f.

'.

~ h" , ,

:1' IloMs Jei .

~ IKOLI VEC ,', 'i'

i r

! Bela g I knji8a 0 I razpadu ( JU8os1avije ,

r I I f

Ii>

\ &Ion "

" .' . ~

Pri nastajanju knjige je bila nepogresljiva pomoc sodelavcev dokumen-tacije Dela, ki je prispevala tudi vse objavljene fotografije. Izbral jih je Joco Znidarsic. Besedilo je lektorirala Julijana Bavcar, zemljevide pa je narisala Delova kartografka Marjana Klemenc. Dragocena je bila tudi vsestranska pomoc Fanike Vidrih. Kronologijo je prispeval dr. Dusan Necak.

Boris Jez Y It, nikoli 1fJei?

\

-I" l"" , , ,

/. )

// I

ZawzbaSIon Odmevi casa

Ljubljana, 1994

f- f ! ,

~2~ (/rt3:r:.A) (IHllNICA JOSIPA VGS'iUX.

s/"OVENSKA BISTFliCA . 52.- G,ff

NAMESTO UVODA

V kalifornijskem Montereyu je sola ameriSkega obrambnega ministr-sIVa, v kateri se posebne enote seznanjajo z osnovnimi politicnimi in drugimi podatki 0 posameznih drzavah in se uCijo mjih jezikov. O.Jugoslaviji imajo na voljo dvajset knjig, ki so vse napisane v srbscini inv cirilici, pripravili pa so jih na beograjski univerzi, ne da bi posebej navedli imena avtorjev, razen nekega profesorja Cvetica. Sola je imela leta 1991 sedem predavateljev za Jugoslavijo in srbohrvaski jezik in vsi so bili Srbi. Ena od knjig, objavljena leta 1966, nosi naslov Srbohrvas-rina, in od sestih lekcij, posvecenih zgodovini jugoslovanskih narodov, so stiri 0 Srbiji, ena 0 Hrvaski in Sloveniji ter ena 0 Crni gori in Bosni in Hercegovini. Na IlS. strani knjige je podatek, da so Slovenci ilL Hrvati do leta 1918 ziveli v glavnem pod mjo oblastjo ... Razufllijivo je_ torej ,.pis,,;-daso-se-pri-lljil)-razmahrlili opoiidja,obstriikfi)1f"irf_ negatiVlzem.-dodii:.ve in drzavne oblasti, ne pa drzavotvornosl. Te

~, -. v

S F R JUGOSLA VIJA ~ dr23vna meja -- republiSke meje

MADZARSKA

BOSNAIN HERCEGOVINA

ROMUNlJA

5

I. Z.naC.il.nO.sti so, n ... a .. Z.'a .. I.O. st. ' .... O .. hr.a.nil.i .... t udi v .. no. V.i. n .. aei.o.n .. aln. i drzavi in tako . se poglobili tezave komaj porojene domovine. . __ ._ ',,rsvojih naJboljsih tasili. seje}ugoslavija pre(rS~etom -;:ad;poru;rala----...

s priblizno tako osebno izkaznieo: drZava sestih republik (ki jim je

6

zadnja ustava priznavala eelo drZavnost), petih narodov, stirih jezikov, treh yeroizpovedi in dveh pisav. Skratka, praveati mali Babilon, ki pa nima nobenih posebnih tezav s svojimi notranjimi razlicnostmi; nasprotno, eelo ponosen je nanje in se od njih navdihuje! Kako je potemtakem.mogoce, da se ameriske posebne enote uCijo 0 Jugoslaviji Ie v jeziku in pisavi enega naroda, pri cemer sta skoraj povsem odmisljeni vsa raznolikost in raznorodnost te drzave, ki naj bi bili pravzaprav njeni glavni znaCilnosti? In ali ni morda pray v tej eno-stranski interpretaeiji, ki se v minulih desetietjih ni ugnezdila sarno v solske ucbenike, marvec tudi v miselnost diplomatov, treba iskati korenin. velikih tezav mednarodne skupnosti, ko si je, zgrozena ob spremljanju nenadne krvave drame v J ugoslaviji, skusala to dogajanje raeionalno pojasniti? In seveda: ceprav je svet v minulih treh letih 0 Jugoslaviji izvedel vee kot prej v sedmih desetietjih, se ni mogoce otresti vtisa, da so tudi hvalevredna prizadevanja mednarodne skupnosti za vendarle nekak-sen pozitiven razplet jugoslovanske krize pogosto pod vplivom taksnih in podobnih >>ucbenikov.

l;.DAMOKLOV MEC ALBANSKE NATALITETE

1~;~j~s~~~~g~~i~t~~~J~io~hl~n:~[perr~1ciival Taylor je' v sklepni 1815-.,!918 zapisal: Med prvo ~~~\t~~~~f . ~J~},tj~ . drug ob drugem. Med v7jiJ~i~,~,~~~~~~~:1:;'.hi~~;i~:.~~~~~' nobeden zraven 1'1 skupaj v veliki partizan-nad

in obrzdal skusala biti JU!:Osllaviijin~:rh; dobili sarno

zarmSltl, da so zatirani. sobili Ijudje idejo; Habs-

naj bi ubrali to pot: Metternieha so . komunizma in Bacha leta 1850 ,hujsega od

komutnil,m,,'. Noben Habsburzan po Jozefu II. ni tvegal tega: dina-Sllenta z'vestol,a je bila presibka sila, da bi sla v tako druzabnistvo,

'Marsal Titoje bil srecnejsi od Habsburzanov, nasel je ,idejo'. Sarno cas. bo pokazai, ali moreta druzbena revoiueija in gospodarsko izboijsa-!ljepomiriti narodne spore in ali bo marksizmu bolj kot protirevoluci-

L. ~na. rnemu d .. inastieizmu uspelo, da bo dal Srednji Evropi skupno zves~,,,-

/Taylorjevo vizionarstvo se ni uresniCilo: 4. maja 1980 je umrl Josip .

Tita so pospremili na zadnjo pot skoraj vsi pomembni drzavniki tedanjega sveta _ kot se spodobi za zadnjega Habsburfuna, Toda po zIu je slo tudi cesarstvo.

prizorisce prevzela tako imenovala kolektivna vodstva, ki so jih zasno-vali pray zavoljo prevzema oblasti po Titovi smrti in ki so imela vrh piramide v predsedstvu SFRJ, potem pa se je ta razkosna konstrukcija klavrno sesula. V easu, ki je medtem minil, so se kot smola skozi lubje izcedila na plano pray vsa notranja nasprotja jugoslovanske skupnosti indriavnosti, od najbolj aktualnih do tistih, starih sto in vee let.

i Stiriindvajsetega septembra 1986 so beograjske visokonakladne Veeer-nje novosti postregle s senzacijo, ki je tedaj odmevala kot alOmska

't bomba: objavile so Memorandum Srbske akademije znanosti in umet-nosti (SAND), dokumem, ki govori 0 skrajno nezavidljivem polo-zaju srbskega, torej veCinskega naroda v Jugoslaviji. Srbi, kot so zapisali beograjski akademiki, naj bi bili nacija, ki je v dveh vojnah dala poltretji milijon znev naposled pa v novi Jugoslaviji - v nasprotju z drugimi nima niti svoje driavnosti, saj naj bi jo bili v ustavi iz na tri dele, tako da imajo dejansko oblast Ie se v pasaluku; Vojvodina in Kosovo, sieer sta se po Memorandumu ze tako oddaljila od ze nastopata enoti federalne drzave. bi bil polozaj

zlasti V Liki, Baniji in na Kordunu, kjer naj bi bili pray tako izpostav-Ijeni najbolj grobi asimilaciji. Zapisano je celo, da Srbi na Hrvaskem se nikoli niso bili v slabsem polozaju, ce seveda izvzamemo obdobje Paveliceve NDH.' 1, Nekaj znaCilnih odlomkov iz Memoranduma: Vsi narodi niso enakopravni: srbski narod na primer ni-dobil pravice do svoje ddave .

. Deli srbskega naroda, ki v velikem stevilu zive v drugih republikah, v primerjavi z drugimi nacionalnimi manjsinami, nimajo pravice uporabljati svojega jezika in pisave, se politicno in kulturno organizirati, skupaj razvijati enotne kulture svojega naroda. NezaustavIjivo preganjanje Srbov s Kosova drasticno izpricuje, da se naceia, ki scitijo avtonomijo ene manjsine (Albancev), ne uporabIjajo, ko gre za manjsine v manjsini (Srbi, Crnogorci, Turki in Romi na Kosovu). Glede na oblike nacionalne diskriminacije danasanje Jugosiavije ne moremo obravnavati kot moderno in demokraticno drzavo C .. ) Polozaj Srbije je treba obravnavati v sklopu politicne in ekonomske dominacije Slovenije in Hrvaske, ki sta bili predlagateljici sprememb v vseh dosedanjih sistemih. Slovenija in Hrvaska sta zaceli z najvisje ravni razvitosti in sta se tudi najhitreje razvijali. Z izboljsa-njem njunega poIozaja se je mocno poglobil prepad med njima in drugimi deli Jugoslavije. Taksen tok dogodkov, ki pomeni odklon od proklamirane politike eoakomernega razvoja, ne hi bil mogoe, ee gospodarski sistem ne bi bil pristranski in ne bi tema republikama omogotal, da vsiljujeta resitve, ki ustrezajo njunim ekonomskim interesom (. .. ) Slovenci in Hrvati so pred vojno ustvarili svoji komunisticni partiji, pridobili pa so si tudi odloeujoc vpliv v CK KPj. Njihovi politicni voditelji so postali arbitri v vseh politicnih vprasanjih med vojno in po ojej. Ti dYe republiki sta imeli podobno zgodovinsko usodo, imeli sta isto religijo in enako teznjo po vecji samostojoosti, kot najbolj razviti pa tudi skupne ekonomske interese, kar so bili zadostni razlogi za trajno koalicijo v hotenju, da dosezeta politicno dominacijo ( ... ) Revansisticna poiilika do Srbov se je i'.acela pred vojno, ko se je menilo, da 'tlaciteljski' naciji ni potrebna komunisticoa partija. V CK KPJ so bili Srbi sorazmerno slabo zastopani, nekateri med njimi pa so se, da bi se zadrzali, deklarirali kot pripadniki drugih narodov. Polozaj Srbije med vojno ni bil tak, da bi popolnoma enakopravno sodelovala pri odlocitvah, ki so prejudiciraie prihodnje oacionalne odnose in druzbeno ureditev Jugostavije ( ... ) . Odnos do ekonomskega zaostajanja Srbije kaze, da revansisticna politika do oje ni nikoli oslabela. Nasprotno, opogumljena s svojimi uspehi se je vse bolj krepila in koneno izrazila v genocidu. Politicno nesprejemljiva je diskriminacija drzavljanov Srbije, ki so jim zaradi paritetne zastopanosti republik manj kot drugim dostopni polozaji zveznih funkcionarjev in delegatov v zvezni skupsCini, gJas volivca iz Srbije pa velja manj kot glas tistega iz katerekoli republike ali se Jugoslavija oe kaze kot skupnost enakopravnih drzavljanov ali in narodnosti, temvec kot skupnost osmih enakopravnih teritorijev. tudi ta enakopravnost za Srbijo ne velja zaradi njenega posebnega ki izraza teznje, da bi bil srbski narod pod nenehnim politike je 'sibka Srbija "._,.:~ ... - Jug()S!av.ija' C )

. da srbski narod nima kot jo imajo vsi drugi

9

V svetu ostajajo taksna nacionalistiena modrovanja v glavnem neopa-zena, v .!.edanjUJlgoslaviii,.yat".~i)zr~xiJ'teviemistit))J: . politic.!!~J;~.;'2:.

rice,.p".so.odjekniJa)Q[~9m~"a."Iedanji srbski partijski establishment "ie-bil prisiljen takoj sproziti dirigiranoideolosko proti~fenzivo, ki pa se je zelo hitro polegla; nikogar niso klicali na odgovornost in tudi akademiki niso nil59li .prekliqlLzapisanega v Memorandumu.

