Ustna Medicina d.o.o.Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

Delovni čas:PONEDELJEK 13.00 – 19.00TOREK 08.00 – 15.00SREDA 08.00 – 15.00ČETRTEK 13.00 – 19.00PETEK 08.00 – 15.00

Telefon: 01 23 23 235E-mail: info@ustna-medicina.comSplet: www.ustna-medicina.comFacebook: facebook.com/UstnaMedicina

TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana.

6 korakov, ki nas pripeljejo do natačnega diagnosticiranja pacientovih težav.

Brez diagnostike ni diagnoze!

Predstavljajte si, koliko lepši bi bil svet, če bi dali tistim, ki streljajo naokoli, namesto nabojev čokolado.

Oda čokoladi Dognanja v naravoslovju za boljši jutri

Znanost vedno gleda naprej. Korak za korakom, poskus za idejo, potrditev za hipotezo.

Ustn

a M

edic

ina

d.o.

o., N

azor

jeva

ulic

a 5,

100

0 Lj

ublja

na

December 201525

Smejte se po svoje!

2 December 2015 ustna-medicina.com

Zadnji uvodnik v tem letu v prenovljeni izdaji. Lahko bi pisala o marsičem svetovno bolj odmevnem. Prepričana sva, da begunci, Putin in Bashar al-Assad zapolnijo preveč vašega časa, in če sva že vzela ‘uvodniški’ prestol Jerneju, morava ta drzni manever tudi upravičiti. Želiva se zahvaliti naši požrtvovalni ekipi, ki jo sestavljajo tako edinstveni ljudje, da bi jih lahko opisovala celoten novičnik.

Kaj sploh povedati o Ivani Miloševič? Si izjemna oseba, ki je vsak naslednji dan sposobna iti više. Si pojem zanesljivosti, poštenosti in prava voditeljica. Ceniš in ljubiš delo in – kar je najpomembnejše – znaš ceniti tudi sebe. Hvala.

Maja Žgur, oseba z najširšim nasmehom na kliniki. Tvoj trud, da bi ostajala pozitivna tudi takrat, ko bi se lahko prepustila malodušju, je lahko za zgled vsem ostalim. Si zelo empatična in izmed vseh tvojih lastnosti najbolj spoštujeva tvojo željo po napredovanju, ki neuspehe ali napake postavi v luč motivacije za spremembe. Merci.

Hvala tudi tebi, Nina Novak, za energijo, ki jo izžarevaš. Energijo, ki po amplitudi mogoče ni najvišja, sporoča pa stabilnost. Tvoja zanesljivost in osebnost sta zaupanja vredni.

Vzpostaviti pristen stik s slehernim človekom ni enostavno. Ta lastnost odlikuje le redke. Človeka znaš usmeriti, pa se tega sama niti ne zavedaš. Srce imaš na pravem mestu, Maja Rajer. Vielen Dank.

Si največji faktor stabilnosti in gotovosti zunaj ordinacije. Pravi burgmeister recepcije. To vedo in tudi na glas povedo skoraj vsi pacienti. Seveda govoriva o Jerneju Dermoti. Ceniva, da znaš človeka poslati k hudiču na takšen način, da se on pravzaprav veseli tega potovanja. Si pošten, z neizmernim čutom za sočloveka … in mačke. Grazzie.

Če še ne veste, prihaja iz Zgornje Savinjske doline – in to pove skoraj vse. Pošten, preprost, verjame v vrednote, ki so tudi naše. Spoštujeva tvoj (včasih bi ga lahko poimenovali) idealizem.

Ustna medicina je s tabo postala boljša. Blaž Tesovnik, mikromojster; Bayarlalaa.

Če je Jernej jing, potem je Neža Udovč jang. Hvala ti, Neža, ker si v naše okolje prinesla dodaten mir in zagon. Lahko zatrdiva, da je s teboj lepo delati in ustvarjati. Naj tvoja umetniška duša jaha konja. TusenTakk.

Aljoša Selič, še en neprecenljiv strokovnjak. Ko ti, podobno kot Blažu, zaupava oskrbo pacientov, veva, da sva naredila dobro delo. Naj te tvoja samokritičnost nikoli ne odvrne (ali utrudi) od iskanja tistega – še boljšega. Aljoša, Obrigado.

Ko zobje niso na svojem mestu, veva, kdo se bo oglasil na številki 112. Dejan Pirtovšek. Ortodont z jeklenimi žicami in mehkim srcem. Kar naju pri tebi navdušuje, je dejstvo, da še nikoli nisi rekel ‘to ni mogoče’. Želiva ti, da vedno plezaš navzgor. Spasiba.

Tjaša Rode in Petra Pregelj. Z nami sta sicer šele nekaj mesecev. Posebna zahvala za trud, ki velikokrat presega meje običajnega. Upava, dragi bralci, da ju boste imeli priložnost čim prej in čim bolje spoznati, ker sta cvetici. Zimzeleni. T&P, Teşekkürler.

Simon Bele in Jasmina sta z nami prav tako šele dobra dva meseca in sta srce novomeške ordinacije. Simon, tvoja umirjenost in ljubezen do poklica sta tisti, ki prepričata slehernega pacienta, da ti zaupa svoje ustno zdravje. Jasmina, si preudarna, delovna oseba in prepričani smo, da ti bo novomeško enoto uspelo voditi v zadovoljstvo naših gostov.

