UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA V

UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA V SLOVENIJI 2011–2012

Metodologija raziskave in izbrani statistični podatki

Ljubljana, 2014

UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA V SLOVENIJI 2011–2012

Metodologija raziskave in izbrani statistični podatki

Urednice:DarjaLavtar,dr.KatjaRostohar,MetkaZaletel,AdaHočevarGrom

Avtorice: Darja Lavtar, Andreja Drev, Helena Koprivnikar, dr. Maja Zorko, dr. Katja Rostohar,RomanaŠtokelj

Lektoriranje:OPTIMUSLINGUA,storitve,d. o. o.

Oblikovanje:o3,oglaševanje,d. o. o.

Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana

Elektronski vir: www.nijz.si

Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2014

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana

613.81/.84(497.4)«2011/2012« 311:613.81/.84(497.4)«2011/2012«

UPORABA prepovedanih drog, tobaka in alkohola v Sloveniji 2011-2012 : metodologijaraziskaveinizbranistatističnipodatki/[DarjaLavtar...[etal.]; uredniceDarjaLavtar...etal.].-Ljubljana:Nacionalniinštitutzajavnozdravje,2014

ISBN 978-961-6911-31-3 1. Lavtar, Darja 270850048

©2014 NIJZVsepravicepridržane.Reprodukcijapodelihalivcelotinakakršenkolinačin invkateremkolimedijunidovoljenabrezpisnegadovoljenjaavtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo.

KAZALO

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 5

SEZNAM SLIK 7

SEZNAM TABEL 8

PREDGOVOR 10

1 METODOLOGIJA 11

1.1 METODOLOGIJA RAZISKAVE 11

1.2 METODOLOGIJA VPRAŠALNIKA 16

1.3 METODOLOGIJA ANALIZE 16

2 PREPOVEDANE DROGE 21

2.1 MARIHUANA/HAŠIŠ 22

2.1.1 MNENJE O TVEGANJU, POVEZANEM Z REDNO UPORABO MARIHUANE ALI HAŠIŠA 25

2.1.2 MNENJE O DOVOLJENI UPORABI MARIHUANE 26

2.2 KOKAIN 28

2.3 EKSTAZI 29

2.4 AMFETAMIN 30

2.5 LSD 31

2.6 HEROIN 32

2.7 NOVE DROGE 33

2.8 UPORABA VEČ DROG HKRATI 35

3 TOBAK 37

3.1 DELEŽ KADILCEV 37

3.2 DELEŽ REDNIH IN OBČASNIH KADILCEV 39

3.3 RABA RAZLIČNIH TOBAČNIH IZDELKOV 40

3.4 POVPREČNO ŠTEVILO POKAJENIH CIGARET NA DAN 41

4 ALKOHOL 43

4.1 PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ 43

4.1.1 ABSTINENTI IN OSEBE, KI SO PILE ALKOHOL V ZADNJEM LETU 43

4.1.2 VISOKOTVEGANO OPIJANJE OB ENI PRILOŽNOSTI 46

4.2 NEGATIVNE POSLEDICE PITJA ALKOHOLA 48

4.3 OCENA DEJANSKE PORABE ALKOHOLA 49

4.4 MNENJE O NEKATERIH UKREPIH ALKOHOLNE POLITIKE 50

4.5 VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA 51

5 VIRI 52

5

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

1KA – Spletno orodje za izdelavo anket (En klik anketa)

ATADD – Anketa o tobaku, alkoholu in drugih drogah (angl. Survey on tobacco, alco-hol and other drugs)

CAPI–Računalniškopodprtoosebnoanketiranje (angl.Computer-assistedperso-nal interviewing)

CATI – Računalniško podprto telefonsko anketiranje (angl. Computer-assisted te-lephone interviewing)

ECHIM–Kazalniki zdravjaEvropskeskupnosti (angl.EuropeanCommunityHealthIndicators Monitoring)

EHIS–Anketaozdravjuinzdravstvenemvarstvu(angl.EuropeanHealthInterviewSurvey)

EMCDDA – Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (angl.EuropeanMonitoringCentreforDrugsandDrugAddiction)

ESPAD–Evropska raziskavao alkoholu inpreostalihdrogahmed šolskomladino(angl. European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs)

Eurostat–StatističniuradEvropskeunije

HBSC–Zzdravjempovezanovedenjevšolskemobdobju(angl.HealthBehaviourinSchool Aged Children)

IVZ – Inštitut za varovanje zdravja (zdaj NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje)

NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje

OECD–Organizacijazagospodarskosodelovanje inrazvoj (angl.OrganisationforEconomicCo-operationandDevelopment)

PPS–Stratificirandvostopenjskivzorčninačrt(angl.Probabilityproportionaltosize)

SMART–ProjektStandardizingMeasurementofAlcohol-RelatedTroubles

WHO – Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization)

7

SEZNAM SLIK

Slika 1-1: Utežena struktura anketirancev ATADD glede na izbrana demografska

merila: spol, starost, izobrazbo in status 16

Slika 2-1: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v življen ju

uporabili prepovedano drogo 23

Slika 2-2: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v živ-

ljenju uporabili prepovedano drogo po vrsti uporabljene prepovedane droge 23

Slika 2-3: Primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili marihuano/

hašiš kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med

starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let 25

Slika 2-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do

vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana 27

Slika 2-5: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev do

vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena 28

Slika 2-6: Primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili več drog

hkrati kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med

starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let 37

Slika 3-1: Deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med

prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let 39

Slika 4-1: Deleži (v %) abstinentov in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkohol,

glede na pogostost pitja med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let 45

Slika 4-2: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na različna

mnenja o stopnji tveganja, če oseba vsak konec tedna popije pet ali več

meric alkohola 50

Slika 4-3: Ocena (registrirane in neregistrirane) porabe čistega alkohola na odras-

lega (15 let in več) prebivalca Slovenije v litrih, 2011. Vir: NIJZ, SURS 51

Slika 4-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na njihovo

strinjanje oz. nestrinjanje s posameznimi ukrepi alkoholne politike 52

Slika 4-5: Odgovori prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, na vprašanje »Koliko

meric alkoholne pijače menite, da lahko spije oseba 2 uri pred vožnjo?«,

prikazani v deležih 53

8

SEZNAM TABEL

Tabela 1-1: Statusi izida ankete in stopnja odgovora 14

Tabela 1-2: Število in delež (v %) oseb v vzorcu in populaciji, skupaj, glede na spol,

starost, izobrazbo in status 17

Tabela 2-1: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili

marihuano/hašiš kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni,

po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 26

Tabela 2-2: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–34 let in 15–24 let, ki so

uporabili marihuano/hašiš kadarkoli v življenju, v zadnjih 12 mesecih in v

zadnjih 30 dneh, skupaj in po spolu 26

Tabela 2-3: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev

do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana, po spolu, starosti,

izobrazbi in po statusu 28

Tabela 2-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev

do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena, po spolu,

starosti, izobrazbi in po statusu 29

Tabela 2-5: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili kokain

kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu,


Tabela 2-6: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili ekstazi




amfetamin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po

spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 32

Tabela 2-8: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili LSD


starosti, i zobrazbi in po statusu 33

Tabela 2-9: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili heroin

kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros-

ti, izobrazbi in po statusu 34

Tabela 2-10: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili novo

drogo kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu,

staros ti, izobrazbi in po statusu 36

9

Tabela 2-11: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili več

drog hkrati kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po

spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 38

Tabela 3-1: Deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med

prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi in

po statusu 40

Tabela 3-2: Deleži rednih in občasnih kadilcev (v %) med prebivalci Slovenije in med

kadilci, starimi 15–64 let, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu 41

Tabela 3-3: Deleži (v %) uporabnikov različnih tobačnih in sorodnih izdelkov med

kadilci, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu 42

Tabela 3-4: Povprečno število pokajenih cigaret na dan pri rednih kadilcih, starih

15–64 let, skupaj in po spolu 43

Tabela 4-1: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so v zadnjih 12

mesecih abstinirali, in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače,


Tabela 4-2: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki ne pijejo alkohola, in

tistih, ki so se v zadnjih 12 mesecih visokotvegano opijali ob eni priložnosti,


10

PREDGOVOR

Publikacija, ki je pred vami, je statističen pregled ključnih rezultatov raziskaveAnketaouporabi tobaka, alkohola indrugihdrog, ki smo jona Inštitutu za varo-vanje zdravja izvedli v letih 2011 in 2012. Razširjenost in vzorci uporabe tobaka, al-kohola inprepovedanihdrogvpopulaciji,kisemerijozanketnimiraziskavami,sopomembnikazalniki,skaterimspremljamoinocenjujemostanjenapodročjuzasvo-jenosti,indajejoosnovnoinformacijoovzorcihuporabe,tveganihvedenjih,social-nihinzdravstvenihpovezavahinoposledicah,povezanihzuživanjempsihoaktivnihsnovi.Medtemkoseanketneraziskaveozdravjuinvedenju,povezanimzzdravjem,kivključujejotuditobak,alkoholinprepovedanedroge,medšolskopopulacijovšo-lanihotrokinmladostnikovvSlovenijiizvajajoževečlet(ESPAD–EuropeanSchoolSurvey Project on Alcohol and other Drugs od leta 1995 in HBSC – Health Behaviour in School Aged Children od leta 2002), je bila raziskava o uporabi tobaka, alkohola indrugihdrogmedsplošnopopulacijovstarostiod15do64letvSlovenijiizvede-naprvič.Gledenato,dajebilaraziskavanarejenapometodologijiEvropskegacen-trazaspremljanjedroginzasvojenostizdrogami(EMCDDA),sorezultatiprimerlji-vitudispodobnimiraziskavamivdrugihdržavahčlanicahEvropskeskupnosti.Pritem smo upoštevali metodološke smernice za pripravo vzorca in tudi mednaro-dnosprejetenormezavprašanjaouporabiprepovedanihdrog,alkoholaintobaka.Pričakujemo,dabomovprihodnjetuditoraziskavolahkoizvajalivrednihinterva-lih,sajbomošelenataknačinlahkoanaliziralispremembevrazširjenostiinvzorcihuporabedrogvsplošnipopulacijitervrazličnihpopulacijskihskupinah.