6~!~~~~!~~~~~~ Titov Ijubljenec, ki se je zatekel v nekaksno ;; oprecnistvo in naposled koneal celo kot.predsednik samozvaae Zvezne republike JugusJavije (srbsko-ernogorskega preostanka Jugoslavije, ki se vedno ni mednarodno priznan).MStaksno intelektualno garnituro se je bilo

lt~zkO bosu;-;;ellKobo"l)e]tbilo z njo vzpostaviti tihi pakt, podobno kot se je dogajalo v drugih republikah, kjer je bil partijski aparat tudi ze :1 _l?rt~iljen popuscati novemu nacionalisticnemu vrenju . . j/~Vendar je ze v Titovih casih veljalo, da Ie niso vsi nacionalizmi na . jugoslovanskih tleh enako nevarni. Srbija je namree vseskozi igrala

prvo violino, saj je po razpadu habsburskega cesarstva odigrala vlogo Piemonta na Balkanu. Prieakovanja Siovencev in Hrvatov po odhodu iz Avstro-Ogrske, da bodo v novi drZavni zvezi s kraljevino Srbijo vsaj kolikor toliko enakopravni, se niso uresniCila. Kraljevino Srbov, Hrva-tOY in Siovencev, kot se je imenovala nova drzavna tvorba, je 28. junija 1921 (na Vidov dan - obletnico bitke na Kosovu med Srbi in Turki leta 1389) v bistvu suspendirala ze tako imenovana vidovdanska ustava, ki je vpeljala unitarno ddavo. Ta je funkcionirala kot nekaksna razsirjena Srbija, tako da so kmalu zacela nastajati mednacionalna nasprotja, ki jih dotleL ni bilo, zlasti med obema najveejima narodoma, Srbi in .Br"l(,,~til Srbski hegemonizem se je se okrepil z diktaturo, ki jo je leta I 1929 vpeljal kralj Aleksander, vse to pa je dobilo svoj krvavi epilog med drugo svetovno vojno,.koje prislo do pokola med Srbi in Hrvati naravnost grozlji~ih r~zse~~o.stl}. Po nekater!h podatkih n~j bi bilo

v J ugoslavlJI kar ~F.milIJon\ zrtev, pn cemer Jlh Je vecmo treba . temu krvave~u~bracuni';

I' Srbije do dni~ih~ar?~(}Y v skupni drzavi je bil v lIi~~~~~~:~~n, in Memonln{hin1&bs ' . akademije znanm'tig :#.!l~.':l.~~i II eustveni protesLriacionalisticne intelilge~,-c!fi;;

10

-1'

dobrsni meri izgubila svoj privilegirani polozaij

stoletju, ko je nast~la prva programska-furmma-eija-velikostDsKe-JOeje; veiiaarsFSr\)j-jif'spriClY"Zgoclovinskih okoliscin takrat ni.mogla-uresniCiti-kotvelika'nadllMlfi,nlfzava. Srbska osvaj_~-nja med ob~maQalka!lskim~_y()jl1alll.J! (1912~ 1913),. streli _G.ayrila r;o~r5:rincipa'na avstrii~J~g,;'prestolo Ferdinanda letaJ214, ki so ..

sprozili prvo svetovno vojn hegem6hizem ad drugimijugoslovan- 'T'-" " skimi narodilo"naposle,ftudl s nJe ajanje ozemelj vBosniin Hercegovlnl1li na Hrvaskemdo_jirazi_.neke.zap.oz1J,elejmReriNii~, ... politike,kate~!'J91tegorialni ap.E~t je bolj ali manjomejenz Blutund., ___

:: :odell\Krvjo'in"zemljo)::~~~- .... . . - ......... , \:.a . JlLogtamska_forml\lacija.selikosrbske ideje je tako imenovano

-:Nacertaniieij.~_d. ~~e .. c.cez .. n ...... i.e .... ne ... e .. tn .. I.'c.n.e ... m ... e .... je .. , .... ta .... k9.,. .... e GrCije in dele jIoIg,ii'i)e.-TiiKo-5i"fiiajlina]{

som. To velja se zlasti za Bosno in Hereegovino ter Albanijo, saj Srbija tudi po obeh balkanskih vojnah ni dobila izhoda na morje (glej zemljevid st. 2). Tako so se srbski strategi v zacetku tega stoletja (recimo Jovan Cvijic) ukvarjali predvsem z izhodom na morje preko Kosova in severne Albanije, tu pa je odvec albansko prebivalstvo, ki poleg tega skupaj s Sandzakom predstavlja nekaksen muslimanski most med TurCijo in Bosno'l-Mect-(jb~ma-"SVetovnima"vojrfahia'in pozneje je zacel ta most Srbe vse bolj motiti, saj so ga videli kot nevarno etnicno prepreko med Srbijo in Crno goro, preko katere je Beograd naposled Ie dobil izhod na morje. Zato ni cudno, da so se srbski strategi vseskozi ukvarjali z nacrti, kako ocistiti ta obmoc-ja. To velja se zlasti za Kosovo, ki ima za Srbe kot zibelka srbstva in .t1s;~~orisce znane kosovske bitke skorajda mitoloski pomen.

. hillrea 1937 jebilo vSrbskemkulturnem klubu v Beogradu predava-nje, ki je prislo v zgodovino. Predaval je akademik Vasa ~\!!>.~i.I9.Yi{, vpliven moz z dobrimi zvezami na dvoru, ki je bil-pomeje v Titovr-

IBI Srblja in ema gora I. 1878 t7777l OZemeljske prldobltve Smlje po tLLLLJ balkansklh vojnah r. 1913

ozemeljske prldobitve Crne oor8 r. 1913 - rne]a Kraljevlne SHS I. 1919 1=======:1 prikljlJteno Krafjavinl SHS I. 1919

12

Jugoslaviji nekaj casa eelo minister. V svojem referatu je najprej ugotovil, da je arnavtski zivelj (Albanei) s svojo naselitvijo zabil velik trikotni klin v srbsko ozemlje, s Cimer je razdvojil stara raska ozemlja od Makedonije in doline Vardarja. Po Juzni Moravi in Vardarju naj bi potekala glavna srbska prometniea, zato naj bi bili

zaradi~.~:.il~Ytlss:ga . klina-na .. Kosovl!.J\tpkoli .. S.~lo:;.P!.~.Qi~~: .. '?~E?Z,~~i. najvitalnejsi int~r~sisrb~ls'ulrZa'y-e. "Klm so Srbl zaeeh lzbljatl ze m'tcrprvosrbsko 'vstajo in Cubrliovic navaja velika obmocja, zlasti med Jastrebeem in Juzno Moravo, ki so jih oCistiti. T.o.nalog9 jeod Srbije prevzela Jugoslavija, ki pa je po Cubrilovicevem .mnenju naredila premalo. Glavna napaka nasih odgovornih dejavnikov tega easa je bila, ker so na nemirnem in krvavem Balkanu - pozabljajoc, kje so

. - hoteli uporabiti zahodne metode pri odpravljanju velikih e.tnicnih i ) problemov, jeglasnoprikimavajocemu obCinstvu govoriLpredavatelj .. , : Da"bilaze razumeli "etnicno ciseenje, ki so ga Srbi v minulih letih

izvajali v Bosni in Hereegovini in na Hrvaskem, se nekoliko dlje ustavimo pri tem referatu, ki ga je Titova Jugoslavija "deponirala v pozabo, v minulih letih naeionalisticnega vrenja v Srbiji pa je skupaj z Naeertanijem in drugimi velikosrbskimi programskimi dokumenti spet prisel v modo. Cubrilovic namree nadalje pravi, da je Tureija na Balkanu uvedla navado, vzeto iz seriata, da se z zmago v bitki in zasedbo ozemlja dobi tudi pravica nadzivljenjem in imetjem podlozni-kov. Poleg tega so, pravi spostovani akademik, balkanske drzave od leta 1912: resile ali so vsaj na poti k resitvi etnicnega vprasanja z izseljevanjem nacionalnih manjsin, medtem ko smo se mi zadrzali pri pocasnih in tipajocih metodah postopne kolonizacije. Da je tako, :cl6k~~jej() statistikeizosemdesetih okrajev tega albanskega trikot-JQl[~~it:,/.~:~:,;;,;j:(,;::'~'ll,:;;-> :'>(:.,>/;;,; ,,~,:' :, ,:,',' """ ,--'W"'''''''''''"''''-''''., """"',,",, '" A_w ill :.mogoce:izririiti.s postoPilokoloilizacijo, kajtitemu narodu ni uspelo Ie

.. t()id~~e:jetfs{jcle~obdrzalvsre?iscu srbskedrzave, temvec je eelo f .. i~z~iril.sy?j.lc:e~ni1:ne"ineje wqt! s~veru iI1vzh~du . .Eql!ljl)~cin, da se " .. ~'b!!!lSL,tt!iJlij9~m\l.J:!i.!iJ!!j"y,selej'nad'njimi\

kaznovanjem tihotaptstva, secnje gozdov, spuscanjem psov in nasploh vsemi sredstvi, "ki si jih je sposobna izmisliti prakticna policija. Po obsezni analizi vseh moznih metod pritiska (celotna operacija naj bi

. stala 800 milijonov dinarjev) Cubrilovic sklene svoje predavanje: "Nase statistike iz let 1921 in 1931, ki smo jih ze predstavili, kazejo, da je naso kolonizacijsko politiko premagala plodnost arnavtskih zena. Iz tega je treba izpeljati sklep in pohiteti, dokler je se kakorkoli mozen popravek.3 ;"'~Vendar je bilo ze prepozno. Njegov nacrt je bil nedvomno temeljito

premisljen in tehnicno uCinkovit, vendar ga niso mogli nikoli do konca izpeljati, ceprav je tedanja jugoslovanska vlada s TurCijo sklenila sporazum 0 izselitvi stirideset tisoc druzin med letoma 1939 in 1944, kar pomeni glede na velikost albanskih druzin okoli cetr! milijona Ijudi! Menda naj bi bil obstajal tudi tajnisporazumo izselitvi se stiristo tisoc Ijudi. Nacrta niso uresnicili, ker niso pravocasno zbrali denarja, ki ga je bilo treba placati TurCiji, medtem pa se je tudi ze razplamtela druga svetovna vojna. '~Tilova Jugoslavija je bila uCinkovitejsa. Razglasila je "bratstvo in

enotnost narodov in se je v boljseviski maniri postavljala, da je enkrat za vselej resila nacionalno vprasanje, ki je bilo razbilo predvojno kraljevino Jugoslavijo. Toda na Kosovu, kjer seje ve~cinsko"a.l!>ansko

prebi~rusl'LO_'L.D.a,gi,.g,a.JJ.(Ll?ko naposled doseglo nacionaln.QQsvobodi~ ,leY, med ,:?jn()p()stavilollastr~n}iaiHiiJs~illoziroma ~~mskihokupa~ "

iotjey,jeostaLre:iim"ojneg~staIll::Jo je v praksi pomenilo strahovit 3 Koncept ))etnicnega ciscenja ozemelj je svojevrstna stalnica srbske politicne filozotije, ki je .~eveda prisia do izraza tudi med drugo svetovno vojno. Taka Stevan Moljevic v SVOJI Homogeni Srbiji (Zbornik dokumentov in podatkov 0 narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov, XIV, knjiga I) med drugim pise: Zato je danes pred Srbi prva in glavna dol:r.oost: da osnujejo in organizirajo homogeno Srbijo, ki bo obsegaJa celotno etnicno obmocje, na katerem zivijo Srbi, in ji-zagotovijo pOlrebne strale~ke in prometn.e povezave in vozlisea ter gospodarska obmocja, da bi ji bila omogoeena in zagotovlJena svobodno gospodarsko, po1ilieno in kulturno zivljenje in razvoj 7.a vse case. Te slrale~ke in prometne povezave ler vozli~ea, nujni za varnost in obstoj Srbije, eeprav ponekod danes nimajo srbske veCine, morajo bili na voljo Srbi/i in srbskeinu na'rodu da se ne bi vee ponavljale hude nesrece, ki jih Srbom povzroeajo njihovi sosedi, takoj'k; se jim za to ponudi priloznost. Preseijevanje in izmenjava prebivalstva, posebno Hrvalov s srbskega in Srbov s hrva~ skega O?rhoeja, je edini naCin, da se razmejijo in da se zasnujejo b()ljsi odnosi med njimi. Stem bi odpravili moznosl, da bi se ponovili stra~ni zlocini, ki so se dogajaJi v prej~nji in posebno v sedanji vojni na vsem obmoeju, na katerem skupaj zivijo Srbi in Hrvati in kjer so Hrvati in Muslimani naertno iztrebljali Srbe.

14

policijski teror, ki sta ga vodili najprej Ozna in potem Udba (zloglasni tajni policiji). Kosovo je zacelo se hitreje gospodarsko zaostajati: leta 1952 je bilo razmerje med druzbenim proizvodom na prebivalca na Kosovu in v najbolj razviti republiki Sloveniji 1:4,1, leta 1984 pa ze 1:6,1. Delovna mesta so bila ob katastrofalno visoki stopnji brezposel~ nosti privilegij ~rbov in CEllogorcey,?eprav so oboji leta 1981 pred~ st'lYljali Ie se 15~odsioikov prebivalstva. Na tisoc prebivalcev je bilo tedaj zaposlenih 109 Albancev, 228 Srbov in 258 Crnogorcev. Policijski teror in . diskriminacija v prvem povojnem obdobju sta vplivala na pospeseno izseljevanje. O.d.l\:la.l953.,~

Enajstega marea 1981, torej Ie slabo leto po Titovi smrti, so v kosov-skem glavnem meSly prjsrjoj poeili streli. Polieija se je postavila po robu velikim studentskim demonstr-;;c;;am, en policist in devet demo-strantov je umrlo, 55 pa jih je bilo ranjenih (albanski viri govorijo 01600 mrtvih in najrnani toljko ranjenih). Zvezni partijski in policijski aparat sta takoj vzpostavila ueinkovit nadzor informacij in tako je bila ~nosl sprva ~~.n.a, da srude~ zaradl slab-e-hrllJre'in

..Q.o.stavl,alo soelalne zahte~e. Toda ze cez dva tedna, KO Je na Kosovo pnspela Tilova stafeta, svojevrsten vsejugoslovanskiobred kulta oseb-

_ nosti> so ponovno izbruhnile demostraeije z gesli: Hoeem07epubliko; .Republika po mirni poti ali s silo; Albanci smo, ne J ugoslovani; Kosovo. K?soveem; Trepl'a

sprejeli idejnopoliticno platformo 0 Kosovu. Plenum je potrdi! tezo o kontrarevoluciji, ceprav je bilo ze moe slisati pomisleke, da bi bilo treba problem te pokrajine obravnavati v luCi vseh zgodovinskih, politicnih in ekonomskih hipotek. Nekateri slovenski politiki (Mitja RibiCic, Franc Setinc) so tudi podvomili 0 upravicenosti dolgoletnih zapornih kazni za demonstrante, kar je izzvalo gnev beograjskega tiska; med Srbijo in Siovenijo je zazijala razpoka, ki se je potem vse bolj sirila, dokler ni bilo konec osemdesetih med obema bratskima narodoma ze nepremostijivega prepada. Toda tedaj, v zacetku osemde-setih, je Srbija zacela prevzemati svari v svoje roke: z dogodki na Kosovu je nepricakovano dobila nesporen argument za obnovitev razprave 0 ustavni ureditvi drzave, ki je bila njena najbolj boleea tocka, del srbskega panijskega vodstva pa je bi! trdno odlocen, da bo ta argument tudi izkoristil.

