UPORABE GOOGLE DOCS MED DIJAKI, · PowerPoint in Google Slides). Manjši stroški za programsko opremo, saj ni treba nalagati programske opreme na vsak računalnik. Prav tako je ni

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Tomaž Jereb

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU IN ANALIZA

UPORABE GOOGLE DOCS MED DIJAKI,

ŠTUDENTI IN ZAPOSLENIMI

Diplomsko delo

Maribor, September 2015

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU IN ANALIZA

UPORABE GOOGLE DOCS MED DIJAKI,

ŠTUDENTI IN ZAPOSLENIMI

Diplomsko delo

Študent: Tomaž Jereb

Študijski program: INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA- VS

Smer študija: Sistemska podpora informatiki in tehnologijam komuniciranja

Mentor: viš. pred. dr. Bojan Novak, univ. dipl. inž. el

Lektorica: Lucija Šolinc-Ovtar, univ. dipl. prof. slov.

i

ii

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju viš. pred. dr. Bojanu

Novaku za usmerjenost ter strokovno pomoč pri

izdelavi diplomskega dela.

Prav tako bi se rad zahvalil tudi moji družini, ki

me je podpirala in mi omogočila študij.

iii

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU IN ANALIZA UPORABE

GOOGLE DOCS MED DIJAKI, ŠTUDENTI IN

ZAPOSLENIMI

Ključne besede: Računalništvo v oblaku, Google Docs, Analiza

UDK: 004.421(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo je namenjeno predstavitvi računalništva v oblaku in brezplačni spletni

aplikaciji Google Docs. Predstavili bomo njune najpomembnejše lastnosti in analizirali

uporabo spletne aplikacije Google Docs med dijaki, študenti in zaposlenimi v slovenskih

podjetjih.

Na podlagi rezultatov ankete, katero smo naredili med dijaki, študenti in zaposlenimi v

slovenskih podjetjih, smo analizirali varnost uporabniških računov in uporabo spletne

aplikacije Google Docs med anketiranci.

iv

CLOUD COMPUTING AND ANALYSIS WHEN USING

GOOGLE DOCS BETWEEN STUDENTS AND STAFF

Key words: Cloud computing, Google Docs, Analysis

UDK: 004.421(043.2)

Abstract

The thesis is devoted to the presentation of cloud computing and the free Google Docs web

app. We will present their most important characteristics and analyze use of the web

application Google Docs among students and employees in Slovenian companies.

Based on the results of the survey, which was done among students and employees in

Slovenian companies, we analyzed the security of user accounts and use of the web

application Google Docs among respondents.

v

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev in opis problema .................................................................................. 1

1.2 Cilji in tema diplomskega dela ................................................................................ 1

1.3 Predvidene metode dela ........................................................................................... 1

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ............................................................................................... 2

2.1 Zgodovina ................................................................................................................ 3

2.2 Tipi oblakov ............................................................................................................. 5

2.3 Vrste računalniških oblakov .................................................................................... 6

2 GOOGLE DOCS ............................................................................................................ 9

3.1 Predstavitev ............................................................................................................. 9

3.2 Zgodovina .............................................................................................................. 20

3.3 Varnost .................................................................................................................. 21

3.4 Zasebnost ............................................................................................................... 23

3 ANKETA .................................................................................................................... 24

4.1 Datum ankete ......................................................................................................... 24

4.2 Vprašalnik .............................................................................................................. 24

4.3 Način anketiranja ................................................................................................... 24

4 ANALIZA ANKETE ..................................................................................................... 25

5.1 Analiza rezultatov ankete ...................................................................................... 25

5 SKLEP ..................................................................................................................... 40

VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 41

vi

KAZALO TABEL

Tabela 1:Prednosti in slabosti računalništva v oblaku [2] ..................................................... 2

Tabela 2: Metode v Google scriptu [19],[20] ...................................................................... 15

Tabela 3: Regularni izrazi.................................................................................................... 17

vii

KAZALO SLIK

Slika 1:Razvoj računalništva v oblaku v šestih stopnjah [4] ................................................. 4

Slika 2: Prikaz plasti v računalništvu v oblaku [5] ................................................................ 6

Slika 3: Vrste računalniških oblakov [8] ............................................................................... 8

Slika 4: Podatki za Googlov uporabniški račun [11] ............................................................. 9

Slika 5: Začetna stran na Google Docs ................................................................................ 10

Slika 6: Nov dokument v Google Docs ............................................................................... 11

Slika 7: Izklop funkcije za dostop do dokumentov brez povezave. .................................... 12

Slika 9: Proces ob vklopu funkcije ...................................................................................... 13

Slika 10: Aplikacija Google Docs na operacijskem sistemu IOS ....................................... 14

Slika 11: Google Docs pred zamenjavo z Google Drive [14] ............................................. 21

Slika 12: Preverjanje v dveh korakih [18] ........................................................................... 23

viii

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol anketirancev .................................................................................................... 25

Graf 2: Status anketirancev.................................................................................................. 26

Graf 3: Uporaba Googlovega uporabniškega računa med anketiranci ................................ 27

Graf 4: Uporaba urejevalnika besedil med anketiranci ....................................................... 28

Graf 5: Pogostost iskanja rešitev na spletu .......................................................................... 29

Graf 6: Rezultati anketirancev, ki so odgovorili na kratka vprašanja o varnosti uporabniških

računov ................................................................................................................................ 30

Graf 7: Rezultati anketirancev o njihovi spremembi uporabniških gesel ............................ 31

Graf 8: Rezultati anketirancev o njihovi sestavi uporabniških gesel................................... 32

Graf 9: Rezultati anketirancev o njihovi dolžini uporabniških gesel .................................. 32

Graf 10: Rezultati anketirancev o poznanju urejevalnika Google Docs ............................. 33

Graf 11: Mnenja anketirancev o urejevalniku Google Docs ............................................... 34

Graf 12: Težave pri dostopnosti dokumentov anketirancev v urejevalniku Google Docs .. 34

Graf 13: Ali je delo v skupinah lažje ................................................................................... 35

Graf 14:Vednost anketirancev o oblačni storitvi Google Docs-a ........................................ 36

Graf 15: Prikaz najpogostejše uporabe funkcij v Google Docs .......................................... 37

Graf 16: Mnenje anketirancev o povečanju produktivnosti ................................................ 38

Graf 17: Rezultati anketirancev, če bodo še naprej uporabljali urejevalnik Google Docs .. 39

Računalništvo v oblaku in analiza uporabe Google Docs med dijaki, študenti in zaposlenimi

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev in opis problema

V sodobnem času vse več ljudi in podjetij potrebuje pisarniške operacije dostopne praktično

povsod kamor gredo. Za ta namen se je vse pogosteje začelo uporabljati računalništvo v

oblaku. Ena takšnih storitev je tudi Google Docs. Je brezplačna spletna aplikacija ponudnika

Google, ki nam omogoča ustvarjanje, urejanje in deljenje dokumentov, razpredelnic in

predstavitev. Vse ustvarjene dokumente lahko enostavno shranimo na disk v različne

formate. Prav tako lahko datoteke, ki jih že imamo, enostavno prenesemo na Google Docs

in jih tam tudi urejamo.

Osrednji predmet diplomskega dela je predstaviti računalništvo v oblaku in storitev Google

Docs, opisati njegove najpomembnejše lastnosti ter analizirati uporabo Google Docs med

dijaki, študenti in zaposlenimi v slovenskih podjetjih.

1.2 Cilji in tema diplomskega dela

V diplomski nalogi želimo predstaviti računalništvo v oblaku ter analizirati uporabo storitve

Google Docs med dijaki, študenti in zaposlenimi. Glavni namen diplomske naloge je

ugotoviti ali dijaki, študenti in zaposleni uporabljajo storitev Google Docs, če so seznanjeni

z varnostjo in posledicami ter kaj jih odvrača od njihove uporabe.

1.3 Predvidene metode dela

V diplomski nalogi želimo preučiti temo računalništva v oblaku s pomočjo iskanja in

pridobivanja podatkov ter s pomočjo anketiranja. Pri anektiranju bomo poskušali pridobiti

čim več anketirancev, s pomočjo katerih bomo pridobili natančnejše analize, ki nam bodo

pomagale pri natančnejši razpravi.


