Upokojitev povprečno traja od 16,5 do
24,5 leta. Še pomembneje pa je, da je razmerje med trajanjem upokojitve in
delovnim življenjem v EU v povprečju
50 %, pri čemer se giblje od 37 % v Latviji do 61 % v Luksemburgu.
2.2. Zaposlitveni izzivi
Standarden kazalnik zaposlitvenih izzivov, povezanih s pokojninami, je stopnja
10 Bruto povprečna nadomestitvena stopnja se
izračuna kot povprečna prva pokojnina, izražena v deležu povprečne plače ob
upokojitvi. Podatke so predložile države članice kot del priprave napovedi v Delovni skupini za problematiko staranja prebivalstva iz leta 2015 (Komisija, Odbor za ekonomsko politiko).
Stran 6 |
zaposlenosti starejših delavcev v starostni skupini 55–64 let. Naraščajoča stopnja
zaposlenosti v tej starostni skupini bi
ljudem omogočila, da do upokojitvene starosti bolje skrbijo zase. Prispevala bi
tudi k doseganju splošnega cilja zaposlenosti iz strategije Evropa 2020, ki
je 75 % oseb, starih od 20 do 64 let.
Ker se predpisane upokojitvene starosti zvišujejo, je izziv, povezan z ustreznostjo,
povečati udeležbo starejših na trgu dela za
premostitev njihovega delovnega življenja, dokler niso upravičeni do polne pokojnine.
Na stopnje zaposlenosti starejših delavcev
vplivajo različni dejavniki na strani povpraševanja in ponudbe ter v sistemih
davčnih ugodnosti.
Vendar na koncu delovnega življenja na
razmerje med leti plačevanja prispevkov in trajanjem upokojitve ne vpliva samo
stopnja zaposlenosti, ampak sta ključna dejavnika tudi starost ob vključitvi in
stabilnost zaposlenosti v delovnem
življenju. Precej pomemben kazalnik je povprečno trajanje delovnega
življenja.
Na sliki 4 je izziv zaposlenosti v zvezi s pokojninami prikazan s tem, koliko
rezultat držav članic odstopa od
povprečnega trajanja delovnega življenja in povprečne stopnje zaposlenosti
starejših delavcev v EU. Manj uspešne države članice so prikazane na levi strani
(pod povprečjem), bolj uspešne (nad povprečjem) pa na desni strani navpične
črte, ki označuje povprečje EU (EU = 0).
Leta 2016 je stopnja zaposlenosti
delavcev v starostni skupini 55–64 let znašala od 36,3% v Grčiji do 75,5% na
Švedskem, pri čemer je bilo povprečje v EU 55,3% (glej preglednico 3 in sliko A8 v
Prilogi). V štirih državah je bilo zaposlenih manj kot 40 % starejših delavcev (v Grčiji,
na Hrvaškem, v Luksemburgu in v
Sloveniji). Stopnja zaposlenosti žensk v starostni skupini 55–64 let je bila od
komaj 26,4 % na Malti do 73,5 % na Švedskem, pri čemer je bilo povprečje v
EU 48,9 %. V dveh državah članicah, tj. v Grčiji in na Malti, sta bili stopnji
zaposlenosti starejših žensk nižji od 30 %. Ovire za zaposlenost starejših delavk so:
pokojninski sistemi (npr. nižja upokojitvena starost za ženske),
usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja (npr. nezadosten dostop do otroškega varstva in oskrbe starejših),
delovna mesta in trgi dela (npr. pomanjkanje pristopov k upravljanju,
ki upoštevajo starost in spol)11.
Leta 2016 so bile razlike v trajanju delovnih življenj med spoloma še vedno
precejšnje, pri čemer so bile ženske
(33,1 leta) na trgu dela udeležene povprečno 4,9 leta manj kot moški
(38 let) (slika A9 v Prilogi). To povprečje prikriva velike razlike med državami
članicami: razlike se gibljejo od 12,8 leta na Malti do 9,5 leta v Italiji in 7,7 leta na
Irskem. Leta 2015 je bila preostala pričakovana življenjska doba pri 65 letih
od 16 let v Bolgariji do 21,6 leta v Franciji
(glej preglednico 3).
Slika 4: Povprečno trajanje delovnega življenja in stopnja zaposlenosti starejših delavcev (55–64), 2016
Vir: Eurostat.
Opomba: standardizirani podatki (EU-28 = 0); datum pridobitve podatkov: 31. oktober 2017.
Zaradi nedavnih reform pokojninskih sistemov bosta količina delovnih ur in
delovna doba imeli veliko večji vpliv na
11 Za več informacij glej tematski informativni pregled v okviru evropskega semestra o udeležbi žensk na trgu dela.
EE
DE
DK
EE
LT
NL
UK
LV
FI
CZ
IE
EO-19
BG
CY
PT
IT
FR
HU
AT
ES
SK
PL
BE
MT
RO
LU
SI
HR
EL
-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25
Stopnja zaposlenosti starejših delavcev, (55–64 let), 2016 (standardizirana vrednost EU-28 = 0)
Trajanje delovnega življenja, 2016(standardizirana vrednost EU-28 = 0)
-20 -15 -10 -5 0 5 10 15
Stran 7 |
ustreznost pokojnin v prihodnosti. S spremembami, kot so tesnejša povezava
prispevkov, ki temeljijo na dohodku od
dela, z več pokojninskimi pravicami, dvig upokojitvene starosti in omejitev
predčasnih upokojitev, se krepi pomembnost daljše in manjkrat prekinjene
zaposlitve s polnim delovnim časom pri prizadevanju za večje pravice do dostojne
pokojnine.
Na sliki A10 je prikazan vpliv prisilne
upokojitve, do katere pride pet let prej zaradi brezposelnosti, na prihodnje neto
nadomestitvene stopnje (po letu 2053) v primerjavi z nadomestitveno stopnjo
osebe, ki lahko doseže polno delovno dobo in se upokoji pri standardni upokojitveni
starosti.
Za osebe, ki ne dosežejo polne delovne
dobe s 40 leti plačevanja prispevkov, so napovedana še večja znižanja prihodnjih
nadomestitvenih stopenj. Po le 30-letni delovni dobi12 naj bi se neto
nadomestitvene stopnje prejemnikov povprečnih dohodkov in prejemnikov
nizkih dohodkov v 23 državah članicah
znižale za več kot 10 odstotnih točk v primerjavi z osebami, ki dosežejo polno
delovno dobo, v šestih državah članicah od teh 23 pa za več kot 20 odstotnih točk.
Čeprav se je trajanje delovnega življenja v
zadnjem desetletju v številnih državah
članicah precej izboljšalo, zdaj v le nekaj državah članicah dosega mejnik 40 let za
moške, medtem ko se ženske temu sploh ne približajo. Številni zdaj uspejo doseči
delovno dobo, ki je od pet do deset let krajša od delovne dobe, potrebne za polno
pokojnino.
2.3. Izziv vzdržnosti
Vzdržnost je povezana s fiskalnim in
finančnim ravnotežjem med prihodki in obveznostmi (ter razmerjem med delavci,
12 Evropska komisija (GD EMPL) in Odbor za
socialno zaščito, The 2015 Pension Adequacy
Report: current and future income adequacy in old age in the EU (Poročilo o ustreznosti
pokojnin za leto 2015: sedanja in prihodnja ustreznost pokojnin v starosti v EU), zvezek I, Evropska komisija, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
plačniki prispevkov za upokojence in upravičenci) v pokojninskih shemah. Da bi
bile javne pokojninske sheme dolgoročno
vzdržne, morajo biti sposobne absorbirati vpliv staranja prebivalstva, ne da bi
destabilizirale javne finance.
Stroški pokojnin so velik del javnofinančnih odhodkov (leta 2013 so
znašali 11,3 % BDP v EU, pri tem pa so se gibali od 6,9 % na Nizozemskem do
16,2 % v Grčiji – glej preglednico 3) in
pomembno vplivajo na sedanji ter srednje- in dolgoročni javni proračunski
položaj.
Slika 5: Napovedana sprememba bruto javnih odhodkov za pokojnine v odstotnih
točkah BDP (2013–2060)
Vir: Evropska komisija (GD ECFIN) in Odbor za
ekonomsko politiko (Delovna skupina za
problematiko staranja prebivalstva), „The 2015
Ageing Report: Economic and budgetary projections
for the 28 EU Member States (2013-2060)“ (Poročilo
o staranju prebivalstva za leto 2015: Gospodarske in
proračunske napovedi za 28 držav članic EU (2013–
2060)), European Economy, št. 3, 2015.
Javnofinančni odhodki za pokojnine v EU naj bi se v obdobju 2013–2040 povečali za
0,4 odstotne točke do 11,7 % BDP, preden
se bodo do leta 2060 zmanjšali na približno 11 % BDP. V obdobju 2013–2060
je napovedano zmanjšanje za približno 0,2 odstotne točke.