Publikacijajenamenjenavsem,kiseukvarjajospodročjemzasvojenostispsihoak-tivnimi snovmi. Jeprvi osnovniprikaz stanjanapomembnem javnozdravstvenempodročju;nudiizhodiščezarazumevanjeinrazmišljanjeotejproblematiki,hkratipapredstavljatudinapovedobsežnejšepublikacije,vkateribodoposameznapodro-čja zasvojenosti poglobljeno analizirana, izpostavljeni glavni problemi in nenaza-dnjevključenitudipredlogizavarovanjezdravjanatempodročju.

AdaHočevarGrominMetkaZaletel

11

1 METODOLOGIJA

1.1 METODOLOGIJA RAZISKAVE

Ciljna populacija, vzorčni okvir in vzorčni načrt

CiljnapopulacijaraziskavesoprebivalciSlovenije,stariod 15do64let,kiživijovza-sebnih gospodinjstvih.

Vzorčni okvir je predstavljal seznampopisnihokolišev inCentralni register prebi-valcev Slovenije. Vzorec je pripravil Statistični urad Republike Slovenije skladno zZakonomodržavnistatistiki.

Vzorčninačrtjestratificirandvostopenjski(»probabilityproportionaltosize«–PPSsponavljanjem)(KaltoninVehovar,2001);stratifikacijajepotekalagledenavelikostintipnaseljaterstatističnoregijo.Eksplicitnostratificiramopovelikostiintipunaselja,implicitnopapostatističnihregijah.Naprvistopnji izberemo1.520vzorčnihenot(skupinpopisnihokolišev),natopavvsakiizbranivzorčnienotipo10oseb,starihod15 do 64 let. Velikost vzorca je 15.200 oseb (v letu 2011 7.200 oseb, v letu 2012 pa 8.000 oseb).

Obdobje anketiranja in način zbiranja podatkov

Anketa je bila izvedena v dveh delih, v letih 2011 in 2012. Prvo anketiranje je pote-kalomed6. 10. 2011in24. 11. 2011,pričemerjebiloštevilooseb,izbranihvvzorec,7.200.Drugoanketiranjejepotekalomed3. 4. 2012in26. 6. 2012,pričemerjebilošteviloizbranihosebnekolikovišje,8.000oseb.Skupajjebilotorejvvzorecvključe-nih 15.200 oseb, starih od 15 do 64 let.

Raziskavajebilaizvedenazmešanimnačinomanketiranja(»mixed-modesurvey«).Izbraneosebesobileoanketiobveščenezobvestilnimpismom,kigajeposlalIVZinjihstemobvestiloanketniraziskavi,možnostiizpolnitvevprašalnikaprekspletainopredvidenemobiskuanketarjaoz.telefonskemklicu(čeizbranaosebaneizpol-ni vprašalnika prek spleta).

12

Raziskavajevključevala:●● spletno anketiranje, ki ga je pripravil in izvedel IVZ. Anketiranje je potekalo s po-močjoaplikacijezaspletnoanketiranja1KA(www.1ka.si). Vse izbrane osebe so z obvestilnimpismomprejeletudigeslozadostopdospletneankete.Spletnoan-ketiranjejebiloosebam,izbranimvvzorec,navoljovesčasraziskave;

●● telefonsko anketiranje, ki ga je izvedel zunanji izvajalec. Raziskava se je izvedlaspomočjoračunalniškopodprtegatelefonskegaanketiranja (CATI).Vtelefonskoanketiranjesobilivključenivsianketiranci,kinisoizpolnilispletneanketeinzaka-terejebilanavoljotelefonskaštevilka;

●● osebno anketiranje, ki ga je prav tako izvedel zunanji izvajalec. Raziskava se je iz-vedlaspomočjoračunalniškopodprtegaosebnegaanketiranja(CAPI).Vosebnoanketiranjesobilivključenivsianketiranci,kiniso izpolnilispletneankete,vsiti-sti,kinisobilidosegljiviprektelefona,intisti,zakateretelefonskaštevilkanibilana voljo.

Stopnje odgovora

Vobehletihjebilovvzorecvključenih15.200oseb,odtegajebila1.001enota,iz-brana v vzorec, neustrezna, preostalih 14.199 enot pa je bilo ustreznih. Pri 1.501 enoti stik ni bil vzpostavljen, 5.184 oseb je anketiranje zavrnilo. Opravljenih je bilo 7.514anketz izbranimiosebami;od teh jih jebilo40,2 %opravljenihprekspleta,31,1 %prektelefona,28,7 %pazosebnimanketiranjem.Stopnjaodgovoravanke-ti je bila 52,9-odstotna.

Tabela 1-1: Statusi izida ankete in stopnja odgovora

Statusi izida ankete SkupajŠteviloenotvvzorcu(skupaj) 15.200

Neustrezne enote (skupaj) 1.001Ustrezne enote (skupaj) 14.199

Enote,skaterimistiknibilvzpostavljen 1.501Zavrnitveintervjujainprekinitvemedintervjujem 5.184Opravljene in veljavne ankete 7.514

Spletno anketiranje 3.022Telefonskoanketiranje(CATI) 2.337Osebno anketiranje (CAPI) 2.155

Stopnja odgovora 52,9 %

http://www.1ka.si

13

Uteževanje

Namenuteževanja je,da izboljšamoreprezentativnostvzorca, takodavzorecčimboljpredstavljapopulacijo,kijoraziskujemo.Takovsakaenotavvzorcupredstavljadoločenošteviloenotciljnepopulacije.

Končnautežvsakeanketiraneosebejeproduktvzorčneuteži(zaradineenakever-jetnosti izboravvzorec),utežizaradineodgovora inkalibracijskihuteži,kiomogo-čajoprilagoditevznanimpopulacijskimvrednostimgledenaspol,starost,stopnjodoseženeizobrazbe,statističnoregijoinvelikostnaselja.Anketajebilačasovnoiz-vedenavdvehdelih,vendarjeuteževanjepotekalozacelotnoanketiranopopulaci-jozuporabljenimreferenčnimdatumom1. 1. 2012.

14

Slika 1-1: Utežena struktura anketirancev ATADD glede na izbrana demografska

merila: spol, starost, izobrazbo in status

SPOL

Ženski 48,6 %

Moški 51,4 %

STAROST

15—24 let 15,8 %

25—34 let 21,1 %

35—44 let 21,3 %

IZOBRAZBA

Osnovnošolska izobrazba ali manj 13,1 %

Srednješolska izobrazba 57,9 %

Višješolska izobrazba ali več 28,9 %

21,9 % 45—54 let

20,0 % 55—64 let

STATUS

Zaposlen, samozaposlen, kmetovalec 60,9 %

Učenec, dijak, študent 13,9 %

Upokojenec 13,3 %

Brezposeln 9,1 %

Drugo 2,9 %

15

Tabela 1-2: Število in delež (v %) oseb v vzorcu in populaciji, skupaj, glede na spol,

starost, izobrazbo in status

Vzorčni podatki Uteženi vzorčni podatki/ populacijski podatki

Število v vzorcu

Delež [%] v vzorcu

Število v populaciji

Delež [%] v populaciji

SKUPAJ 7.514 100,0 % 1.416.293 100,0 %

SPOLmoški 3.440 45,8 % 728.006 51,4 %ženski 4.074 54,2 % 688.286 48,6 %

STAROST

15–24 let 1.464 19,5 % 223.343 15,8 %25–34 let 1.550 20,6 % 298.803 21,1 %35–44 let 1.590 21,2 % 301.006 21,3 %45–54 let 1.529 20,3 % 310.088 21,9 %55–64 let 1.381 18,4 % 283.052 20,0 %

IZOBRAZBA

osnovnošolska izobrazbaalimanj

1.088 14,5 % 185.854 13,1 %

srednješolska izobrazba

4.297 57,3 % 819.127 57,9 %

višješolska izobrazbaaliveč

2.117 28,2 % 409.216 28,9 %

STATUS

zaposlen, samozaposlen,kmetovalec

4.411 58,7 % 861.881 60,9 %

učenec,dijak,študent

1.281 17,1 % 196.670 13,9 %

upokojenec 919 12,2 % 187.688 13,3 %brezposeln 674 9,0 % 128.154 9,1 %drugo 224 3,0 % 41.021 2,9 %

Uteženivzorčnipodatki,kiseskladajospopulacijskimipodatki,kažejostrukturopo-pulacije,kijopreučujemo.MedpopulacijoprebivalcevSlovenije,starood15do64let,kiživivzasebnihgospodinjstvih,je51,4 %moškihin48,6 %žensk.Dobratretji-naoseb(36,9 %)jestarihod15do34let,63,1 %osebpajestarihod35do64let.Medpreučevanimi je13,1 %oseb imelo končanoosnovno izobrazbo,57,9 %sre-dnješolsko izobrazbo, 28,9 % oseb pa je imelo končano vsaj višješolsko izobraz-bo.Dobrapolovica(60,9 %)preučevanihosebjebilazaposlena,samozaposlenaalikmetovalcev,13,9 % jebiloučencev,dijakovali študentov,13,3 % jebiloupokoje-nih,9,1 %pajebilobrezposelnih.Preostalih2,9 %osebjegospodinj,pomagajočihdružinskihčlanovalinezmožnihzadelozaradistarosti,bolezni,invalidnosti(statusdrugo).Zaradimajhnegaštevilaenotvnadaljevanjuneprikazujemopodatkovzatokategorijo.