2

Računalništvo v oblaku

Skoraj vsak ob računalništvu v oblaku najprej pomisli na oblak. Oblak je od nas zelo

oddaljen in ne vemo točno, kje se nahaja. Prav tako je pri računalništvu v oblaku. Njegova

značilnost je, da obdelava podatkov ne poteka na vnaprej določeni lokaciji. Uporabniki

dostopamo do določenih virov, ne da bi dejansko vedeli, kje se nahajajo[1]. Vse kar

potrebujemo je dostop do interneta. Skoraj vsak že uporablja eno od storitev računalništva v

oblaku, naj bo to elektronska pošta ali pa dostop do datotek, ki smo jih naložili na strežnik

določenega ponudnika računalništva v oblaku. Računalništvo v oblaku je torej hit

informacijskega sveta [1]. Razlog za hitro širjenje dokaj novega pojma je prav gotovo

enostavnost za uporabo in dostopnost storitev, ki jih potrebujemo v danem trenutku. Namen

in cilj računalništva v oblaku je omogočiti dostopnost do računalniških zmogljivosti ter

dostopnost iz katerekoli lokacije. Vse skupaj pa naj bi bilo ugodno za organizacijo oz.

skupino ljudi. [1]

Tabela 1:Prednosti in slabosti računalništva v oblaku [2]

Prednosti Slabosti

Nižji stroški pri nakupu računalnika, ker

aplikacije delujejo v oblaku. Potrebna nujna povezava do interneta.

Osebni računalniki delujejo bolje, ker jim ni

treba zaganjati nepotrebnih programov. Slaba internetna povezava.

Organizacijam ni treba kupovati zmogljivih

strežnikov, saj izkoriščajo procesorsko moč v

oblaku.

Tudi aplikacije v oblaku lahko delujejo počasi

(npr. slaba internetna povezava, strežniki v oblaku

delajo »back up«).

Lažje vzdrževanje in posledično manjši stroški

vzdrževanja.

Lahko so omejene funkcionalnosti (npr. MS

PowerPoint in Google Slides).

Manjši stroški za programsko opremo, saj ni

treba nalagati programske opreme na vsak

računalnik. Prav tako je ni treba vzdrževati. Vprašljiva varnost podatkov.

Takojšna posodobitev programske opreme. Izguba fizičnega nadzora nad podatki.

Nismo omejeni na procesorsko moč, saj

uporabljamo moč, ki je na voljo v oblaku.

Neomejene shranjevalne kapacitete.

Večja varnost pred izgubo podatkov (npr.

uničenje diska), saj se v oblaku podatki

avtomatsko podvojijo.

Vseeno je kateri operacijski sistem uporabljate.

Večja kompatibilnost dokumentov.

Olajšano skupinsko delo (dostopnost, vedno

zadnje verzije dokumentov).

Pohitritev računalniških operacij.


3

2.1 Zgodovina

Zgodovina računalništva v oblaku sega zelo daleč nazaj. Napisanih je veliko različnih poti

po katerih se je računalništvo v oblaku razvijalo. Ena od teh je fokusirana na velike

spremembe, ki je razdeljena na tri obdobja: [3]

Prvo obdobje

Na začetku prvega obdobja je bil fokus na infrastrukturi »mainframes«, na

omrežju (point-to-point network), centralni podatkovni bazi in paketnih

nalogah (batch jobs). Na koncu tega obdobja so se terminali razvili v

računalnike, omrežje za svoje delovanje ni več potrebovalo mainframe,

temveč je že temeljilo na večjem številu strežnikov. S tem se je učinkovitost

organizacij izboljšala. Naredili so več in manj delali, dostavljenih je bilo več

paketov z istim številom zaposlenih, organizacije so dobila večje

dohodke … [3]

Drugo obdobje

Drugo obdobje temelji na izboljšanju interneta. Pojavilo se je vprašanje o

odpornosti na zlonamerne napade. [3]

Tretje obdobje

V tretjem obdobju se vizija o računalništvu končno uresniči. Z

računalništvom lahko izračunavamo, shranjujemo podatke in komuniciramo

med sabo. Je relativno poceni, samostojno funkcionira in vedno deluje. [3]

Eno od poti, po kateri se je računalništvo v oblaku razvijalo, je prikazana na sliki 1, kjer je

razvoj prikazan v šestih stopnjah. V prvi stopnji uporabniki uporabljajo terminale, ki so

priključeni na »Mainframe«. Ti terminali so bili takrat malo več kot tipkovnica in monitor.

V drugi stopnji razvoja so računalniki bili že dovolj dobri, da so zadovoljili uporabnika, tako

da takrat niso potrebovali nič drugega. Iz sheme je razvidno, da se je v tretji stopnji razvoja

že uporabljalo lokalno omrežje, ki je povezovalo računalnike med seboj. V naslednji fazi

vidimo, da se je med seboj povezovalo še več lokalnih omrežij, kar je tvorilo globalno

omrežje. Uporabniki so se lahko v tej fazi povezovali na internet in uporabljali oddaljene

aplikacije ter vire. Peta faza razvoja nam prinese mrežno računalništvo, ki nam omogoča


4

skupno rabo računalniške in procesorske moči. V šesti stopnji razvoja nam je omogočeno

izkoriščanje vseh storitev interneta na preprost način, kar tvori računalništvo v oblaku. [4]

Slika 1:Razvoj računalništva v oblaku v šestih stopnjah [4]


5

2.2 Tipi oblakov

Tipi oblakov oz. plasti računalništva v oblaku nam povedo, na kakšen način uporabniki

uporabljajo ponujeno storitev. Poznamo tri temeljne storitve računalništva v oblaku, kot je

prikazano na sliki 2. Slika prikazuje, kako si sledijo plasti od spodaj navzgor. Vsaka

naslednja plast je odvisna od prejšnje.

IaaS (Infrastructure as a Service)

Infrastruktura kot storitev je ena od treh storitev računalništva v oblaku, ki

temelji na uporabi virtualnih virov. Uporabnikom omogoča uporabo shrambe

podatkov, procesorske moči, pomnilnika in povezave v omrežje. Vse skupaj

torej tvori računalniško infrastrukturo, ki temelji na vizualizaciji. Prednost

vizualizacije je večji izkoristek strojne opreme. [6]

PaaS (Platform as a Service)

Platforma kot storitev omogoča delovanje programske opreme v oblaku. Tu

je okolje integrirano na ravni programskega jezika. Razvijalec lahko torej sam

razvija aplikacije brez nakupa strojne opreme in njegovega vzdrževanja. [6]

Vidnejši ponudniki so Microsoft (Azure Services Platform), Oracle PaaS,

IBM Paas, VMware (Spring Source), Amazon (Amazon's Web Services -

AWS) ... [5]

SaaS (Software as a Service)

Programska oprema kot storitev nam omogoča uporabo programske opreme,

ki je nameščena na oblaku. Za delovanje potrebuje pripravljeni in nameščeni

plasti IaaS ter Saas. Če poenostavimo, programsko opremo nam ni potrebno

namestiti na lokalnem računalniku, saj je nameščena na strežniku (ponudnik

oblačne storitve), do nje pa dostopamo preko spletnega uporabniškega

vmesnika. [6] Najpogostejši primeri so elektronske pošte (Gmail, Yahoo ...),

socialna omrežja ( Facebook ...), dostop do Microsoft Windows virtualnega

omrežja in programske rešitve, ki omogočajo sodelovanje z ljudmi. [5]


6

Slika 2: Prikaz plasti v računalništvu v oblaku [5]

2.3 Vrste računalniških oblakov

Vrste računalniških oblakov nam povedo, na kakšen način dostopamo do oblačnih storitev.

Seveda pa na dostopnost vpliva tudi namen uporabe, ki ga potrebuje posamezna

organizacija. Če ima v lasti tajne podatke ni priporočeno, da dajo podatke v oblak, ker potem

ne vedo, kje podatki dejansko so. Računalništvo v oblaku se zato loči na naslednje vrste, kot

prikazuje slika 3:

Javni oblak (ang. public cloud)

Javni oblak je najbolj razširjena vrsta, saj njegove storitve uporablja skoraj

vsak uporabnik interneta. Večina uporabnikov se niti ne zaveda, da

uporabljajo njegove storitve v oblaku. Prav tako lahko javni oblak uporabljajo

tudi organizacije, ampak so izpostavljene tveganju. Primeri večjih javnih

ponudnikov računalništva v oblaku so Amazon AWS, Windows Azure,

Google App ... [5]


7

Zasebni oblak (ang. private cloud)

Zasebni oblak je primeren za podjetja oz. za organizacijo ali za točno

določeno skupino uporabnikov, ki si želi imeti nadzor nad oblakom.

Organizacija ali skupina ima namreč nadzor nad vsemi viri. Organizacija je

tukaj sama odgovorna za vire, zato imajo dostop do storitev omogočen samo

znotraj podjetja. [3]

Razlika med tema dvema oblakoma je v lastništvu infrastrukture. Posledično so stroški pri

zasebnem oblaku večji, saj si mora lastnik sam zagotoviti učinkovito delovanje oblaka.