Obseg napovedanih sprememb
javnofinančnih odhodkov za pokojnine pa
Stran 8 |
se med državami članicami precej razlikuje (glej sliko 5 in preglednico 3 v
Prilogi).
Delež javnofinančnih odhodkov za
pokojnine naj bi se najbolj zmanjšal na Hrvaškem (3,9 odstotne točke BDP), pa
tudi v Latviji, na Danskem (v obeh za 3,1 odstotne točke) in v Franciji
(2,8 odstotne točke). V Italiji, Grčiji, na Švedskem, v Estoniji, Španiji, na
Portugalskem in Poljskem se bo
zmanjšanje gibalo od 2 odstotnih točk do 0,7 odstotne točke BDP. Glavni razlogi za
to zmanjšanje so delež pokritosti, stopnja zaposlenosti in trajanje prejemanja
nadomestil.
Za primerjavo, delež javne porabe za
pokojnine naj bi se najbolj povečal v Luksemburgu (4,1 odstotne točke BDP),
Sloveniji (3,5 odstotne točke), Belgiji (3,3 odstotne točke) in na Malti
(3,2 odstotne točke). V Nemčiji in na Slovaškem naj bi se povečal za od 2 do
3 odstotne točke BDP, na Češkem, Irskem, Nizozemskem in v Združenem kraljestvu
pa naj bi se povečal zmerno (od 0,7 do
1,1 odstotne točke). V Bolgariji, na Cipru, v Litvi, na Madžarskem, v Avstriji,
Romuniji in na Finskem se delež javne porabe za pokojnine načeloma naj ne bi
spremenil (+/–0,5 odstotne točke).
V državah članicah, za katere je
napovedano večje povečanje odhodkov za pokojnine, bodo za omejevanje
naraščajočih stroškov potrebne nadaljnje pokojninske reforme.
V državah članicah, v katerih naj bi se
javnofinančni odhodki za pokojnine kljub
znatnemu staranju prebivalstva zmanjšali, bo obstajalo tveganje velikih preobratov
politike zaradi veliko večjega deleža žensk in moških z neustreznimi pokojninami, ki
bodo v starosti izpostavljeni revščini.
Zato bi morda bilo treba prilagoditve
ustreznosti izvesti z drugimi sredstvi, kot so daljše delovno življenje in spodbude za
dopolnilne pokojninske sheme.
3. OPREDELITEV VZVODOV POLITIKE ZA OBRAVNAVANJE IZZIVOV
Zaposlitveni vzorci ter vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov so
tesno medsebojno povezani. Za ohranitev trajne povezave med delovnim življenjem,
trajanjem upokojitve in pridobivanjem
pravic do ustrezne pokojnine v starajočih se družbah bodo morali ljudje pred
upokojitvijo na splošno delati dlje. Da bi se ohranile splošne nadomestitvene stopnje
za pokojnine, podobne tistim iz 90. let dvajsetega stoletja in prvih let
21. stoletja, bodo morali številni ljudje povečati tudi svoje dopolnilno pokojninsko
varčevanje.
Ker ljudje živijo dlje, prebivalstvo v
delovni starosti pa je vse manj številno, bi lahko potrebno povečanje odhodkov
postalo nevzdržno. Ustreznost pokojnin ne bo zagotovljena, če ljudje pred
upokojitvijo ne bodo delali več in dlje. Pokojninski prejemki, do katerih so ljudje
povprečno upravičeni z enim delovnim
letom plačevanja prispevkov, se bodo torej morali znižati. Pravice se bodo
morale bolj približati prispevkom, izračunati pa jih bo treba na aktuarski
podlagi. S pokojninskimi reformami se lahko to doseže tako, da se za podlago za
izračun prejemkov uporabijo povprečne delovne dobe.
Pokojninski sistemi lahko prispevajo k optimizaciji ponudbe delovne sile v
celotnem delovnem življenju, zlasti za starejše delavce, tako da se v predpisih
glede upravičenosti vzpostavijo zanesljive spodbude za delo in omeji
dostop do predčasne upokojitve.
Preložitev upokojitve in prejemanja
pokojnine z daljšim delom – ter s tem daljše obdobje plačevanja prispevkov in
pridobivanje pravic – lahko bistveno prispeva k sočasnemu izboljševanju
vzdržnosti in ustreznosti pokojnin.
Krajšanje in/ali preprečevanje podaljšanja
povprečnega trajanja upokojitve državam članicam omogočata, da sprostijo
sredstva, ki se lahko uporabijo za izboljšanje ali ohranitev sedanje
ustreznosti pokojninskih prejemkov ali
vsaj omejitev obsega, v katerem se bodo zmanjšali.
Enaka upokojitvena starost za moške
in ženske je pomemben dejavnik
Stran 9 |
preprečevanja razlik v pokojninah med spoloma.
Dober način usklajevanja vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema glede
na starajoče se prebivalstvo je uskladitev predpisane upokojitvene starosti s
pričakovano življenjsko dobo. Zavedanje o tem, da daljša življenjska
doba pomeni daljšo delovno dobo, v kateri se financira pokojninski sistem, je močna
spodbuda za preložitev dejanske
upokojitvene starosti, usklajene z daljšo pričakovano življenjsko dobo.
Iz Poročila o ustreznosti pokojnin za
leto 2015 je razvidno, kako bi lahko delo do višje starosti prispevalo k ohranitvi
ali celo zvišanju prihodnje ravni
nadomestitvenih stopenj. Na sliki A11 je prikazano, za koliko bi se neto
nadomestitvena stopnja za osebo, ki dela še dve leti po doseženi nacionalni
upokojitveni starosti, zvišala v primerjavi z osebo, ki se pri tej starosti upokoji. V
devetih državah članicah naj bi se zaradi upokojitve dve leti po standardni
upokojitveni starosti neto nadomestitvene
stopnje za osebo s povprečnimi dohodki zvišale za pet odstotnih točk ali več. Učinki
na nadomestitveno stopnjo osebe z nizkimi dohodki (tj. z dvema tretjinama
povprečnih dohodkov) so večinoma podobni. V teh državah članicah daljše
delovno življenje pomeni učinkovit način izboljšanja prihodnjih pokojninskih
rezultatov. Nasprotno pa se strukture
finančnih spodbud v drugih državah članicah še vedno zdijo nezadostne, pri
čemer daljše delovno življenje pomeni primerljivo majhno zvišanje
nadomestitvenih stopenj. Močni mehanizmi za odvračanje od predčasne
upokojitve bodo v prihodnosti v večini držav članic trdno vzpostavljeni, saj se
bodo nadomestitvene stopnje pri
upokojitvi dve leti pred upokojitveno starostjo bistveno znižale. Kljub temu pa
obstajajo države članice, v katerih bo to imelo zanemarljiv učinek na pokojninske
prejemke.
V okviru reševanja izzivov, ki jih
predstavlja starajoče se prebivalstvo, morajo pokojninske reforme: (i) zagotoviti
boljše ravnotežje med prispevki in pravicami; (ii) zmanjšati predčasno
upokojitev in (iii) dvigniti upokojitveno starost. Vendar reforme same po sebi niso
dovolj.
Uspešnost pokojninskih reform, ki
omejujejo predčasno upokojitev, dvigujejo upokojitveno starost in po možnosti to ali
prejemke povezujejo z daljšo pričakovano življenjsko dobo, je odvisna od ukrepov
na delovnem mestu in trgu dela, ki podpirajo daljšo in neprekinjeno delovno
dobo moških in žensk. Takšne spodbude
lahko le omejeno vplivajo na prakse upravljanje staranja na delovnem mestu.
Potrebne so tudi posebne politike za starejše delavce tako na strani
povpraševanja kot ponudbe na trgu dela, in sicer v tesnem sodelovanju s socialnimi
partnerji.
V državah članicah še vedno obstajajo
številne posebne pokojninske ureditve za nekatere sektorje ali kategorije. V
nekaterih primerih so prednostni pokojninski sistemi brez prispevkov močno
navzkrižno subvencionirani, pri čemer jih je treba uskladiti s splošnim pokojninskim
sistemom, da bi se ohranili njihova
vzdržnost in ustreznost.
Da bi se delavcem omogočilo daljše delovno življenje, je treba med njihovim
staranjem skrbeti za njihovo zdravstveno stanje ter strokovno znanje in
spretnosti. Usklajevanje spretnosti in
mobilnost je treba zagotoviti tudi za starejše delavce. Prilagodljiva ureditev
dela se je izkazala za zelo koristno pri tem, da se delavcem omogoči daljše
aktivno življenje in se k njemu spodbujajo. Stopnja avtonomije pri organizaciji dela,
dostop do kroženja na delovnih mestih in zmožnost prilagoditve delovnega časa so
pomembni ukrepi za izboljšanje
usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Vendar poudarek ne bi smel biti le na
zadnjem obdobju delovnega življenja ljudi. K zmanjšanju tveganj za ustreznost
pokojnin bodo prispevali tudi ukrepi za
zmanjševanje dolgoročne brezposelnosti med mladimi in zagotovitev zgodnje
vključenosti na trg dela pod običajnimi pogodbenimi pogoji, vključno s kritjem za
socialno zaščito. Še eden od ključnih načinov zmanjševanja tveganj za
Stran 10 |
ohranitev dohodkov v starosti je načrt za zgodnjo in boljšo vključitev migrantov, ki
niso iz EU, na trg dela in v družbo.