16

1.2 METODOLOGIJA VPRAŠALNIKA

VprašalnikraziskaveATADDjebilpripravljenna IVZ.Zaposameznavsebinskapo-dročjasmoupoštevaliveljavnemednarodnestandarde,pričemersmobilipozornipredvsemnanaslednjapriporočila:●● EMCDDA:HandbookforSurveysonDrugUseamongtheGeneralpopulation,●● SMART: Drinking Population Surveys – Guidance Document for StandardizedApproach v okviru projekta Standardizing Measurement of Alcohol-RelatedTroubles,

●● ECHIM: Final report,●● EHIS:ConceptualTranslationCardsandGuidelines,●● Eurostat: Task Force on Core Social Variables: Final Report.

1.3 METODOLOGIJA ANALIZE

Interpretacijarezultatovjetemeljilanadeležihkategorij,ločenopodemografskihalidrugihspremenljivkah,vključnozgrafičnimprikazom.Podatkesmoanaliziraligle-denarazličnademografskainsocioekonomskamerila,predvsemspol,starost, iz-obrazbainstatus,intakopreučevalitveganavedenjavrazličnihciljnihpopulacijah.

Priizračunihsmoupoštevalinavodilazaoznačevanjestopnjenatančnostistatistič-nihocenvpublikacijahStatističnegauradaRepublikeSlovenijepatudiosnutekpri-poročilEurostata (HandbookonPrecisionRequirementsandVarianceEstimationforESSHouseholdSurveys).Česovtabeliocenjenideležienotzdoločenolastno-stjo(izraženivodstotkih),soomejitvepriobjavidoločenegledenastandardnena-pakeocendeležev.Vpublikaciji soobjavljeni lepodatki,pri katerih jestandardnanapakaocenedeleža5%alimanj,karpomeni,dajeocenadovoljnatančna,zatojeobjavljenabrezomejitve.Česovtabeliocenjenapovprečja(zveznih)spremenljivk,soomejitvepriobjavidoločenegledenakoeficientevariacijeocen.Vpublikacijisoobjavljenilepodatki,prikaterihjekoeficientvariacijeocene10%alimanj,karpo-meni,dajeocenadovoljnatančna,zatojeobjavljenabrezomejitve.

Za deleže smo izračunali 95-odstotni interval zaupanja poWilsonovimodificiranimetodi (Newcombe,1998).Zaugotavljanjepovezanostispremenljivk instatističnoznačilnihrazlikmeddeležimedposameznimiskupinamismouporabili»Chi-squaretest«in»Columnproportionstest(z-test)«,zaugotavljanjerazlikemedpovprečnimi

17

vrednostmimedskupinamapasmouporabili»IndependentsampleT-test«.AnalizesobileopravljenesprogramomSPSS(IBMCorporation,2012).Priobravnavistatis-tičnoznačilnihrazlik(vnadaljevanjubesedila:razlik)jebilazaravenznačilnostidolo-čenavrednostα≤0,05.

Vsotedeleževpridoločenihskupinahsezaradizaokroževanjalahkorazlikujejo(npr.deležlahkopresega100%).

Tobak

Gledenaobstoječapriporočila(npr.ECHIM)smozaocenorazširjenostirabetoba-kauporabilinaslednjekazalnike:deležkadilcev(tisti,kisokadili,rednoaliobčasno),deležrednihkadilcev(tisti,kisokadiliredno,vsakdan),deležobčasnihkadilcev(ti-sti,kisokadilimanjpogostokotvsakdan),deležbivšihkadilcev,deležtistih,kinisonikolikadili,deležuporabnikovrazličnihtobačnihizdelkov(inelektronskihcigaret)inpovprečnoštevilopokajenihcigaretmedtrenutnimirednimikadilci.

Droge

ZapreverjanjerazširjenostiuporabedrogsmoupoštevalimednarodnestandardeEMCDDA.Takosmovsplošnipopulacijiuporabilitristandardnečasovneokvire,insicer:uporabadrogekadarkolivživljenju(uporabadrogevkateremkolitrenutkuvživljenjuposameznika),uporabadrogevzadnjih12mesecihpredraziskavo(upora-badrogevzadnjemletu)inuporabadrogevzadnjih30dnehpredraziskavo(upo-rabadrogevzadnjemmesecu).Preverjalismorazširjenostinuporaborazličnihžeuveljavljenihdrog ter tudi pojav inuporabonovihdrog vpriporočenih starostnihskupinah.

18

Alkohol

Zaizračunkazalnikovnapodročjualkoholasmouporabilirazličnapriporočila,kisopotrebnapostandardihEMCDDA,SMARTinECHIM.Anketirancesmovprašaliopo-gostosti inkoličinipitjanaslednjihalkoholnihpijač:pivo, vino, radler, žganepijačeoz.liker,mešanegaziranealkoholnepijače.Vprašanjopitjuenergijskihpijačnismovključili.Obravnavalismorazličnavedenja,povezanaspitjemalkoholnihpijač,izra-čunaliocenodejanskeporabealkohola(registriranainneregistriranaporabaalko-hola)inanketirancespraševalionjihovemmnenjugledenekaterihukrepovalkohol-ne politike.

Izračun količine popitega alkohola

Priizračunukoličinepopitegaalkoholasmoupoštevali,da1mericaalkoholavsebu-je10gčistegaalkohola,karjev1dlvinaali2,5dlpivaali5dlradlerjaali0,3 dlžga-nepijačeali3,3dlmešanegaziranealkoholnepijače(Kolšek,2004;Zaletel-Krageljinsod.,2004;Kovše,2012).

Določevanje visoko-tveganega opijanja ob eni priložnosti

Pridoločevanjuvisoko-tveganegaopijanjaobenipriložnostismoupoštevalimed-narodnapriporočilaintakovisoko–tveganoopijanjeobenipriložnostiopredelilikotpitješestalivečmericalkoholaobenipriložnostizamoškeinštirialivečmericalko-holaobenipriložnostizaženske(WHO,2000;Zaletel-Krageljinsod.,2004;Kovše,2012).

Določevanje negativnih posledic pitja alkohola

Pridoločevanjunegativnihposledicpitjaalkoholaanketirancevsmouporabilipripo-ročilaSMART.Preučevalismosamoocenovplivapitjaalkoholananjihovodružinskooz.partnerskoživljenje,odnosesprijatelji,zdravje,deloalištudijinnafinančnosta-nje.Vdrugemkorakusmopreučevalimnenjeoškodljivihposledicahvisoko-tvega-negaopijanjaobenipriložnosti.

19

Ocena dejanske porabe alkohola

VocenodejanskeporabealkoholanaprebivalcaSlovenije smovključili registrira-noporaboalkoholaintudiporaboalkohola,kijedržavnastatistikaneregistrira(ne-registrirana poraba alkohola). Pri računanju registrirane porabe čistega alkoholana prebivalca Slovenije upoštevamopodatke o industrijski proizvodnji alkoholnihpijač (vino,pivo inžganepijače),oproizvodnjiskmetij,podatkeouvozu in izvozuterpodatkeozalogahalkoholnihpijačpopodatkihStatističnegauradaRepublikeSlovenijezaposameznoleto.Neregistriranoporabočistegaalkoholanaprebivalcasmoocenilinaosnoviporočanjaanketirancevouvozualkoholnihpijačinnaosno-vipodatkaodomačiproizvodnjialkohola(vina,pivainžganja).Posameznevrsteal-kohola(vina,pivainžganja)smopreračunalivgramealkoholainjihpretvorilivlitrečistegaalkohola(upoštevalismo,dajegostotaetanola0,79g/cm³).

Mnenje o nekaterih ukrepih alkoholne politike

V raziskavi smopreučevali tudimnenjska vprašanja, spomočjokaterih soanketi-ranci izrazilisvojestrinjanjeoz.nestrinjanjeznekaterimiukrepialkoholnepolitike.UpoštevalismopriporočilaSMART.

21

2 PREPOVEDANE DROGE

Večina(83,9 %)prebivalcevSlovenije,starih15–64let,vživljenjušeniposkusilapre-povedanedroge,16,1 %pajihjeprepovedanodrogožeuporabilo(slika2-1).Medti-stimi,kisovsajenkratvživljenjužeuporabiliprepovedanodrogo,jihjenajvišjidelež(15,8 %)uporabilomarihuano/hašiš.Kokainjevsajenkratvživljenjuuporabilo2,1 %prebivalcevSlovenije,enakdeležjihjeuporabiloekstazi,LSDjeuporabil1,0 %pre-bivalcevSlovenije,amfetamin0,9 %inheroin0,5 %prebivalcevSlovenije(slika2-2).