2. "EKSPERIMENT IN NJEGOVE POSLEDICE

Ko je 4. maja 1980 v Ljubljani umrl Josip Broz Tiro, je za seboj zapustil eno najbolj eksoticnih politicnih dedisCin; v svetu so temu pogosto rekli jugoslovanski eksperiment, in to je mnozicam laskalo, saj so jih partijski teoretiki prepricevali, da je samoupravni socializem zgodovinski odgovor tako na zablode Zahoda kot socialistienega lagerja. Samoupravni socializem je bi! v zacetku osemdesetih neznan-ski sistem iz kategorialnega aparata, ki ga je bilo zelo tezko poja,snjevati nepoucenim: samoupravljanje in druzbena lastnina na gospodarskem podrocju, delegatski sistem na podrocju politicnega odloeanja, vodilna vloga zveze komunistov s tako imenovanim demokratienim centraliz-mom, suverenost republiskih drzav z mnogimi centralisticnimi varo-valnimi mehanizmi in neuvrseenost kot temeljna zunanjepolitiena usmeritev. Ta konglomerat je v Titovem casu vsaj navidezno funkcioniral, ce ne drugega, vsaj zato, ker se je za komplicirano fasado delegatskega sistema, kolektivnega vodstva, paritetnih komisij, konsenza in delitve 18

plena v obliki funkcij v federaciji skrival manipulativni federalizem (Laslo Sekelj). Ta pa je lahko deloval tako, da'je Tito kot karizmaticn~ osebnost sprejemal koncne odloCitve, pri cemer je seveda treba vzel1 v obzir tudi vpliv vseh adjutantov, tajnikov, referentov, prisepetoval-cev in lizunov; kot posledica taksne distribucije moCi se je oblikovala konkurenca patronaznih skupin, ki so vsaka zase skrbele za sVOJO federalno enoto in ki so se med seboj bojevale za vpliv, predvsem pa za Cim veeji kos pogaee.1Vsaka federamaenota.ielakosicerimela svoje legalno vodstvo, vendarpa'ilidi po nekaj kljuenih politikov v Be?c gradu, kjer so sodelovali pri tej neformalni delitvi vpliva in materialmh virov; naloga zvezne skupSCine je bila bolj ali manj Ie pozegnal1

1:,4!l.g\i.V.Qr.e"sklenjene v kabinetih.. . ,... . ""'Paradoksalno je, da je bil yes ta slstem z mSl1tuclJO kolekl1vnega

vodstva na celu postavljen, da bi deloval po Titovi smrti, v resnici pa ni mogel delovati brez Tita oziroma podobne karizmaticne osebnosti (George Schopflin). Brez vrhovnega razsodnika je cazvoj samodejno tekel proti blokadi politicnega sistema, kar je posredno priznalo tudi kolektivno predsedstvo ddave, ko je med Titovo boleznijo uvedlo nekaksne posebne razmere. Mimogrede: tudi demonstracijam na Kosovu je sledi!a uvedba obsednega stanja, ki v razlicnih oblikah traja se danes. Toda se preden so se zaeele blokade v politienem sistemu, ki so se najprej .izrazile v zboru republik in pokrajin zvezne skupscine, potem patudi vvse bolj federalizirani zvezi komunistov, se je Jugoslavija znasla,pred gospodarskim kolapsom. V zaeetku osemdesetih let pre-,pro~tOnibila vee sposobna odplacevati velikih posoji!, ki jih je

l1~j~nlala;vprejsnjemdesetietju. V zacetku se v javnosti se ni smelo 'golipi-WX();kri~i,' pa~;paje:bil dopuscen evfemizem zaostrene gospo-

:a~r,sJ{elraim.~re~

visjo zivljenjsko raven v primerjavi z Vzhodno Evropo, je bilo sprva celo pripravljeno sprejemati taksna pojasnila, se zlasti ker so bili podatki 0 zadolzevanju v casu vlade Veselina Buranoviea res grozljivi. Jugoslovanski dolg je billeta 1972 okoli 3,5 milijarde dolarjev, pet let pozne'e 'e dosegel 10,7, leta 1981 pa je bil ze skoraj 21 milijard dQJarjey 7l1nanjetrgovmskl pnman)k laj s~ v~~ evizne r"ZeOre so skopnele na mani ~~ktin le~l?~~~~ll bi

_ morala .lugoslavija tuliniyrniti ze.Q!.zoli . S. Tilij~:"~",~~~~i.~.y~j:,_~a pnznall, da prep~Il!"Y'.s..~.l22.~Qm!'.9gpraceYal.LSvo.Jega.zllllan)ega (loIga. - .... Venaar ni bilo krivo Ie nenadzorovano zadolzevanje v zadnjih letih; to je bilo bolj posledica gospodarskega sistema, ki se je v petdesetih letih lahko hvalil z eno najvisjih stopenj rasti na svetu, ko pa je bila v sestdesetih letih koncana povojna obnova drZave, se nikakor ni mogel preusmeriti k trgu. Politicna in gospodarska kriza, ki je Jugosla-vijo zajela v tistem casu, se ni iztekla v demokratizadjo politicnega sistema in trzno ekonomijo, temvec v nekaksenn>ileposredne proizva-jaice zaradi njihove domnevne razredne doslednosti, naj bi odloeali o vsem, tudi 0 najbolj zapletenih financnih in tehnoloskih vprasanjih.

Wi ~!::>og.."orna ekonomija, ki je med drugim tudi.dobra podjetja atomiZi-~ .ral!l..J2O..danes komaj raZUmf)lVlh ideolosko.=p1ans)s:L1Lsl!emaI!, je bila ~ l ~ife~~~!t~~~U~~:;~~~~i~:e~!f~~~~H!i;~S~~~:~~:~-:

~i so bile razmere zares katastrofalne: inflacija je skokqyito narascala, ':J brezposelnost je dosegla tedanji evropski rekord 14 odstotkov in

tovarne so druga za drugo ustavljale proizvodnjo, ker rii bilo deviz za . gorivo, surovine in rezervne dele. Zivljenjska raven se je spustila na tisto izpred dvajsetih let in zacele so se vrstiti delavske stavke. Nova vlada je sprejela vrsto nepopularnih ukrepov s precej dvomljivimi gospodarskimi rezultati; uvedla je, na primer, depozit pri odhodu v tujino, s Cimer je omejila tovrstna potovanja, hkrati pa izzvala revolt v Sioveniji, ki je zivljenjsko odvisna od nemotenega pretoka Ijudi in blaga preko mej. Na jugoslovanskem severu, ki sta ga tako v kultur-nem kot gospodarskem smislu predstavljali obe najrazvitejsi republiki, 20

USTAVA SFRJ

PRVI DEL Socialisticna federativna republika Jugoslavija

~~n) , Socialisticna federativna republika Jugoslavija je zvezn~ ~ri~va kot d~zavna s~u~. nos! prostovoljno zdruzenih narodov in njihovih sociahst1c~lh r~p.u~hk ler socl~h. sticnih avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine v sestavl Soclah.stlcne repubh~e Srbije, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda III vs~h d~lo~n~h Ijudi, ter socialisticna samoupravna demokrat~cna skupnost delovmh IJudl m obCanov ter enakopravnih narodov in narodnostl.

)"2:- clen;, Socialisticno federativno republiko Jug~slavijo sestavljajo: Soc~al~st~cna republ~ka Bosna in Hercegovina, Socialisticna republika erna g~ra, Soclahs.ticna repu~h~a Hrvatska Socialisticna republika Makedonija, Socialistlcna repubhka ~lovemJa m Socialisti~na republika Srbija, kot tudi Socialisticna a.vlonomna pok.rajma. ~o~ovo in Socialisticna avtonomna pokrajina Vojvodina, kl sta v sestavl Soclahsllcne republike Srbije.

\ 3. ci~;;' Socialisticna republika je ddava, ki temelji- ~~ suverenost~ ~aroda. te.r ~a oblasti in 'samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih Ijudl, m SOClabstlc.na samou-pravna demokraticna skupnost delovnih Ijudi in obcanov ler enakopravmh narodov 'in, narodnosti.

,1~Ei~~~~~~i~~~je1a~v~to;nio:m~n~a socialisticna samoupravna d~m?-" ki temelji na oblasti in samoupravi)anju v 1c:ateri delovni ljudje in obcani" narodi pravice;, ,kadar 'v skupnem interesu c c '1IeJ, . republike'kot celote tako doloca

. tej republiki.

,republike, ozemlje pokrajine.

, 'Jugosla\i-ije 'se ne mote spremeniti breI: pokrajin.

sme: sp,rem_eniti sa:n:to: obnjunem sporazumu; ce gre za ,se z njenim!soa:iasjem.

21

, q

I .. ' . ii

)

Slovenija in Hrvaska, se je ze porajal strah pred ponovno ofenzivo ,-.~tralizma.

.,Poznejsi dogodki so pokazali, da je bila bojazen utemeljena

. e a 1974 je republike definirala kot drzave in jim je tudi dal relativno ekonomsko samostojnost, eeprav je velik federalni aparat v Beogradu (v nJem pa Je bIlo 90 odstotkov usluzbencev Srbov) obdrzal mnoge pomet;"bne pristojnosti. Pravzaprav je temu aparatu, ki se mu je skupaJ z velikimi drzavnimi izvoznimi podjetji po vzhodnoevropskem vzoru, kakrsno je Genex, uspelo obdrzati se iz centralistienih casov

,imel moznost, da preko monetarnih, fiskalnih in drugih mehanizmo~ po potrebl zelo uCinkovito uveljavlja svojo voljo. Slovenija in Hrvaska ~ta kar dobro izkoristili svojo relativno gospodarsko avtonomijo,tako Imenovana ozja Srbija (brez avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosova) je zacela drseti pod jugoslovansko povprecje, medtem ko so bIle razmere v nekaterih federalnih enotah naravnost katastrofalne. To

U;velja se zlasti za najmanj razvite republike in Kosovo, ki pa so se ne glede na to najbolj zadolzevale v tujini, oCitno prepricane, da bo ze do vracal posojila. Zanimivo je, da so se najbolj vneto zadolzevale pray najbolj gospodar-sko zaostale zvezne enote. Leta 1983 je bil npr. devizni dolg na zaposlenega (v dinarjih) na Kosovu 379.674, po;em pa so si sledile: Crna gora.z 274.189, Hrvaska 95.679, ozja Srbija 91.218, BiH 84.407, MakedoruJa 83.267, Vojvodina 80.582 in Slovenija z 79.801 dinarjem. Se zgovorneJsl so podatki 0 tern, koliko deviznega priliva bi vsakdo moral odriniti za tekoee poravnavanje svojih dolzniskih obveznosti: Kosovo 141,8 odstotka, torej pol vee, kot je kosovsko gospodarstvo spl?h z~sluzilo; sledijo: Crna gora in Makedonija po 56,5 odstotka, VOJvodma 54,1, BIH 45,0, ozja Srbija 28,5, Hrvaska 22,7 in Slovenija ~ odstotka. Po merilih Mednarodnega denarnega sklada je se

spreJemlJlva zadolzenost za servisiranje dolga 20 odstotkov tekoeega deviznega priliva. Ker je bila veCina republik, vstevsi federacijo, ki se je pray tako veselo zadolzevala, plaCilno nesposobna (razen Slovenije, ki je bila edina solventna, saj je ustvarjala kar tretjino devizne a riliva in je soraz-merno pr:~idno n~jemala tuJa pOSOJl a , se je bila zvezna vlada prisi-IJe_~a zatecI v pogaJanJa 0 reprogramiranju dolgov. ]ugoslavijo je tedaj resIi Washmgt?n, ki je aktivira1 Mednarodni denarni sklad, ta pa je skupaJ s petnaJstlmi drzavami in kar 583 bankami pripravil program po katerem bl ]ugoslaviji za nekaj let odlozili vraeanje posameznih 22 "

anuitet, ob tern pa bi dobila se 6,5 milijarde dolarjev novih posojil - nekaj za vraeanje starih, nekaj pa za nakup novih energetskih virov, surovin in reprodukcijskega materiala. Postavljen pa je bil pomemben pogoj: federalna drzava bi za vse to morala prevzeti jamstvo, torej tudi za posojila, ki so jih prej jemali vsi povprek.