Politike, namenjene zmanjšanju razlik med moškimi in ženskami, kar zadeva plače,
delovni čas in trajanje delovne dobe, so prav tako dejavnik omejevanja razlik med
spoloma na področju pokojninskih pravic (glej tematski informativni pregled v
okviru evropskega semestra o udeležbi žensk na trgu dela).
Namen politik na področju zaposlovanja in upokojitve je zagotoviti dobre priložnosti
poklicne poti za vse. Žal so te priložnosti med prebivalstvom še vedno
neenakomerno porazdeljene. Ker so ustrezne pokojnine vse bolj odvisne ob
obdobja plačevanja prispevkov, morajo oblikovalci politik na področju socialne
zaščite upoštevati tudi osebe, ki zaradi
različnih razlogov ne morejo imeti daljše ali neprekinjene delovne dobe.
Da bi bile osebe, ki ne morejo izpolniti
zahtev glede daljšega plačevanja prispevkov, zaščitene pred revščino,
bodo potrebni posebni ukrepi. Takšni
ukrepi bi vključevali minimalne pokojnine ali druge določbe o minimalnem dohodku
starejših. Za zmanjšanje vpliva daljših obdobij bolezni, brezposelnosti, dolžnosti v
zvezi z nego itd. na pokojninske pravice bo potrebna tudi nekakšna oblika
financiranja prispevkov za neprostovoljno odsotnost z dela.
Poleg tega bo v prihodnosti v okviru pokojninske politike morda treba več
pozornosti in sredstev nameniti njeni vlogi pri zaščiti pred revščino.
Vendar pa je pomembno zagotoviti, da ukrepi, namenjeni zagotovitvi ustreznih
pokojnin za osebe s slabimi zaposlitvenimi možnostmi, oseb, ki bi lahko dosegle
polno delovno dobo, ne bodo spodbujali k predčasnemu odhodu s trga dela. V
preteklosti se je to pogosto dogajalo pri nekaterih sistemih socialnih prejemkov za
predčasno upokojitev, invalidnost in
brezposelnost.
V številnih državah članicah bo za zagotovitev ustreznih nadomestitvenih
stopenj v prihodnosti potrebno dopolnilno pokojninsko varčevanje.
Dodatne pokojnine so lahko poklicne pokojnine, tj. pokojninske sheme,
organizirane na ravni družbe ali panoge,
do katerih imajo osebe dostop prek delovnega razmerja, ali osebne pokojnine,
tj. posamezne pogodbe s ponudnikom pokojninskega zavarovanja. Njihova
pomembnost se med državami članicami zelo razlikuje. V nekaterih državah
članicah (na Danskem in Nizozemskem) javne pokojnine zagotavljajo le osnovno
zaščito pred revščino, pri čemer je nadomestilo v starosti zelo odvisno od
poklicnih pokojnin, v večini drugih držav
članic pa vloga dodatnih pokojnin ostaja obrobna.
V zgolj nekaj državah članicah je
zaradi obvezne ali navidezno obvezne vključitve pokritost s poklicnimi
pokojninami več kot 80-odstotna (na
Danskem, Finskem, Nizozemskem in Švedskem). V nekaj državah članicah
je pokritost več kot 50-odstotna (v Belgiji in Nemčiji), v drugih (Irska in
Združeno kraljestvo) pa je pokritost manjša, vendar se povečuje (več kot
30-odstotna)13. Kljub temu je pokritost v večini držav članic majhna ali pa je
ni.
Osebne pokojnine so razmeroma
dobro razširjene samo v nekaterih državah članicah (več kot 60-odstotno
na Češkem ter več kot 30-odstotno v Nemčiji in na Švedskem)14, medtem ko
je razširjenost v večini držav članic
zmerna in razdrobljena, v številnih pa tako nizka, da skoraj ne vpliva na
povprečno nadomestilo.
Varčevanje na področju zagotavljanja pokojnin, ki je posledica nedavnih reform,
na splošno ni bilo usklajeno z reformami
za krepitev dodatnega varčevanja zunaj držav, v katerih je tradicionalno precej
razširjeno. Napovedan delež dohodkov iz predhodno financiranih shem v skupnem
pokojninskem paketu za leti 2013 in 2053 je prikazan na slikah A12 in A13.
Dodatne pokojnine bodo morale imeti še večjo vlogo pri ohranjanju ustreznosti
13 OECD (2015), Pensions at a Glance 2015 (Kratek pregled pokojnin v letu 2015). 14 Prav tam.
Stran 11 |
pokojnin v prihodnosti, zlasti če naj bi se ustreznost javnih pokojnin še naprej
zmanjševala. Javne politike lahko pokritost
s poklicnimi pokojninami glede na nacionalno ozadje spodbujajo s predpisi
(tj. postanejo obvezne), samodejno vključitvijo (tj. delodajalec mora delavcem
zagotoviti poklicne pokojnine, čeprav jih lahko ti zavrnejo) ali kolektivnim
pogajanjem. Davki in druge finančne spodbude (subvencije, usklajeni prispevki)
so pomemben del kombinacije politik za vzpostavitev poklicnih in osebnih pokojnin.
V vsakem primeru bodo morala biti
sredstva za doseganje tega stroškovno učinkovita, varna in pregledna.
4. NAVZKRIŽNO PREVERJANJE
TRENUTNEGA STANJA POLITIKE
Večina držav članic je priporočila za
posamezne države članice o pokojninah prejela v okviru postopka finančnega
spremljanja evropskega semestra Komisije. Leta 2011 je bilo takšnih
priporočil 16, leta 2012 17, leta 2013 15, leta 2014 18, leta 2015 14, leta 2016 12,
leta 2017 pa 10. Priporočila posamezne
države članice pozivajo, naj izvedejo reforme za posodobitev pokojninskih
sistemov, tako da:
dvignejo upokojitveno starost in jo uskladijo z vse daljšo pričakovano
življenjsko dobo,
omejijo načine predčasne upokojitve, spodbujajo dodatno pokojninsko
varčevanje ter pokojninske reforme utemeljijo z
ukrepi, ki moškim in ženskam omogočajo daljše delovno življenje.
Približno 24 držav članic je dvignilo upokojitveno starost oziroma si za to
prizadeva, vključno z usklajevanjem upokojitvene starosti s pričakovano
življenjsko dobo. Preglednica 4 v Prilogi vsebuje pregled sprememb
upokojitvenih starosti, ki so rezultat reform.
Čeprav se je trend predčasnega upokojevanja v zadnjem desetletju v vseh
državah članicah ustavil, je predčasni odhod s trga dela še vedno velika težava
v več državah članicah.
Največja ovira za daljše delovno življenje je trg dela. Trg dela za osebe, starejše od
55 let, v nobeni državi članici ne deluje
dobro. Daljše delovno življenje je zlasti posledica tega, da osebe še naprej delajo
za istega delodajalca. Če pa osebe, starejše od 55 let, postanejo brezposelne,
so njihove možnosti, da najdejo drugo zaposlitev, tako majhne, da je možnost
daljšega delovnega življenja s ponovno zaposlitvijo neznatna.
Stopnja zaposlenosti starejših delavcev se je, razen v petih državah
članicah, ki jih je prizadela gospodarska kriza, zaradi demografskih gibanj in
učinkov reform v zadnjem desetletju še naprej zviševala.
V večini držav članic, ki so dvignile upokojitveno starost, jo uskladile s
pričakovano življenjsko dobo in bistveno zmanjšale dostop do predčasne
upokojitve, so mogoči še dodatni in celovitejši ukrepi, ki bi te reforme
podprli s spremembami politik zaposlovanja in praks na delovnih
mestih. Takšne reforme bi ljudem
omogočile, da ostanejo zaposleni, medtem ko se upokojitvena starost zvišuje. Brez
takšnih ukrepov se povečuje tveganje, da se bodo kopičili pritiski v zvezi z
nadomestilom za brezposelnost, nadomestilom za čas bolezni in socialno
pomočjo, saj ljudje ne morejo delati do višje upokojitvene starosti.
Ker so reforme v večini držav članic že uzakonjene ali načrtovane, se je srednje-
in dolgoročna vzdržnost javnofinančnih odhodkov za pokojnine že znatno
izboljšala. Vendar pa v nekaj državah članicah ostaja izziv. Nekatere države
članice bi se lahko kratko- in srednjeročno
soočale tudi s težavami vzdržnosti. Šest držav članic (Belgija, Nemčija,
Luksemburg, Malta, Slovenija in Slovaška) se še vedno sooča s precejšnjim
povečanjem javnofinančnih odhodkov za pokojnine (glej sliko 4).