In da tradicija ne bo prekinjena. Kaj naredimo, ko nam zmanjka ‘teksta’, tako na papirju kot v ordinaciji? Obrnemo se na kirurga, kaj ni tako? Primož Jager, Štajerec v Ljubljani. S teboj reševati in načrtovati je pot, ki jo z veseljem prehodiva tudi bosa. Dnevno naju učiš, kako združiti iznajdljivost in odločnost. En velik poklon in še večji arigato.

Ostala nama je še ena zahvala. Tebi, ki prebiraš te vrstice. Ker to si ali pa boš to še postal.

Ta veseli december, ker razlogov ne manjka

Matej Pirtovšek dr. dent. med.

Sebastjan Perko dr. dent. med.

Življenje je lepo

Ko razmišljam o letošnjem veselem decembru in lanskih novoletnih zaoblju­bah, se spomnim, koliko smo doživeli v letu, ki se izteka. Kriza, ki vztraja v politiki, gospodarstvu, zdravstvu, in grožnja vojnih spopadov sta temelja slabe volje in razlog, da zavestno ne spremljam več poročil. Na drugi strani pa nas obdaja in bombardira ‘veseli december’. Ker so trgovine že od sredine novembra okrašene, nabrušeni jeziki spretnih mojstrov marke tinga pa tečejo kot namazani in nas bolj ali manj uspešno prepričujejo, kaj vse še potrebu­jemo, da bomo prihajajoče praznike preživeli kar se da lepo, me je praznično vzdušje nekako minilo.

Aaah, saj ni tako in to ni res! Življenje v iztekajočem se letu me je naučilo, da ne porabim nič manj energije, če sem slabe ali dobre volje. Zato se vsako jutro odločim, da bo danes dober dan in da bo nasmeh nakit dneva. Če pa se slučajno zgodi, da se zbudim sitna in utrujena, pa je dovolj, da pogledam v sinkove oči in se tudi jaz nalezem njegovega nasmeha. Pa ne samo moj otrok, vsi otroci izžarevajo posebno energijo. Ob obiskih dobrih decembrskih mož, ki vsi po vrsti prinašajo darila, se njihova nedolžnost in iskrena sreča naselita tudi v naša srca.

Pred kratkim sem imela znova priložnost prisostvovati največjemu da­rilu, kar jih je – čudežu življenja, rojstvu novega bitja. Ob rojstvu krhkega in od mame popolnoma odvisnega dojenčka je svet lep! Preprosto povedano, življenje je lepo! Karkoli se dogaja, ne glede na to, kako smo utrujeni ter razburjeni in kaj vse nam gre narobe, je trenutek, ko se rodi novo življenje, blažen! In tako, kot je blažen trenutek prvega stika med mamo

in otrokom, tako blažene pra­znike vam želim tudi jaz.

Tjaša Rode

Danica Kolarič

Aljoša Selič dr. dent. med.

December 2015 3ustna-medicina.com

Diagnostika je ključ do odkrivanja težav

Tokrat poglejmo še malo na področje diagnostike. Tudi tu obstaja veliko mitov oz. zmot, ki lahko poslabšajo končni rezultat. Poglejmo jih nekaj:

1. MOJI OBČUTKI O DOLOČENI ZADEVI SO MANJ POMEMBNI OD ZDRAVNIKOVIH. Vaši občutki so neprecenljivega pomena pri postavitvi pravilne diagnoze, pa naj gre za tako banalno stvar, kot je višina nove plombe,

ali težko opredeljiv neprijeten občutek na področju obraza. Vedno poskušajte natančno opisati, kaj čutite, in o tem obvestite svojega terapevta.

2. ZA VSAKO VPRAŠANJE/SKRB OBSTAJA ENOZNAČEN ODGOVOR/REŠITEV.Vsi bi bili najbolj veseli, če bi lahko na vsako vprašanje/skrb dobili enostaven in enoznačen odgovor. A dejstvo je, da v medicini obstaja še ogromno neraziskanih stvari in sivih področij. Veliko odgovorov/odločitev tako temelji na zdravnikovih izkušnjah in stališču o določeni temi. Posledično obstaja več različnih poti, ki nas pripeljejo do istega ali podobnega cilja.

3. ČE VPRAŠAM ZA DRUGO MNENJE, SEM NEZVEST SVOJEMU ZDRAVNIKU.Kot omenjeno, obstaja ogromno področij,

POGLED V SVET

Prihajam iz majhne občine Sveta Ana v Slovenskih goricah. Zdravje je naše največje bogastvo – in to zavedanje naju je z možem vodilo h gojenju zelišč in čebelarstvu. Naš zeliščni vrt, prepoln cvetočih, dišečih in tudi medovitih rastlin, obišče veliko ljudi. Lepo je v družbi pozitivnih, veselih obiskovalcev, ki jim je mar za čisto naravo in darove, ki nam jih ta ponuja.