Seveda so pri tem podatki varnejši, saj imajo popoln nadzor nad vsemi sredstvi v oblaku, kar

pa za javne oblake ne velja. Prednost javnega oblaka je predvsem v tem, da ni omejen z

razširljivostjo infrastrukture. Pri manjših organizacijah pride bolj v poštev javni oblak, saj

so stroški manjši in jim ni treba skrbeti za varnost podatkov. Medtem ko so pri večjih

podjetjih nekateri podatki tajni in se organizacije zaradi tega odločijo za zasebni oblak. V

današnjem času pa se organizacije vse pogosteje odločujejo za hibridni oblak. [7]

Hibridni oblak (ang. hybrid cloud)

Hibridni oblak je nekakšna zmes med javnim in zasebnim oblakom. To

pomeni, da imajo organizacije nadzor nad zaupnimi viri, hkrati pa izkoriščajo

storitve javnih oblakov. [2] Zaupni podatki so torej shranjeni pri organizaciji,

ki zanje tudi skrbi. Tukaj se mora organizacija sama zavedati, kateri podatki

smejo iti v javni oblak in kateri morajo ostati »doma«. V primeru izpada,

storitve na javnem oblaku še vedno delujejo, kar organizacijam zmanjša

stroške, ki bi nastali v primeru popolnega zasebnega oblaka. V današnjem

času se podjetja vse pogosteje odločujejo za storitve v hibridnem oblaku.

Oblak skupnosti (ang. community cloud)

Oblak skupnosti je javni oblak, ki je namenjen organizacijami z istimi cilji

oz. potrebami. [2] Ta oblak lahko ustvarijo organizacije same ali pa le

uporabljajo storitve od ponudnika oblačnih storitev. Po navadi se organizacije

odločijo za ta korak, ker imajo skupne potrebe po zmanjšanju stroškov in

varovanju določenih podatkov. Hkrati pa na nek način tudi sodelujejo med

seboj. [23]


8

Slika 3: Vrste računalniških oblakov [8]


9

2 Google Docs

Google je razvil spletno platformo za urejanje in ustvarjanje tekstov (Google Docs),

preglednic (Google Sheets), predstavitev (Google Slides) in obrazcev (Google Forms). Ena

izmed teh storitev je Google Dokument (Google Docs), ki je za uporabnike v osnovi

brezplačno spletno orodje. Velika prednost je, da lahko do svojih dokumentov dostopamo

na spletnem naslovu https://docs.google.com/document.

3.1 Predstavitev

Google Docs je v osnovi brezplačno spletno orodje, ki nam omogoča ustvarjati določene

dokumente, prav tako jih lahko urejamo ali delimo z drugimi. Za uporabnike iz podjetij je

treba plačati 5$ na mesec. Tako lahko uporabljajo vse Googlove aplikacije z določenimi

omejitvami. Za paket Googlove aplikacije za delo plus je treba plačati 10$ na uporabnika na

mesec. Tukaj uporabnik dobi neomejen prostor[10].

Če želimo uporabljati Google Docs moramo najprej ustvariti Google uporabniški račun.

Dandanes ima praktično že vsak svoj Google račun. Večino uporabnikov ga uporablja za

Googlovo elektronsko pošto. Torej, če že imamo Googlov uporabniški račun, nam za

uporabo Google Docs ni treba ustvarjati novega. V nasprotnem primeru pa moramo za

Slika 4: Podatki za Googlov uporabniški račun [11]

https://docs.google.com/document


10

uporabniški račun vnesti svoje ime, priimek, spol in datum rojstva. Izbrati si moramo

uporabniško ime za Google, ki ne sme biti zasedeno in geslo, s katerim bomo dostopali do

Google računa. Prav tako pa moramo dokazati, da nismo robot. To pa dokažemo tako, da iz

priložene slike prepišemo besedilo. [11]

Ko si enkrat ustvarimo uporabniški račun za Google, imamo na voljo vse Googlove

brezplačne storitve, kot so npr. Googlov Gmail, Google YouTube, Google zemljevid,

Google Plus in še mnogo več storitev. Slika 5 prikazuje začetno stran v Google Docs, kjer

vidimo zbirko dokumentov, ki jih imamo naložene v aplikacijo.

Slika 5: Začetna stran na Google Docs

Če želimo kreirati nov Google Docs dokument, moramo pritisniti »rdeči gumb« v spodnjem

desnem kotu. V nasprotnem primeru pa le izberemo dokument, ki ga želimo urejati. Ko

pritisnemo na rdeči gumb, se nam odpre popolnoma nov Google Docs dokument. Slika 6

prikazuje nov dokument, ki ima vse osnovne funkcionalnosti kot nekateri plačljivi ali pa tudi

brezplačni ponudniki urejanja besedila. Glavna prednost Google Docs storitve je, da lahko

dostopamo do željenega dokumenta, kjerkoli imamo internetno storitev. Ker pa vemo, da

večina današnjih uporabnikov uporablja pametne telefone, lahko do storitve dostopamo

praktično kjerkoli in tako urejamo oz. delimo dokumente v trenutku, ko jih potrebujemo.

Naslednja prednost storitve je ta, da lahko dokument delimo z določenimi uporabniki ali pa

ga objavimo v javnosti. Administrator dokumenta lahko dokument doda v skupno rabo.


11

Osebe, ki so bile dodane v skupno rabo, dobijo elektronsko pošto s povezavo do dokumenta.

Administrator pa jim lahko dodeli naslednje funkcionalnosti: [9]

oseba v skupni rabi lahko dokument ureja (can edit),

lahko ga le komentira (can comment) ali

ga lahko le gleda (can view).

Administrator lahko dokument deli tudi javno. To naredi tako, da kreira url naslov do

dokumenta in mu omogoči naslednje funkcionalnosti: [9]

osebe, ki dobijo povezavo, lahko urejajo dokument,

komentirajo vsebino dokumenta ali

pa lahko le gledajo vsebino dokumenta.

Posebnost javnega deljenja dokumenta je ta, da lahko uporabniki urejajo dokument brez

Googlovega računa.

Slika 6: Nov dokument v Google Docs

Dokument Google Docs lahko prenesemo na računalnik v naslednjih oblikah:

Microsoft Word (.docx),

OpenDocument Format (.odt),

Rich Text Format (.rtf),

PDF Dokument (.pdf),

kot dokument z besedilom (.txt),

kot internetno stran (.html, zipped).


12

Google Docs podpira tudi urejanje dokumentov brez povezave. Do dokumentov lahko

dostopate tudi na mestih, kjer ni signala, vendar samo v Google Chrome brskalniku in na

operacijskih sistemih Android ter IOS. V vseh ostalih brskalnikih dostop do dokumentov

brez povezave ni mogoč. [12] Če želimo, da nam dostop do dokumentov brez povezave

deluje, moramo vključiti funkcijo za dostop brez povezave. Kar funkcija naredi je to, da

sinhronizira vse Google Docs dokumente in nam s tem omogoči, da lahko do njih dostopamo

tudi ko nimamo omrežne povezave. Priporočljivo je, da je funkcija izklopljena, če

uporabljate javni računalnik oz. računalnik, ki ga delite z drugimi. [12] Dokumenti se namreč

shranijo na računalnik in so tako posledično na voljo vsem uporabnikom računalnika in

lahko pride do zlorab. Slika 7 prikazuje obvestilo, ki se nam pojavi, ko funkcijo izklopimo.

Funkcija nam avtomatsko pobriše dokumente, ki so bili preneseni na računalnik oz. pametno

napravo in tako niso več dosegljivi ostalim uporabnikom.

Slika 7: Izklop funkcije za dostop do dokumentov brez povezave.

Nastavljanje dostopa brez povezave:

Google Chrome:

V brskalniku odpremo Google Docs in na levi strani zaslona kliknemo na ikono

»meni«, kjer izberemo nastavitve. Slika 8 prikazuje proces, ki se pojavi v ozadju

brskalnika, ko vključimo funkcijo za urejanje dokumentov brez povezave. Proces

sinhronizira dokumente in jih s tem pripravi za dostop brez povezave[12].


13

Slika 8: Proces ob vklopu funkcije

Operacijski sistem Android

Najprej moremo imeti dostop do interneta, da vključimo funkcijo dostop brez

povezave na dokumentu. Odpreti moramo aplikacijo Google Docs. Na dokument,

katerega hočemo dostopati brez povezave, moramo pritisniti in držati sekundo ali

dve, da se nam pojavi okence za vklop oz. izklop funkcije. [12]

Operacijski sitem IOS

Tudi tukaj moramo imeti dostop do interneta, da vključimo funkcijo za dostop

dokumentov brez povezave. Zagnati je potrebno aplikacijo Google Docs. Za vklop

funkcije je potrebno pritisniti na informacijsko ikono poleg dokumenta in pritisniti

»keep offline«, tako kot je razvidno iz slike 9. Dokument se sinhronizira in pripravi

za uporabo brez povezave. [12]


14

Ker Google Docs nima makrov, kot jih ima npr. Microsoftov Office, so pri Googlu razvili

posebno možnost, da lahko uporabnik uporablja dodatke, ki so narejeni za Google Docs.