Preveriti je treba tudi, kako bi zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za pokojnine
vplivalo na ustreznost skupnega zavarovanja izpada dohodka starejših v
drugih državah članicah (na Hrvaškem, Danskem, v Franciji, Italiji in Latviji). V
Stran 12 |
državah članicah, v katerih se stroški javnih pokojnin zmanjšujejo, bi bilo treba
velik del morebitnih razlik, kar zadeva
ustreznost, pokriti s širitvijo zasebnih pokojnin. Vendar pa razvoj stroškovno
učinkovitih sredstev za dodatno
pokojninsko varčevanje ostaja težava v več teh državah.
Datum: 31. oktober 2017
Stran 13 |
5. REFERENCE IN DRUGI UPORABNI VIRI
Evropska komisija (GD EMPL) in Odbor za socialno zaščito, The 2015 Pension Adequacy
Report: current and future income adequacy in old age in the EU (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015: sedanja in prihodnja ustreznost pokojnin v starosti v EU),
zvezek I, Evropska komisija, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Evropska komisija (GD EMPL) in Odbor za socialno zaščito, The 2015 Pension Adequacy
Report: current and future income adequacy in old age in the EU – Country Profiles (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015: sedanja in prihodnja ustreznost pokojnin v
starosti v EU – Profili držav), zvezek II, Evropska komisija, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Evropska komisija (GD EMPL) in Odbor za socialno zaščito, Pension Adequacy in the
European Union 2010–2050 (Ustreznost pokojnin v Evropski uniji v obdobju 2010–2050), Evropska komisija, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2012.
Evropska komisija (GD ECFIN) in Odbor za ekonomsko politiko (Delovna skupina za problematiko staranja prebivalstva), „The 2015 Ageing Report: Economic and budgetary
projections for the 28 EU Member States (2013–2060)“ (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015: gospodarske in proračunske napovedi za 28 držav članic EU (2013–2060)),
European Economy, št. 3, 2015.
Evropska komisija (GD JUST), The Gender Gap in Pensions in the EU (Razlike v
pokojninah med spoloma v EU), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2013.
Tematski informativni pregled v okviru evropskega semestra o udeležbi žensk na trgu dela.
Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 final.
Spletišče strategije Evropa 2020: http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm.
Evropska komisija, bela knjiga z naslovom Agenda za ustrezne, varne in vzdržne
pokojnine, COM(2012) 55 final, sprejeta 16. februarja 2012.
Evropska komisija, Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem
Evropskega socialnega sklada 2014–2020, COM(2013) 83 final, februar 2013.
Evropska komisija, Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic, COM(2017) 250 final.
OECD, Pensions at a Glance 2015: OECD and G20 indicators (Kratek pregled pokojnin v letu 2015: kazalniki OECD in G20), OECD Publishing, Pariz, 2015.
Stran 14 |
PRILOGA – STATISTIČNI KAZALNIKI IN PODATKI
Preglednica 1: Sedanja ustreznost (2016)
Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske < 65 > 65
EU-28 18,3 15,1 20,7 14,8 11,4 17,7 19,9 15,5 22,9 14,7 12,1 16,8 5,8 4,7 6,7 0,93* 0,97* 0,91* 0,57* 0,59* 0,55* 5,4 4,1
EO-19 17,4 14,9 19,4 14,7 11,9 17,2 18,3 14,6 21,0 14,3 12,2 16,0 5,2 4,3 5,8 0,95* 0,98* 0,92* 0,58* 0,59* 0,55* 5,4 4,2
BE 16,4 16,0 16,8 14,6 13,4 15,5 16,9 16,9 16,9 15,4 15,2 15,5 2,1 1,9 2,2 0,76 0,77 0,76 0,48 0,51 0,47 4,0 3,2
BG 45,9 36,5 52,3 23,2 16,1 29,4 53,1 40,5 60,4 24,3 15,9 30,1 37,5 30,6 42,2 0,80 0,87 0,73 0,45 0,50 0,42 9,1 4,3
CZ 10,1 5,1 13,7 13,8 6,7 19,3 12,1 3,7 17,3 8,1 3,6 11,4 3,0 2,4 3,4 0,79 0,80 0,78 0,50 0,51 0,57 3,7 2,4
DK 9,2 8,1 10,2 10,5 8,9 12,3 15,4 12,1 17,8 8,5 7,1 9,6 0,7 0,9 0,6 0,75 0,76 0,75 0,47 0,43 0,49 4,2 3,2
DE 18,3 15,6 20,8 18,6 16,4 20,4 16,5 12,2 20,6 17,6 14,9 20,1 2,7 2,3 3,1 0,84 0,86 0,84 0,46 0,46 0,48 4,7 4,1
EE 41,4 27,4 48,6 31,8 17,2 42,2 49,2 27,7 57,9 40,2 26,1 47,4 5,4 4,9 5,6 0,60 0,65 0,56 0,45 0,39 0,51 5,7 3,5
IE 16,5* 15,4* 17,4* 8,3* 7,6* 9,1* 16,7* 14,3* 18,5* 14,2* 13,1* 15,2* 3,1 3,3 2,9 0,87* 0,9* 0,87* 0,38* 0,41* 0,43* 4,6* 4,2*
EL 22,0 19,0 24,4 13,0 10,6 15,2 22,3 17,4 26,0 12,4 10,6 13,8 15,2 13,2 16,8 1,07 1,11 1,03 0,63 0,68 0,55 7,4 3,9
ES 14,4 13,8 14,9 9,4 8,0 10,8 15,4 15,0 15,7 13,0 12,7 13,2 2,5 1,9 2,9 1,01 1,05 0,98 0,66 0,69 0,51 7,3 4,3
FR 10,0 8,2 11,4 10,3 8,0 12,2 10,8 8,5 12,3 8,2 6,7 9,4 2,9 2,4 3,2 1,02 1,05 1,00 0,68 0,68 0,67 4,3 4,4
HR 32,8 28,0 36,0 22,1 16,1 27,5 36,9 30,5 40,5 26,5 21,9 29,5 14,5 13,3 15,3 0,84 0,88 0,80 0,39 0,42 0,42 5,0 4,6
IT 23,9 20,6 26,4 17,6 13,9 20,9 25,9 20,9 29,1 16,1 13,6 18,0 11,1 9,9 12,0 0,99* 1,02* 0,97* 0,66* 0,66* 0,57* 6,6 4,8
CY 22,9 19,5 25,8 11,5 10,1 12,8 29,9 21,8 36,3 19,5 15,8 22,8 5,4 5,4 5,5 0,79 0,86 0,77 0,44 0,53 0,38 4,9 4,8
LV 43,1 33,5 47,8 29,6 18,2 37,9 49,1 37,1 53,7 38,1 28,4 42,9 14,9 11,6 16,5 0,63 0,67 0,61 0,42 0,40 0,43 6,2 4,6
LT 37,4 26,2 43,1 23,4 12,7 31,7 38,7 25,5 44,1 27,7 16,7 33,2 17,3 13,7 19,0 0,71 0,77 0,67 0,45 0,47 0,44 7,7 4,4
LU 9,1 6,9 11,0 6,1 3,7 6,7 7,7 5,9 9,2 9,0 6,8 10,8 0,2 0,2 0,3 1,08* 1,12* 1,04* 0,8* 0,77* 0,79* 4,9 4,6
HU 15,1 11,8 17,0 9,8 6,1 13,1 13,0 9,4 15,0 6,8 5,9 7,3 10,2 7,5 11,8 1,01 1,05 0,98 0,67 0,71 0,66 4,5 3,1
MT 26,1 24,6 27,5 23,5 20,9 25,6 24,6 20,4 27,7 24,2 22,8 25,4 3,5 3,5 3,5 0,72 0,75 0,69 0,54 0,55 0,46 4,3 3,3
NL 10,0 9,7 10,2 10,5 9,9 11,1 12,1 12,1 12,0 9,0 8,5 9,3 1,2 1,4 1,1 0,82 0,85 0,82 0,50 0,56 0,48 4,1 3,0
AT 13,7 10,2 16,4 13,7 9,6 17,3 15,6 12,4 17,7 13,2 10,0 15,7 1,2 0,6 1,6 0,97 1,01 0,93 0,62 0,69 0,58 4,2 3,7
PL 16,1 11,7 19,0 11,8 7,0 16,2 15,2 9,9 17,8 12,8 9,1 15,2 5,9 4,3 6,9 0,97 1,04 0,92 0,62 0,72 0,61 5,0 3,5
PT 21,8 18,9 24,0 18,0 14,2 21,1 25,2 21,9 27,3 18,3 16,0 19,9 6,7 4,9 8,0 0,91 0,97 0,88 0,64 0,68 0,60 6,0 5,4
RO 34,0 27,0 38,7 15,2 10,2 19,6 39,9 28,2 46,5 19,1 12,2 23,7 22,5 18,9 25,0 0,97 1,10 0,89 0,66 0,68 0,57 8,0 4,4
SI 19,9 12,9 25,0 18,6 11,2 24,6 22,8 12,1 29,1 17,6 10,8 22,5 5,8 4,1 6,9 0,89 0,96 0,84 0,47 0,50 0,45 3,5 3,6