Rada se smejim. Lep nasmeh pa še polepšajo zdravi zobje – in ti so mi vedno veliko pomenili. Že v mladosti sem redno skrbela za zobe, splet okoliščin v javnem zdravstvu pa mi določene oskrbe ni omogočil. Težave imam namreč z obzobnimi tkivi. To me je motilo že kar nekaj časa, saj se zavedam, da zdrave dlesni pomenijo tudi zdravo zobovje. In kot naročeno, mi je v roke prišla priloga Doktor, v kateri so bile predstavljene storitve Ustne Medicine. Poklicala sem jih in v nekaj dneh sem se že lahko oglasila pri njih. Sprejem je bil prijeten in prijazen. Ob prvem obisku sem dr. Tesovniku povedala svoje želje in v pogovoru sva dorekla, kako jih lahko uresničiva. Zelo sem vesela, da sem prišla na pravo mesto, ob pravem času, tako da bodo zdravi in lepi zobje še naprej krasili moj nasmeh. Zahvaljujem se zobozdravstvu Ustna Medicina za strokovnost in prijaznost, z njihovo pomočjo bodo moji zobje ponovno mladi. Takšne obravnave kot pri njih nisem bila deležna še nikjer.

Ob tem vas tudi vabim, da obiščete naš delček raja. Radi sprejmemo vse, ki jih zanima zdrav način življenja, pa tudi tiste, ki bi si radi spočili oči in se naužili naravnih dobrot. Sredi hriba, od koder se ponuja lep razgled na Slovenske gorice, stoji hiška kot iz pravljice. Čajnica, kakor rečemo naši zemljanki, je ena sama velika zgodba, v kateri smo uresničili svoje sanje. Varno skrita v hribu in prekrita s travnato preprogo, se postavlja s samo eno vidno steno in vabi, da si jo ogledate še od znotraj. Najdete nas na www.cajnica.si.

na katerih se terapevti odločamo na podlagi izkušenj in osebnih stališč. Vsak zdravnik se mora zavedati svoje subjektivnosti in poizvedovanja pacienta pri kolegu zdravniku ne bi smel jemati osebno ali kot kazalec pacientovega nezaupanja. To naj služi kot izhodišče za pogovor o pacientovih skrbeh in na novo pridobljenih dejstvih.

4. NAPAKE V DIAGNOSTIKI SE NE BODO PRIPETILE MENI.Tudi to je ena izmed naših pogostih želja, vendar pa se moramo zavedati, da se z zapletenostjo primera povečuje tudi število možnih napak (nenatančnosti) pri diagnostiki.

MIT ALI RESNICA?

Vedno je dobro, da kot pacienti razumemo diagnostične postopke in jim sledimo, ob dvomih in nejasnostih pa o tem obvestimo zdravnika in skupaj razjasnimo stvari.

Diagnostika, odkrivanje vzrokov in ozadja težav, je ključ do uspešnega zdravljenja. Zato v Ustni Medicini temu področju posvečamo še prav posebno pozornost.

‘Diagnostika, odkrivanje vzrokov in ozadja težav, je ključ do uspešnega zdravljenja. Zato v Ustni Medicini temu področju posvečamo še prav posebno pozornost.’

Aljoša Seličdr. dent. med.

Simon Beledr. dent. med.

Diagnostika je vse prepogosto del mozaika, ki vodi do uspešno zaključene obravnave, ki je nekako potisnjen na stranski tir. Žal ji pacienti še vedno ne pripisujejo vrednosti, ki si jo zasluži. Pot do prave diagnoze pa v resnici ne more biti kratka, zanjo si moramo vzeti čas in biti pri tem zelo natančni.

KAKO DIAGNOSTIKA POTEKA?Diagnostika se pravzaprav prične že ob prvem pacientovem obisku, ko se začne graditi odnos med njim in terapevtom. Skozi pogovor spoznamo vaše splošno zdravje (na podlagi izpolnjenega vprašalnika o zdravju) in pridemo do glavne težave, kar predstavlja izhodišče za nadaljnje diagnostične postopke:

● Klinični pregled nam služi za oceno stanja vaše ustne votline in vključuje opis mehkih in trdih zobnik tkiv v njej. Seveda se ne omejimo samo na dlesni, zanima nas tudi stanje ustne sluznice, lic, jezika, ustnega dna itd. Zabeležimo prisotnost, odsotnost zob, plomb, zobne gnilobe, protetičnih nadomestkov ... Ocenimo tudi stopnjo ustne higiene, kar je izrednega pomena.

● Rentgensko slikanje. Dvodi­menzionalni panoramski digita­lni rentgenski posnetek celotnih ust – ortopan, občasno pa za natančnejšo področno omejeno diagnozo naredimo še manjše, t. i. lokalne rentgenske posnetke. V sodobnem času se izredno pogosto poslužujemo tudi tridimenzionalnega posnetka – CBCT, ki nam z izredno natančnostjo pokaže anatomske posebnosti, stanje obzobne kosti, morebitne granulome in z njimi povezano obolenje obzobnih tkiv, vnetje sinusov itd. Z vsemi omenjenimi postopki odkrijemo tisto, kar je našim očem skrito – zobno gnilobo v medzobnih prostorih, zobno gnilobo pod plombami, prevlekami, zaostale korenine, neizrasle zobe ipd.