Uporabnik lahko izbira med dodatki, ki so jih ustvarili razvijalci za Google Docs. Če

uporabnik ne najde željenega dodateka, ki bi mu ustrezal, lahko napiše skripto sam.

Napisal sem skripto, ki označen tekst v besedilo prekopira in ga pošlje naslovniku kot

besedilo v elektronskem sporočilu ali pa ustvari nov dokument z označenim besedilom in

mu na e-poštni naslov pošlje le url naslov do dokumenta v Google Docs. Ta skripta je

primerna, ko želimo nekomu poslati le določeno besedilo in nočemo, da naslovnik vidi

preostanek dokumenta.

Slika 9: Aplikacija Google Docs na

operacijskem sistemu IOS


15

Najprej smo morali uporabili funkcijo, ki smo jo pridobili iz spleta in pridobi označeno

besedilo. Funkcija je sestavljena iz metod:

Tabela 2: Metode v Google scriptu [19],[20]

Metoda Opis

getActiveDocument() Nam vrne aktivni dokument.

getSellection() Vrne pozicijo označenega besedila.

getSelectedElements() Iz označenega besedila pridobimo elemente.

getElement().asText() Element zapišemo kot besedilo.

getSartOffset() Dobi začetno pozicijo trenutnega elementa.

getEndOffsetInclusive() Dobi pozicijo na koncu trenutnega elementa.

getText() Pridobi besedilo.

substring() Iz niza pridobi nov niz. Vsebuje začetno in končno vrednost.

isPartial()

Ugotovi, če element prekrije celoten element označenega

besedila.

Programska koda 1: Funkcija pridobiOznacenText() [21]


16

Ko smo pridobili označeno besedilo smo morali pridobiti še e-poštni naslov, na katerega

želimo poslati podatke. Napisali smo funkcijo, ki nam odpre okno, v katerega mora

uporabnik vnesti e-poštni naslov. Uporabnik lahko vpiše tudi napačen e-poštni naslov, zato

je treba preveriti, če je vnesen e-poštni naslov pravilen. Programska koda 3 prikazuje

funkcijo, ki preveri e-poštni naslov in nam vrne »true« ali »false«, odvisno od pravilnosti e-

poštnega naslova. V funkciji Posiljatelj() smo glede na pravilnost e-poštnega naslova

ustrezno ukrepali in ob primeru nepravilnosti, uporabniku ponudili še dodaten vnos.

Programska koda 2: Funkcija Posiljatelj()


17

Kot smo že zgoraj omenili, smo morali narediti funkcijo za preverjanje pravilnosti vnesenega

e-poštnega naslova. Funkcija »pridobi e-poštni naslov« preveri s pomočjo napisanega

vzorca, če je e-poštni naslov pravilen ali ne. V primeru, da vnesen e-poštni naslov ustreza

vzorcu, funkcija vrne »true«, v nasprotnem primeru pa »false«.

Tabela 3: Regularni izrazi

Znak Opis Primer Rezultat

[skupina_znakov]

Ujema se katerikoli

znak, ki je v skupini. [ab] "a" v "GORAN Dragič 11."

A-Z Velike črke. [A-Z]

"GORAND" v "GORAN Dragič

11."

a-z Male črke. [a-z] "ragič" v "GORAN Dragič 11."

0-9 Številke. [0-9] "11" v "GORAN Dragič 11."

^

Pogoj se mora ujemati

na začetku niza. ^[A-Z] "G" v "GORAN Dragič 11."

\znak Določen znak. [A-Z\.]

"GORAN D." v "GORAN Dragič

11."

$

Pogoj se ujema na

koncu niza. [A-Z\.]$ "." v "GORAN Dragič 11."

{n,m}

Ujemanje pogoja "n"

krat, ampak ne več kot

"m" krat. [a-z]{2,3} "rag" v "GORAN Dragič 11."

Programska koda 3: Funkcija preveriEmail(email)


18

Ko smo imeli pridobljen tekst in pravilen e-poštni naslov, ki ga je uporabnik označil oz.

napisal, smo napisali glavni del programske kode, ki vse skupaj pošlje na e-poštni naslov

oz. ustvari nov dokument z besedilom.

Programska koda 4: Funkcija poslji_email() [22]


19

Ko nam je program deloval, smo dodali funkcijo, ki naredi meni v urejevalniku Google Docs

pod zavihkom »Add-ones«, da uporabnik lahko zažene program. Kot vidimo, na začetku

programa kličemo funkcijo poslji_email, ki je glavna funkcija programa.

Programska koda 5: Funkcija onOpen [21]

Na koncu smo dodali še funkcijo, ki ta program oz. dodatek, ki smo ga napisali, vstavi v

dokument.

Programska koda 6: Funkcija onIstall(e) [21]


20

3.2 Zgodovina

Google Docs v osnovi izvira iz dveh orodij. Prvo orodje je Writly, ki je bil spletni urejevalnik

besedil. Šlo je za orodje, ki je temeljilo na urejanju besedila v brskalniku. Bližnjice, ki so na

tipkovnici in dialogna okna, so podobna kot pri namiznih urejevalnikih besedil. Drugo

programsko orodje, iz katerega je sestavljen Google Docs, so Google razpredelnice. Sprva

so bile zagnane na Googlovem okolju imenovanem Google Labs. V drugi polovici leta 2006

pa so ga premaknili na Googlove strežnike, kjer so se na to povezali z Googlovim

uporabniškimi računi. Na začetku ga je lahko uporabljalo le omejeno število uporabnikov.

Leta 2007 pa so izdali beto verzijo, ki je bila dostopna vsem uporabnikom Googlovega

računa. Na polovici istega leta je Google spremenil uporabniški vmesnik in na prvi strani

dodal uporabnikom možnost razvrščanja datotek po mapah. 6. julija 2009 je Google

odmaknil beta verzije vseh Googlovih programov. V naslednjem letu je postal združljiv z

Microsoftovim Officeom, kar je pomenilo, da je lahko Google Docs odpiral in urejal

Microsoftove dokumente in obratno. V Google Docs so dodali tudi funkcijo za risanje.

Uporabnikom se je omogočil tudi 1 GB prostora za hrambo vseh vrst datotek. Google je leta

2011 testiral novo prvo stran, ki se je uporabnikom prikazala na začetni strani dokumentov

vseh vrst (MS Excel, MS Word, MS PowerPoint). Dodali so beta funkcijo za dostop do

datotek brez povezave s pomočjo tehnologije HTML5 (Hyper text markup Langugage). To

prvo stran je v naslednjem letu zamenjal Google Drive. V Google Docs so dodali možnost

iskanja. Pridobili so tudi združljivost z brezplačnim pisarniškim orodjem Quckofficeom in

umaknili testno funkcijo za dostop do datotek brez povezave. Nadomestili so jo z novo, ki

je temeljila na brskalniku Google Chrome. To funkcijo smo opisali že zgoraj. V istem letu

se je preimenoval Google Documents v Google Docs, Spredsheets v Sheet ter Presentations

v Slides. Leta 2014 so dodali še funkcijo »add-ons« in razvili mobilne aplikacije (Google

Docs, Google Sheets in Google Slides) za operacijski sitem Android ter IOS. Kmalu za tem

pa so dodali nove razširitve v brskalnik Google Chrome za urejanje in odpiranje dokumentov

v brskalniku. Google je ustvaril proti koncu meseca julija 2014 še individualne strani za

Googlova orodja. Sedaj ima vsaka stran svoj url naslov[13]:

Google Drive https://drive.google.com/drive

Google Docs https://docs.google.com/document

Google Preglednice https://docs.google.com/spreadsheets

https://drive.google.com/drive

https://docs.google.com/document

https://docs.google.com/spreadsheets


21

Google Slides https://docs.google.com/presentation

Slika 10: Google Docs pred zamenjavo z Google Drive [14]

3.3 Varnost

Ko je enkrat dokument v oblaku, se pogosto pojavijo vprašanja o varnosti dokumenta.

Najbolj so izpostavljena naslednja:

Pogodbena obdelava osebnih podatkov

Zakonodaja dopušča, da lahko ponudnik oblačne storitve zaupa osebne

podatke pogodbenemu obdelovalcu. Pogodbeni obdelovalec lahko osebne

podatke obdela avtomatsko, ročno ali pa jih samo hrani, ne da bi dejansko

vedel na koga se podatki nanašajo. To lahko počne samo v okviru

naročnikovih pooblastil in jih ne sme izkoriščati za noben drug namen. [1]

Zavarovanje osebnih podatkov

Gre za varovanje celovitosti, zaupnosti in razpoložljivosti osebnih podatkov.