,,,,Y,,,,IW'ci.me.d2 . in 3 .. julijent12~~j!,~il~.:::,~:~.:~i,~~,!~~!?;i.y]3~'i!5S~du, ........ , ;::r;;; dramatiena sej~Jl:I.}i.~!e~l. so se slovenski zastopmki dolgo uplr~h, da l;;i"'bidpl'ej~~'iI1' JIm Ie vsIi,evala vlada m kar Ie v blstvu pomemlo, da bodo nionili prevzeti tudi obveznost plaeevanja tistih deviznih dolgov, ki jih je najei nekdo na jugu in jih sfrckal za bogvedi katero tedaj ze s travo poraslo 1llegalo~~.nsko tovarno.',,-~alomallij.awa je na Bal-kanu doma: v MakedomJl so, demmo, za vec-kormIlllardo dolafJev (seveda v glavnem izposojenih v tujini) odprIi velikanski rudnik in topilnico feroniklja, ki je bila Ole cez nekaj let staro zelezo, v Obrovcu na Hrva~kein, kjer je zdaj tako imenovana Kninska krajina, pa so zgradili nie manjso tovarno glinice, ki jo je pray tako hitro doletel neslavnen konec. Devize, trdna valuta, so bile tedaj v ]ugoslaviji najbolj iskano blago, saj so brez tega realnega denarja cez noc obstale tovarne, bolnisnice pa

'\ so ostale brez najnujnejsih zdraviL Edina republika, ki jih je imela vsaj za svoje potrebe in v kateri je gospodarsko zivljenje vsaj kolikor toliko

C' normalno teklo naprej, je bila-S1OY~; Ole dolgo pred tern je doumela strateski pomen izvoza in se je kot prva izvila iz avtarkticnosti

. jugoslovanskega gospodarskega prostora. Novi devizni sistem, ki ji ga \1\ je vsilila vlada Milke Planinc - ob druznem navijanju tistih clanic ,,~Ji ju ..... g .. o.s, I ovanske. Skup. nosti, ki. so reS~~ilt~",)[~;"~;,/~.,,~~E:~,,,~,RS~~!~~~!h_ '~_"_ posledic.svojihrazvojnih avantur.jSlovensko Javn

( desetih letih si se nihee ni upal povprasati po koncni usodi tega denafJa; v osemdeseuh, ko je globoka kriza zaeela rahljati tudi sociali-stieno solidarnost, pa je to kmalu postalo zelo pomembna politicna tema. Glede na vse manjso dobiekonosnost jugoslovanskega gospodar-stva Je to breme posmjalo izIeta v leto vecje. Siovensko gospodarstvo je moralo J:ta _19.~~al1 za _~()I.'.dllf!l0st tretjino svoje akll!l111J.llije, nasled-nwletop_a ze.pol()v~co! Vojvodina bi morala leta 1989 poklo;;;Umanj raZv1l1m ze 95 odstotkov vse akumulacije in ni cudno da se je sistem kmaln-se'sui:" " ...... __

-Venuartoni bi! edini denar, s katerim je zvezna administracija v Beo~radu. manipulirala v imenu skladnejsega regionalnega razvoja.

P~oc m.~nJ ra~v1l1m Je bIla tretja najpomembnejsa postavka zveznega pl"OTIfCuiia, poleg tega Jl?,:($.j)S'YQ',::M~ked()nij~.;(;;magotajhBiH.irnele absolutn()J?J.~l:!.pokr:::Pi'i:~najeQlah;up&;";ji!Mednar6diie 'bank" . z~ obl16W~in' razvoj (ki so jih pOtem-ffititali vraeati' vsi skupaj). Po nekatenh ocenah se Je sarno po teh treh kanalih pretakalo od 5 do 6 o~stotkov druzbenega proizvoda Jugoslavije. Da bi bil paradoks se Vee)l, Je Ie okoh 5 odstotkov denarja prispelo do tistih, ki so bili res P?trebni pomoci; vefjno SO.fl!_gil.RFi.lastileJ'@kajsnje politiene oligar-

h1J~ so SYQWlat~,~.,l)*triraleOZ"mets~l:!.[si;"jt\"..slpOstavr,ale sl?mem~~Y .. 2E.b.k;.E~~~~-ID,X~nf.~f.I'J~}Ii)h. st~y1J. V' tern'Je-till z JugoslavlJo Kobkor tohko primerijiv Ie jug "Italije, seveda pa ni

.... ~.. ..' mogoee prJ[)~efJal1 vehkanskega gospodarskega potenciala italij.anSkega ,~\ fvera z moCJo obeh severnih republik, Hrvaske in Siovenije.

; i ,!

zahtevam stabilizacije; Protiinfiacijski program; Strategija gospodarskih odnosov s tujino in konvertibilnost dinarja; Dolgoroena socialna politika; Druzbene podmene doigorocnega programa ekonomske stabilizacije; Ukrepi ekonomske stabilizacije na podrocju pravnega sistema. To je bil torej se cas prepricanja, da zadostuje imeti dober druzbeni in ekonomski program, potem pa je Ie se vprasanje, kako ga dosledno uresnicevati.

politicne energije, so ostali bolj ali manj mrtve crke na papirju. To velja za vsa podrocja - od kmetijstva do drobnega gospodarstva - kjer je ideoloski dejavnik pogosto uspesno prepreceval, da bi celo Jugoslo-vani - z denarjem, zasluienim na zacasnem delu v tujini -lahko vlagali v navadne delavnice ali bencinske crpalke. Popoln zlom pa je doiivel protiinflacijski program, ki je bil promoviran kot krona tega velikega projekta. Od skoraj stirih milijard dolarjevdeficita se je Jugoslavija ie leta 1984 povzpela do 800 milijonov dolarjev preseika v trgovinski bilanciin proizvodnja je poskoCila za' 5 ,5 odsiotka, vendar je bilo to bolj ali manj vse, kajti produktivnost se je se naprej zmanjsevala. Politiena oblast je cutila, da nima niti dovolj legitimnosti niti avtori-tete, da bi pomella v tistih delih gospodarstva, ki so v nedogled reproducirali izguhe.~kala je in vse manj nadzorovano delila denar za

[azliene "selektivne namene, stopnja inflacije Pa je nezadrino lezla navzgor.

rJ~,/ ..

i.!. Ce bi Jugoslaviji na zacetkuosemdesetih let uspelo prebroditi gospo-lli darsko krizo in se modernizirati, bi morda poznejsi politicni razvoj sel II J~ovsem c!r!lgop~~~.~2t ~Vendar se zdi, da tedaj niti ni imela pravih '1 moinOSlI zatii}{sen poavlg: driavo je obvladoval".j1OSll!.toistiCna partii;.

~l1olJlenklatura,. ki se ni bila sposobna izviti iz svojih dotedanjih shem, predvsem pa ni bila zmoina zaznati prvih, ceprav se slabotnih

~1y1rt~Ri)m_~,O~lc!r;ll~,sti,, __ :t~ji;',:SQ,.y:,prq~esu\ Iiberalizacije, ki i.e sledila gospodarski reforlnt {?;:)eti(,:196~~,:,'~apo~e

ceprav je tedaj napredna struja v Zvezi kemunistev Slevenije lOe jayne razmisljala, da bi bile treba emejiti peliticni menepel partije; slevenski partijski funkcienar FrancSetinc je cele menil, da bi merala seciali-stiena zveza (krevna erganizacija tedanjega pelitienega sistema) prev-zeti vlege strankarskega pluralizma na Zahedu. Na kengresu so. v naspretju stem prevladevale zahteve po. krepitvi naeela demekratic-nega centralizma, kritike in samekritike, po. veejem angalOmaju kemu-nistov v svejih ekeljih, intenzivnejsem idejnepelitienem uspesabljanju itd. Skratka, belj ali manj uteeena partijska retorika, ki je je na kencu razbil Ie sin legendarnega prvaka KPJ Radeta Kenearja; kritiziral je preces federalizacije drlOave in partije ter zahteval enetnest v vseh pegledih. Kengres njegevih predlegev sicer ni sprejel, vendar je Kenear jayne pevedal vsaj bistve tistega, kar je lezale na dusi hitre ekrevajeeemu unitarizmu: ustave iz leta 1974, ki je jugeslevanskim

. naredem priznala njiheve drlOave, je lreba temeljite revidirati! Ustava iz leta 1974, ki je priznala suverenest republikam, v Srbiji pa je dye izrazite narednestne mesani ebmeeji, Keseve in Vejvedine, razglasila za avtonemni pekrajini, ima delge predzgedevine. Zaeeti je treba lOe leta 1943 pri 2. zasedanju Avneja v Jajcu, na katerem je bil sklenjen temeljni degever 0. nevi Jugeslaviji. Ta naj bi bila federalna drZava, zveza enakepravnih narodev, s Cimer .bi vnaprej izkereninili vzroke, ki so. pevzreCili razpad Krajevine Jugeslavije. Teda Titeva Jugeslavija v resnici ni bila nikeli federalna drZava, ceprav so. na papirju vseskezi delevale republiske vlade, gespedarske kemisije, sedisca itd. 0 stepnji centralizacije v prvih pevejnih letih peve develj pedatek, da je-6iJVes'cestni transpert v drlOavi zdruzen v ene sarno. avtobusne pedjetje ~I

sisten:a in reformi o~no v v feder~ciji, ki~'im'e bilo treba pri uhniti. Tuo )e po znam seJ! Karad)ord)evu ods il vodstvo v grebu in krmilo hrvaske pa )e je prevzela Milka'p anine, ki je R neje postala predsedniea zv9 e vlade: Hrvasko so,N" nekaj mesee' povsem obgla-viii, saj so srmorali posloviti vsi }i6eralno naray ani kadri, mnogi politiki, inte1ektualci in umetnikwa so zavoljo Aovraine dejavnosti koncalil(~?~Eoru (Franjo Tudnlan ,Q9!?r()~Ir!:"" -m

a. . . ~--",~-"" . ' .. -".-.. _.-. " .. ,

Jugoslovanska ideja, zamisel 0 zdruiitvi juinoslovanskih narodov, se je tako porodila na hrvaskih tleh. Spocetnik te ideje je bil ie v prejs-njem stoletju hrvaski skof Strossmayer, stafetilo palieo pa je z razpa-dom avstroogrskega imperija prevzel Jugoslovanski odbor z Antejem TrumbiCem na celu - pray tako Hrvatom. Ookaj romanticna predstava o federaeiji bratskih narodov je bila nekaksDa balkanska preslikava zanesenosti Tomaia Masaryka, ki mu je uspelo ameriskega predsed-nika Woodrowa Wilsona prepricati 0 svetosti Dacela 0 samoodlocbi narodov in tako doseci zdruiitev Cehov in Slovakov v skupno driavo. Toda v Jugoslaviji Di slo tako gladko: Hrvati so takoj uvideli, da

" v Beogradu novo driavo razumejo zgolj kot Srbijo, ki ji je vojna sreca naklonila neizmerno ozemeljsko razsiritev. Vse odlocanje je bilo zgos-ceno v Beogradu, vidovdanska ustava iz leta 1921 pa je vpeljala en sam troimenski narod Srbov, Hrvatov in Sloveneev; Crnogoreev, Make-doneev, Albaneev in drugih ni nihce niti omenjal ... Kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloveneev (pozneje Kraljevina Jugosla-vija) je bila pravzaprav zgodba 0 srbskem hegemonizmu in hrvaskem ,!piranju;slovenskipolitiki so bili bolj ali manj opazovalci, ki pa so .kokeiir~li} . Beogradom. Razmere so se do skrajnosti zaostrile, ko je leta 1928srbskiiradikalee Punisa RaCic (sedanja nasledniea stranke je

Srbskaradlk~lnastrarika:i:Vojislliv~m-~esljem na celu) v parlamentu streljalna hrvaskrp?slan~e; !rije ranil,dva pa ubil. Ena od irtev je bil Stjepan Radic,vodjaHrvatske.se!)acke"straiike-ii1"narodni voditelj. Ko je 8. avgtistavZagrebu umrl,se je njegov pogreb spremenil v veliko politicno manifestacijo proti kralju in dvoru. "Zrusili bomo driavo! je vzkliknil novi voditelj HSS VladkQMac..,lc Vendar se driava ni sesula, ceprav je bila v resnici trhla in so eelo na dvoru kovali nacrte, kako bi se znebili Hrvaske. Vdvajsetih letih so se namrec v Beogradu zelo resno ukvarjali z mislijo

31

: i.l ii, ,

o amputaciji Hrvaske, ki je bila edina resna prepreka Veliki Srbiji, segajoCi je od Karavank do Greije. Albance kot nepoliticni narod je bilo namrec mogoce umirjati s terorjem, Makedoncev tedanja Jugo-slavija tako nl priznavala, Muslimani so veljali za islamizirane Srbe, malostevilni Slovenci, izpostavljeni Mussolinijevi pohlepnosti, pa dalec na periferiji drZave niso mogli ogrozati velikosrbskih nacrtov. Edini zares moteCi element so bili Hrvati, ki so s poselitvijo jadranske obale zakrivili kontinentalni status Srbije, poleg tega pa so bili s svojim ozemljem napoti osi Beograd-Ljubljana; s postopnim, previdnim srbi-ziranjem Slovenije Velika Srbija ne bi obvladovala sarno Podonavja in Jadrana, temvec bi se kot klin zabila tudi v Srednjo Evropo, kar bi bilo izjemnega strateskega pomena. Prvi nacrti 0 amputaciji Hrvaske (recimo nacrt polkovnikov Simovica in Antonijevica iz leta 1918) so bili se kolikor toliko uvidevni do Zagreba; erta amputacije je segala od Sibenika do Virovitice, kar je pomenilo, da bi Hrvaski vendarle ostal glavni del njenih nacionalnih in

PA$ICEV PREOLOG AMPUTACJJE (1.1926) .. Ozemlje amputirane HIV3Ske

~ zagrebsko okro2je rum MedZimu~e - maie Kraljevine SHS

32

ROMUNIJA

URAONI PREOLOG AMPUTACIJE (1.1928) .. ozemfje ampu1irane HN3Ske

~ Cazinska krajina E:-:3 medproslor Podravina-Posavina _ maja Kral]evlne SHS (Jugoslavlje)

ROMUNlJA

zgodovinskih ozemelj razen juzne Dalmacije. Toda ze leta 1926 je voditelj Srbskeradikalne stranke Nikola Pasic' izrekel mosko besedo: Hrvaska naj bo efemerna tvorba okoli Zagreba, do'cela brez morja, Land Locked Country z vsemi'tezavami, ki izhajajo iz takega ekonom-sko,geografskegaprofila (Radovan Pavie). Sedmega julija 1928 je kralj dej~kv?ditelju( Srbov na Hrvaskem Svetozaru. Pribieevicu: Prosim vas,da mu (StjepanuRadieu) predate 1TI0je sporoCilo, da lahko jutri v,zagrebw razghlsi.:razdruzitev.Mi .nemoremo ostati vee skupaj s: Hrvati; Kraljje bil.navzlic temukar velikodusendo neudomaee-nih hrvaskih podanik6v: uradni zemljevid.amputacije je v bistvu obnovil Simovicev in Antonijevicev naert;Srbija bi kljub temu postala sila na Jadranu, medtem ko je vprasanje's tern docela odrezane Slovenije obviselo v ziaku (glej, zemljevida st. 4 in 5). Vendar ni bilo ne amputacije ne razsula. Leta 1939 je prislo do

. senzaeionalnega preobrata in banovini Hrvaski niso priznali Ie ozemlj-ske celovitosti, temvee tudi ozemlja, ki so skupaj predstavljala ze

33

veliko Hrvasko. Zagreb je dobil zelo visoko stopnjo politiene, gospo-darske in kulturne avtonomije, Beograd pa je ohranil nadzor nad skupno vojsko. Stem ni bi! nihce docela zadovoljen, ne na hrvaski ne na srbski strani, tada slo je za pomemben poskus, da se drzava pred blizajoco se vojno notranje konsolidira. V tej luci si je treba razlagati tudi nenaden kompromis med Beogradom in Zagrebom, izrazen v vladi Cvetkovic-Maeek. Toda skrajnezi na obeh straneh so odsli ze predalec; krvavi spopad med sosednjima narodoma, ki dolgo nista imela omembe vrednih medsebojnih konfliktav, v manj kot dveh desetletjih skupnega zivljenja pa se je med njima razvilo globoko sovrastvo, je bil ze pred durmi. Podobno je bilo tri desetleja in pol pozneje: z ustavo iz leta 1974 je bil sicer dosezen dolocen kompromis, vendar pri nekaterih s figo v zepu, dogodki pa so se ze tako stekali v neobvladjivhudournik.