● Računalniške meritve obzobnih žepov. Nepogrešljiv diagnostični postopek, ki nam pokaže jasno sliko stanja obzobnih tkiv, torej dlesni in kosti, oziroma prisotnost in stopnjo parodontalne bolezni. S tem postopkom z računalniško sondo na šestih mestih okoli vsakega zoba izmerimo izgubo kosti (globino žepa), umik dlesni, prisotnost krvavitve, prisotnost morebitnega gnojnega izcedka, prizadetost razcepišč pri večkoreninskih zobeh in majavost posameznega zoba. Takoj po izvedbi meritev dobimo pisni diagnostični izvid, ki nam služi najprej za oceno oziroma diagnozo stanja obzobnih tkiv, pa tudi kot orodje za oceno uspešnosti terapije, saj meritve izvedemo pred začetkom zdravljenja in tudi po končanem zdravljenju.

● Ob ugotavljanju stanja obzobnih tkiv bi omenil diagnostični postopek, ki se ga vse pogosteje poslužujemo. To so laboratorijski bakterijski testi, ki nam natančno pokažejo, katere bakterije imamo v ustih in obzobnih žepih, koliko jih je in kako nevarne so. DNK humani test pa nam pove, ali smo genetsko nagnjeni k parodontalni bolezni.

● Digitalno fotografiranje je prav tako izredno koristen diagnostični postopek, ki nam omogoči realne posnetke stanja v ustih na dan pregleda in nam je kadarkoli na voljo za vnovičen vpogled v stanje, ko načrtujemo potek terapije. Omogoča pa nam tudi vizualno spremljanje napredka – in ta podatek je neprecenljiv.

● Študijski modeli so duplikati vašega zobovja, ki jih uporabljamo za analizo funkcije, torej odnosa med zgornjo in spodnjo čeljustjo. Študijske modele vmavčimo v artikulator, ki ponazarja zgornjo in spodnjo čeljust in čeljustni sklep. Lahko bi rekli, da dupliciramo vaša usta in tako lahko v roki natančno analiziramo funkcijo vašega zobovja, kar je izrednega pomena pri načrtovanju protetičnega dela terapije.

Vsi omenjeni diagnostični postopki so nujni za postavitev prave diagnoze, ki je predpogoj za uspešno terapijo. Le ob pravi diagnozi lahko namreč načrtujemo pravo terapijo in s tem skupaj pridemo do uspešnega zaključka zdravljenja.

4 December 2015 ustna-medicina.com

STROKOVNO

Brez diagnostike ni diagnoze! Pogoj za uspešno zaključeno obravnavo takšnega ali drugačnega bolezenskega stanja je najprej zagotovo postavitev prave diagnoze. Postopek oziroma pot do prave diagnoze je – kot lahko razberemo že iz besede same – diagnostika.

Računalniški izpis rezultatov diagnostičnega pregleda.

Dejan Pirtovšek specialist ortodontije

Ortodelavnica

“Tak mi ga je našpanala, da sn skor crkno. Zobi so me boleli še dva dni, sn sam čokolino jedo.”

Gospod v srednjih letih je prišel na redni kontrolni pregled k specialistu ortodontu in asistentka je po navodilih zamenjala žični lok, ki je po nekaj urah začel delovati in sproščati silo na zobe. Kaj pa sploh premika zobe, da lahko rečemo: “Kak mi ga je našpanal?”

Osredotočili se bomo na fiksne, nesnemne ortodontske aparate, ki jim v pogovornem jeziku rečemo tudi zvezdice, breketi ali tračnice. Osnovni gradnik te naprave je nosilec, angleško bracket. Slednjega prilepimo na zob s posebnim postopkom, pri čemer najprej nahrapamo površino zoba, nato premažemo z adhezivom, ki to površino spremeni na način, da se nanjo prilepi ortodontsko lepilo, ki je podobne sestave kot bele plombe, le da je bistveno manj obstojno in predvsem mehkejše. Po končanem zdravljenju želimo namreč nosilce sneti, ne da bi se pri tem spremenila struktura ali oblika zoba. Da je to lepilo dovolj močno, poskrbi tudi oblika baze nosilca, ki je prilagojena, tako da se natančno in tesno prilega zunanji površini zoba.

V sredini zvezdice je utor, v katerega vstavimo žični lok, ki je drugi gradnik fiksnega ortodontskega aparata. V prvih fazah ortodontskega zdravljenja je poglavitna naloga žičnih lokov, da premikajo zobe. Zaradi svoje sestave, ki so jo razvili proti koncu prejšnjega tisočletja za potrebe vesoljske tehnologije, deluje na zobe neprekinjeno z optimalno silo. Tem lokom pravimo, da imajo spomin (so superelastični). Ko ga aktiviramo (vstavimo v utor) in ga tam pričvrstimo, bodisi z elastičnimi ali z žičnimi ligaturami, mu spremenimo prvotno obliko. Dovedemo določeno količino energije, ki se nato zaradi posebnih lastnosti zlitine začne sproščati s šibko silo in lok se počasi vrača v začetno obliko. Zaradi te superelastičnosti se zelo težko deformirajo oziroma je skoraj nemogoče spremeniti začetno obliko, kar lahko s pridom uporabljamo tudi pri zelo krivih zobeh.