»Ali so naši osebni podatki dovolj varovani ali ne, ni enostavno vprašanje«

(ENISA, 2009). Ne moremo trditi, da so podatki v oblaku manj varni, kot da

bi zanje skrbeli sami. Namreč, tudi nas lahko pusti na cedilu strojna oprema,

programska oprema, operacijski sistem. Vse skupaj temelji torej na vprašanju

o zaupanju. [1]

https://docs.google.com/presentation


22

Izvoz osebnih podatkov v tretje države

Nekateri ponudniki oblačne storitve imajo svoje upravljalce osebnih

podatkov v tretji državi. Evropski režim varnosti podatkov se razlikuje od

režima v ZDA, zato je izmenjava podatkov med režimoma tvegana. Nastal je

medsebojni dogovor, t.i. dogovor o varnem pristanu, ki naj bi omogočil lažjo

izmenjavo podatkov med režimoma. Takšen dogovor uporablja tudi

Google.[1]

Google je zgradil eno najvarnejših infrastruktur v oblaku. Google ima posebej razvite

podmorske optične vode, ki prenašajo podatke med kontinenti, imajo tudi posebna

podatkovna središča in strežnike, ki jih nadzorujejo vse dni v letu, tudi fizično. Poleg tega

pa imajo tudi varne lokacije (v primeru za naravnih nesreč), ki jim omogočajo preklop brez

prekinitve. [16] Googlova tehnologija nas med drugim opozarja tudi, ko imamo opravka z

zlonamerno kodo [15], hkrati pa nam varuje podatke s šifriranjem, medtem ko podatki

potujejo med napravo in Googlom. [16] Za varnost podatkov lahko veliko naredimo tudi

sami: z rednim preverjanjem varnosti, močnim geslom, pogostim spreminjanjem gesel in

dodajanjem telefonske številke v uporabniški račun.

Problem varnosti se lahko pojavi, ko določena oseba deli svoj prenosni računalnik, osebni

računalnik, tablico ali telefon in se pozabi izpisati iz Googlovega uporabniškega računa. V

primeru, da uporabnik to ne naredi, lahko vsak brez kakršnega koli napora izrabi podatke na

Googlovem uporabniškem računu. V današnjem času zaposleni ogromno delajo od doma,

tako da lahko nekdo, ki je pridobil geslo ali naletel na nekoga, ki se je pozabil izpisati, zlorabi

njegovo pošto. Pregleda lahko datoteke, stike, fotografije, pošto, ki je lahko vezana na

ogromno drugih uporabniških računov in tako brez večjih težav poenostavi gesla drugih

uporabniških računov. Google je zato dodal zanimivo rešitev s preverjanjem v dveh korakih.

Tukaj gre za dodaten korak pri prijavi oz. dodatno raven zaščite. Uporabnik mora namreč ob

vsakodnevni prijavi vpisati še geslo, ki ga dobi bodisi sms sporočilom, bodisi z aplikacijo

ali pa celo s klicem. Uporabnik lahko izbere ob nastavitvi ali način dvojnega preverjanja

velja ob vsaki prijavi ali samo pri prijavi v novem računalniku, saj si Google shranjuje tudi

podatke o računalnikih. Koda je prirejena in namenjena vsakemu uporabniškemu računu

posebej.


23

Slika 11: Preverjanje v dveh korakih [18]

3.4 Zasebnost

Ko je v igri zasebnost osebnih podatkov je najbolj primerno, da razmislimo, preden pošljemo

podatke v oblak. Kadar uporabniki uporabljamo Googlove storitve, Google shranjuje naše

podatke o uporabniškem računu (e-poštni naslov in geslo) in dejanja, ki jih počnemo z

njihovimi storitvami. Google to počne, da bi uporabnikom omogočil boljše in hitrejše

rezultate pri uporabljanju Googlovih storitev ter nas zaščiti pred zlonamerno programsko

kodo. [15] Preprost primer je ta, da nam Google ponudi Googlov iskalnik v jeziku, ki ga

govorimo. Enako je pri storitvi Google Docs. Ko se prijavimo v uporabniški račun, si Google

shrani podatke o računu in dokumentih, ki jih ustvarimo ali uredimo. Te podatke ustrezno

shrani in zaščiti, da so nam naslednjič na voljo, ko jih potrebujemo. Prav tako je pri vseh

ostalih Googlovih storitvah. [15] Google je za pregled zasebnosti razvil orodje, ki bi

uporabnikom poenostavil pregled najpomembnejših nastavitev zasebnosti. S pomočjo

orodja lahko nastavimo, katere podatke delimo javnosti. To orodje najdemo na url naslovu

https://myaccount.google.com/privacycheckup. Vsekakor se moremo zavedati, kateri

podatki so primerni, da se pošljejo v javni oblak.

https://myaccount.google.com/privacycheckup


24

3 Anketa

V diplomski nalogi smo skušali analizirati uporabo aplikacije Google Docs med dijaki,

študenti ter zaposlenimi.

4.1 Datum ankete

Anketa je potekala med 7. 9. 2015 in 10. 9. 2015.

4.2 Vprašalnik

Vprašalnik je sestavljen iz 17 vprašanj, ki so ločeni na 4 sklope. V prvem sklopu so podatki

o anketirancih. V drugem sklopu smo anketirance povprašali po orodjih, ki jih uporabljajo

za urejanje dokumenta. Tretji sklop vprašanj je bil namenjen povpraševanju o varnosti in

zaupnosti. V četrtem sklopu vprašanj pa so se vprašanja nanašala izključno na aplikacijo

Google Docs.

4.3 Način anketiranja

Anketa je bila izdelana spletno, s pomočjo aplikacije 1ka, ki jo lahko najdemo na spletnem

naslovu www.1ka.si. Za to spletno aplikacijo sem se odločil, ker je preprosta za uporabo in

lahko rezultate ankete zelo podrobno analiziramo. Anketo sem poslal po e-poštnih naslovih,

jo objavil na socialnih omrežjih in jo tudi natisnil, tako da so jo lahko anketiranci reševali

tudi ročno. Odgovori ljudi se shranjujejo v bazo v aplikaciji. S pomočjo aplikacije sem potem

lahko podrobno analiziral odgovore.

http://www.1ka.si/


25

4 Analiza ankete

Anketiranih je bilo 187 anketirancev. Celotno anketo je rešilo 158 ljudi, od tega je bila večina

dijakov iz celjske regije, študentje pa so bili iz mariborskih in ljubljanskih fakultet. Med

anketiranci so bili tudi zaposleni iz podjetja Unior d. d. in podjetja Swaty Comet. Anketa je

v nekaterih odgovorih popolnoma presenetila. Med drugim tudi pri tem, da dejansko zelo

malo ljudi uporablja Google Docs, kar pa je v neki meri tudi razumljivo, saj ima Microsoft

Office zelo veliko število uporabnikov.

5.1 Analiza rezultatov ankete

Anketo je rešilo večje število žensk. Kot vidimo iz grafa 1, je anketo rešilo 59% žensk, le

41% pa je bilo moških.

Graf 1: Spol anketirancev


26

V diplomski nalogi nas je zanimala uporaba med dijaki, študenti in zaposlenimi, zato smo

za veljavnost ankete morali anketirance povprašati še po njihovem statusu. Iz grafa 2 je

razvidno, da je največ anketirancov bilo študentov. Bilo jih je kar 42 %, z 28 % jim sledijo

dijaki, nato zaposleni. Le 1 % anketirancev pa je bilo brezposelnih.

Graf 2: Status anketirancev

Anketirance smo povprašali tudi, če imajo Googlov uporabniški račun. Iz Grafa 3 je

razvidno, da ga ima kar 88% vseh anketirancev. Takšen rezultat je bil pričakovan, saj iz

izkušenj vemo, da ima zelo veliko uporabnikov e-poštni naslov pri Gmailu.


27

Graf 3: Uporaba Googlovega uporabniškega računa med anketiranci

V enem izmed vprašanj nas je zanimalo, katere urejevalnike besedila uporabljajo

anketiranci. Ker pa vsi ne uporabljajo najnovejših urejevalnikov besedil, sem se odločil, da

pri Microsoft Wordu dodam še verzije. Iz grafa 4 lahko vidimo, da največ anketirancev

uporablja Microsoft Word 2013. Kar 40 % anketirancev uporablja trenutno najnovejši

Microsoftov urejevalnik besedila. Sledita mu Microsoft Word 2010 z 39 % in Microsoft

Word 2007 z 23 %. Iz grafa 5.1.4 je razvidno, da le 3 % anketirancev uporablja Google Docs.

Kar je precej presenetljiv podatek, saj je Google Docs v osnovni brezplačno orodje, za

razliko od Microsoftovega Worda, in kot je razvidno iz grafa 3 ima kar 88 % anketirancev

Googlov uporabniški račun.