Slika 2-1: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v življen-

ju uporabili prepovedano drogo1

Že uporabili prepovedano drogo 16,1 %

Niso uporabili prepovedane droge 83,9 %

Slika 2-2: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so kadar koli v živ-

ljenju uporabili prepovedano drogo po vrsti uporabljene prepovedane droge2

Katera koli prepovedana droga

Marihuana

Kokain

Ekstazi

LSD

Amfetamin

Heroin

16,1 %

15,8 %

2,1 %

2,1 %

1,0 %

0,9 %

0,5 %

0 % 5 % 10 % 15 % 20 %

1 Pod katera koli prepovedana droga so zajete: marihuana/hašiš, kokain, ekstazi, LSD, amfetamin in

heroin.

2 Nekateri posamezniki so uporabili več kot eno vrsto prepovedane droge, zato je seštevek deležev

uporabe posameznih vrst prepovedanih drog večji od deleža uporabe katere koli prepovedane droge.

22

Ocenauporabeprepovedanedrogepošteviluprebivalcevpokaže,dajekaterokoliprepovedanodrogo vsaj enkrat v življenju žeposkusilookoli 226.000prebivalcevSlovenije,starih15–64let.Največješteviloprebivalcev,insicerokoli223.000,jevsajenkratvživljenjuuporabilomarihuano/hašiš.Kokain jeuporabilopribližno29.000prebivalcev Slovenije, prav tako ekstazi 29.000. Okoli 14.000 prebivalcev Slovenije jevsajenkratvživljenjuuporabiloLSD,približno13.000jihjeuporabiloamfetamin,heroin pa okoli 7.000.

2.1 MARIHUANA/HAŠIŠ

Marihuana/hašiš je bila najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Sloveniji. To prepovedano drogo je vsaj enkrat v življenju že poskusilo 15,8 % prebivalcevSlovenije v starosti15–64 let; v zadnjem letu jemarihuano/hašišuporabilo4,4 %ljudi,vzadnjemmesecupa2,3 %(tabela2-1,slika2-3).Povprečnastarostobprviuporabimarihuane/hašišajebila18let.

Deležtistih,kisouporabilimarihuano/hašišvsajenkratvživljenju,se jerazlikovalpospolu,starosti,izobrazbiinpozaposlitvenemstatusu.

Marihuano/hašišsovvišjemdeležuuporabljalimoškikotženske;takojetoprepo-vedanodrogovsajenkratvživljenjuuporabilaokolipetinamoških(19,5 %)in11,8 %ženskvstarosti15–64let(tabela2-1).Deležvseživljenjskeuporabemarihuane/ha-šiša je bil višji v starostnih skupinah do 34 let kot pri starejših (tabela 2-1, tabela 2-2, slika2-3).Deležuporabevzadnjem letu inzadnjemmesecupa jebilnajvišjimedmladimivstarostniskupini15–24let(tabela2-2,slika2-3).

23

Slika 2-3: Primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili marihu-

ano/hašiš kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med

starostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let

15–64 let

15–34 let

15–24 let

0 % 10 % 20 % 30 %

15,8 % 4,4 % 2,3 %

28,7 % 10,3 % 5,3 %

27,3 % 15,0 % 7,5 %

Kadarkoli v življenju Zadnjih 12 mesecev Zadnjih 30 dni

Poizobrazbiinstatusujebildeležvseživljenjskeuporabemarihuane/hašišanajvišjimedtistimizvišješolskoizobrazboalivečintistimi,kisobilivprocesuizobraževanja(učenci,dijaki,študenti),najnižjipamedupokojenimi(tabela2-1).

Dnevnooziromaskorajdnevno(uporabamarihuane20dnialivečvzadnjemme-secu) jemarihuano/hašišuporabljalo0,4 %prebivalcevSlovenije,starih15–64let.Ocenadnevneuporabepošteviluljudi jepokazala,dajemarihuano/hašišvečkot20-kratvzadnjemmesecuuporabilookoli6.350ljudi.

24

Tabela 2-1: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili mari-

huano/hašiš kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spo-

lu, starosti, izobrazbi in po statusu

Prevalenca [%] med prebivalciKadar koli v življenju

Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 15,8 % 4,4 % 2,3 %

SPOLmoški 19,5 % 5,9 % 3,3 %

ženski 11,8 % 2,8 % 1,2 %

STAROST

15–24 let 27,3 % 15,0 % 7,5 %25–34 let 29,7 % 6,8 % 3,7 %35–44 let 14,5 % 1,7 % 1,0 %45–54 let 7,5 % 0,8 % 0,4 %55–64 let 2,5 % 0,2 % 0,1 %

IZOBRAZBAosnovnošolskaizobrazbaalimanj 11,1 % 5,7 % 2,9 %srednješolska izobrazba 14,8 % 4,5 % 2,6 %višješolskaizobrazbaaliveč 19,8 % 3,4 % 1,3 %

STATUS

zaposlen,samozaposlen,kmetovalec 15,5 % 2,4 % 1,3 %učenec,dijak,študent 29,3 % 16,0 % 7,6 %upokojenec 1,5 % 0,0 % 0,0 %brezposeln 19,9 % 6,9 % 4,7 %

Tabela 2-2: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–34 let in 15–24 let, ki so

uporabili marihuano/hašiš kadarkoli v življenju, v zadnjih 12 mesecih in v zadnjih

30 dneh, skupaj in po spolu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

15–34 LET

SKUPAJ 28,7 % 10,3 % 5,3 %Moški 33,0 % 13,4 % 7,5 %

Ženske 24,0 % 7,0 % 2,9 %

15–24 LETSKUPAJ 27,3 % 14,9 % 7,5 %Moški 31,0 % 17,4 % 9,5 %Ženske 23,1 % 12,2 % 5,2 %

25

2.1.1 MNENJE O TVEGANJU, POVEZANEM Z REDNO UPORABO MARIHUANE ALI HAŠIŠA

Anketaouporabialkohola,tobakaindrugihdrogjezajemalatudimnenjskavpraša-nja,spomočjokaterihsoprebivalciSlovenijemeddrugimiizrazilitudisvojamnenjaotveganju,povezanemzrednouporabomarihuane/hašiša,inotem,alibimoralabitiuporabamarihuane/hašišadovoljena.

Navprašanje,ali ljudjetvegajo,čerednouporabljajomarihuanoalihašiš,staokolidvetretjini(65,1%)prebivalcevSlovenije,starih15–64let,odgovorili,dazelotvega-jo,približnopetina(22,7%)jihjemenila,dazmernotvegajo,približnodesetina(9,1%)pa,darahlotvegajo.Le3,1%prebivalcevSlovenijejemenil,daljudjenetvegajo,čerednouporabljajomarihuanoalihašiš(slika2-4).

Slika 2-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev

do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana

Zelo tvegana 65,1 %

Zmerno tvegana 22,7 %

Rahlo tvegana 9,1 %

Ni tvegana 3,1 %

Rednouporabomarihuane/hašišajezzelovelikimtveganjempovezovalvišjideležženskkotmoških,višjideležstarejšihod45letkotmlajšihinvišjideležupokojenihinzaposlenihkotbrezposelnihtertistih,kisobilivprocesuizobraževanja(učenci,dijaki,študentje).Darednauporabamarihuane/hašišanitvegana,jevnajvišjemde-ležumenilanajmlajšastarostnaskupina(15–24let),poizobrazbipasovvišjemde-ležutakomenilitistizosnovnošolskoinssrednješolskoizobrazbotertistizvišješol-skoizobrazboaliveč(tabela2-3).

26

Tabela 2-3: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredeli-

tev do vprašanja, ali je redna uporaba marihuane tvegana, po spolu, starosti, iz-

obrazbi in po statusu

Delež [%] med prebivalci

Tvegana Zmerno tvegana Ni tvegana

SKUPAJ 65,1 % 22,7 % 12,2 %

SPOLmoški 59,2 % 25,7 % 15,1 %

ženski 71,3 % 19,5 % 9,2 %

STAROST



STATUS


2.1.2 MNENJE O DOVOLJENI UPORABI MARIHUANE

Navprašanje, alibimoralabitiuporabamarihuanedovoljena, je večkotpolovica(64,3 %)prebivalcevSlovenije,starih15–64let,odgovorilanikalno,približnopetina(19,2 %)jihjemenila,dabiuporabamarihuanemoralabitidovoljena,16,5 %pasejihdotetrditveniopredelilonitipritrdilnonitizzanikanjem(slika2-5).

Slika 2-5: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredelitev

do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena

Ne strinjam se 64,3 %

Strinjam se 19,2 %

Neopredeljeni 16,5 %

27

Dovoljeniuporabimarihuanesobilivvišjemdeležunaklonjenimoškikotženskeinstarostni skupini do 34 let kot starejši. Najstarejša starostna skupina (55–64 let) pa vnajvišjemdeležunibilanaklonjenadovoljeniuporabimarihuane.Poizobrazbisosezdovoljenouporabomarihuanevnajvišjemdeležustrinjalitistizvišješolskoiz-obrazboaliveč,postatusupasobilitisti,kisobilivprocesuizobraževanja(učen-ci,dijaki,študentje),inbrezposelni,dovoljeniuporabimarihuanenaklonjenivvišjemdeležukotzaposleniinupokojeni(tabela2-4).