4. HISNI RED V VOJASNICI HITRO POPUSCA

Po Titovi smrti je bila njegova politiena dedisCina se vee let tabu, ki ga je rezim sCitil s policijo. Polozaj na Kosovu so obvladovale moene policijske enote, ki so pri pacifikaciji prebivalstva uporabljale najbolj brutalne metode. Razglasili so policijsko uro in zapori so bili nabiti z mladimi Albanci, pogosto mladoletniki; vsak namig, celo sarno v obliki erke V iztegnjena prsta, ki pomenita zmago, je bi! kaznovan

~ dolgoletnim zaporom. Poleg policije je na politieno prizorisce vsto-pala tudi vojska, ki je bila vselej porn em ben politicni dejavnik, vendar je bila pod osebnim Titovim nadzorom. Zdaj je bila brez vrhovnega poveljnika, torej avtonomna sila, ki je bolj ali manj Ie formalno priznavala podrejenost kolektivnemu predsedstvu drzave. Prvega maja 1982 so tako, kljub mnogim protestom v Sloveniji, podolgih letih spet pripravili veliko vojasko parado; to je bila simbolna gesta domaCi javnosti, da po potrebi lahko spregovori tudi orolje. Vendar se titoizem ni branil Ie na Kosovu. V zvezni skupsCini so sprejeli zakon 0 varovanju dela in lika Josipa Broza Tita, kot je bi! 34

uradno naslovljen, ki je uzakoni! kult osebnosti. Notranji minister Stane Dolanc je napovedal boj proti vsem politienim nasprotnikom.

i Dvajsetega aprila 1984 je policija vdrla vneko beograjsko stanovanje, i v katerem je skupina intelektualcev razpravljala 0 ~acionalnem vpra"a-1

nju v Jugoslaviji. Milovana Djilasa, ~ekdanJega Tlto~ega sodelav~a III potem dvakrat zaprtega oporecmkii, so po osemnaJstih urah zashseva-

! nja izpustili; novembra se je zaeel proces proti "estim udelezencem 1 tega sestanka, vendar se je zaradi pomanjkanja dokazov spremenil

~farso. Mitja RibiCie, Clan najvisjega partijskega vodstva, je v inter-,Vjuju,z,a beograjsko revijo Nin izrazil n,e,strinja,n, je,z", zap"i, ran, jem,i,ntelek-tualcev. Proti knjigam, je dejal slovenski funkci()nar, se,)e, treba bojevati s knjigami. endar v veeini jugoslovanskih prestolnic se niso tako razmisljali. Bosenskohercegovtki VOditel~ran!

metode iz arzenala IlijeGarasanina in Vase Cubrilovica, od izseljevanja Albancev do ponovne naertne kolonizacije. Pravzaprav je tak nacrt nastal celo na uradni ravni: na Kosovu naj bi gradili tovarne in

",Strasti fe'se~~f~zpihov~~~;~~j~~~~~~"~rel ;~e boll ~ha'''ja-t''''i ---z vajeti partijskim in drzavnim ministrstvom Resniee. Politika

. P?li!jk~;~~s,?~~.~. i~,~~~gi .~~s~pi~i so vsak dan porocali 0 k~Kih~ Srhkm)ah, kl na) bl )lffitJlhAlbilhci storili silo iz politicnih motivov' posilstvo se je razlagalo kot razzalitev srbske nacije in kot akt pritisk~ na manjsinsko prebivalstvo v pokrajini, da hi se

Dobrica CosU;, eden idejnih ocetov Memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti in pozneje celo predsednik Zvezne repuhlike ]ugoslavije, ki ga je Milosevic po uporabi hitro odstavil.

Brnovic: vsi prebivalci Jugoslavije bi morali postati jugoslovanske narodnosti; tisti, ki tega nocejo, naj postanejo drzavljani kaksne druge drzave; ker pa je cas za bivanje tujcem omejen, bi jih eez cas po zakonu izgnali iz drzave in jim zaplenili premozenje. Brnovic je seveda imel 38

resitev tudi za jezikovna vprasanja: po vsej J ugoslaviji bi uvedli srbohrvascino, tisto, ki jo govorijo v JLA, dovolili se poueevanje anglesCine, francosCine in ruscine, druge jezike pa nehali uporabljati. Ta enotnostni red naj bi uvedli centralni komite partije, vojska in milica. Ta 0 ni razmisljalle Brnovic, tudi mnogi ugledni srbski in ernogorski intelektualci so resitev za vse bolj razmajano jugoslovansko kompozi-cijo odkrivali v narodnostnem in kulturnem poenotenju, ki bi v praksi pomenilo, da bi se vse nesrbsko prebivalstvo moralo odreCi svoji

, identiteti. Med njimi je vsebkor izstopala figura znanega knjizevl1ika i i iodraga,.I3;)!.I~rQXi~a, ki gilje ie'l; 1986'sfosko dru~ivo knjizevnikov ' . i, '.' ~kItifiTo'-ka~ct'id;;:ati za predsednika jugoslovanske pisate!jske zveze, Ii" .. eeprav je poprej dobilo namige, da Bulatovic zavoljo svojih unitaristic-nih stalise ni primeren za ta polozaj. Slovenski in hrvaski knjizevniki i: so se odlocno postavili po robu Bulatovicevi kandidaturi; tako ni bil Ii izvoljen, to pa je v praksi pomenilo prvi razpad kake vsejugoslovanske i'

institucije,.".Q9!.l!~Jdl1,~dJ~JILhe_Qgr.Ijj,~$R,intelektualno elito so 'I' .'- - - .- .. ~.~'l',''''-,,

Jugoslaviji. Toda posel stoletja je kmalu neslavno propadel in tako so zacele bledeti tudi iluzije, da bo z gospodarsko ozivitvijo mogoce preseCi tudi poglabljajoca se politicna nasprotja v drZavi. Da bi bila simbolika popolna, se je Crvena zastava ze cez nekaj let docela preusmerila v proizvodnjo orozja, ki je med poznejsimi spopadi pobralo velikanski krvni davek. Leta 1985 je partijsko-drZavni establishment naposled pripravil dolgo napovedovano Kriticno analizo 0 funkcioniranju politicnega sistema socialisticnega samoupravljanja, kot se je ta izdelek uradne politicne znanosti imenoval. Kritiena analiza je pokazala, da sta jugoslovanski partijski iil drzavni vrh l' vedno slepa za bistvo politicne in gospodar-ske krize, v katero se je pogrezala jugoslovanska zdruzba narodov,

.prav tako pa nista sposobna zaznati novih sap, ki so ze pihljale po Evtopi in ki so so pOinejezdruziIe vruSilni veter, pred katerim je moral popustiti tudi berlinski zid. To je bil eden zadnjih poskusov, da se teoretieno in prakticno znova osmisli titoizem in se resi tisto, kar je se ostalo od jugoslovanskega eksperimenta. Zato v tern dokumentu, napisanem v znanem zargonu partijske birokracije, kar mrgoli najra-zlicnejsih analitienih floskyl: glavni krivec za krizo naj bi bilo dejstvo, da se prepocasi uresnicujejo samoupravni proizvodni odnosi, med naceli, na katerih je zasnovan politicni sistem, in druz-bene prakso je velik razkorak, tezave povzrocajo birokratske in tehno-kratske sile itd. Skratka, sistem je treba Ie v posameznostih izboljsati, potem pa ustavo in vse druge predpise tudi spostovati; v ta namen se mora zveza komunistov, kot je zapisano, stalno potrjevati kot usmer-jajoca kohezivna sila druzbe, ki idejno-teoretsko prednjaci, krepi samoupravno zavest Ijudi in stalno odpira perspektive ... Toda partija se - vsaj na jugoslovanski ravni - ni bila vee sposobna potrjevati kot usmerjajoca in kohezivna sila. Zadnji pomembnejsi poskus, da bi znova vzpostavili avtoriteto Beograda, z njegovim ogromnimdrzavnim in partijskim aparatom vred, je poosebljal zvezni premier Branko Mikulic, clovek, ki so mu pripisovali uspesno organi-zacijo zimske olimpiade v Sarajevu (1984). Se pomembnejsa Mikuli-ceva odlika pa je bila, da je na to mesto prihajal kot prvi moz Bosne in Hercegovine, republike, ki se je ponasala stem, da je kovacniea bratstva in enotnosti, trdnjava titoizma in jugoslovanstva. V praksi je to pomenilo, da sta bila BiH in njena prestolniea Sarajevo trdnjava najbolj okorelega dogmatizma, v kateri so sistematieno preganjali domnevne notranje sovraznike: nacionaliste, dogmatike, liberalce, 40

kleronacionaliste, anarholiberalce, unitariste, ultraleviearje itd. Toda to niso bile otroske igrice, saj je bil, recimo, Alija IzetbegoviC, poznejsi predsednik predsedstva BiH, leta 1983 za domnevni politieni delikt obsojen na 14 let zapora! International Society for Human Rights je leta 1987 v svojem poroeilu posvetila obsezno poglavje tudi Jugoslaviji, iz katerega smo izbrali znaCilen odlomek: Leta 1986 so v Jugoslaviji razpravljali 0 spremembah pravosodnega sistema. Kontrastno podobo sistema ponujata republiki Bosna in Hercegovina na eni in Slovenija na drugi strani. Iz Slovenije ni poroeil o politienih prestopkih, se manj 0 sodnih pregonih in kaznih. Prizade-vanja za poenotenje pravosodnega sistema so se tako ustavila ob dilemi, v katero smer naj gre: v liberalnost Slovenije, v strogost Bosne in Hercegovine ali celo v tisto obliko pravosodne prakse, ki je znaCilna za Kosovo. Trdi se,' da je albanski upor na Kosovu - ki je usmerjen predvsem proti Srbiji in torej Jugoslaviji - treba zatreti s se odloenejso silo. Beograjski odvetniki, ki zbujajo vtis, da zagovarjajo veeje svobos-Cine, so, paradoksalno, pozvali k strozjemu kaznovanju albanskih politienih zapornikov. AI Zdaj ko je Bosna in Hercegovina prizoriSee ene najbolj klavrni~ 'Ij,\~ tragedij novoveske Evrope, bi bilo nesmiselno nastevati na stotin~ ~ ,i drastienih kazni, ki so jih tukajsnja sodisca nekdaj izrekala tudi zaradi ~[G najbolj banalnih verbalnih prestopkov; vendar teh dejstev ne smem; zamoleati, ker BiH pred vojno vsekakor ni bila zemeljski raj, kot j zdaj pogosto opisujejo svetovni mediji. V dobrih starih easih so trij narodi, Srbi, Hrvati in Muslimani, resda ziveli v navideznem sozitju~ :s vendar jim tudi ni bilo dovoljeno, da bi prevee izrazali svojo identitetof e \ Bosanskohercegovski recept za nacionalno vprasanje je bil pravzaprav ." '\ vojasniski, in ko je razpadlo jugoslovansko politieno okolje, v katero j~ ~ "'< bila vtkana ta republika, se je kajpak sesul tudi notranji red v teJ.