Večinoma gre za zlitine iz niklja in titana, ki so se pozneje zaradi omenjenih lastnosti začele uporabljati tudi v športnih panogah (smuči s poudarjenim stranskim lokom, palice za golf).

Naslednji pomembni gradnik je ligatura

ali zaklep, s katerim učvrstimo žični lok, da se natančno prilagaja utoru. Uporabljamo lahko elastične ligature, ki so lahko različnih barv. Najpogosteje uporabljamo prozorne pri keramičnih nosilcih in srebrne pri kovinskih nosilcih. Pogosto pa tudi žične ligature, katerih poglavitna prednost je, da so bolj rigidne. Zaradi tega se bakterije teže pričvrstijo na njihovo površino. Posledično je čiščenje aparata enostavnejše, hkrati pa se zmanjša tudi nevarnost nastanka karioznih sprememb. Ker te ligature nameščamo s posebnimi peani, kar je videti, kot da nekaj napenjamo okoli zob, ima gospod, ki smo ga omenili na začetku, prav, ko pove, da smo nekaj ‘našpanali’. Potrudili smo se, da se žični lok usede na dno utora, pri čemer se deformira, seveda odvisno od položaja zoba. Ko se segreje na telesno temperaturo, začne delovati in se počasi vračati v začetni položaj. Dokler se telo ne prilagodi na novo nastali spremembi, so zobje resnično lahko občutljivejši, kar običajno traja 2 do 3 dni. V tem času je priporočljivo jesti mehkejšo hrano, večkrat dnevno, da se telo hitreje privadi.

V naslednjih fazah zdravljenja, ko imajo zobje že bolj pravilen položaj, preobčutljivosti običajno ni več, razen če uporabljamo različne aktivne elemente, ki so zadnji gradnik fiksnega ortodontskega aparata. S temi elementi, med katere najpogosteje prištevamo razne vrste elastičnih verižic, potisne in vlečne vzmeti, osmične ligature, kobayasi ligature, separacijske elastike in kompozitne kapice, postavljamo zobe v želene položaje, ki jih načrtujemo že pred začetkom zdravljenja v diagnostični fazi. Večinoma jih uporabljamo v delovni fazi zdravljenja, ko smo že namestili oglate jeklene žične loke, ki imajo dimenzijsko stabilnost in dejansko predstavljajo tračnice, po katerih lahko drsijo zobje z nosilci.

Proti koncu zdravljenja najpogosteje uporabljamo elastike, ki povezujejo zgornji in spodnji zobni lok in s katerimi uskladimo ugriz, tako da dva idealna zobna loka (zgornji in spodnji) čim bolj natančno približamo. S tem dobimo idealen ugriz, ki nam predstavlja tudi dolgoročno stabilnost.

ORTODONTIJA

Danica Petekpacientka Ustne Medicine

December 2015 5ustna-medicina.com

V DEVETO VAS

Moj dobri znanec, zobozdravnik, mi je nekoč dejal, da zob ne začne boleti kar naenkrat, ampak vedno prej opozarja. Kako resnične so bile njegove besede, sem spoznala letos poleti. Spomladi me je začel moj dragi zob opozarjati, a neuspešno. Najbrž je bil malo kriv tudi sam, saj ni bil dovolj vztrajen. Malo je bolel, potem je nehal, spet bolel, spet nehal … In tako je bilo skoraj dva meseca, dokler se ni nekega poletnega dne naveličal igric in udaril z vso silovitostjo. Bolečina je bila iz dneva v dan hujša, noči so postale prava nočna mora, protibolečinske tablete pa vsakdanja hrana. Začela se je pot od zobozdravnika do stomatološke klinike, kjer so me prijazno naročili, a datuma vam raje ne zaupam. Bil je v daljni, ne prav svetli prihodnosti. Ko sem se precej obupana spraševala, kam, je moja ljuba snaha prišla na dan z odrešilno besedo: Ustna Medicina! Zelo kmalu sem dobila datum, ki sem se ga zelo veselila.

Ko sem vstopila v prostore Ustne medicine in se vzpenjala po stopnicah, so me spremljali prijetni napisi na stenah. Bereš, premišljuješ – in že si na recepciji. Sprejmejo te prijazno osebje, pristen nasmeh in lepa beseda. Vse ti pojasnijo, usmerjajo te, imajo prijetno čakalnico, polno barv, življenja. Ne, nič ne spominja na bolečino, čakanje, iskanje, spraševanje. Sediš, uživaš, čakajo te voda, revije, knjige in nasmeh vsakega, ki pride mimo, od medicinske sestre do zdravnika.

Pravzaprav prav dolgo ne uživaš v vsem tem, ker si že na vrsti. Tu poznajo na uro, red je na vsakem koraku, v vsakem gibu. Obravnava je profesionalna, vse usluge so na enem mestu. Imajo čas zate, vprašaš lahko karkoli, brez občutka, da si jim odveč, da jim jemlješ dragoceni čas.