Tabela 2-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na opredeli-

tev do vprašanja, ali bi morala biti uporaba marihuane dovoljena, po spolu, sta-

rosti, izobrazbi in po statusu

Delež [%] med prebivalci

Strinjam seNiti se ne

strinjam niti se strinjam

Se ne strinjam

SKUPAJ 19,2 % 16,5 % 64,3 %

SPOLmoški 23,1 % 17,6 % 59,3 %

ženski 15,0 % 15,4 % 69,6 %

STAROST



STATUS


28

2.2 KOKAIN

Kokain jevsajenkratvživljenjužeposkusilo2,1 %prebivalcevSlovenijevstarosti15–64let;vzadnjemletujetoprepovedanodrogouporabilo0,5 %ljudi,vzadnjemmesecupa0,1 %(tabela2-5).Povprečnastarostobprviuporabikokainajebila21let.

Delež tistih,kisovsajenkratvživljenjuuporabilikokain,se jerazlikovalpospolu,starostiinpozaposlitvenemstatusu.

Kokainsovvišjemdeležuuporabilimoškikotženske;takojetoprepovedanodrogovsajenkratvživljenjuuporabilo2,8%moškihin1,2%ženskvstarosti15–64let(ta-bela2-5).Vstarostnihskupinah15–24letin25–34letjebildeležvseživljenjskeupo-rabekokainavišjikotvdrugihstarostnihskupinah,uporabakokainavzadnjemletupajebilanajvišjavnajmlajšistarostniskupini(15–24let)(tabela2-5).Postatususokokainvsajenkratvživljenjuvvišjemdeležuuporabilitisti,kisobilivprocesuizo-braževanja (učenci,dijaki,študentje), inbrezposelnivprimerjavizzaposlenimi (ta-bela 2-5).

Tabela 2-5: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili ko-

kain kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staro-

sti, izobrazbi in po statusu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 2,1 % 0,5 % 0,1 %

SPOLmoški 2,8 % 0,7 % 0,2 %

ženski 1,2 % 0,3 % 0,1 %

STAROST



STATUS


29

2.3 EKSTAZI

Ekstazijevsajenkratvživljenjužeposkusil2,1 %prebivalcevSlovenije,starih15–64let;vzadnjemletujetoprepovedanodrogouporabilo0,3 %ljudi,vzadnjemmese-cupa0,1 %(tabela2-6).Povprečnastarostobprviuporabiekstazijajebila19let.

Deležtistih,kisovsajenkratvživljenjuuporabiliekstazi,se jerazlikovalpospolu,starostiinpozaposlitvenemstatusu.

Ekstazisovvišjemdeležuuporabilimoškikotženske;takojetoprepovedanodrogovsajenkratvživljenjuuporabilo2,7%moškihin1,4%ženskvstarosti15–64(tabe-la2-6).Deležvseživljenjskeuporabeekstazijajebilvišjivstarostnihskupinahdo34letkotpristarejšihinjevstarostniskupini15–24letznašal3,5%,vstarostniskupini25–34letpa5,4%(tabela2-6).Postatusujebildeležuporabeekstazijavsajenkratvživljenjuvišjipribrezposelnihintistih,kisobilivprocesuizobraževanja(učenci,di-jaki, študentje), kot pri zaposlenih (tabela 2-6).

Tabela 2-6: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili ek-

stazi kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staro-

sti, izobrazbi in po statusu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 2,1 % 0,3 % 0,1 %

SPOLmoški 2,7 % 0,4 % 0,2 %

ženski 1,4 % 0,2 % 0,1 %

STAROST



STATUS


30

2.4 AMFETAMIN

Amfetaminjevsajenkratvživljenjuposkusilo0,9 %prebivalcevSlovenijevstarosti15–64let;vzadnjemletujetoprepovedanodrogouporabilo0,3 %ljudi,vzadnjemmesecupa0,1 %(tabela2-7).Povprečnastarostobprviuporabiamfetaminajebila19 let.

Deležtistih,kisovsajenkratvživljenjuuporabiliamfetamin,sejerazlikovalpospo-lu,starostiinpozaposlitvenemstatusu.

Amfetaminsovvišjemdeležuuporabilimoškikotženske;tako jetoprepovedanodrogovsajenkratvživljenjuuporabilo1,4%moških inmanjkotodstotekženskvstarosti 15–64 let (tabela 2-7). V starostnih skupinah 15–24 let in 25–34 let je bil de-ležvseživljenjskeuporabeamfetaminavišjikotvstarostnihskupinah35–44 let in45–54let(tabela2-7).Postatusupajebildeležvseživljenjskeuporabeamfetaminavišjipritistih,kisobilivprocesuizobraževanja(učenci,dijaki,študentje),inpribrez-poselnih kot pri zaposlenih (tabela 2-7).

Tabela 2-7: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili am-

fetamin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, sta-

rosti, izobrazbi in po statusu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 0,9 % 0,3 % 0,1 %

SPOLmoški 1,4 % 0,5 % 0,2 %

ženski 0,5 % 0,1 % 0,1 %

STAROST



STATUS


31

2.5 LSD

LSD jevsajenkratvživljenjuuporabil1,0 %prebivalcevSlovenijevstarosti15–64let,vzadnjemletupa0,1 %ljudi(tabela2-8).PovprečnastarostobprviuporabiLSDje bila 20 let.

Deležtistih,kisovsajenkratvživljenjuuporabiliLSD,sejerazlikovalpospolu,sta-rostiinpozaposlitvenemstatusu.

LSDsovvišjemdeležuuporabilimoškikotženske; tako je toprepovedanodrogovsajenkratvživljenjuuporabilo1,4%moškihinmanjkotodstotekženskvstarosti15–64let(tabela2-8).Vstarostnihskupinah25–34letin35–44letjebildeležvseži-vljenjske uporabe te prepovedane droge višji kot v najstarejši starostni skupini (55–64let)(tabela2-8).PostatususoLSDvsajenkratvživljenjuvvišjemdeležuupora-bili brezposelni kot zaposleni in upokojeni (tabela 2-8).

Tabela 2-8: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili LSD

kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, starosti,

i zobrazbi in po statusu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 1,0 % 0,1 % 0,0 %

SPOLmoški 1,4 % 0,2 % 0,1 %

ženski 0,6 % 0,1 % 0,0 %

STAROST



STATUS


32

2.6 HEROIN

Heroinjevsajenkratvživljenjuuporabilo0,5 %prebivalcevSlovenijevstarosti15–64let,vzadnjemletupa0,1 %(tabela2-9).Povprečnastarostobprviuporabihero-ina je bila 21 let.

Delež tistih,kisovsajenkratvživljenjuuporabiliheroin,se jerazlikovalpospolu,starostiinpozaposlitvenemstatusu.

Heroinsovsajenkratvživljenjuvvišjemdeležuuporabilimoškikotženskevstaros-ti15–64let(tabela2-9).Vstarostnihskupinah25–34letin35–44letjebildeležvse-življenjskeuporabeheroinavišjikotvnajstarejšistarostniskupini(55–64let)(tabe-la2-9).Postatususotoprepovedanodrogovsajenkratvživljenjuvvišjemdeležuuporabili brezposelni kot zaposleni in upokojeni (tabela 2-9).

Tabela 2-9: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili he-

roin kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu, staros-

ti, izobrazbi in po statusu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 0,5 % 0,1 % 0,0 %

SPOLmoški 0,7 % 0,1 % 0,0 %

ženski 0,3 % 0,0 % 0,0 %

STAROST



STATUS


33

2.7 NOVE DROGE

Izraznovedrogezajemaširokomnožicopsihoaktivnihsnovi,kisosenanovopoja-vilenatrgudrogalipasejenjihovazlorabapojavilašelepredkratkiminzatotudišenisouvrščenenalistoprepovedanihdrog.VladaRepublikeSlovenijajejulija2013potrdilaUredboospremembahindopolnitvahUredbeorazvrstitviprepovedanihdrog,skaterojevseznamprepovedanihdroguvrstila48novihpsihoaktivnihsnovi.MedizvedboAnketeouporabitobaka,alkoholaindrugihdrogjebilmefedronedi-nanovadroga,kiježebilauvrščenanaseznamprepovedanihdrogprinas.

Novedrogejevsajenkratvživljenjuposkusilo0,6 %prebivalcevSlovenijevstaros-ti15–64let;vzadnjemletujenovedrogeuporabilo0,3 %ljudi,vzadnjemmesecupa0,1 %(tabela2-10).Povprečnastarostobprviuporabinovedrogejebila21let.Tisti,kisožeuporabilikateroizmednovihdrog,pasonajpogostejeporočalioupo-rabimetilonainmefedrona.

Deležtistih,kisovsajenkratvživljenjuuporabilinovedroge,sejerazlikovalpospo-lu,starostiinpozaposlitvenemstatusu.

Novedrogesovvišjemdeležuuporabilimoškikotženske;takojenovedrogevsajenkratvživljenjuuporabilo0,9%moškihin0,3%ženskvstarosti15–64let(tabela2-10).Vnajmlajšistarostniskupini(15–24let)jebildeležvseživljenjskeuporabeno-vihdrogvišjikotvstarostnihskupinahnad34letinjeznašal1,8%(tabela2-10).Postatusujebildeležuporabenovihdrogvsajenkratvživljenjuvišjipritistih,kisobilivprocesuizobraževanja(učenci,dijaki,študentje),inpribrezposelnihkotprizapo-slenih (tabela 2-10).