1

\ vojasnici. Ce odnosi me

polozaj starejsega brata), je igrala vlogo uzaljene veliCine. Beograd ni imel takega vpliva na Novi Sad in Pristino, prestolniei obeh avtonom-nih pokrajin v okviru Srbije, kot bi ga hotel imeti, zato je vse glasneje zahteval revizijo ustave iz leta 1974. Odprta rana na srbski dusi;e bilo Kosovo, kjer se navzlic brutalnim policijskim represalijam nad alban-skim prebivalstvom in gmotni pomoCi tamkajsnjim Srbom ni hotelo nic preobrniti po vol;i Beograda. Za namecek pa je Srbija zavoljo zastarele gospodarske strukture tudi vse bolj ekonomsko nazadovala in grozilo ji je, da se' bo prej ali slej znasla v tako imenovanem klubu nerazvitih. Zato so zahteve po spremembi ustave zacele kmalu preras-cati v medijsko ofenzivo proti temeljem jugoslovanskega federalizma, ki na; bi Srbi;e ne oskodoval sarno ozemel;sko, temvec tudi v gmotnem in razvojnem smislu. Spreminjanju ustave 'so se upirali Slovenci in Hrvati, ker so slutili, da bi bilo to drca, po kateri bi se jim za vedno izmuznila samostojnost, ki ~o si jo zagotovili sele po vee kot polstoletnem bivanju v skupni drzavi. pri tern je v Sloveniji vladal tako rekoc nacionalni konsenz, medtem ko ~ je bilo hrvasko partijsko vodstvo manj odlocno in je previdno sledilo 19azi, ki so jo uhodili Slovenci. Slovenski politicni establishment je bil

sicer se vedno integralni del ;ugoslovanskega parti;skega imperija, vendar je na domacem terenu moral resno racunati tudi s prebujajo-Cimi se opozicijskimi silami; ce bi se uklonil beograjskemu vrhu, bi v Sloveniji dokoncno izgubil vsako legitimnost in bi mu preostalo Ie povsem brezperspektivno vladanje s pomocjo vojske in policije. Torej je bila stvar politicnega prezivet;a, da v zaostru;ocem se konfliktu z Beogradom odpre duri demokratizaciji, si pridobi podporo prebival-stva in doseze kohabitacijo z vse vplivnejso opozieijo. Severozahodnemu blokwf, ki sta ga kot najrazvitejsi in najbolj trzno usmerjeni republiki predstavljali Hrvaska in Slovenija, se je vse bolj priblizevala tudi Bosna in Hercegovina, ceprav se je vodstvo v Sara-jevu vselej trudilo vzdrzevati status nevtralnosti. Sarajevo je bilo ena najposlusnejsih republiskih prestolnie, navzlic temu pa je bosensko-hercegovski politicni stab potihem negodoval zaradi sunkov naciona-lizma in centralizma, ki jih je dozivljal s srbske strani. Bosenskoherce-govsko gospodarstvo je namrec vse bolj videlo svoje perspektive v odpiran;u proti Evropi, vrata v Evropo pa so bila tako v zemljepis-nem kat v ekonomskem smislu skozi Hrvasko in Slovenijo; se pomembneje pa je, da so srbski sunki pocasi naeen;ali krhko vecnaci-onalno sestavo BiH. OCitno so bili usmerjeni predvsem proti tistim 42

r f

politicnim krogom v republiki, ki niso vel;ali za dovol; prosrbske ali pa so jim skrajnezi v Beogradu pripisovali kar namero, da bi radi islamizi-rali Bosno in Hercegovino. V tern sklopu je vsekakor treba omeniti afero Agrokomerc, ki se je zaeela, ko je beograjska Borba sredi leta 1987 obtozila direktorja tega velikega bosenskega zivilskega kombinataJ'jkr~m Ab~~, da je izdal v obtok kar za 900 milijonov dolarjev llep_ol

5. JOGURTNA IN PROTIBIROKRATSKA REVOLUCIjA

S Slobodanom Milosevicem, ki je maja 1986 postal predsednik srbskih komunistov, se je krivulja jugoslovanske krize zaeela obracati proti katastrofi. Petinstiridesetletni sin crnogorskega pravoslavnega popa se je na politicnem prizoriseu pojavil kot ideo log komunistov na beograj-ski univerzi, potem je vodil beograjsko mestno partijsko organizacijo, preden je prevzel krmilo srbske partije, pa je bil tudi direktor Tehno-gasa in Beograjske zdruzene banke. Toda svoj zvezdni trenutek je dozivel sele nekega dne v Kosovem polju, ko so se mu demonstranti, kosovski Srbi in Crnogorci, pritozili, da jih policija pretepa. "Nihee nima pravice, da vas pretepa. Nikoli vee vas ne bo nihce pretepal! je odvrnilMiloseviC, S cimer jesprozildotlej nesluteno plimo nacionali-sticnih eustev. Srbski novinar Aleksandar TijaniC je Milosevicev karakter tako uokvi-fil: energienost, preprost jezik, mladost, nevmesanost v stare racune, izrazit narodnostni obeutek, nasilnost in drznost v drobljenju ovir in Ijudi, kar do popolnosti ustreza ustvarjenemu radikalizmu mnozic. Te lastnosti naj bi bile krseene z njegovo sposobnostjo, da se cel~tno gibanje odvije v predstavo, ki lahko v 24 urah zdruzi vse Srbe, to pa je "boj za svobodo, ki tvori eksistencialno dramo srbskega naroda. Vendar je srbski tisk v svojih "analizah sarno capljal za pravcatim delirijem mnozic, ki so v Milosevicu odkrile svojega mesijo in odresite-Ija, eeprav je seveda tudi sam razpihoval te strasti. Nekdaj komaj opazen aparatCik je tako eez noc postal nacionalni juna~"ki je brz zasencil velike moze iz srbske zgodovinske mitologije. Njegov kult

}osebnosti je'tako rekoe mimogrede pometel s Titovim,~ceprav se je I Milosevic v zaeetku spretno izogibal vsakrsnim primerjavam z umrlim "jugoslovanskim voditeljem, de facto pa je v psiholoski prostor, ki ga je za seboj puseal ugasajoei titoizem, spustil rusilni plaz srbskega naci-onalizma. Za karizmaticnostjo, ki so mu jo pripisovali, se je namree skrival spreten, trd politik, ki je dobro vedel, kaj hoce, to pa je nakazal ze leto prej, ko je glede jugoslovanske krize izjavil, da se ze predolgo evforieno piSe in bere ta knjiga, eeprav se je cas za to ze iztekel. Komentator Ijubljanske Mladine, ki je tedaj v Sloveniji utirala gaz provokativnemu protirezimskemu novinarstvu, je brz zaslutil mozne posledice Milosevicevega silovitega prodora v politicno geometrijo tedanje Jugoslavije: "Slobodan MiloseviC seveda ni bil prvi, ki je pogruntal, da se jugoslovanski politicni prostor da obvladovati z naj-44

Siobodan MiloseviC) demagog, ki je znal spretno povezati socialno nezadovoljstvo z nacionalisticnimi custvi. Na fotografiji govori v zvezni skupsCini stavkajoeim delavcem tovarne Rekord.

bolj primitivnimi mehanizmi. To dejstvo je namree znano ze od 'samega nastanka te driave:--je pa prvi, ki v imenu borbe protl

kontrarevoluciji povsem odkrito uporablja nacionalizem kot sicer popolnoma neustrezno, vendar najbolj priroen~ orodje. S tega zorn~g~ kota je njegova taktika povsem razumljiva. Ka) bl se skupa) z druglml jugoslovanskimi politiki sizifovsko trudil vzdrzevati prezapleten (samo)upravni politicni mehanizem dogovarjanja in usklajevanja. Zadostuje mu ze staro Arhimedovo odkritje, da je z dovolj dolgo roclco mogoee premakniti s tecajev celo Zemljo. In res so se Srbi na zloglas-nih mitingih hvalili pray stem podvigom Gavrila Principa. Pustimo ob strani zgodovinsko tocnost taksnega hvalisanja, pomembna s,: nam zdl predvsem grozljivost razmisljanja, ki po vsem sodee m znactlno zgol) za evforiene srbsko-ernogorske mnozice. Milosevic se zaenkrat res se ne ozira po svetu, ocitno pa se je ze trdno odloCiI uporabiti nacionali-sticni vzvod, ki lahko mimogrede vrZe s tecajev Jugoslavijo. Seveda pa se je Milosevic moral najprej otresti tekmecev na domacem

45

dvoriscu, v prvi vrsti svojega prijatelja in navsezadnje tudi politicnega botra Il:i!n~.t~r;nbolieahJlr.!'.dsednika:,,,preds~Pstva Srbije. '. Vplivni Stambolie je namree leta 1986 na kongresu srbske partije naredil usodno napako, ko je iz igre izrinil umirjenega Drazo Markoviea in za krmilo postavil MiloseviCa. Kmalu sOjll'iste'do>izr.aza'globoke'fazlike med Stambolieevo strujo, ki je delovala v smislu elastienega ref or-mizma, dialoga (s knjigo nad knjigo), socializma s cloveskim obrazom itd., in Milosevieevimi Ijudmi, ki kot da bi slutili, da se cas izteka, in so zato reafirmirali aktivistieni arzenal (voluntarizem, demo-kratieni centralizem itd.). Milos~;;i(,je. }W. ~~zgQd'1,:inski .. ~,seji.srbskega:tentralnegakomiteja'

-(seI51embr? 1987) ':l'Ii~~iq,b,rJ!c,I,lIl,~!cf_sekretarj\!rn beograjske,paJ::!jis~e or.gi'\.tuZaC1)e"Dr!fglSQ;,:P!!yl9.vieem,. ki mu je v zvezi z resevanjem

'[{osovskega vpj'asaiija':uslalaIiKQinij;olJlfuofjena:.naglica,. . oeseona igra;skaieio je aludiral na Milosevieeve aktivisticne floskule. Vodiie-Ijev,,: [rMta je 'odgovQ~ilaz najbolj demagoskim politk6misarskim arzenalom, pri cemer je bifkosovski problem sarno pretveza za zacetek eistke, tako imenovane diferenciacije. Diferenciacija je ze v treh mesecih segla tudi do samega Stamboliea, na njegov polozaj pa je MiloseviC postavil upokojenega generala Petra Gracanina, nekdanjega naeelnika generalStaba jugoslovanske vojske.

animivo je, da je beograjski inteIektualni krog Milosevieev meteorski viRo'{iprv~:pi~mljarz"arzano;celoTron;~no,p;;t~mp~so sebolj ali m~nrVffg~;klonili.novemu.YQ~itelju. Dobrica Cosie, denimo, je tako ocenjeval osmo sejo: To je zamesamo obracun v okviru titoisticne ideologije: konflikt oportunistienega titoizma z bojevitim titoizmom; spor, ki je skoraj v celoti karakterno, moralno in psiholosko stvar njegovih protagonistov. To je boj v okviru doloeenega birokratskega kiana, ki je v svoji globini navdahnjen s samoljubljem, izid pa v celoti ustreza naravi zveze komunistov: zmaga bojevitejsi. Dobrica Cosie je kmalu spremenil mnenje in Milosevieu javno priznal, da je eden najvecjih srbskih moz v sicer bogati in razgibani nacionalni zgodovini. MiloseviC se mu je nekaj let pozneje, ze v casu tako imenovane Zvezne republike J ugoslavije, zahvalil cinicno, tako kot zna sarno on - postavil ga je za predsednika drZave, svojo marioneto, potem pa ga je odstaviI! Novopeceni srbski Veliki vodja je sprva navidezno priznaval medrepu-bliska pravila igre v zveznem parIamentu in v partiji kot se vedno monopolni politicni sili v drzavi, vendar jih je brZ zaeel sistematicno izigravati. Zvezni pariament, ki je po ustavi motal vse najpomemb-46

nejse odloCitve sprejemati konsenzualno (s soglasjem vseh sestih repu-blik in obeh avtonomnih pokrajin), je blokiral ali z nerealnimi zahte-varni srbskih poslancev ali z obstrukcijo zakonskih predlogov, ki Beogradu niso bili povsem po meri. Se najucinkovitejse zlorabe parIa-menta pa so se dogajale pred njegovim poslopjem: Milosevieev poli-ticni generaIStab je tu po potrebi prirejal ali mnoziena zborovanja deIavcev iz bliznjih industrijskih predmestij, na katerih je mnozica v stilu kitajske kulturne revolucije zahtevala glave kontrarevoluci-onarjev, ali pa demonstracije ponizanih in razzaljenih Srbov in Crnogorcev s Kosova. Vendar se je nova srbska politicna elita, ki se je takoj zavarovala tudi z ustreznimi kadrovskimi spremembami v vseh medijih, ki jih je obvladovala - obvladovala pa je prakticno vse7 - zavedala, da si skozi zvezni parIament ne more izsiliti poti naprej. Zato se je odloCila za taktiko postopnega meheanja jugoslovanske partijske organizacije, ki je bila se vedno izjemno pomembna, saj jo je priznavala in podpirala armada, do Titove smrti druga, po njem pa nesporno prva avtoriteta v drZavi. Milosevie je imel dye moznosti: da si zvezo komunistov podredi in stem postane privilegiran partner generalov ali da jo razbije; v tern primeru bi tvegal udar jugoslovansko usmerjenega oficirskega kadra, ki pa si spet ne bi upal tvegati spopada s srbskim nacionalizmom, ognjevitim populisticnim gibanjem, temvec bi se usmeril proti kontrarevoluciji v drugih republikah. Kot je zanj znaCilno, se je odpavil naprej po obeh tirih hkrati, prepuscajoc svoje prihodnje odloCitve razvoju dogodkov. Nakljucje je hotelo, da je jugoslovanski partiji pray tedaj predsedoval Stipe Suvar, cinicen, brezkrven hrvaski intelektualec, ki je bil tudi v domacem

. okolju skrajno nepriljubljen, celo osovrazen zaradi obcasnih zdanov-skih Cistk med inteligenco. Partijska zasedanja je tedaj ze prenasala tudi televizija in tako se je spopad obeh avtoritet, srbskega in jugoslo-vanskega partijskega sefa, sprevrgel v pravcato dramaticno fabulirano 'nadaljevanko, v kateri je sicer prevladovala metaforicna govorica (dOSlednost,. naceinost, revolucionarnost , .... )' vendar so vsi dobro vedeli, za kaj gre. 'VI.