SK 12,3 10,3 13,5 9,7 6,5 12,7 14,9 9,1 18,0 5,7 4,3 6,5 8,0 7,0 8,6 0,91 0,94 0,90 0,62 0,60 0,67 3,9 2,4
FI 13,6 9,0 17,3 16,7 9,8 23,5 20,0 13,1 24,3 12,3 8,1 15,5 1,7 1,4 1,9 0,83 0,89 0,79 0,53 0,51 0,51 3,7 3,1
SE 17,0 11,3 21,9 18,5 12,0 24,0 24,7 14,9 31,7 16,8 11,1 21,7 0,3 0,3 0,3 0,77 0,84 0,71 0,57 0,59 0,54 4,3 3,8
UK 18,0 15,1 20,4 14,8 12,2 17,2 22,1 19,2 24,3 17,1 14,4 19,4 1,2 1,0 1,3 0,89 0,91 0,86 0,53 0,58 0,51 5,3 4,5
Dohodkovna
neenakost, merjena
z razmerjem
kvintilnih razredov
S80/S20,
(8)
Osebe (starejše od 65 let),
ki jih ogroža revščina ali
socialna izključenost
(stopnja tveganja revščine
ali socialne izključenosti)
(v % prebivalstva)
(1)
Delež oseb (starejših od
65 let), ki jih ogroža revščina
ali socialna izključenost, glede
na skupno prebivalstvo, ki ga
ogroža revščina ali socialna
izključenost (v % skupne
stopnje tveganja revščine ali
Osebe (starejše od 75 let), ki
jih ogroža revščina ali
socialna izključenost (stopnja
tveganja revščine ali socialne
izključenosti) (v %
prebivalstva)
(3)
Stopnja tveganja revščine
starejših (v % prebivalstva,
starejšega od 65 let)
(4)
Stopnja resne materialne
prikrajšanosti starejših (v
% prebivalstva, starejšega
od 65 let)
(5)
Razmerje mediane
dohodka (pri starosti nad
65 let)
(6)
Skupno nadomestitveno
razmerje
(7)
Stran 15 |
Vir: Eurostat. Opombe: datum pridobitve podatkov: 31. oktober 2017. (4) Mejna vrednost: 60 % mediane ekvivalentnega dohodka po socialnih transferjih; (6) osebe, stare 65 let
in več, v primerjavi z osebami, starimi manj kot 65 let; (7) stopnja dohodkov od pokojnin pri osebah, starih od 65 do 74 let, in dohodkov od dela pri osebah, starih od 50 do 59 let; * – podatki za leto 2015.
Stran 16 |
Preglednica 2: Ustreznost v prihodnosti – v prihodnost usmerjeni kazalniki
Opombe in vir:
(1) Raven starostne pokojnine, ki jo prejme hipotetični delavec (ki dela od 25. leta do standardne upokojitvene
starosti), izražena z deležem posameznega dohodka ob prejemu prve pokojnine. Neto teoretična nadomestitvena stopnja se izračuna tako, da se neto davkom iz dobička prištejejo prispevki zaposlenega.
Vir: Evropska komisija (GD EMPL) in Odbor za socialno zaščito, The 2015 Pension Adequacy Report: current and
future income adequacy in old age in the EU (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015: sedanja in prihodnja
ustreznost pokojnin v starosti v EU), zvezek I, Evropska komisija, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2015.
Opomba: Podatki za Belgijo so s konca leta 2014. Reforme, sprejete po tem obdobju, v podatkih niso zajete.
(2) Povprečni javni pokojninski prejemki (javne in zasebne pokojnine v Bolgariji, na Danskem, v Nemčiji, Estoniji,
Španiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, na Slovaškem in Švedskem), izraženi v deležu povprečne plače v celotnem gospodarstvu (bruto plače zaposlenih).
Vir: Evropska komisija (GD ECFIN) in Odbor za ekonomsko politiko (Delovna skupina za problematiko staranja
prebivalstva), The 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013-
2060) (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015: Gospodarske in proračunske napovedi za 28 držav članic EU (2013–2060)), European Economy, št. 3, 2015.
2013 2053
Standar
dna
upokojit
vena
starost
(za
leto 205
3)
Sprememba
v odstotnih
točkah
(2013–2053)
2013 2053
Standar
dna
upokojit
vena
starost
(za
leto 205
3)
Sprememba
v odstotnih
točkah
(2013–2053)
2013 2060
Sprememba
v odstotnih
točkah
(2013–2060)
2013 2060
Sprememba
v odstotnih
točkah
(2013–2060)
EU-28 : : : : : : : : 44,0 34,9 -9,1 42,5 35,9 -6,5
BE 78,6 74,7 65,0 -3,9 78,6 74,7 65,0 -3,9 42,5 41,8 -0,7 39,5 38,8 -0,7
BG 55,3 83,3 65,0 28,0 51,1 75,7 63,0 24,6 34,2 27,5 -6,7 29,5 31,9 2,4
CZ 52,2 61,4 68,3 9,2 48,9 61,4 68,3 12,5 42,8 39,5 -3,3 32,2 33,7 1,5
DK 68,4 81,7 72,0 13,3 68,4 81,7 72,0 13,3 42,5 35,1 -7,4 39,7 32,8 -6,9
DE 57,6 74,4 67,0 16,8 57,6 74,4 67,0 16,8 44,6 37,3 -7,4 42,5 35,5 -7,0
EE 49,2 55,9 65,0 6,7 61,0 55,9 65,0 -5,1 30,4 18,8 -11,6 40,1 25,2 -14,9
IE 83,1 71,4 68,0 -11,7 83,1 71,4 68,0 -11,7 27,9 26,1 -1,8 31,2 28,7 -2,4
EL : 47,0 62,0 : : 47,0 62,0 : 65,6 51,7 -14,0 : 22,3 :
ES 96,2 86,8 65,0 -9,4 96,2 86,8 65,0 -9,4 59,7 39,8 -19,9 79,0 48,6 -30,4
FR 80,2 69,0 67,0 -11,2 80,2 69,0 67,0 -11,2 51,3 38,9 -12,4 50,6 39,2 -11,4
HR 55,5 43,5 67,0 -12,0 49,6 43,5 67,0 -6,1 30,8 17,6 -13,2 27,9 16,5 -11,4
IT 83,9 89,3 70,3 5,4 75,7 89,3 70,3 13,6 58,8 50,7 -8,1 59,9 51,8 -8,0
CY 58,0 75,0 68,5 17,0 58,0 75,0 68,5 17,0 64,4 43,5 -20,9 : 49,2 :
LV 61,1 51,2 65,0 -9,9 61,1 51,2 65,0 -9,9 27,7 13,2 -14,5 33,4 18,1 -15,3
LT 49,9 71,3 65,0 21,4 47,3 71,3 65,0 24,0 35,1 33,0 -2,1 : 34,8 :
LU 93,5 83,7 60,0 -9,8 93,5 83,7 60,0 -9,8 51,3 53,4 2,1 : 64,6 :
HU 80,6 81,9 65,0 1,3 80,6 81,9 65,0 1,3 40,8 31,9 -8,9 33,0 29,1 -3,9
MT 79,0 73,8 65,0 -5,2 79,0 73,8 65,0 -5,2 48,3 44,1 -4,2 : 45,6 :
NL 114,0 92,5 67,0 -21,5 114,0 92,5 67,0 -21,5 35,9 34,2 -1,7 29,8 28,3 -1,4
AT 85,1 86,1 65,0 1,0 77,1 86,1 65,0 9,0 41,2 37,0 -4,1 51,0 44,7 -6,3
PL 75,5 43,4 67,0 -32,1 66,6 43,4 67,0 -23,2 47,9 29,4 -18,5 53,0 28,7 -24,4
PT 92,3 84,2 68,4 -8,1 92,3 84,2 68,4 -8,1 61,8 41,7 -20,0 57,5 30,7 -26,7
RO 71,3 41,1 65,0 -30,2 59,5 39,1 63,0 -20,4 37,0 23,4 -13,6 35,6 33,7 -1,9
SI 55,4 60,9 60,0 5,5 55,9 63,6 60,0 7,7 33,8 30,2 -3,6 36,1 34,1 -2,1
SK 59,6 69,6 66,0 10,0 58,8 69,6 66,0 10,8 45,7 33,3 -12,4 51,7 49,4 -2,4
FI 69,5 59,1 65,0 -10,4 69,5 59,1 65,0 -10,4 52,1 43,8 -8,3 46,0 44,1 -0,6
SE 69,3 55,3 65,0 -14,0 69,3 55,3 65,0 -14,0 42,1 26,3 -15,8 35,6 29,0 -6,7
UK 83,4 80,4 68,0 -3,0 71,4 80,4 68,0 9,0 36,4 33,9 -2,5 : : :
Neto teoretična nadomestitvena stopnja, primer „zvišana standardna
upokojitvena starost“ (delovna doba od 25. leta do standardne upokojitvene
starosti), povprečni dohodki
(1)
Stopnja prejemkov (javne
pokojnine), v %
(2)
Bruto nadomestitvena
stopnja ob upokojitvi (javne
pokojnine), v %
(3)
Moški Ženske
Stran 17 |
(3) Bruto nadomestitvena stopnja ob upokojitvi se izračuna kot povprečna prva pokojnina, izražena v deležu povprečne plače v celotnem gospodarstvu ob upokojitvi.