In potem, ko ti zobozdravnik vrta po zobeh in zraven brunda pesmico, veš, da si na pravem mestu. Zaupanje, gotovost, pomirjenost. In danes je pomirjen tudi moj zob. Verjamem, da je v vsaki slabi stvari vedno tudi nekaj dobrega! Res je, moj boleči zob me je pripeljal do odličnih profesionalcev, prijetnih ljudi, ki jih bom vedno z veseljem in hvaležnostjo obiskovala.

ODA ČOKOLADIAMBASADOR USTNE MEDICINE

Sem trenutno najmlajša moč Ustne Medicine. Zelo sem vesela, da sem na svojem delovnem mestu obkrožena z vrhunsko usposobljenimi kolegi, ki mi predstavljajo pravo zakladnico novih znanj. Ustno zdravje je zame izrednega pomena. Pomeni mi zavedanje, kako je treba skrbeti za zobna in obzobna tkiva, da bo lahko vsak posameznik obdržal svoje zobe zdrave vse življenjsko obdobje. Po srednješolski izobrazbi sem sicer zdravstveni tehnik, a je me zanimanje za zdravje zob in obzobnih tkiv pripeljalo do študija zobne protetike. Moje trenutno delo je tako vmesna pot med delom medicinske sestre in zobnega protetika.

Mladost sem preživela na severu Primorske, v študentskih letih pa sem s soncem obsijan domači kraj zamenjala z belo Ljubljano in tukaj pričela pridobivati nova znanja in prve izkušnje. Pogosto meglena ljubljanska jutra niso vplivala na mojo veselo primorsko naravo. Tako kot jaz ne morem vplivati na vreme, tudi oblaki, dež in megla ne morejo škoditi moji dobri volji. Podobno je pri mojih odnosih z ljudmi. Vedno si namreč prizadevam, da svojo pozitivno energijo širim tudi na ljudi okoli sebe.

Brezdelje in dolgčas sta zame najhujša človekova sovražnika, zato so moji dnevi polni različnih aktivnosti. Poleg dela na kliniki Ustna medicina moj prosti čas zapolnjuje zlasti ljubezen do športa, likovne umetnosti in gledališča. Lahko bi rekla, da sem prava adrenalinska odvisnica. Kolesarjenje, plezanje, smučanje, turno smučanje, hribolazenje. Vse to so športi, s katerimi si vsaj za kakšno uro na dan razbremenim misli in se napolnim s pozitivno energijo.

V življenju si nenehno prizadevam pridobivati nova znanja in izkušnje. Zato sem hvaležna, da sem dobila priložnost in se pridružila odlično organiziranemu ter vrhunsko usposobljenemu timu klinike Ustna Medicina, kjer je prav pridobivanje

in izmenjava znanja ena od prednostnih nalog.

6 December 2015 ustna-medicina.com

Budilka je spet zazvonila ob neki nenormalni uri. Še enkrat poudarjam,

da bi bilo treba izumitelju budilke soditi pred Sodiščem za človekove pra­vice. Pogledam v ogledalo, dvakrat pomežiknem in se vprašam, kdo za vražička je ta oseba, ki gleda vame. Pogledam še enkrat, si nataknem očala, ker to pa kar kliče po takojšnji intervenciji. Te gube okoli levega očesa včeraj še ni bilo! Kako?! Kdo?! Zakaj?! Tako se pa nismo zmenili! Zahtevam takojšnjo reklamacijo!

Hm … Ampak kam? Ok, bom preživel. Danes imam očitno enega izmed tistih dni. Ozrem se za hrbet in pogledam na mesto, kjer običajno sedim. Ok, ok, brez panike. Vse skupaj se je posedlo mogoče za kakšen centimeter. Še vedno je približno ‘tam’, kjer je bila. Kakšen košček čokolade manj ji sicer vseeno ne bi škodil. Kljub vsemu pogledam proti nebu, trenutek tišine posvetim bogovom gravitacije in nadaljujem jutranje obrede. Ko v mojih ustih izgine še zadnji košček čokolade, razmišljam o tem, da bi se ta dan držal izjemno znane francoske diete ‘manj žri’. Kar slišim, kako mi v predelu, ki je fizično med službo najbolj obremenjen, naredi BUM, BUM. Potolažim se s tem, da je čokolada temna in da je to izjemno zdravo. Kar tudi je!

Sam se držim izjemno pomembnih zapovedi, kar se tiče čokolade. In sicer:

1. ZAPOVED: Če ti čokolada ostaja v rokah, jo ješ prepočasi!

2. ZAPOVED: Razne čokolade z rozinami,

češnjami, jagodami … štejejo kot sadje. 3. ZAPOVED: Jej čokolado pred vsakim obrokom. Tako si zmanjšaš tek.

4. ZAPOVED: Čokolada vsebuje veliko antioksidantov. To pomlajuje!

5. ZAPOVED: Čokolada je dobra odvisnost. Ali morda obstaja Klub anonimnih odvisnikov čokolade?!

Če dobro premislim, imam čokolado prav povsod. Denimo v predalu med nogavicami, ker je tam najbolj varna.

Na vrh komode položim drugo čokolado, tako da morebitnega vsiljivca zamotim in ne brska naprej. Ta je navadno taka s keksi. Potem se najde kakšna v avtu. Vlečem jih iz vsakega kotička.