28

Graf 4: Uporaba urejevalnika besedil med anketiranci

Povprašali smo jih tudi, kako pogosto iščejo rešitve po spletu, ko se jim kaj zalomi in težavo

ne znajo rešiti sami. Graf 5 prikazuje, da le 13 % anketirancev nikoli ne išče rešitev po spletu.

Ostali anketiranci iščejo rešitev po spletu vsaj enkrat mesečno, kar je pričakovan podatek,

saj se pri delu z računalnikom vedno pojavijo nove težave, ki jih najhitreje rešimo z iskanjem

po spletu.


29

Graf 5: Pogostost iskanja rešitev na spletu


30

Eden izmed sklopov vprašanj se je nanašal na varnost uporabniških računov. Kot je razvidno

iz grafa 6, se kar 79 % ljudi prijavlja iz drugih računalnikov oz. tablic. Ob tem pa se jih kar

27 % ne prepriča ali so se odjavili iz uporabniškega računa. Tu se lahko pojavi težava, če

več ljudi uporablja isti računalnik, saj lahko hitro in na enostaven način zlorabijo podatke.

Menim, da bi morali biti v prihodnje bolj pazljivi pri izpisovanju iz uporabniškega računa.

Pohvalen rezultat anketirancev je ta, da kar 84 % anketirancev uporablja protivirusne

programe. Zelo presenetljiv rezultat ankete pa je, da kar 49 % anketirancev ni seznanjenih z

Googlovo politiko o varnosti. Le 32 % jih je z njo seznanjenih, ostali pa niti ne vedo kaj

sploh Googlova politika o varnosti je.

Graf 6: Rezultati anketirancev, ki so odgovorili na kratka vprašanja o varnosti uporabniških

računov

Naslednje vprašanje se je nanašalo na to, na koliko časa si anketiranci spreminjajo gesla. Kot

je bilo razvidno pri analizi prejšnjega vprašanja o Googlovi politiki, sem pričakoval zelo

slabe rezultate. Rezultati me zato niso presenetili. Rezultati, ki so razvidni na grafu 7, nam

povedo, da si 43 % anketirancev svojega gesla sploh nikoli ne spremeni. To je zelo skrb

vzbujajoč podatek in je v nasprotju s politiko varnosti. Ker delam v podjetju Unior, sem se

pozanimal, kako je pri nas določena politika o varnosti gesel. Zaposleni si morejo geslo

spreminjati na vsakih 60 dni, drugače se jim uporabniški račun zaklene.


31

Graf 7: Rezultati anketirancev o njihovi spremembi uporabniških gesel

Ker sem v anketi imel vprašanji o sestavi uporabniških gesel in njihovi dolžini, sem za

primerjavo v podjetju pozanimal tudi o tem. V podjetju Unior mora vsako geslo vsebovati

vsaj eno veliko črko, vsaj eno številko in ne sme biti enako uporabniškemu imenu. Imeti

mora vsaj 6 znakov. Iz grafa 8 ugotovimo, da ima kar 57 % anketirancev v geslu samo male

črke. Zelo zanimiv podatek je tudi ta, da ima kar 53 % anketirancev v geslu tudi številke.

Znake pa ima v svojih geslih 16 % anketirancev. V grafu 9 so prikazani rezultati o dolžini

gesla. Rezultati kažejo, da kar ima 23 % anketirancev geslo daljše od 10 znakov, 30 % jih

ima geslo dolgo med 8 in 9 znakov in 36 % jih ima geslo dolgo med 6 do 7 znakov. Iz

rezultatov in primerjave s podjetjem lahko sklepam, da so uporabniški računi dobro

zaščiteni, vendar so gesla premalokrat zamenjana.


32

Graf 8: Rezultati anketirancev o njihovi sestavi uporabniških gesel

Graf 9: Rezultati anketirancev o njihovi dolžini uporabniških gesel

Naslednji sklop vprašanj se je nanašal na aplikacijo Google Docs. Anketiranci so morali

odgovoriti na preprosta vprašanja o njej. Najprej je bilo zastavljeno vprašanje, če poznajo

Google Docs in kako dobro ga poznajo. Kot je bilo razvidno iz grafa 4, zelo malo

anketirancev uporablja Google Docs (3 %). Pri tem vprašanju sem pričakoval, da bo ta

odstotek manjši, kot je dejansko bil. Kot vidimo iz grafa 10, kar 55 % anketirancev ni

seznanjenih z Google Docs-om. Tukaj moramo upoštevati, da je 23 % anketirancev starejših

od 30 let. Verjetno ga zares nikoli niso niti potrebovali. Kot vidimo je 45 % anketirancev

seznanjenih z Google Docs, od tega ga 9 % pozna zelo dobro, a prepričal je le 3 %


33

anketirancev. Sklepam lahko, da anketiranci ne zaupajo dovolj dobro urejevalniku Google

Docs, da bi ga dejansko začeli uporabljati.

Graf 10: Rezultati anketirancev o poznanju urejevalnika Google Docs

Z naslednjimi trditvami smo se med anketiranci prepričali, kakšno mnenje imajo o

urejevalniku dokumentov v Google Docs aplikaciji. Preden sem objavil anketo, sem se malo

pozanimal ali ljudje sploh poznajo Google Docs. Ugotovil sem, da jih kar veliko ljudi ne

pozna tega orodja. Posledično sem se odločil, da pri vseh vprašanjih dodam možnost »Ne

vem«, saj sem jim s tem omogočil, da so anketo lahko končali vsi anketiranci. Na naslednjih

grafih sem zato primerjal rezultate med vsemi anketiranci in anketiranci, ki so seznanjeni z

urejevalnikom Google Docs. Takšnih anketirancev, ki poznajo urejevalnik Google Docs, je

bilo 78. Iz grafa 11 je razvidno, da bistvenih razlik ni. Še največja razlika se opazi pri

anketirancih, ki so se z odgovorom strinjali. Ta odgovor prevladuje med anketiranci. Kljub

temu, da so anketiranci poznali Google Docs, se jih je kar 18 % odločilo za odgovor »Ne

vem«.


34

Graf 11: Mnenja anketirancev o urejevalniku Google Docs

Anketirance smo povprašali, če so v preteklosti imeli težave z dostopnostjo do dokumentov.

Iz grafa 12 je razvidno, da 58 % anketirancev, ki so seznanjeni z Google Docs, še nikoli ni

imelo te težave, le 17 % anketirancev je te težave že imelo.

Graf 12: Težave pri dostopnosti dokumentov anketirancev v urejevalniku Google Docs


35

V enem izmed vprašanj smo anketirance povprašali, če je njihovo delo v skupinah lažje z

orodjem Google Docs. Kot je razvidno iz grafa 12, so podatki med vsemi anketiranci in

tistimi, ki poznajo Google Docs, ne razlikujejo zelo. Vidimo lahko, da med tistimi, ki so

seznanjeni z urejevalnikom Google Docs, prevladuje odgovor »Se strinjam«, in sicer je tako

odgovorilo kar 51 % anketirancev. Z »Popolnoma se strinjam« se je strinjalo 24 %

anketirancev, le 3 % se jih je odločilo, da se ne strinjajo, ostali (22 %) pa so se odločili za

odgovor »Ne vem«. Iz rezultatov lahko sklepam, da tisti, ki so seznanjeni z urejevalniki

Google Docs menijo, da je delo v skupinah lažje in ga zato občasno celo uporabljajo.

Graf 13: Ali je delo v skupinah lažje

Povprašali smo jih tudi, če Google Docs spada med oblačno storitev. Rezultati iz grafa 14

prikazujejo, da 64 % izmed vseh anketirancev ne vedo kaj sploh je oblačna storitev. Kot smo

povedali v 2. poglavju, se večina uporabnikov sploh ne zaveda, da dejansko uporabljajo

oblačno storitev. Zanimiv podatek iz grafa je tudi ta, da je kar 62 % anketirancev, ki so

seznanjeni, da Google Docs spada med oblačno storitev. Preostalih 30 % ne ve, kaj je

oblačna storitev, 8 % pa jih je odgovorilo, da Google Docs ne spada v oblačno storitev.


36

Graf 14:Vednost anketirancev o oblačni storitvi Google Docs-a

Anketirance smo povprašali katere pripomočke uporabljajo v urejevalniku Google Docs. Pri

tem vprašanju sem upošteval odgovore tistih, ki so seznanjeni z Google Docs. Kot vidimo

iz grafa 15, je najpogosteje uporabljena funkcija za dodajanje dokumentov v skupno rabo -

kar 45 % anketirancev uporablja to funkcijo. Sledi ji urejanje besedila s 40 % in funkcija za

dodajanje dodatkov z 19 %. Kljub temu, da sem upošteval odgovore tistih, ki so seznanjeni

z Google Docs, je kar 21 % anketirancev odgovorilo, da ne uporabljajo urejevalnika Google

Docs. Zanimiv podatek je tudi ta, da 4 % anketirancev uporablja script editor.