Vir: Evropska komisija (GD ECFIN) in Odbor za ekonomsko politiko (Delovna skupina za problematiko staranja
prebivalstva), The 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013-
2060) (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015: Gospodarske in proračunske napovedi za 28 držav članic EU (2013–2060)), European Economy, št. 3, 2015.
: – podatki niso na voljo.
Preglednica 3: Zaposlenost in vzdržnost
Vir:
(1) (3) (4) Eurostat;
(2) Eurostat (Europop);
(5) vir: Evropska komisija (GD ECFIN) in Odbor za ekonomsko politiko (Delovna skupina za problematiko staranja
prebivalstva), The 2015 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013-
2060) (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2015: Gospodarske in proračunske napovedi za 28 držav članic EU
(2013–2060)), European Economy, št. 3, 2015.
Opombe:
Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske 2013 2060
Sprememba
v odstotnih
točkah
EU-28 59,1 59,4 58,8 19,7 17,9 21,2 55,3 62,0 48,9 35,6 38,0 33,1 11,3 11,2 -0,2
EO-19 59,6* 59,6* 59,6* 20,3 18,5 21,9 55,3 61,6 49,4 35,4 37,8 32,8 12,3 12,3 0,0
BE 60,8 60,9 60,6 20,0 18,2 21,5 45,4 50,7 40,2 32,6 34,7 30,4 11,8 15,1 3,3
BG 57,5 58,1 57,0 16,0 14,0 17,6 54,5 58,3 51,0 31,7 33,1 30,2 9,9 9,4 -0,4
CZ 58,9 60,8 57,7 17,8 15,9 19,4 58,5 68,2 49,3 35,6 38,6 32,4 9,0 9,7 0,7
DK 62,0 62,2 61,7 19,4 18,0 20,7 67,8 71,9 63,6 40,3 41,8 38,6 10,3 7,2 -3,1
DE 61,1 61,2 61,0 19,5 17,9 21,0 68,6 73,7 63,5 38,1 40,1 36,0 10,0 12,7 2,7
EE 59,5 60,7 58,7 18,6 15,5 20,7 65,2 63,7 66,5 37,8 38,7 36,9 7,6 6,3 -1,3
IE 60,9 60,9 60,8 19,8 18,4 21,0 57,2 65,7 48,9 35,4 39,2 31,5 7,4 8,4 1,1
EL 57,8 58,0 57,5 19,9 18,5 21,3 36,3 46,2 27,2 32,5 35,7 29,1 16,2 14,3 -1,9
ES 61,8 61,7 61,9 21,1 19,0 23,0 49,1 55,7 42,8 35,0 37,2 32,7 11,8 11,0 -0,8
FR 58,9 58,6 59,3 21,6 19,4 23,5 49,8 51,6 48,2 35,0 36,7 33,2 14,9 12,1 -2,8
HR 57,7 60,1 56,0 17,1 15,2 18,7 38,1 45,1 31,6 32,1 33,9 30,2 10,8 6,9 -3,9
IT 58,0 57,8 58,4 20,6 18,9 22,2 50,3 61,7 39,7 31,2 35,8 26,3 15,7 13,8 -1,9
CY 61,5 61,2 61,9 19,6 18,4 20,8 52,2 61,0 43,7 35,9 38,7 33,0 9,5 9,3 -0,1
LV 59,5 60,5 58,9 17,0 14,2 18,9 61,4 61,3 61,4 35,6 35,5 35,6 7,7 4,6 -3,1
LT 59,5 60,6 58,9 17,1 14,1 19,2 64,6 66,8 62,8 35,6 35,3 35,9 7,2 7,5 0,3
LU 58,9 58,7 59,3 20,5 18,9 21,8 39,6 46,4 32,4 32,9 35,2 30,5 9,4 13,4 4,1
HU 58,5 59,8 57,5 16,6 14,5 18,2 49,8 59,7 41,5 33,2 35,8 30,5 11,5 11,4 -0,1
MT 59,1 59,1 58,8 20,3 18,7 21,6 44,1 61,8 26,4 33,6 40,1 27,3 9,6 12,8 3,2
NL 62,7 62,7 62,7 19,8 18,4 21,1 63,5 72,8 54,2 40,0 42,5 37,3 6,9 7,8 0,9
AT 58,5 59,3 57,8 19,8 18,1 21,3 49,2 57,6 41,1 37,1 39,1 34,9 13,9 14,4 0,5
PL 57,0 58,5 56,1 18,2 15,7 20,1 46,2 55,7 37,6 32,9 35,5 30,2 11,3 10,7 -0,7
PT 59,9 59,6 60,3 20,0 18,0 21,7 52,1 58,5 46,3 37,1 38,7 35,4 13,8 13,1 -0,7
RO 56,9 58,0 56,0 16,4 14,5 18,0 42,8 53,0 33,6 32,4 35,6 29,0 8,2 8,1 -0,1
SI 56,6 58,3 55,2 19,7 17,6 21,4 38,5 43,6 33,4 34,2 35,2 33,0 11,8 15,3 3,5
SK 57,4 59,8 56,1 17,2 15,0 18,8 49,0 55,1 43,5 33,8 36,2 31,4 8,1 10,2 2,1
FI 61,4 61,4 61,5 20,2 18,3 21,9 61,4 59,8 63,0 37,7 38,3 37,0 12,9 12,9 0,1
SE 63,6 63,6 63,6 20,2 18,9 21,5 75,5 77,5 73,5 41,3 42,2 40,3 8,9 7,5 -1,4
UK 58,3 58,0 58,6 19,8 18,6 20,8 63,4 69,6 57,4 38,8 41,3 36,2 7,7 8,4 0,7
Povprečna starost, pri
kateri so osebe prvič
prejele starostno
pokojnino (v letih),
2012
(1)
Pričakovana življenjska
doba pri starosti 65 let,
2015
(2)
Stopnja zaposlenosti
starejših delavcev
(55–64 let), 2016
(3)
Trajanje delovnega
življenja, 2016
(4)
Bruto javnofinančni odhodki
za pokojnine, v % BDP
(5)
Stran 18 |
* – EU-18.
(3) Zaposlenost (glavne značilnosti in stopnje) – letna povprečja. Stopnja zaposlenosti starejših delavcev se
izračuna tako, da se število zaposlenih oseb v starosti 55–64 let deli s celotnim prebivalstvom v isti starostni
skupini. Kazalnik temelji na anketi EU o delovni sili. Anketa zajema vse prebivalce, ki živijo v zasebnih
gospodinjstvih, in ne vključuje tistih, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih, kot so internati, dijaški in študentski
domovi ter bolnišnice. Zaposleno prebivalstvo zajema osebe, ki so v referenčnem tednu vsaj eno uro opravljale
kakršno koli delo za plačilo oziroma niso delale, vendar so imele delovno mesto, s katerega so bile začasno odsotne.
: – podatki niso na voljo.
Stran 19 |
Preglednica 4: Spremembe upokojitvene starosti zaradi reform, različna leta (1. januarja referenčnega leta)
Država članica
2017 2020 Po letu 2020
Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske
BE 65 65 67 (leta 2030)
BG 64 61 64 let 3 mes. 61 let
6 mes. 65 (leta 2037) + PŽD(1)
CZ 63
58 let
4 mes.–
62 let
4 mes.(2)
63 let 8 mes.
60 let
2 mes.–
63 let
8 mes.(2)
65 (do leta 2037)
DK 65 66 67 (leta 2022) + PŽD
DE 63 let 4 mes.–65 let 6 mes.(3) 63 let 10 mes.–65 let
9 mes.(3) 65–67(3) (leta 2029)
EE 63 63 let 9 mes. 65 (leta 2026)
IE 66 66 68 (leta 2028)
EL 62–67(3) 62–67(3) + PŽD
ES 65 –65 let 4 mes.(3) 65–65 let 10 mes.(3) 65–67(3) (leta 2027)
FR 62 –65 let 4 mes.(3) 62–66 let 2 mes.(3) 62–67(3) (leta 2022)
HR 60–65(3)
60–
61 let
6 mes.(3)
60–65(3)
60–
62 let
6 mes.(3)
60–67(3) (leta 2038)
IT 66 let 7 mes.