'I.j < C;:UPetar Lukovic: ' Mediji Tn vOJna:' Jugoslavija, zrcalo sovrastva : Svet je osupnil ob surovosti vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije (v Sloveniji, na

Hrva~kem in v Bosni in Hercegovini): sovra~tvo, sadizem in mnozicni zlocini so dosegli razseznosti brez primere v sodobni clove~ki zgodovini. Zato je Cisto smiselno tolikokrat

47

, '

I i ~1 l 1 :f 'I

II

il

:1 __________ l....( _____________ -'--______________________ ~v"

ponovljeno vpra~anje; Kaj je pravzaprav spodbudilo mnO':liCno norOSI in utrIo pot drZavljanski vojni? Odgovor - mediji, je na videz lahko tudi izgovor ali alibi za vse slrahote, ki so se dogajale ali se ~e dogajajo na obmocju nekdnje Jugoslavije. Vendar pa tisti, ki so preteklih nekaj let preziveli v lej dezeli in 50 na svoje oCi videli priprave na vojno in njen izbruh, ne dvomijf~~~hl?-QRa4S-"l!Jg9SJ.a.)lJjLs'e,~je.zacelJ

so se pokazale v porocanju med vojno na Hrvaskem, so izpopoinili do absurdnosti med strahotnimi dogodki v Bosni in Hercegovini. Zmagoslavno so predstavili sleherno akcijo, ki so jo izpeJjali Srbi in njihova ))vojska. Razrusena mesta so bila osvobojena, cetudi je Cislo jasno, da nikoli niso bila srbska in da Srbi v njih niso bili v veCini. Celo divjaSki napad na Dubrovnik so na Srbski televiziji pokazali z narodnim ponosom. Javno je bilo receno, da niti en kamen, pa naj bo se tako star, ne more bili vreden zivJjenja enega samega Srba. Se vee, obleganja Dubrovnika v Srbiji nikoli niso imeli za nesmiselno vojasko ofenzivo, ampak za defenzivno~~ takticno operacijo, S katero oa; bi obvarovali srbsko prebiva!stvo in njegovo domnevno ozemlje. Kakor hitro je izbruhnila vojna v Bosni in Hercegovini, se je Srbska televizija zacela 7.g1edovati po hva~kih izku~njah: Beograjska televizija cela dva meseca ni porocala o bombardiranju Sarajeva. Sporocili so sicer, da je Sarajevo zbombardirano, nikoli pa niso omenili - pa ne po nakljucju -, kdo je pravzaprav razru~il bosansko-hercegovsko prestolnico. Sele 31. maja ob ~estih zjutraj, dYe uri pred zacekom zasedanja varnostnega sveta Zdruzenih narodov (posvecenega sprejelju sankcij proti Srbiji) je Srbska televizija - v obupnem poskusu, da bi odlozila blokado - objavila porocilo srbske vlade, ki je oznanilo 'bombni napad srbske vojsKe na -Sarajevo. La:hko'si 'piedsiavljate zbeganost navadnih ljudi, ki so prvikrat izved~li, kaj se praV7.aprav dogaja v Sarajevu. Za televizijsko porocanje 0 Bosni in Hercegovini je znaCiino nekaj tradicionalnih stereotipov: dajanje prednosti voja~kim resitvam pred miroijubnimi, ca~cenje sleherne operacije, v katero so se podaJi z vizijo ))0 osvoboditvi domnevno srbskih ozemelj, upodabljanje srbskih junakov, ki branijo svoje domove in gospoda Slobodana Milose-vica ler srbskih voditeljev v Bosni kot edinih, ki lahko obvarujejo pristne ~rbske interese. Zanimivo je tudi, da se je hujskaska politika srbske/beograjske televizije s cutnim uzitkom zavzemala ne Ie za vojno, ampak tudi za etnicno trdno ozemlje bodoce drZave, v kateri bo vse, kar ni srbsko, imelo polozaj eksoticne in nevarne zivali v kakem afriskem rezervatu. S tak~nimi radiom, te1evizijo in tiskom lahko-vladajoca stranka po pravici pricakuje, da bo militanma opcija zmeraj prevladala nad miroljubno. Zato je avtor preprican, da je v okviru prihodnjih politicnih resHev treba postaviti na zatozno klop stevilne od tako imenovanih novinariev, ki so ~ se zavzemali 7-l1 pokoie, ~vali et . cno Ciscen e in hvalili na 'boli radikalne resitve. Srbski novinarji in mediji na splosno se morajo izviti iz servi nega po zaJa III poslati kriticni ler prispevati k zmagi

I doslojanstva in profesionalnosti nad politicno neoporecnostjo, intelektualno revsCino in zloCinci, oborozenimi z racunalniki in pisalnimi stroji, katerib besede so pobile vee ljudi v nekdanji JugosJaviji, kot so jih krogle. (Petar Lukovic: Media and War: 6 Yugoslavia, The Mirror of Hatred; Yugoslavia Collapse War Crimes, Beograd 1993).

Milosevic je V tern dialogu nastopal brutalno in spretno hkrati, tako da se je veliki jugoslovanski avditorij sele cez cas ovedel, da pravzaprav ne priznava vec nobene partijske oblasti nad seboj. Karte so bile polozenena mizo na 17. seji centralnega komiteja ZKJ, na kateri Milosevicev pijon Dusan Ckrebic ni dobil zaupnice, toda Veliki vodja je hladnokrvno demantiral rezultat glasovanja: Ckrebica so v centralni komite izvolili srbski komunisti in pika! To so morda z danasnjega 50

zornega kota obrobni dogodki, vendar pripovedujejo 0 tern, kako si je prizadeval podrediti si partijo, ce pa mu to ne bi uspelo, bi jo razbi!. To se je pozneje tudi zgodilo ... Toda Milosevicu se je prevec mudilo, da bi se na poti k cilju prebijal skozi institucije partijske drzave; po potrebi jih je preprosto zaobse!. Jugoslovansko realnost je zacel spreminjati, kot bi dejal Mladinin komentator ~ Zacela se je tako imenovana

wotjl:Jl!~a reVOlUClja, kampanja mnozicnih Ijudskih zborovanj, ';fria katerih je voija-rjiidstva kar odpihnila vse tiste, ki niso dovolj

c:",/ jasno izrazili pokorscine Velikemu vodji in njegovi politiki. TUkrbnQ.. .. ,'. zrezirani mitingi, lsi so jih vnaprej nacrtovali v posebnih stabih - cesar

~'lIiso niti posebno prikrivali - so bili izjemno pitoreskni zaradi svoje nenavadne scenografije in ikonografije: demonstranti so poleg fotogra-fij Ljubljenega vodje nosili slike srbskih svetnlkov in transparenti ~ skrajno nacionalisticnimi parolami so se mesali s komunisticnimi revolucionarnimi gesli. Svojevrstna zgodovinska repriza tega teatra, ceprav se zda,lec ne v tako mnozicni in organizirani obliki, se je cez leta zgodila z ruskim ultranacionalisticnim gibanjem Pamja!. Prva velika premiera je bil pohod nad Novi Sad, tako imenovana

........... jogurtna revolucija. Stiriindvajsetega septembra 1988 so v Novem .. sadu zbobnali vkup okoli 200 tisoc Ijudi, predvsem priseljencev

v Vojvodino, ki so jih potegnili iz IOvarn, sol in fakultet; Madzarov, Hrvatov, Slovakov, Romunov, Rusinov in predstavnikov drugih narodnosti, ki so sestavljali skoraj polovico vojvodinskega prebival-stva, ni bilo na spregled. Mnozica je zahtevala odstope tako imenova-nih avtonomistov, pokrajinskih funkcionarjev, ki so se upirali predla-ganim spremembam srbske ustave; z njimi bi bila Vojvodina in Kosovo ob avtonomijo, ki jima jo je, zanimivo, priznavala jugoslovan-ska ustava! Kot se je izvedelo pozneje, je imela Udba (sluzba drzavne varnosti) ze dva dni prej yes scenarij tega protestnega zborovanja, seveda pa ji je bilo skupaj s policijo nalozeno, da to farso, ki je v prvem poskusu nekaj mesecev prej spodletela, uspesno izpeljeta do konca.

~ar in tedanji predsednik drzavnega predsedstva Raif ~ vic sta pokrajinsko vodstvo po telefonu opogumljala, naj ne popusti (Ulica ne more odstaviti zakonitega vodstva, je menil Suvar), vendar je klonilo. Odstopilo je, Milosevicevi emisarji pa so takoj na vse kljucne polozaje v pokrajini postaviIi preverjene kadre. V naslednjem letu so v Vojvodini odstavili z odgovornih politicnih, gospodarskih in drugih polozajev kar 20 tisoc Ijudi. Iz zveze komunistov so izkljuCili

51

Eden znaCilnih motivov protibirokratske revolucije. vee kot tisoc clanov, predvsem najvisjih funkcionarjev, med nJlml nekdanja predsednika jugoslovanskih komunistov in skupsCine SFRJ Boska Krunica in Dusana Alimpica. Tako imenovanim avtonomistom, ki so v bistvu Ie branili ustavni polozaj Vojvodine, so grozili celo s sodnimi procesi, vendar sO prehitevajoCi se dogodki pozornost ';avnosti preusmerili drugam. Kakorkoli ze, zvezne institucije, od partije do parlamenta in drzavnega predsedstva, so se izkazale za nesposobne, da bi zaustavile MiloseviCa. Nekateri I,omentatorji so zrtvovanje Vojvodine primerjali z miinchen-skim sporazumom iz leta 1938. Kakorkoli ze, Vojvodina je de facto izgubila avtonomijo in posn.,CiI se je prvi MiloseviCev poseg v notranje meje avnojske Jugoslavije.;Zaeela se je naenna srbizacija politienega in ktiliurnega zivljenja v pokrajini, ki je s svojo izjemno pestro narod-nostno sestavo nekaj posebnega celo za Balkan, torej zgodba, ki jo

., bomo pozneje imeli molinost spremljati tudi na drugih obmocjih .Jugoslavije.

Medtem se je zgodil spodrsljaj z ze omenjenim Memorandumom Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki ga uradna srbska politika ni nikoli niti obsodila, kar bi bilo minimum tedanjega jugoslovanskega notranjepolitienega bontona. Ze na podlagi Memoranduma je bilo 52

i

'I '14

mogoee sklepati, kam bo naslednjic segla Miloseviceva roka - v Crno goro. Crna gora, najmanjsa in ena najbolj zaostalih jugoslovanskih republik, je bila vselej zvesta Beogradu in Crnogorci - eeprav jih je Ie dobrega pol milijona - so bili praviloma poleg Srbov najstevilneje zastopani na vodilnih polozajih v federaciji in vojaskem vrhu. Navzlic temu se Crna gora generalstabu protibirokratske revolucije ni zdela dovolj zanesljiva pannerica; velika veCina ernogorskih politikov je razmisljala prevee jugoslovansko, torej ne dovolj prosrbsko, predvsem pa je MiloseviCa motilo crnogorsko republisko vodstvo, ki je sicer v marsicem podpiralo Beograd, vendar pa je vse bolj utrjevalo tudi svoj fevd, s Cimer sta se dolgorocno krepili avtonomija in potencialna samostojnost te republike. OklO bra 1988 je znova stekel v Novem Sadu preizkuseni mitingarski stroj in v Crni gori so se zacele vrstiti demonstracije, na katere so z avtobusi vozili delavce iz tovarn, ki bi morale ze zdavnaj bankroti-ratio Toda po preizkusenem vojvodinskem receptu so jim odpisali dolgove, delavcem pa celo povisali place, eeprav so tekoei trakovi v glavnem stali. Stvar je bila oCitno slabo pripravljena, ker je policija ostala poslusna republiSkim oblastem in je zborovanja razgnala. Demonstranti tudi niso nataneno vedeli, kaj morajo vzklikati, in tako so v nekem trenutku v zadrego organizatorjem zaceli celo skandirati: Hocemo Ruse! Popravni izpit je bil januarja 1989. Takrat so v Titograd (danasnjo

o Podgori~) zbobnali okoli 50 tisoe Ijudi, ki so na strupenem mrazu vztraJah vee kot trideset ur. Toda organizacija je delovala brezhibno: za utrujene so bila na voljo lezlSca in okrepCila (v Novem Sadu so laeni med drugim dobili jugurt - od tod jogurtna revolucija), pripravljena so bila ambulantna vozila in tudi policija ni bila vee tako prizadevna kot oktobra - za to je bila kasneje tudi pohvaljena. Tako dobro organizirana spontanost Ijudstva je seveda morala uspeti: po vee kot tridesetih urah je, kot je porocal tisk, zmagalo Ijudstvo in drugo za drugim so odstopila vodstva vseh najpomembnejsih republiskih insti-tucij, od partije do parlamenta. Umakniti so se morali tudi tako vidni politiki, kakrsni so bili Vidoje Zarkovic, Marko Orlandic in celo Veselin Buranovic, nekdanji jugoslovanski premier in predsednik drzavnega predsedstva. Vodilne polozaje v republiki so prevzeli dotedanji popolni outsiderji z mladim Miodragom Bulatovicem, dotedanjim predsednikom partij-ske organizacije na univerzi, na celu. Bulatovic, ki je takoj postal

53

predsednik crnogorskega predsedstva, je figuriral kot neke vrste mla-dokomunist: clovek brez jasnega programa in ciljev, ki pa si je politicne lOcke nabiral ze z navelicanostjo prebivalstva s staro gardo. "Prosimo vas sarno to, da odidete! je pred televizijskimi kamerami vrgel v obraz zastopnikom dotedanjega establishmenta. Toda ta mla-dokomunizem ni bil nic takega, kar bi bilo kakorkoli v duhu tedanjih svezih vetrov po Srednji in Vzhodni Evropi. Mnozice so vzklikale proti foteljasem (tistim, ki naj bi se bili prevec zasedeli na funkci-onarskih polozajih), mladi Bulatovie pa je takoj prevzel dotedanji naCin vladanja. Crna gora, ujeta v svoje nesposobno gospodarstvo in velikanske dolgove, je ostala tam, kjer je bila, Ie da se je politicno