34


novo drogo kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu,

staros ti, izobrazbi in po statusu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 0,6 % 0,3 % 0,1 %

SPOLmoški 0,9 % 0,4 % 0,1 %

ženski 0,3 % 0,2 % 0,1 %

STAROST



STATUS


35

2.8 UPORABA VEČ DROG HKRATI

Uporabavečdroghkratisenanašanauporabodvehalivečrazličnihdrog,vključ-nozalkoholom,obenipriložnosti.Anketaouporabitobaka,alkoholaindrugihdrognizajemalavprašanjaoposameznihkombinacijahdrog,kijihjeposamezniklahkouporabil,zatotehnimogočeopisati.

Slika 2-6: Primerjava deležev (v %) prebivalcev Slovenije, ki so uporabili več drog

hkrati kadar koli v življenju, v zadnjih 12 mesecih ali v zadnjih 30 dneh, med sta-

rostnimi skupinami 15–64 let, 15–34 let in 15–24 let

15–64 let

15–34 let

15–24 let

0 % 10 %5 % 15 % 20 %

6,4 % 2,3 % 1,3 %

13,4 % 5,5 % 2,9 %

15,5 % 8,0 % 3,9 %

Kadarkoli v življenju Zadnjih 12 mesecev Zadnjih 30 dni

Večdroghkratijevsajenkratvživljenjuuporabilo6,4 %prebivalcevSlovenijevsta-rosti15–64 let;vzadnjem letu jevečdroghkratiuporabilo2,3 % ljudi,vzadnjemmesecupa1,3 %(tabela2-11,slika2-6).Povprečnastarostobprviuporabivečdroghkrati je bila 18 let.

Deležtistih,kisovsajenkratvživljenjuuporabilivečdroghkrati,sejerazlikovalpospolu,starostiinpozaposlitvenemstatusu.

Večdroghkratisovvišjemdeležuuporabilimoškikotženske;takojevečdroghkrativsajenkratvživljenjuuporabilo8,4%moškihin4,3%ženskvstarosti15–64let(ta-bela2-11).Deležvseživljenjskeuporabevečdroghkratijebilvišjivstarostnihskupi-nahdo34letkotvstarostnihskupinahnad35let,deležuporabevečdroghkrativzadnjemletupajebilnajvišjivnajmlajšistarostniskupini(15–24let)(tabela2-11,sli-ka2-6).Postatusujebildeležuporabevečdroghkrativsajenkratvživljenjunajviš-jipritistih,kisobilivprocesuizobraževanja(učenci,dijaki,študentje)(tabela2-11).

36

Tabela 2-11: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so uporabili več

drog hkrati kadar koli v življenju, zadnjih 12 mesecev in zadnjih 30 dni, po spolu,

starosti, izobrazbi in po statusu


Zadnjih 12 mesecev

Zadnjih 30 dni

SKUPAJ 6,4 % 2,3 % 1,3 %

SPOLmoški 8,4 % 3,3 % 1,8 %

ženski 4,3 % 1,3 % 0,7 %

STAROST



STATUS


37

3 TOBAK

3.1 DELEŽ KADILCEV

MedprebivalciSlovenije,starimi15–64let, jebilonekajmanjkotčetrtina(24,0 %)kadilcev,nekajmanj kot četrtina (23,1 %)bivših kadilcev innekaj več kotpolovica(52,9 %)oseb,kinisonikolikadile(slika3-1).VečinaprebivalcevSlovenije,starih15–64let,torejnikadila(76,0 %).

Slika 3-1: Deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med pre-

bivalci Slovenije, starimi 15–64 let

Kadilci 24,0 %

Nikoli kadili 52,9 %

Bivši kadilci 23,1 %

V Sloveniji je med prebivalci, starimi 15–64 let, kadilo približno 340.000 oseb,približno327.000jebilobivšihkadilcev,posameznikov,kinisonikolikadili,panekajvečkot748.000.

Deležikadilcev,bivšihkadilcevintistih,kinisonikolikadili,soserazlikovaligledenaspol, starost, izobrazbo in status (tabela 3-1).

Deležkadilcev jebil višjimedmoškimi inbrezposelnimi,nižjipamedženskami, vnajstarejši starostni skupini (55–64 let), osebami z najvišjo stopnjo izobrazbe inmedupokojenci(tabela3-1).

Deležbivšihkadilcevjebilpravtakovišjimedmoškimipatudiosebamiiznajstarejšestarostneskupine(55–64let)inupokojenci.Deležbivšihkadilcevjebilnižjimedžen-skamiinosebamiznajnižjostopnjoizobrazbe.Pričakovanojebildeležnižjitudimedosebamiiznajmlajšestarostneskupine(15–24let)oziromamedučenci,dijakiinštu-denti,sajsevtemstarostnemobdobjukajenješelezačnepojavljati(tabela3-1).

38

Deležtistih,kinisonikolikadili, jebilvišjimedženskami,osebamiiznajmlajšesta-rostneskupine(15–24let),osebamiznajvišjostopnjoizobrazbeteručenci,dijakiinštudenti,nižjipamedmoškimi,srednješolskoizobraženimiinbrezposelnimi(tabe-la 3-1).

Tabela 3-1: Deleži (v %) kadilcev, bivših kadilcev in tistih, ki niso nikoli kadili, med

prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi in po

statusu

Delež [%] med prebivalciKadilci Bivši kadilci Nikoli kadili

SKUPAJ 24,0 % 23,1 % 52,9 %

SPOLmoški 26,8 % 25,2 % 48,0 %

ženski 21,1 % 20,9 % 58,1 %

STAROST



STATUS


39

3.2 DELEŽ REDNIH IN OBČASNIH KADILCEV

Rednikadilcisotisti,kikadijovsakdan,tiste,kinekadijorednooziromavsakdan,paimenujemoobčasnikadilci.

Med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, je redno kadila približno petina vseh(19,1%),dvajsetina (4,9%)paobčasno (tabela3-2).Deležarednih inobčasnihka-dilcevmedprebivalcistaserazlikovalagledenaspol,starost, izobrazboinstatus.Deležrednihkadilcevjebilvišjimedmoškimiinbrezposelnimi,nižjipamedoseba-mizvišješolskoizobrazboaliveč.Deležobčasnihkadilcevjebilvišjivnajmlajšista-rostniskupini,karjepričakovano,sajsevtejstarostikadilskenavadeoblikujejo,ka-jenjejepogostejeobčasnoinpostopomanapredujedorednega(tabela3-2).

Medvsemikadilci jih jeokoli80 %kadiloredno,vsakdan,občasnopaokoli20 %.Deležarednihinobčasnihkadilcevmedkadilcistaserazlikovalagledenaspol,sta-rostinstatus.Deležrednihkadilcevjebilvišjimedmoškimi,nižjipapričakovanovnajmlajšistarostniskupiniterskupiniučencev,dijakovinštudentov(tabela3-2).

Tabela 3-2: Deleži rednih in občasnih kadilcev (v %) med prebivalci Slovenije in

med kadilci, starimi 15–64 let, po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu

Delež [%] med prebivalci Delež [%] med kadilci Redni

kadilciObčasni kadilci

Redni kadilci

Občasni kadilci

SKUPAJ 19,1 % 4,9 % 79,7 % 20,3 %

SPOLmoški 22,2 % 4,7 % 82,8 % 17,2 %ženski 15,9 % 5,2 % 75,6 % 24,4 %

STAROST

15–24 let 17,4 % 7,7 % 69,3 % 30,7 %25–34 let 22,9 % 5,1 % 81,8 % 18,2 %35–44 let 18,1 % 5,0 % 78,5 % 21,5 %45–54 let 21,0 % 4,6 % 82,5 % 17,5 %55–64 let 15,7 % 2,8 % 85,2 % 14,8 %

IZOBRAZBA

osnovnošolska izobrazbaalimanj

22,1 % 5,7 % 79,6 % 20,4 %

srednješolska izobrazba

22,3 % 5,3 % 80,9 % 19,1 %

višješolska izobrazbaaliveč

11,3 % 3,9 % 75,2 % 24,8 %

STATUS


19,6 % 4,5 % 81,4 % 18,6 %

učenec,dijak,študent

15,7 % 7,5 % 67,6 % 32,4 %

upokojenec 14,4 % 3,2 % 82,2 % 17,8 %brezposeln 29,3 % 5,7 % 83,7 % 16,3 %

40

3.3 RABA RAZLIČNIH TOBAČNIH IZDELKOV

Kadilciuporabljajorazličnetobačneinsorodneizdelke(npr.izdelkiznikotinom,ka-morsodijoelektronskecigarete),uporabljajolahkoenizdelekalipavečrazličnih.

Vtabeli3-3prikazujemotobačneinsorodneizdelke,kisojihuporabljaliredniinob-časnikadilci.Ensamizdelekjeuporabljalavelikavečinakadilcev(93 %),preostalipadvaaliveč,zatodeležiskupnopresegajo100 %.

Medkadilcijihjevelikavečina(96 %)uporabljalatovarniškecigarete,okolidesetina(8,5 %)paročnozvitecigarete.Posameznedrugetobačneizdelkealielektronskeci-garetejeuporabljalnizekdeležuporabnikov(tabela3-3).

Deležkadilcev tovarniškihcigaret, ročnozvitih cigaret, cigar inpip se razlikujepospolu.Deležkadilcevtovarniškihcigaretjebilvišjimedženskami,deležkadilcevroč-nozvitihcigaret,cigarinpippamedmoškimi(tabela3-3).