65 let
7 mes.–
66 let
7 mes.(4)
+ PŽD ≥ 67
(leta 2021) + PŽD
CY 65 65 + PŽD
LV 62 let 9 mes. 63 let 9 mes. 65 (leta 2025)
LT 63 let 4 mes. 61 let 8 mes. 64 63 65 (leta 2026)
LU 65 65 65
HU 63 let 5 mes. 64 let 5 mes. 65 (leta 2022)
MT 62 63 65 (leta 2027)
NL 65 let 9 mes. 66 let 8 mes. 67 (leta 2021) + PŽD
AT 65 60 65 60 65 (leta 2033)
PL 66 let 1 mes. 61 let 1 mes. 65 60 65 60
PT 65–66 let 3 mes.(3) + PŽD + PŽD
RO 65 60 let
6 mes.– 65 61 65
63
(leta 203
0)
SI 60–65(3) 60–65(3) 60–65(3)
SK 62 let 76 dni
59–
62 let
76 dni(2)
+ PŽD
+ PŽD
FI 63–68(5) 63 let 9 mes.–68 let 9 mes.(5) 65–70(5)
(leta 2027) + PŽD
SE 61–67(5) 61–67(5) 61–67(5)
UK 65 63 let 5 mes. 66 68 (leta 2046) + PŽD
Stran 20 |
Vir: informacije, ki so jih predložile države članice.
Opombe: starost, pri kateri je oseba na podlagi splošnega pokojninskega načrta upravičena do polne starostne
pokojnine brez odbitkov. (1) + PŽD: starost, prilagojena v skladu z daljšo pričakovano življenjsko dobo. (2) Odvisno od števila otrok, za katere je oseba skrbela. (3) Odvisno od obdobja plačevanja prispevkov. (4) Odvisno od sektorja zaposlitve. (5) Spremenljiva upokojitvena starost, povezana z višino prejemka.
Slika A1: Pričakovana življenjska doba pri starosti 65 let leta 2015 in 2060
Vir: Eurostat (Europop). Ocene za leto 2060 temeljijo na Poročilu o staranju prebivalstva za leto 2015. Opomba:
datum pridobitve podatkov za leto 2015: 31. oktober 2017.
Slika A2: Razmerje mediane dohodka (pri starosti nad 65 let), skupaj in po spolu, 2016
Vir: Eurostat, statistika o dohodku in življenjskih pogojih v EU (EU-SILC). Opomba: datum pridobitve podatkov:
31. oktober 2017. * – podatki za leto 2015.
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
Mo
ški
Žen
ske
FR ES LU EO-19 IT IE MT FI EU-28 BE DE AT PT SE UK NL SI EL DK CY EE PL LT CZ HR LV SK HU RO BG
LU* EL FR ES HU IT* AT PL ROEO-19
EU-28*
PT SK SI UK IE* DE HR FI NL BG CZ CY SE BE DK MT LT LV EE
Moški 1,12 1,11 1,05 1,05 1,05 1,02 1,01 1,04 1,10 0,98 0,97 0,97 0,94 0,96 0,91 0,90 0,86 0,88 0,89 0,85 0,87 0,80 0,86 0,84 0,77 0,76 0,75 0,77 0,67 0,65
Ženske 1,04 1,03 1,00 0,98 0,98 0,97 0,93 0,92 0,89 0,92 0,91 0,88 0,90 0,84 0,86 0,87 0,84 0,80 0,79 0,82 0,73 0,78 0,77 0,71 0,76 0,75 0,69 0,67 0,61 0,56
Skupaj 1,08 1,07 1,02 1,01 1,01 0,99 0,97 0,97 0,97 0,95 0,93 0,91 0,91 0,89 0,89 0,87 0,84 0,84 0,83 0,82 0,80 0,79 0,79 0,77 0,76 0,75 0,72 0,71 0,63 0,60
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
Razmerje mediane dohodka
Stran 21 |
Slika A3: Stopnja tveganja revščine (pri prebivalstvu, starejšem od 65 let) po spolu, 2016
Vir: Eurostat, statistika o dohodku in življenjskih pogojih v EU (EU-SILC); dohodkovno leto 2014. Opombe: datum
pridobitve podatkov: 31. oktober 2017. Mejna vrednost: 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka po
socialnih transferjih. * – podatki za leto 2015.
Slika A4: Relativna vrzel tveganja revščine (po starostni skupini) in tveganje revščine pri prebivalstvu, starejšem od 65 let, 2016
Vir: Eurostat. Opombe: Vrzel tveganja revščine pri 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega
dohodka. Razvrščeno glede na vrzel revščine pri prebivalstvu, starejšem od 65 let. Datum pridobitve podatkov:
31. oktober 2017; * – podatki za leto 2015.
SK HU CZ FR DK LU NL FI EL PL ES AT IE*EO-19
EU-28
BE IT SE UK DE SI PT RO CY MT BG HR LT LV EE
Moški 4,3 5,9 3,6 6,7 7,1 6,8 8,5 8,1 10,6 9,1 12,7 10,0 13,1 12,2 12,1 15,2 13,6 11,1 14,4 14,9 10,8 16,0 12,2 15,8 22,8 15,9 21,9 16,7 28,4 26,1
Ženske 6,5 7,3 11,4 9,4 9,6 10,8 9,3 15,5 13,8 15,2 13,2 15,7 15,2 16,0 16,8 15,5 18,0 21,7 19,4 20,1 22,5 19,9 23,7 22,8 25,4 30,1 29,5 33,2 42,9 47,4
Skupaj 5,7 6,8 8,1 8,2 8,5 9,0 9,0 12,3 12,4 12,8 13,0 13,2 14,2 14,3 14,7 15,4 16,1 16,8 17,1 17,6 17,6 18,3 19,1 19,5 24,2 24,3 26,5 27,7 38,1 40,2
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
v % prebivalstva (starejšega od 65 let)
DK FI CZ SK SE FR MT NL IE* LU* BE ES CY HU EE IT*EO-19
AT BG PLEU-28*
PT DE EL LT SI RO LV UK HR
Vrzel revščine: od 18 do 64 let 26,7 16,9 20,7 26,4 24,7 19,4 17,0 19,3 19,7 19,2 21,2 33,2 18,1 20,7 28,7 32,8 27,5 20,6 36,3 25,6 27,2 29,3 23,6 34,6 32,0 22,0 38,3 30,8 25,0 30,7
Vrzel revščine: starost več kot 65 let 5,7 8,9 10,2 10,3 10,9 11,0 11,1 11,4 11,8 12,9 13,3 13,9 14,3 14,3 14,7 15,1 15,6 16,1 16,3 16,3 16,5 18,0 18,6 18,7 18,9 19,1 20,1 20,4 20,8 25,1
Stopnja tveganja revščine: starost več kot 65 let 8,5 12,3 8,1 5,7 16,8 8,2 24,2 9,0 14,2 9,0 15,4 13,0 19,5 6,8 40,2 16,1 14,3 13,2 24,3 12,8 14,7 18,3 17,6 12,4 27,7 17,6 19,1 38,1 17,1 26,5
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45%
Stran 22 |
Slika A5: Resna materialna prikrajšanost (prebivalstvo, staro 65 let ali več) po spolu, 2016
Vir: Eurostat, statistika o dohodku in življenjskih pogojih v EU (EU-SILC). Opomba: datum pridobitve podatkov:
31. oktober 2017. * – podatki za leto 2015.
Slika A6: Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti (pri starosti 65 let ali več) po spolu, 2016
Vir: Eurostat, statistika o dohodku in življenjskih pogojih v EU (EU-SILC); dohodkovno leto 2015. Opomba: datum
pridobitve podatkov: 31. oktober 2017. * – podatki za leto 2015.
LU SE DK NL AT UK FI BE ES DE FR CZ IE MTEO-
19EE CY
EU-
28SI PL PT SK HU IT HR LV EL LT RO BG
Moški 0,2 0,3 0,9 1,4 0,6 1 1,4 1,9 1,9 2,3 2,4 2,4 3,3 3,5 4,3 4,9 5,4 4,7 4,1 4,3 4,9 7 7,5 9,9 13,3 11,6 13,2 13,7 18,9 30,6
Ženske 0,3 0,3 0,6 1,1 1,6 1,3 1,9 2,2 2,9 3,1 3,2 3,4 2,9 3,5 5,8 5,6 5,5 6,7 6,9 6,9 8 8,6 11,8 12 15,3 16,5 16,8 19 25 42,2
Skupaj 0,2 0,3 0,7 1,2 1,2 1,2 1,7 2,1 2,5 2,7 2,9 3 3,1 3,5 5,2 5,4 5,4 5,8 5,8 5,9 6,7 8 10,2 11,1 14,5 14,9 15,2 17,3 22,5 37,5
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
v % prebivalstva (starejšega od 65 let)
LU DK FR NL CZ SK FI AT ES HU PL BE IE* SEEO-19
UKEU-28
DE SI PT EL CY IT MT HR RO LT EE LV BG
Moški 6,9 8,1 8,2 9,7 5,1 10,3 9,0 10,2 13,8 11,8 11,7 16,0 15,4 11,3 14,9 15,1 15,1 15,6 12,9 18,9 19,0 19,5 20,6 24,6 28,0 27,0 26,2 27,4 33,5 36,5
Ženske 11,0 10,2 11,4 10,2 13,7 13,5 17,3 16,4 14,9 17,0 19,0 16,8 17,4 21,9 19,4 20,4 20,7 20,8 25,0 24,0 24,4 25,8 26,4 27,5 36,0 38,7 43,1 48,6 47,8 52,3
Skupaj 9,1 9,2 10,0 10,0 10,1 12,3 13,6 13,7 14,4 15,1 16,1 16,4 16,5 17,0 17,4 18,0 18,3 18,3 19,9 21,8 22,0 22,9 23,9 26,1 32,8 34,0 37,4 41,4 43,1 45,9
0
10
20
30
40
50
60
v % prebivalstva (starejšega od 65 let)
Stran 23 |
Slika A7: Razlike v pokojninah med spoloma pri upokojencih, starejših od 65 let, in v starostni skupini 65–79 let, 2016
Vir: Eurostat. Opomba: * – podatki za leto 2015.