Zelo se trudim, da se zdravo prehranjujem. Zato čokolado v službi hranim zraven polnozrnatih prigri­zkov. Nekje sem prebral, da semena kakavovca ogroža neka bolezen in da bo v prihodnosti vse manj kakava v čokoladi. Le najpremožnejši si bodo lahko privoščili pravo čokolado. Čokoladna mafii­ja, vam rečem!

Čokolada spodbuja tudi hormone sreče. Predstavljajte si, koliko

lepši bi bil svet, če bi dali tistim (se vnaprej opravičujem za grde besede) bedakom, ki streljajo naokoli, namesto nabojev čokolado. Mogoče bi bili njihove frustracije in občutek manjvrednosti nekoliko manjši. No, kljub vsemu potrebujejo še kakšno uro na udobnem fotelju ob prijetnem pogovoru in rahlo hipnozo.

Tako da, drage dame in spoštovani gospodje, jejte čokolado. Ampak po tem si ne pozabite umiti zob.

“Biti ambasador Ustne Medicine je odgovorna naloga.”

Petra Pregeljzobna asistentka

Jernej Dermota

‘Čokolada spodbuja tudi hormone sreče. Predstavljajte si, koliko lepši bi bil svet, če bi dali tistim (se vnaprej opravičujem za grde besede) bedakom, ki streljajo naokoli, namesto nabojev čokolado.’

December 2015 7ustna-medicina.com

Dr. Saša NovakInstitut ‘Jožef Štefan’

ZNANSTVENI KOTIČEK

Dognanja v naravoslovju za boljši jutri December je mesec voščil in želja, čas pogledov nazaj in predvsem naprej. Znanost vsekakor vedno gleda in rine naprej. Korak za korakom, poskus za idejo, potrditev za hipotezo in le izjemoma po načelu nenadnih spoznanj.

Ko sem bila še šolarka, sem si znanost predstavljala precej poenostavljeno: nekateri znanstveniki tuhtajo in potem nekega dne potuhtajo. Drugi (v moji otroški predstavi vedno kemiki) prelivajo tekočine iz epruvete v epruveto in nekega dne se pokadi ali pa – še bolje – zasveti. Da so za opazna znanstvena odkritja potrebna leta truda, sem spoznala precej pozneje.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) že nekaj let zaporedoma v akciji Odlični v znanosti izpostavlja dosežke, ki po presoji znanstvenih svetov posameznih ved sodijo v sam vrh slovenske znanosti. Letos se je Agencija še posebej potrudila te dosežke predstaviti širši javnosti. Dosežki s področja tehnike so bili predstavljeni na Slovenskem forumu inovacij, biotehnika se je predstavila v Prirodoslovnem

muzeju, družboslovje na Filozofski fakulteti, predstavitve dosežkov v medicini in naravoslovju pa so bile zaupane ekipi Znanost na cesti in so potekale kot utečen dialog v Kavarni Union.

Odlični v medicini so pritegnili zelo veliko pozornost. Kavarna je bila zapolnjena do zadnjega kotička in prostor za nastopajoče se je skrčil prav pod sliko gospe z zadovoljnim nasmeškom, ki je zamrznil nekje v prejšnjem stoletju. Kaj neki bi si gospa mislila o elektro-kemoterapiji – novi, zelo učinkoviti tehniki v boju proti zasevkom raka, ki ga nekoč najbrž niso niti dočakali, kaj šele, da bi ga znali zdraviti? Tudi pogovor o avtizmu bi verjetno izzval začudenje na njenem obrazu in tudi ona bi se verjetno spraševala, kaj ga sproža. Ker v svojem času zanj gotovo ni slišala, bi

verjetno bolj verjela v učinke okolja. Zagotovo pa bi jo navdušil podatek, koliko življenj po zastoju srca je danes ohranjenih zaradi hitre pomoči že zunaj bolnišnice in po sprejemu vanjo. Ob predstavitvi težav, povezanih s sindromom policističnih jajčnikov, in inovativne strategije zdravljenja sindroma bi gospa verjetno spodobno zardevala. ‘Malo drugačnim’ ženskam je bila v njenem času pač namenjena drugačna usoda. Kako pa bi se odzvala na pogovor o povezanosti ekonomske krize s samomorilnim količnikom? Verjetno bi ga kar preslišala, kot to naredi marsikdo še danes.

Bučen aplavz je nagradil pet ‘medicincev’, ki so imeli še nekaj časa po predavanju veliko dela z odgovarjanjem na vprašanja obiskovalcev. Zanimivo, splošna razprava izjemoma ni stekla, zato pa so obiskovalci izkoristili priložnost za dialog z zdravniki.

Tudi predstavitve dosežkov v naravoslovju so prinesle veliko novih zanimivosti. Ste na primer vedeli, da je mogoče z radarsko metodo zelo natančno opazovati že zelo majhne premike plazov in tako napovedati, katera področja so neprimerna za gradnjo? Ali pa, da so mnoga sodobna zdravila z močnimi biološkimi učinki morskega izvora in da farmacevti naravne spojine iz morskih rastlin in živali uporabljajo kot izhodišče in navdih za razvoj učinkovin za zdravljenje različnih bolezni? Po drugi strani pa, kot smo slišali, biologi spoznavajo pomembno vlogo antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme. In če se nam je zdel problem stekanja snovi iz rek v Jadransko morje malo oddaljen, je razmislek o obremenjevanju okolja z nevarnimi snovmi in vračanju ‘na naš krožnik’ po različnih poteh sprožila predstavitev rezultatov analiz izcednih voda z odlagališč odpadkov. Ja, o tem je res vredno razmisliti.