Deležkadilcevtovarniškihcigaret,ročnozvitihcigaretinvodnihpipserazlikujegle-denastarost.Deležročnozvitihcigaretjevišjivobehnajmlajšihstarostnihskupi-nah (15–24 in 25–34 let) (tabela 3-3).

Tabela 3-3: Deleži (v %) uporabnikov različnih tobačnih in sorodnih izdelkov med

kadilci, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu

Delež [%] med kadilci

Tova

rniš

ke

ciga

rete

Ročn

o zv

ite

ciga

rete

Ciga

rilo

si

Ciga

re

Pipe

tob

aka

Toba

k za

nj

uhan

je,

žveč

enje

, ses

anje

Elek

tron

ske

ciga

rete

Vodn

e pi

pe

SKUPAJ 96,0 % 8,5 % 0,6 % 1,2 % 0,6 % 0,3 % 0,4 % 0,8 %

SPOLmoški 95,0 % 10,5 % 1,0 % 1,8 % 1,1 % 0,3 % 0,3 % 0,8 %

ženski 97,3 % 5,8 % 0,2 % 0,4 % 0,1 % 0,3 % 0,6 % 0,8 %

STAROST

15–24 let 92,7 % 18,0 % 0,8 % 1,9 % 0,5 % 0,9 % 0,3 % 3,9 %25–34 let 95,5 % 13,4 % 0,8 % 1,5 % 0,9 % 0,0 % 0,8 % 0,0 %35–44 let 97,1 % 5,1 % 1,0 % 0,9 % 0,3 % 0,5 % 0,3 % 0,2 %45–54 let 96,2 % 4,1 % 0,5 % 1,1 % 0,0 % 0,2 % 0,6 % 0,2 %55–64 let 98,6 % 1,6 % 0,0 % 0,7 % 1,8 % 0,0 % 0,0 % 0,3 %

41

3.4 POVPREČNO ŠTEVILO POKAJENIH CIGARET NA DAN

Povprečnoštevilopokajenihcigaretnadansmoizračunalizatistekadilcetovarni-škihin/aliročnozvitihcigaret,kikadijovsakdan(rednikadilci).Rednikadilcisopov-prečnonadanpokadilipribližno16tovarniškihin/aliročnozvitihcigaret.Vprimer-javizmoškimisoženskepokadilemanjšeštevilocigaretnadan(tabela3-4).

Tabela 3-4: Povprečno število pokajenih cigaret na dan pri rednih kadilcih, starih

15–64 let, skupaj in po spolu

Povprečno število pokajenih cigaret na dan (redni kadilci)

SKUPAJ 16,3

SPOLmoški 18,0

ženske 13,8

43

4 ALKOHOL

4.1 PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ

VAnketi o uporabi alkohola, tobaka in drugih drog smo anketirance spraševali onjihovempitjupijač,kivsebujejoalkohol (npr.pivo,vino,žganje, radler inmešanegazirane alkoholne pijače). Zanimale so nas njihove navade pitja v zadnjem letu,škodljiveposledicepitjaalkoholainnjihovomnenjeoalkoholnipolitiki.Osebe,kivzadnjemletunisopilealkoholnihpijač,smoopredelilikotabstinente.Raziskavanivsebovalavprašanjgledepitjaenergijskihpijač.

4.1.1 ABSTINENTI IN OSEBE, KI SO PILE ALKOHOL V ZADNJEM LETU

Slika 4-1: Deleži (v %) abstinentov in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkohol,

glede na pogostost pitja med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let

Dnevno ali skoraj vsak dan 5,3 %

2 do 3-krat na teden 13,4 %

2 do 4-krat na mesec 29,6 % 19,4 % Abstinenti

32,3 % 1-krat na mesec ali manj

Vzadnjemletujealkoholnepijačepilo1.142.000(80,6 %)prebivalcevSlovenije,sta-rih15–64let,abstiniralopajihje275.000,karjemanjkotpetina(19,4 %)prebival-stva (slika 4-1).

Medmoškimijevzadnjemletuabstiniralo15,7 %prebivalstva,medženskamipa23,4 %.

Deležitistih,kisovzadnjemletuabstinirali,soserazlikovalipospolu,starosti,izo-brazbiinpostatusu.Deležabstinentovjebilvišjimedženskami(23,4 %)inmedsta-rejšimiprebivalci.Večabstinentovjebilomedstarejšimiprebivalci,starimi45-64let(20,9 %inveč)kotmedmlajšimiprebivalci,starimi15–34let(17,4 %inmanj).Delež

44

abstinentovjebilnajvišjimedprebivalcizosnovnošolskoalinižjoizobrazbo(34,5 %)innajnižjimedprebivalcizvišješolskoizobrazboaliveč(12,9 %).Deležabstinentovjebilvišjimedupokojenciinbrezposelnimi(okoli25,0 %)vprimerjavizdeležemab-stinentovmedzaposlenimi, samozaposlenimi, kmetovalci (17,4 %) ter tistimi, ki sobilivprocesuizobraževanja(13,3 %)(tabela4-1).

MedprebivalciSlovenije,starimi15–64let,kisovzadnjemletupilialkoholnepija-če,jebilonajvečtakih,kisopilienkratnamesecalimanj(32,3%),18,7%jihjepilovečkotdvakratnateden,odtehpajihje5,3%piloštiri-alivečkratnateden(tabe-la4-1).Vpogostostipitjavzadnjemletusobilerazlikepospolu,starosti, izobraz-biinpostatusu.Medtistimi,kisopilivečkotdvakratnateden,jebildeležvišjimed:●● moškimi(27,7%)vprimerjavizženskami(9,2%);●● medprebivalci,starimi45–54let(23,2%),inmedtistimi,starimi55–64let(23,5%)vprimerjavizmlajšimistarostnimiskupinami;

●● medtistimissrednješolsko izobrazbo (18,9%) inzvišješolsko izobrazboali več(19,8%)vprimerjavististimizosnovnošolskoizobrazboalimanj(15,4%);

●● medupokojenci(22,1%),zaposlenimi(19,3%)inbrezposelnimi(18,7%)vprimer-javististimi,kisobilivprocesuizobraževanja(13,3%)(tabela4-1).

45

Tabela 4-1: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki so v zadnjih 12 me-

secih abstinirali, in tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih pili alkoholne pijače, po spo-

lu, starosti, izobrazbi in po statusu

Delež [%] med prebivalciPili alkoholne pijače v zadnjih 12 mesecih

AB

STIN

ENTI

Enkr

at n

a m

esec

ali

man

j

Od

2- d

o 4-

krat

na

mes

ec

Od

2- d

o 3-

krat

na

tede

n

Štir

ikra

t na

tede

n al

i po

gost

eje

SKU

PAJ

SKUPAJ 19,4 % 32,3 % 29,6 % 13,4 % 5,3 % 80,6 %

SPOLmoški 15,7 % 23,7 % 32,9 % 19,6 % 8,1 % 84,3 %ženski 23,4 % 41,3 % 26,1 % 6,8 % 2,4 % 76,6 %

STAROST

15–24 let 13,5 % 34,1 % 37,9 % 12,2 % 2,2 % 86,5 %25–34 let 17,4 % 34,9 % 33,8 % 11,7 % 2,2 % 82,6 %35–44 let 18,7 % 35,2 % 28,7 % 12,5 % 4,9 % 81,3 %45–54 let 20,9 % 28,1 % 27,8 % 15,3 % 7,9 % 79,1 %55–64 let 25,4 % 29,5 % 21,6 % 14,8 % 8,7 % 74,6 %

IZOBRAZBA

osnovnošolska izobrazbaalimanj 34,5 % 27,5 % 22,5 % 8,8 % 6,6 % 65,4 %

srednješolska izobrazba 19,3 % 32,2 % 29,7 % 14,0 % 4,9 % 80,7 %

višješolska izobrazbaaliveč 12,9 % 34,7 % 32,6 % 14,3 % 5,6 % 87,1 %

STATUS


17,4 % 32,7 % 30,6 % 14,2 % 5,1 % 82,6 %

učenec,dijak,študent 13,3 % 33,5 % 39,9 % 11,9 % 1,3 % 86,7 %

upokojenec 27,6 % 31,2 % 19,1 % 12,9 % 9,2 % 72,4 %brezposeln 24,7 % 30,4 % 26,2 % 11,8 % 6,9 % 75,3 %

46

4.1.2 VISOKOTVEGANO OPIJANJE OB ENI PRILOŽNOSTI

Visokotveganoopijanjeobenipriložnostismoopredelilikotpitješestalivečmericalkohola3obenipriložnostizamoškeinštirialivečmericalkoholaobenipriložno-stizaženske.

Vzadnjemletusejevsajenkratvisokotveganoopilo659.000(46,5 %)prebivalcevSlovenije,starih15–64let.Mednjimijebilovečmoških(55,8 %)kotžensk(36,6 %).

Podrobnejšaanalizavisokotveganegaopijanjagledenapogostostvzadnjemletujeprikazanavtabeli4-2.Desetina(10,1%)prebivalcevSlovenije,starih15–64let,sejevzadnjemletuvisokotveganoopijalaod1-do3-kratnamesec,deležjebilvišjimed:●● moškimivprimerjavizženskami;●● mednajmlajšimi,starimi15–24let,termedprebivalci,starimi25–34let,vprimer-javisstarejšimistarostnimiskupinami;

●● medtistimissrednješolskoizobrazbovprimerjavististimizosnovnošolskoizo-brazboalimanjinstistimizvišješolskoizobrazboaliveč;

●● med tistimi, ki so bili v procesu izobraževanja, v primerjavi z brezposelnimi,zaposlenimialiupokojenci(tabela4-2).