31%

5%

64%62%

8%

30%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Da Ne Ne vem

Google Docs spada med oblačno storitev

Vsi anketiranci

Anketiranci, ki poznajoGoogle Docs


37

Graf 15: Prikaz najpogostejše uporabe funkcij v Google Docs

Zanimala nas je tudi efektivnost uporabe urejevalnika Google Docs, zato smo anketirance

vprašali tudi, če so s pomočjo urejevalnika Google Docs dvignili svojo produktivnost. Tudi

tukaj sem upošteval samo rezultate tistih anketirancev, ki so seznanjeni z urejevalnikom

Google Docs. Graf 16 prikazuje rezultate tega vprašanja. S trditvijo se je strinjalo 40 %

anketirancev. Od tega se je 6 % anketirancev strinjalo popolnoma, ostali (34 %) so se le

strinjali s trditvijo. S trditvijo se ni strinjalo 18 % anketirancev. Ostalih 42 % anketirancev,

ki so bili seznanjeni s storitvijo Google Doc, je izbralo odgovor »Ne vem«, saj niso bili

prepričani, če so dejansko izboljšali svojo produktivnost z uporabo urejevalnika Google

Docs.


38

Graf 16: Mnenje anketirancev o povečanju produktivnosti

Pri zadnjem vprašanju v anketi sem anketirance povprašal, če še bodo uporabljali urejevalnik

Google Docs. Kot vidimo na grafu 17, bo večina anketirancev še naprej uporabljala Google

Docs, saj jih je 56 % odgovorilo z »Se strinjam« in 10 % anketirancev »Se popolnoma

strinjam«. Le 3 % pa jih je odgovorilo, da ga ne bodo več uporabljali. Med anketiranci, ki

ne poznajo Google Docs, ga bo 7 % v bodoče morda preizkusilo, 1 % anketirancev ga ne bo

niti preizkusilo. Ostalih 92 % anketirancev pa se še ni odločilo, ali bodo urejevalnik Google

Docs preizkusili ali ne.

3%

15%

42%

34%

6%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45%

Sploh se ne strinjam

Se ne strinjam

Ne vem

Se strinjam

Popolnoma se strinjam

S pomočjo Google Docs-a ste dvignili svojo produktivnost


39

Graf 17: Rezultati anketirancev, če bodo še naprej uporabljali urejevalnik Google Docs

1% 0%

92%

7%0%3% 3%

28%

56%

10%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Sploh se nestrinjam

Se ne strinjam Ne vem Se strinjam Popolnoma sestrinjam

Google Docs bom še naprej uporabljal oz. ga bom v prihodnosti tudi preizkusil

Anketiranci, ki ne poznajo urejevalnika Google Docs

Anketiranci, ki so seznanjeni z urejevalnikom Google Docs


40

5 SKLEP

V diplomskem delu smo se spoznali z računalništvom v oblaku in podrobneje preučili

urejevalnik besedila Google Docs. Spoznali smo kaj sploh računalništvo v oblaku je, kakšne

tipe in vrste oblakov poznamo in podrobneje analizirali Google Docs. Ugotovili smo, da se

urejevalnik Google Docs lahko primerja z ostalimi urejevalniki besedila, tudi tistimi, ki so

plačljivi, saj ima vse osnovne funkcionalnosti kot ostali urejevalniki besedil. Manjkajo mu

le makri, ki pa jih je Google rešil z uvedbo dodatkov oz. pisanja skripte. V skripti lahko

napišemo program, ki ima ogromno rešitev na spletu, saj se program piše v javascript

programski kodi, zato lahko napišemo še celo boljše funkcije, kot bi nam omogočili makri

pri urejevalniku MS Office. Analizirali smo uporabo Google docs med dijaki, študenti in

zaposlenimi. Ugotovili smo, da Google Docs kljub temu, da je v osnovi brezplačno orodje,

dejansko uporablja zelo malo ljudi. Izmed anketirancev ga uporablja le 3 % ljudi, kar je zelo

malo. Razlog tiči v zaupanju dokumentov v oblak. Namreč le 32 % anketirancev je

seznanjenih z Googlovo politiko varnosti. Ugotovili smo tudi, da imajo anketiranci v

povprečju močna uporabniška gesla, vendar si jih premalokrat spreminjajo oz. si jih sploh

ne. Kar 43 % anketirancev si gesla nikoli ne spreminja, kar je zelo srb vzbujajoč podatek,

saj so s tem zelo izpostavljeni tveganju in zlorabi. Menim, da bi Google moral v prihodnosti

več poudarka nameniti obveščanju uporabnikov o varnosti in zasebnosti njihovih podatkov.

S tem bi pridobil zaupanja uporabnikov in posledično več uporabnikov Googlovih storitev.

Težave pri anketiranju so se pojavile predvsem pri ljudeh, ki ne poznajo urejevalnika Google

Docs. Zato smo od njih pridobili druge informacije, kot so: vrsta uporabe urejevalnikov

besedil, varnost uporabniških gesel, zaupnost dokumentov v oblak ... Kljub težavam smo

uspeli pridobiti zadostno število anketirancev - tudi tistih, ki so z Google Docs seznanjeni.


41

VIRI IN LITERATURA

[1] Konferenca Arnes 2011 „Kaj nam prinaša računalništvo v oblaku?” Zbornik

člankov, 13.april 2011

[2] Michael Miller „Cloud Computing, Web-Based Applications That Change the Way

You Work and Collaborate Online”, 2009. [Elektronski]. Available:

http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/9780789738035/samplepages/078973803

1_Sample.pdf. [Poskus dostopa: 30.8.2015].

[3] Eric A. Marks in Bob Lozano, „Executive's Guide to Cloud Computing”, 2010

[4] Jeffrey Voas, „Cloud Computing: New Wine or Just a New Bottle?”, 2009.

[Elektronski]. Available:

http://www.cmlab.csie.ntu.edu.tw/~jimmychad/CN2011/Readings/CloudComputin

gNewWine.pdf. [Poskus dostopa: 1.9.2015].

[5] „Modeli računalništva v oblaku” [Elektronski]. Available:

http://www.geministyle.si/print/racunalnistvo/splosno/racunalnistvo-v-oblaku-

4.html. [Poskus dostopa: 1.9.2015].

[6] Dr Mark I Williams „A Quick Start Guide to Cloud Computing”, 2010.

[Elektronski]. Available:

http://www.asecib.ase.ro/cc/carti/A%20Quick%20Start%20Guide%20to%20Cloud

%20Computing%20[2010].pdf [Poskus dostopa: 2.9.2015]

[7] Borko Furht „A Handbook of Cloud Computing”, 2010. [Elektronski]. Available:

https://studytm.files.wordpress.com/2014/03/hand-book-of-cloud-computing.pdf

[Poskus dostopa: 4.9.2015]

[8] „Vrste računalniških oblakov ” [Elektronski]. Available:

http://www.ibm.com/developerworks/websphere/techjournal/0904_amrhein/images

/cloudtypes.gif [Poskus dostopa: 5.9.2015]

[9] „Change your sharing settings ”, 2015. [Elektronski]. Available:

https://support.google.com/drive/answer/2494886?hl=en. [Poskus dostopa:

6.9.2015]

[10] „Choose a Plan ” [Elektronski]. Available:

https://www.google.com/work/apps/business/pricing.html [Poskus dostopa:

6.9.2015]

http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/9780789738035/samplepages/0789738031_Sample.pdf

http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/9780789738035/samplepages/0789738031_Sample.pdf

http://www.cmlab.csie.ntu.edu.tw/~jimmychad/CN2011/Readings/CloudComputingNewWine.pdf

http://www.cmlab.csie.ntu.edu.tw/~jimmychad/CN2011/Readings/CloudComputingNewWine.pdf

http://www.geministyle.si/print/racunalnistvo/splosno/racunalnistvo-v-oblaku-4.html

http://www.geministyle.si/print/racunalnistvo/splosno/racunalnistvo-v-oblaku-4.html

http://www.asecib.ase.ro/cc/carti/A%20Quick%20Start%20Guide%20to%20Cloud%20Computing%20%5b2010%5d.pdf

http://www.asecib.ase.ro/cc/carti/A%20Quick%20Start%20Guide%20to%20Cloud%20Computing%20%5b2010%5d.pdf

https://studytm.files.wordpress.com/2014/03/hand-book-of-cloud-computing.pdf

http://www.ibm.com/developerworks/websphere/techjournal/0904_amrhein/images/cloudtypes.gif

http://www.ibm.com/developerworks/websphere/techjournal/0904_amrhein/images/cloudtypes.gif

https://support.google.com/drive/answer/2494886?hl=en

https://www.google.com/work/apps/business/pricing.html


42

[11] „Ustvarite Google Račun ”, 2015. [Elektronski]. Available:

https://accounts.google.com/SignUp?hl=sl. [Poskus dostopa: 6.9.2015]