Zadnji sklop predstavitev letošnjih Odličnih v znanosti povzema dosežke v kemiji, biokemiji in fiziki. Teme bodo nadvse zanimive: slišali bomo, kaj so molekularni svetilniki rakastih celic, kako potekajo reakcije z žlahtnimi plini, ki same po sebi nerade stečejo, kako so videti mozaični kvazikristali, zakaj se tako imenujejo in katere lastnosti imajo, pa tudi o pomembnem odkritju doslej le hipotetičnega skritega stanja v neravnovesni snovi. Kdo ve, kaj nam bo v prihodnosti prineslo spoznanje, da se snov ob preklopu lahko spremeni iz izolatorja v kovino …?

Težko bi si torej ob koncu leta zaželeli kaj boljšega, kot so odlični raziskovalci, ki prispevajo k boljšim možnostim za naše zdravje, ki z novimi spoznanji odpirajo nove poti za izboljšanje kvalitete našega življenja jutri. Gospa naj se kar smehlja! Dokler pod njeno sliko razpravljajo odlični raziskovalci in jim občinstvo ploska, smo na pravi poti.

‘Ste na primer vedeli, da je mogoče z radarsko metodo zelo natančno opazovati že zelo majhne premike plazov in tako napovedati, katera področja so neprimerna za gradnjo?’

Ustna Medicina d.o.o.Nazorjeva ulica 5, 1000 Ljubljana

Delovni čas:PONEDELJEK 13.00 – 19.00TOREK 08.00 – 15.00SREDA 08.00 – 15.00ČETRTEK 13.00 – 19.00PETEK 08.00 – 15.00

Telefon: 01 23 23 235E-mail: info@ustna-medicina.comSplet: www.ustna-medicina.comFacebook: facebook.com/UstnaMedicina

8 December 2015 ustna-medicina.com

NE ZGREŠITE NASLEDNJE ŠTEVILKE NOVIČNIKA!Pokličite nas in si zagotovite svoj brezplačni izvod. Us

tna

Med

icin

a d.

o.o.

, Naz

orje

va u

lica

5, 1

000

Ljub

ljana

Če se ne motim, ni dolgo tega, ko so nas ljudje ob prihodih s poletnih počitnic spraševali: “Kje ste pa bili? Kako pa je bilo?” Zakaj mi je prišlo to na misel ravno sedaj? Ker si v teh dneh postavljamo podobna vprašanja. Kje in s kom bomo preživeli božično-novoletne praznike?

Večina ljudi preživi praznične dni veselo in zadovoljno, v krogu najbližjih. Marsikdo pa prihajajoče praznike pričakuje z grenkim priokusom. Nekatere pesti osamljenost, druge nezadovoljstvo, spet tretje nerazrešeni odnosi in strah pred tem, kaj bo prineslo novo leto.

Zaključek leta je priložnost za analizo naših dosežkov in uspehov, pa tudi spodrsljajev. Če smo na večini področij

bolj kot ne nezadovoljni z doseženim, se velikokrat zgodi, da preveč časa namenimo razmišljanju o stvareh, ki se niso odvile po naših željah in pričakovanjih.

Kaj hitro začnemo govoriti o praznični depresiji, ki pa ni posebna oblika depresije, ampak le pogovorni izraz. Njene značilnosti so žalost, črnogledost, nejevolja, motnje spanja in pogosto se zgodi, da si takšne osebe sploh ne dovolijo začutiti pozitivnih čustev in jih raje potisnejo na stran.

Na splošno lahko takšne situacije preprečimo tako, da analiziramo predhodna pričakovanja in se zamislimo, če so bila realna. Smo upravičeno razočarani? Smo storili dovolj, da bi stvari potekale drugače? Kaj bomo spremenili v bodoče? Postavimo si realna pričakovanja za naslednje leto, zapravimo toliko, kot si lahko privoščimo, in se v primeru osamljenosti odpravimo v družbo. Praznični dnevi namreč ponujajo obilo možnosti za kakovostno druženje. Lahko pa smo tudi malo sebični, se obrnemo stran od tistega, kar naj bi se spodobilo, in tistega, kar so nas učili, da bi bilo dobro, in se posvetimo svojim željam in potrebam. Lahko naredimo ‘bojni načrt’ za naslednje leto, ki pa naj ne bo preveč ambiciozen! In na koncu morda najpomembnejše: s preprostim nasmehom na obrazu bomo marsikoga spravili v dobro voljo!

Blaž Tesovnik dr. dent. med.

TERAPEVT SVETUJE

Praznična depresija

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Naslov publikacije: Od ust do ustISSN oznaka: ISSN 2463-7831Ime in sedež založnika: Ustna medicina d.o.o., Nazorjeva ulica 5, 1000 LjubljanaLeto izida: 2015Leto natisa: 2015Število natisnjenih izvodov: 3500Brezplačni izvod