Slika A8: Stopnja zaposlenosti starejših delavcev (55–64 let), 2016
Vir: Eurostat, anketa o delovni sili. Opomba: datum pridobitve podatkov: 31. oktober 2017.
EE SK DK CZ HU LV LT SI PL FI HR BE RO BG EL SE IE* PT IT* ES FR LU* UKEU-27
EU-28
AT DE NL MT CY
Od 65 do 79 let 1,81 8,12 7,75 13,3515,25 15,4317,4915,7621,8323,7423,7826,5625,16 25,8 28,3928,2630,2832,5936,3533,7832,4135,8534,7736,4536,4940,5740,2345,3744,7848,66
Več kot 65 let 2,28 7,82 8,1 12,4714,3514,6416,0418,9220,5322,3724,9425,9827,1227,23 28,4 28,6729,9831,2132,1732,4733,4334,2434,3836,2636,3239,0540,3342,03 42,5 46,66
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
%
SE DE DK EE LT NL UK LV FI CZ IEEU-28
EO-19
BG CY PT IT FR HU AT ES SK PL BE MT RO LU SI HR EL
Moški 77,5 73,7 71,9 63,7 66,8 72,8 69,6 61,3 59,8 68,2 65,7 62 61,6 58,3 61 58,5 61,7 51,6 59,7 57,6 55,7 55,1 55,7 50,7 61,8 53 46,4 43,6 45,1 46,2
Ženske 73,5 63,5 63,6 66,5 62,8 54,2 57,4 61,4 63 49,3 48,9 48,9 49,4 51 43,7 46,3 39,7 48,2 41,5 41,1 42,8 43,5 37,6 40,2 26,4 33,6 32,4 33,4 31,6 27,2
Skupaj 75,5 68,6 67,8 65,2 64,6 63,5 63,4 61,4 61,4 58,5 57,2 55,3 55,3 54,5 52,2 52,1 50,3 49,8 49,8 49,2 49,1 49 46,2 45,4 44,1 42,8 39,6 38,5 38,1 36,3
0
10
20
30
40
50
60
70
80
v % zadevnega prebivalstva (starega
Stran 24 |
Slika A9: Trajanje delovnega življenja, 2016
Vir: Eurostat, anketa o delovni sili. Opomba: datum pridobitve podatkov: 31. oktober 2017. Slika A10: Razlika v napovedanih (za leto 2053) neto teoretičnih nadomestitvenih stopnjah v odstotnih točkah, primerjava med predčasno upokojitvijo zaradi brezposelnosti in polno delovno dobo pri prejemnikih povprečnih in nizkih dohodkov
Vir: The 2015 Pension Adequacy Report (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015).
Opombe: vir podatkov: države članice in OECD. Opomba: pozitivna razlika pomeni višjo teoretično nadomestitveno
stopnjo za delavce, ki postanejo brezposelni. Razvrščeno po profilu povprečne plače. Če obstajajo razlike med
spoloma, se sporočijo podatki za ženske.
SE DK NL UK DE EE FI AT PT CYEU-
28CZ LV LT
EO-
19IE ES FR SI SK MT HU LU PL BE EL RO HR BG IT
Moški 42,2 41,8 42,5 41,3 40,1 38,7 38,3 39,1 38,7 38,7 38,0 38,6 35,5 35,3 37,8 39,2 37,2 36,7 35,2 36,2 40,1 35,8 35,2 35,5 34,7 35,7 35,6 33,9 33,1 35,8
Ženske 40,3 38,6 37,3 36,2 36,0 36,9 37,0 34,9 35,4 33,0 33,1 32,4 35,6 35,9 32,8 31,5 32,7 33,2 33,0 31,4 27,3 30,5 30,5 30,2 30,4 29,1 29,0 30,2 30,2 26,3
Skupaj 41,3 40,3 40,0 38,8 38,1 37,8 37,7 37,1 37,1 35,9 35,6 35,6 35,6 35,6 35,4 35,4 35,0 35,0 34,2 33,8 33,6 33,2 32,9 32,9 32,6 32,5 32,4 32,1 31,7 31,2
20
25
30
35
40
45
Trajanje (v letih)
-20
-15
-10
-5
0
5
10
MT FR EL NL HU SE IE DK AT BE SI DE PT EE LU RO LV UK CZ CY PL FI SK LT HR ES IT
Nizki Povprečni
Razlika v odstotnih točkah, primerjava s
Stran 25 |
Slika A11: Razlika v napovedanih (za leto 2053) neto teoretičnih nadomestitvenih stopnjah v odstotnih točkah, primerjava med dve leti krajšo/daljšo delovno dobo od polne pri prejemnikih nizkih in povprečnih dohodkov
Vir: The 2015 Pension Adequacy Report (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015).
Opombe: vir podatkov: države članice in OECD. Pozitivna razlika pomeni višjo teoretično nadomestitveno stopnjo v
primerjavi z delovno dobo od 25. leta do standardne upokojitvene starosti. Razvrščeno glede na upokojitev dve leti
po standardni upokojitveni starosti (prejemnik povprečnih dohodkov). Teoretične nadomestitvene stopnje pri
upokojitvi dve leti pred standardno upokojitveno starostjo za Belgijo, Bolgarijo, Irsko, Luksemburg, Madžarsko,
Nizozemsko, Romunijo in Združeno kraljestvo niso sporočene, ker osebe, ki se upokojijo dve leti pred standardno
upokojitveno starostjo, niso upravičene do javnih pokojnin. Če obstajajo razlike med spoloma, se sporočijo podatki
za ženske.
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
25
PT EE LT DE CZ AT SK SI LV FI DK SE FR ES PL HR CY IT EL MT HU NL LU IE RO BG BE UK
Pozna upokojitev: upokojitev 2 leti po standardni upokojitveni starosti, prejemnik povprečnih dohodkovPozna upokojitev: upokojitev 2 leti po standardni upokojitveni starosti, prejemnik nizkih dohodkovPredčasna upokojitev: upokojitev 2 leti pred standardno upokojitveno starostjo, prejemnik povprečnih dohodkovPredčasna upokojitev: upokojitev 2 leti pred standardno upokojitveno starostjo, prejemnik nizkih dohodkov
Razlika v odstotnih točkah,primerjava s primerom „zvišana
Osebe, ki se upokojijo dve leti pred standardno
upokojitveno starostjo, niso upravičene do javnih
pokojnin
Stran 26 |
Slika A12: Delež različnih pokojninskih shem v bruto teoretičnih nadomestitvenih stopnjah pri prejemniku povprečnih dohodkov, 2013
Vir: The 2015 Pension Adequacy Report (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015). Vir podatkov: države članice.
Različica II referenčnega osnovnega primera (40 let do standardne upokojitvene starosti). Podatki temeljijo le na
shemah, vključenih v izračune teoretičnih nadomestitvenih stopenj. Podatki za Grčijo niso na voljo. Če obstajajo
razlike med spoloma, se sporočijo podatki za moške.
Slika A13: Delež različnih pokojninskih shem v bruto teoretičnih nadomestitvenih stopnjah pri prejemnikih povprečnih dohodkov, 2053
Vir: The 2015 Pension Adequacy Report (Poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2015). Vir podatkov: države članice
in OECD. (Referenčni osnovni primer II).
Če obstajajo razlike med spoloma, se sporočijo podatki za moške.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
BE BG CZ DK DE EE IE EL ES FR HR IT CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI SK FI SE UK
Prejemnik povprečnih dohodkov
Zasebne dodatne pokojninske sheme in druge predhodno financirane sheme
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
BE BG CZ DK DE EE IE EL ES FR HR IT CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI SK FI SE UK
Prejemnik povprečnih dohodkov
Zasebne dodatne pokojninske sheme in druge predhodno financirane sheme
Javne predhodno financirane sheme
Javni dokladni sistemi