[12] „Access your files offline ”, 19. 9. 2015. [Elektronski]. Available:

https://support.google.com/docs/answer/2375012?hl=en [Poskus dostopa:7.9.2015]

[13] „Google Docs, Sheets, and Slides ” , „History ” [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/Google_Docs,_Sheets,_and_Slides. [Poskus dostopa:

7.9.2015]

[14] „Slika Google Docs pred zamenjavo z Google Drive ” [Elektronski]. Available:

http://www1.pcmag.com/media/images/262178-google-docs-summer-2011-

home.jpg

[Poskus dostopa: 8.9.2015]

[15] „Skrbimo za zasebnost in varnost vaših osebnih podatkov ter vam omogočamo

nadzor ” [Elektronski]. Available:

https://privacy.google.com/#google-collect [Poskus dostopa: 9.9.2015]

[16] „Varnost je sestavni del vsega, kar počnemo” [Elektronski]. Available:

https://privacy.google.com/google-security.html [Poskus dostopa: 9.9.2015]

[17] „Google Preverjanje v dveh korakih” [Elektronski]. Available:

https://www.google.com/intl/sl/landing/2step/features.html [Poskus dostopa:

9.9.2015]

[18] „Slika Googlovega preverjanja v dveh korakih”, 2. 10. 2011 [Elektronski].

Available:

http://lifehacker.com/5756977/set-up-googles-two-step-verification-now-for-

seriously-enhanced-security-for-your-google-account [Poskus dostopa: 9.9.2015]

[19] „Class RangeElement”, „Google Developers”, 19. 5. 2015. [Elektronski].

Available:

https://developers.google.com/apps-script/reference/document/range-

element#getEndOffsetInclusive%28%29 [Poskus dostopa: 10.9.2015]

[20] „Class DocumentApp”, „Google Developers”, 19. 5. 2015. [Elektronski].

Available:

https://developers.google.com/apps-script/reference/document/document-app [Poskus dostopa: 10.9.2015]

https://accounts.google.com/SignUp?hl=sl

https://support.google.com/docs/answer/2375012?hl=en

https://en.wikipedia.org/wiki/Google_Docs,_Sheets,_and_Slides

http://www1.pcmag.com/media/images/262178-google-docs-summer-2011-home.jpg

http://www1.pcmag.com/media/images/262178-google-docs-summer-2011-home.jpg

https://privacy.google.com/#google-collect

https://privacy.google.com/google-security.html

https://www.google.com/intl/sl/landing/2step/features.html

http://lifehacker.com/5756977/set-up-googles-two-step-verification-now-for-seriously-enhanced-security-for-your-google-account

http://lifehacker.com/5756977/set-up-googles-two-step-verification-now-for-seriously-enhanced-security-for-your-google-account

https://developers.google.com/apps-script/reference/document/range-element#getEndOffsetInclusive%28%29

https://developers.google.com/apps-script/reference/document/range-element#getEndOffsetInclusive%28%29

https://developers.google.com/apps-script/reference/document/document-app


43

[21] „Apps Script”, „Quickstart: Add-on for Google Docs”, 14. 9. 2015. [Elektronski].

Available: https://developers.google.com/apps-script/quickstart/docs [Poskus

dostopa: 23.9.2015]

[22] „Apps Script”, „Overview of Google Apps Script”, 12. 5. 2015. [Elektronski].

Available: https://developers.google.com/apps-script/overview [Poskus dostopa:

23.9.2015]

[23] Tone Vidmar „Računalništvo v oblaku 1.del: Teorija distribuiranih sistemov”

2011

https://developers.google.com/apps-script/quickstart/docs

https://developers.google.com/apps-script/overview


PRILOGE

Uporaba Google Docs-a

Kratko ime ankete: Google Docs

Dolgo ime ankete: Uporaba Google Docs-a

Število vprašanj: 17

Anketa je zaključena.

Aktivna od: 7. 9. 2015 Aktivna do: 10. 9. 2015

Avtor: Tomaž Jereb Spreminjal: Tomaž Jereb

Dne: 30. 8. 2015 Dne: 10. 9. 2015


XSPOL - Spol:

Moški

Ženski

XSTAR2a4 - V katero starostno skupino spadate?

do 18 let

19 - 30 let

31 - 50 let

51 let ali več

XDS2a4 - Kakšen je vaš trenutni status?

Dijak

Študent

Zaposlen

Brezposelni

Q1 - Kateri urejevalnik besedila najpogosteje uporabljate? Možnih je več odgovorov

Microsoft Word 2003

Microsoft Word 2007

Microsoft Word 2010

Microsoft Word 2013

Writer (Open Office)

Writer (Libre Office)

Google Docs

AbiWord

Jarte

X Word

Ostalo

Q2 - Kako pogosto uporabljate urejevalnik za besedila?

Urno

Dnevno

Večkrat dnevno

Tedensko

Mesečno

Nikoli


Q3 - Kako pogosto iščete rešitve po forumih na spletu?

Urno

Dnevno

Večkrat dnevno

Tedensko

Mesečno

Nikoli

Q4 - Ali imate Googlov uporabniški račun?

Da

Ne

Q5 - Vaša gesla za uporabniški račun so sestavljena iz: Možnih je več odgovorov

Malih črk (a,b,c,..)

Velikih črk (A,B,C,...)

Malih in velikih črk (A,b,C,..)

Številk (1,2,3,..)

Znakov ( minus, zvezdica, ..)

Q6 - Iz koliko znakov so sestavljena vaša gesla?

4-5

6-8

8-10

10 ali več

Q7 - Geslo si v povprečju spremenite na

Na teden ali manj.

2 tedna

1 mesec

3 mesece

6 mesecev

1 leto

2 leti

Gesla si ne spreminjam.


Q8 - Pred vami so kratka vprašanja, ki temeljijo na varnosti in zaupanju in na njih odgovorite z da, ne

ali ne vem.

Da Ne Ne vem

Se v Googlov uporabniški račun prijavljate

tudi iz drugih računalnikov, tablic?

Se vedno prepričate, če se odjavite iz

uporabniškega računa?

Ali uporabljate protivirusne programe?

Ste seznanjeni z Googlovo politiko

varnosti?

Q9 - Koliko časa premišljujete preden zaupate dokument ali osebne podatke na splet (v oblačno

storitev) ?

Ne premišljujem.

Manj kot 30 sekund.

Približno 1 minuto.

Približno 2 minuti.

Premišljujem več kot 2 minuti.

Dokumentov in osebnih podatkov ne delim s spletom. Q10 - Ali poznate Google Docs in kako dobro?

Ne poznam.

Poznam ga delno.

Poznam ga zelo dobro. Q11 - Pred vami so vprašanja o Googlo Docs-u, na katere odgovorite z da, ne ali ne vem.

Da Ne Ne vem

Ali je Google Docs brezplačno orodje za

vse uporabnike?

Google Docs spada med oblačno storitev.

Ali popolnoma zaupate Google Docs-u?

Ste imeli v preteklosti že težave z

razpoložjivostjo dokumenta v oblačni

storitvi (dostop do dokumenta na spletu) ?


Q12 - Na vprašanja odgovorite tako, da v vsaki vrstici s križcem označite polje, ki označuje vaš

odgovor.

Sploh se ne

strinjam

Se ne

strinjam

Ne vem Se strinjam Popolnoma

se strinjam

Google Docs je priročno orodje.

Google Docs je prijazen in enostaven za

uporabo.

Podatki v Google Docs so varni.

Dokumenti v Google Docs so vedno na

razpolago.

Na Google Docs se lahko zanesete.

Q13 - Katere pripomočke(funkcije) uporabljate v Google Docs Možnih je več odgovorov

Formo za urejanje dokumenta.

Funkcijo za dodajanje dokumenta v skupno rabo.

Dodajanje dodatkov.

Script editor.

Dostop do dokumentov brez povezave.

Iskanje besed po spletu.

Prevajanje dokumenta.

Osebni slovar.

Drugo.

Ne uporabljam Google Docs.


Q14 - Na vprašanja odgovorite tako, da v vsaki vrstici s križcem označite polje, ki označuje vaš

odgovor (zadnji sklop vprašanj).

Sploh se ne

strinjam

Se ne

strinjam

Ne vem Se strinjam Popolnoma

se strinjam

Skupinsko delo je veliko lažje z orodjem

Google Docs.

S pomočjo Google Docs-a ste dvignili svojo

produktivnost.

S pomočjo Googla Docs-a je delo v

skupinah krajše.

Google Docs ima premalo uporabnih

funkcij(pripomočkov).

Google Docs bom še naprej uporabljal.