.izjemno pribli~ala $rbiji. BulalOvie je na videz .. ohranil kontinuiteto crnogorske republike, vendar je bilo vsakomur jasno, da brez Milose-viCa ne more preziveti 24 ur. Crnogorska epizoda protibirokratske revolucije, ki se vedno ni docela pojasnjena, ima oCitno mnogo notranjih razseznosti. Predvsem ni bila sarno dirigirana iz Beograda, temvec je tudi zacela razkrivati vso zapleteno politicno in mnogonacionalno prepletenost tedanje Jugosla-vije. Iz pisanega repertoarja parol, ki so jih vzklikali demonstranti, je bilo razvidno, da je dogajanje na prizoriScu morda ze zacelo prehitevati nacrte zakulisnih reziserjev in v balkanskem (jugoslovanskem) loncu se je temperatura zacela nevarno dvigovati. Znani crnogorski pesnik Jevrem Brkovie je namrec v nekem C1anku navedeltudi taksne parole, ki naj bi jih bili vzklikali in peli v Titogradu: Ko je drugi, ja sam prvi, da pijemo turske krvi; Slobodane, posalji salate - biee mesa, kla-cemo Hrvate; Muslimani, crni vrani, crni su Yam dosli dani; "Volimo te, Siobodane, jer ti mrzis Muslimane; "Partizani, crni vrani, crni su yam dosli dani

predlagalo pkoli 60 reform, tj. 1,5 reforme na leto. Od teh jih je bilo pet ustavnih, tj. politieno pravnih reform; okoli 13 reform gospodar-skega sistema ali njegovih elementov (najbolj pogosto se je spreminjal sistem delitve, devizni, monetarni in kreditni sistem itd.); okoli 20 reform tekoee ekonomske politike; okoli pet reform izobraZevanja; osem reform zdravstva (zdravstvenega varstva); 15 drugih reform (zveze komunistov, socialisticne zveze, dr.zavne uprave, organizacije gospodarstva itd.). Letica je kajpak mdi zapisal, da ta hiperreformi-zem ze sam po sebi - ne glede na naravo, vsebino in racionalnost reformskih projektov - vnasa v druzbeno in ekonomsko zivljenje svojevrsmo mnozicno psihologijo zacasnosti in negotovosti ter kratko-roenostikot-temeljneganacela socialnega vedenja. '1 Kakorkoli ze;--jugosliiviji ,e v tern lem, ko je bila drzava ze skoraj povsem razbita na nekaj antagonistienih blokov, uspelo izpeljati eno svojih stevilnih ustavnih reform. Petindvai~oyembra je zvezna skupscina poleg osmih amandmajev jz Jeta 1981 sloyesn.a...p.otrdi1a Sf-,

stiricteserno~!hJ-QmerJe_pcibliZlliL=jina.sporne..ustav.ejzleta.l9.L4 .dezivelaspremembe vsa; y koJi~u. Komentatorji so dogodek razlagali kot kompromis med centralisti in separatisti, vendar bi prej lahko govorili 0 zmagi prvih. Sprejem amandmajev je namrec Beograd izsilil. z razlicnimi politicnimi sredstvi (predvsem s frazami, da bi omahovanje onemogoCilo izvedbo nujnih gospodarskihreform), Slovenija, ki se je nekaterim amanI so tudi prve htve. Kosovo je bilo vseskozi jabolko J;p.9La.ill-

oblastjo itd. In ker je revolucijalahko uspesna Ie, ce je permanentna (Trocki), jo je treba vzdrzevati in spodbujati tudi z "izvazanjem v bliznjo in daljno okolico. 8 V Sloveniji je notranjepoliticni razvoj sel v povsem nasprotno smer, ceprav se je kot odgovor na srbsko mitingarsko histerijo tudi tu zacela nacionalna homogenizacija, tako imenovana slovenska pomlad. Slobo-dan Milosevic je v svojem znanem govoru na Kosovem poljudejal: Srbija bo enotna ali pa je ne bol Novi predsednik slovenskih komunistov l\IilaiiKu~an jeoCIg()v&ril: Jugoslavija bo demokraticna, socialisticna in samoupravna skupnost ali pa je ne bo. Mladosloven-ska struja v zvezi komunistov, ki je potisnila na stranski tir partijsko garnituro'iz'sedemdesetih let - iz tako imenovanih svincenih casov cc je torej razmisljala v smeri_demokracije, trzne eklJllornije in Cl9'/eloevih -prav~ vendar je ostajala zvesta izroCilu samoupravnega socializma. Toda zveza komunistov ni vee mogla zaustaviti casa. V Sloveniji se je ze v prvi polovici osemdesetih let zacelo vrenje razlicnih civilnodruz-benih gibanj, ki so scasoma zacela revolucionirati javno mnenje tudi z vse bolj artikuliranimi politicnimi programi. Bolj ali manj spontana gibanja, kakrsno je bilo tisto proti 133. clenu kazenskega zakona, ki je za tako imenovani verbalni delikt predvideval drasticne kazni, so tako kmalu povsem spremenila politicno klimo v republiki; oblast je se vedno funkcionirala pretezno po starerri, toda Slovenci so ze s polnimi pljuci vdihavali stevilne politicne svobosci'ne, za katere so bili dolgo prikrajsani. Raziskava javnega mnenja iz leta 1987 je pokazala, da se jih veCina zavzema za svobodo politicnega zdruzevanja in se posebej za pristne in svobodne volitve; Ie dobrih 18 odstotkov jih je menilo, da volilnega sistema ni treba spremeniti. Zveza komunistov, jih je odgo-vorila veCina, naj bi bila Ie ena od politicnih strank, prostor bi bilo treba odpreti tudi opoziciji, predvsem pa bi Slovenija morala imeti v novi ustavi vecjo politicno, gospodarsko in kulturno samostojnost kot dotlej. 8 Glavna parola tistega obdobja je bila En clovek - en gias. Skratka: razpustili naj bi zbor republik in pokrajin v zvezni skupsCini, ki je zagotavljal enakovredno zastopanOSl federalnih enot, in volivci naj bi figurirali Ie se kat drZavljani Jugoslavije, brez nacionalne oziroma republiske pripadnosti. Zanirnivo je, da so se po razpadu SFRJ v Beogradu odpovedali lej maksimi; se nepriznana Zvezna rcpublika Jugosiavija, sestavljena iz Srbije in erne gore, uposteva princip enakopravnosti narodov in flobena pomembna odloCitev ne more bili sprejeta brez soglasja obeh enol. Crnogorcev je Ie dobrega pol milijona, prebivalcev Srbije pa skoraj dvajsetkrat toliko!

58

'" ,

Siovenija je na milingarsko razpo!ozenje v Srbiji in Crni gori odgovorila zadrzano. Sele leta 1988, ko se je zacel sodni proces proli cetverici JBTZ, so se zganili tudi Slovenci. Na (olografiji je velika demonslracija v podporo aretirancem.

V teh okoliscinah je v zacetku marca 1987 izsla 57. stevilka Nove revije, v kateri je skupina opozicijskih intelektualcev objavila Pri-spevke za slovenski nacionalni program. Kot je v Frankfurter Allge-meine Zeitung zapisal Viktor Meier, so v reviji razgrnjene teze, ki odkrito sprozajo razpravo 0 polozaju Slovenije v okviru jugoslovanske drZave in izrazajo dvom 0 legitimnosti komunisticnega rezima v Slove-niji. Program, je zapisal sicer Sloveniji naklonjen novinar, se ne zavzema direktno za samostojno Slovenijo, poudarja pa, da dejstvo, da ' je Slovenija nekoc stopila v jugoslovansko drzavo in to potrdila med drugo svetovno vojno, se ne pomeni, da to velja za vse vecne case. Teze Nove revije, v katerih je mogoce videti neke vrste pendant Memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti, so zbudile pozornost po vsej driavi in v drugih republikah izzvale ostre reakcije. Nato Meier na kratko predstavlja nekatere glavne teze v Novi reviji: 'Narodnoosvobodilna borba' po besedah filozofa Hribarja ni prinesla popolne nacionalne suverenosti. Ivan Urbancic meni, da ima Slovenija v jugoslovanski zvezni drzavi neugoden polozaj, in je posebno oster

59

, ,i

: Ii , ii II

--------------------,.-----------------1

zaradi neznatne pravice te republike pri soodlocanju 0 vojaskih zade-yah. Po njegovih besedah Slovenija skoraj spominja na 'drzavo, okupi-rano od ruje vojske'. V vojski ni prostora za slovensCino. Neki drug avtor je mnenja, da bi se morala vsaka federativna drzava nenehno varovati pred nevarnostjo, da bi postala centralisticna. Joze Pucnik trdi, da trenutno Slovenija sicer dozivlja 'liberalno fazo', vendar za njeno trajnost ni nobene garancije. Demokratizacija slabo napreduje. Treba bi bilo odpraviti monopolni polozaj partije in uvesti politicni pluralizem. Sociolog Veljko Rus odkrito zahteva politicno ureditev, ki bise, denimo, zgledovala pri svedski demokraciji.Enkrat je, po njegovih besedah, treba narediti korak od 'boljsevisticnega do social-dempkl'alskega sod"liim.'. Ponovno je bilo zastavljeno rudi vprasanje 0 12.000 slovenskih domo-brancih, ki so jih ob koncu vojne pobili komunisti. Spomenka Hribar,

e red c va" ala 'narodno spravo' in bila zaradi tega izkljucena iz komunisticne partije, pise, a I bila Trst in Koroska verjetno danes slovenska, ce se Titovo gibanje ne bi tako enostransko opiralo na ZSSR. Vee avtorjev trdi, da je imela 'osvobodilna franta', ki je med vojno delovala v Sloveniji, sprva pluralisticno naravo, ki je bila zatem odpravljena. Dimitrij Rupel, glavni urednik Nove revije, sklene z mislijo, da tezko breme, ki ga mora danes nositi Slovenija za preostalo Jugoslavijo, grozi z uniCenjem prihodnosti slovenskega na-rada.

r::isec naposled ugotavlja, da so teze Nove revije za slovensko vodstvo

\

zelo neprijetne, vendar pomeni nastop teh intelektualcev sarno doteda-nji vrhunec in neke vrste sistematizacijo dolge vrste slovenskih manife-stacij nezadovoljstva. Vse izvirajo, ugotavlja, iz tezkih razmer, ki

Uh mora ta republika pogosto v nasprotju s svojimi moznostmi deliti z drugimi obmocji Jugoslavije. Slovensko vodstvo si bo moralo zasta-vj.ti vprasanje, ali je dovolj storilo za obrambo slovenskih interesov pred centralnimi zahtevami. Nova revija si je, kot je pozneje zapisal Niko Grafenauer, njen tedanji glavni urednik, docela neutemeljeno pridobila sloves slovenskega pen-danta srbskemu Memorandumu, ceprav je slo v njenem primeru za premislek 0 izhodu iz jugoslovanske krize glede na vitalne i,nterese in zgodovinsko perspektivo Slovencev. Navzlic temu se je tedanja partij" s.ka oblast v Sloveniji cutila dolzna uprizoriti vsaj kratko politicno gonjo proti piscem Prispevkov in tako je centralni komite sprejel celo uraden sklep, ki se v sklepnem delu glasi: Bo pa ZKS s svojo 60

aktivnostjo in skupaj z vsemi socialisticnimi silami storila vse, da se stalisca nekaterih piscev 'prispevkov za slovenski nacionalni program in druga podobna stalisca, ki niso skladna s programskimi naceli SZDL, v druzbeni praksi ne bode uveljavila. No, partija se je morala

'

more imenovati kdcansko, temvec je lahko sarno gibanje (nekaterih) kristjanov. Poli-ticne opredelitve, ki bi jih 7.avzemalo tako gibanje, ne morejo biti nikoli moraIne obveze za vse vernike, medtem ko so zanje obvezna verska in moralna nacela. Zato je treba strogo lociti med krscansko vero in moralo na eni in politiko na drugi strani. Zanimivo je, da politicno organiziranje kristjanov na Slovenskem ni imelo hujsih odfnevov v drugih jugoslovanskih republikah, ceprav je bil rigidni ateizem se globoko zakoreninjen v oblasmih strukturah. Milosevic je ilamrec' nasel pomembnega zaveznika v srbski pravoslavni cerkvi, ki je bila s svojim tradicionalnim nacionalizmom pomemben akter protibirokratske revoiucije, zato je rezim potihem dopuscal ponovno uveljavitev Cerkve v javnem zivljenju.

Vse te politicne organizacije je zato pod svoje okrilje vzela socialisticna zveza,frontna organizacija vseh delovnih Ijudi, ki' ji je formalno pripadala ,tudi zveza komunistov.Slednja je napovedala svoj sestop z oblasti, torej prostovoljno odpoved politicnemu monopolu, ki ga je imela vse od druge svetovne vojne. Gre za preobrazbo zveze komuni-stov v enakopravno, demokraticno soustvarjalko skupnega druzbenega projekta vseh proreformnih sil v Sioveniji in Jugoslaviji - projekta soeializma po meri Ijudi, je zapisala Sonja Lokar, ideologinja soei-alizmas cloveskim obrazom, kot je projekt poimenoval Milan Kucan. Siovenski komunisti so torej se proti koncu osemdesetih let zagovarjali svobodo politicnega zdruzevanja, toda v koordinatnem sistemu nekaksnega nestrankarskega pluralizma; razlicne politicne opcije naj se ne bi soocale v parlamentu, temvec v socialisticni zvezi, medtem ko naj bi se v parlamentu artikulirali pristni interesi samoupravljavcev in obcanov. To je bil pravzaprav se zadnji poskus partije, da sicer prizna zgodovinsko in moralno iztrosenost enopartijskega sistema, vendar pa v resnici ne preda oblasti nobeni konkurencni politicni sili, ki bi dokazala vecjo legitimnost. Sestopili bomo z oblasti, toda ne zato, da bi se kdo drug, kak drug monopolni subjekt spet povzpel na to mesto, je bilo najbolj obicajno pojasnilo partijskih funkcionarjev, zakaj takoj in v celoti ne priznajo kompetitivne demokraeije. No, po drugi strani je b