3 10 gramov čistega alkohola je 1 merica alkohola, kar je v 1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žgane pijače, 5 dl ra-

dlerja ali 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače.

47

Tabela 4-2: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, ki ne pijejo alkoho-

la, in tistih, ki so se v zadnjih 12 mesecih visokotvegano opijali ob eni priložnosti,

po spolu, starosti, izobrazbi in po statusu

Delež [%] med prebivalci A

BST

INEN

TI

Nik

oli

Man

j kot

1-

krat

na

mes

ec

Od

1- d

o 3-

krat

na

mes

ec

Od

1- d

o 3-

krat

na

tede

n

Dne

vno

ali s

kora

j vs

ak d

an

SKUPAJ 19,5 % 34,0 % 34,0 % 10,1 % 2,0 % 0,4 %

SPOLmoški 15,8 % 28,4 % 39,0 % 13,3 % 2,9 % 0,7 %ženski 23,5 % 39,9 % 28,7 % 6,7 % 1,1 % 0,1 %

STAROST

15–24 let 13,6 % 19,7 % 39,8 % 22,1 % 4,4 % 0,2 %25–34 let 17,5 % 27,6 % 40,6 % 11,6 % 2,4 % 0,3 %35–44 let 18,8 % 39,6 % 33,2 % 7,3 % 1,0 % 0,2 %45–54 let 21,0 % 37,8 % 31,6 % 7,7 % 1,6 % 0,4 %55–64 let 25,6 % 41,9 % 25,7 % 4,7 % 1,1 % 1,0 %

IZOBRAZBA

osnovnošolska izobrazbaalimanj 34,7 % 26,7 % 25,2 % 9,3 % 3,6 % 0,5 %

srednješolska izobrazba 19,4 % 31,1 % 35,4 % 11,7 % 2,0 % 0,5 %

višješolska izobrazbaaliveč 12,9 % 43,3 % 34,9 % 7,4 % 1,3 % 0,2 %

STATUS


17,5 % 36,1 % 35,4 % 9,1 % 1,6 % 0,3 %

učenec,dijak,študent 13,4 % 19,6 % 42,5 % 20,2 % 4,1 % 0,2 %

upokojenec 27,7 % 43,6 % 23,5 % 3,4 % 1,1 % 0,7 %brezposeln 24,8 % 27,7 % 31,0 % 12,8 % 2,8 % 0,9 %

48

4.2 NEGATIVNE POSLEDICE PITJA ALKOHOLA

Vraziskavisonaszanimalenekaterenegativneposledicepitjaalkohola.Anketiranci,ki so v zadnjih12mesecihpili alkoholnepijače, soocenjevali vplivnjihovegapitjaalkoholananjihovodružinskooz.partnerskoživljenje,odnosesprijatelji, zdravje,deloalištudijinnafinančnostanje.

Približnočetrtina(25,9%)prebivalcevjeporočala,dasovzadnjemletuobčutiline-gativneposledicepitjaalkoholanavsajenemizmedzgorajnaštetihpodročij.Mlajšiprebivalci, stari15–24 let, sovnajvečjimeriporočaliofinančnih težavah,starejši,stari25–64let,paotežavahzzdravjem.Vvečjimerisoonegativnihposledicahal-koholaporočali:●● moški(34,8%)vprimerjavizženskami(15,5%);●● mladi,stari15–24let(46,1%),vprimerjavisstarejšimistarostnimiskupinami;●● tisti z osnovnošolsko izobrazbo alimanj (30,7%) ali s srednješolsko izobrazbo(27,5%)vprimerjavististimizvišješolskoizobrazboaliveč(21,2%),

●● tisti,kisobilivprocesuizobraževanja(45,8%)inbrezposelni(34,8%),vprimerja-vizzaposlenimi(22,1%)inupokojenci(15,3%).

MedprebivalciSlovenije,starimi15–64let, jihje30,0 %menilo,daljudjezelotve-gajoškodljiveposledicepitjaalkohola,čevsakkonectednapopijejopetalivečme-ric4alkohola,okolidesetina(10,9 %)pajihjemenila,daljudjestakimnačinompitjaškod ljivih posledic ne tvegajo (slika 4-2).

Slika 4-2: Delež (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na različna

mnenja o stopnji tveganja, če oseba vsak konec tedna popije pet ali več me-

ric alkohola

Zelo tvegajo 30,0 %

Zmerno tvegajo 33,2 %

10,9 % Ne tvegajo

25,9 % Rahlo tvegajo

4 10 gramov čistega alkohola je 1 merica alkohola, kar je v 1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žgane pijače, 5 dl ra-

dlerja ali 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače (Kolšek, 2004).

49

4.3 OCENA DEJANSKE PORABE ALKOHOLA

DejanskaporabaalkoholanaprebivalcaSlovenijevključujeregistriranoporaboal-koholaintudiporaboalkohola,kijedržavnastatistikaneregistrira(neregistriranaporabaalkohola).PriračunanjuregistriraneporabečistegaalkoholanaprebivalcaSlovenijeupoštevamopodatkeoindustrijskiproizvodnjialkoholnihpijač(vino,pivoinžganepijače),oproizvodnjiskmetij,podatkeouvozuinizvozuterpodatkeoza-logahalkoholnihpijač.Neregistriranoporabočistegaalkoholanaprebivalcapasmovanketiocenilinaosnoviporočanjaanketirancevouvozualkoholnihpijačindoma-čiproizvodnjialkohola.

Prebivalcisomedvsemivrstamialkoholnihpijačuvozilinajvečžganihpijač,pridela-lipasonajvečvina.Naosnoviporočanjaanketirancevouvozuindomačiproizvo-dnji alkoholnihpijač smoocenili, da znašaneregistriranaporabačistegaalkoholana prebivalca Slovenije 4,31 litra5.Če toprištejemokpodatkuoregistriranipora-bičistegaalkoholanaprebivalcaSlovenije,starega15letinveč,lahkoocenimo,dajedejanskaporabačistegaalkoholanaprebivalcaSlovenije,starega15letinveč,vletu 2011 znašala 14,92 litra (slika 4-3).

Slika 4-3: Ocena (registrirane in neregistrirane) porabe čistega alkohola na odras-

lega (15 let in več) prebivalca Slovenije v litrih, 2011. Vir: NIJZ, SURS

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA + PROIZVODNJA NA KMETIJAH + (UVOZ-IZVOZ) + (ZALOGE

NA ZAČETKU LETA – ZALOGE NA KONCU LETA) =

= 7,58 L + 3,74 L + 0,01 L – 0,72 L =

= 10,61 L

REGISTRIRANA PORABA ALKOHOLA + NEREGISTRIRANA PORABA ALKOHOLA =

= 10,61 L + 4,31 L =

= 14,92 L

DOMAČA PROIZVODNJA +

+ UVOZ =

= 4,22 L + 0,09 L =

= 4,31 L

5 V primeru, da so anketiranci o količini alkohola, ki so ga uvozili iz tujine, dobili, kupili ali doma proizvedli

za lastno porabo, poročali za celotno gospodinjstvo, je ocena neregistrirane porabe alkohola prece-

njena. Iz zbranih podatkov ne moremo oceniti obsega morebitne precenjenosti te ocene.

50

4.4 MNENJE O NEKATERIH UKREPIH ALKOHOLNE POLITIKE

Anketajevsebovalatudimnenjskavprašanja,spomočjokaterihsoanketiranciizra-zilisvojestrinjanjeoz.nestrinjanjeznekaterimiukrepialkoholnepolitike.

Slika 4-4: Deleži (v %) prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, glede na njihovo stri-

njanje oz. nestrinjanje s posameznimi ukrepi alkoholne politike

Naključno testiranje alkohola v izdihanem zraku voznikov bi se moralo

v velikem obsegu izvajati vse leto.

Dovoljena količina alkohola v krvi za voznike bi morala biti 0.

Politika je soodgovorna za zaščito ljudi pred škodljivimi

posledicami (njihovega) pitja alkohola.

Če bi ljudje preveč pili, bi morali povečati davek

na alkoholne pijače.

Oglaševanje alkohola bi moralo biti prepovedano.

Če bi ljudje preveč pili, bi morali zmanjšati število prodajnih mest alkohola.

Alkohol je dobrina kot vsaka druga, zato ne potrebuje nobenih

posebnih omejitev.

0 %

Strinjam se Ne strinjam se

25 % 50 % 75 % 100 %

84 % 16 %

70 % 30 %

63 % 37 %

62 % 38 %

58 % 42 %

49 % 51 %

30 % 70 %

PrebivalciSlovenije,stari15–64let,sosevnajvečjemdeležustrinjalizukrepi,kisenanašajonavožnjopodvplivomalkohola.Medprebivalcisejihje62 %strinjalotudispovišanjemdavkanaalkoholnepijače,58 %pasprepovedjooglaševanjaalkoho-la (slika 4-4).

Približnoenatretjina(30 %)prebivalcev jemenila,da jealkoholdobrinakotvsakadruga,zatonepotrebujenobenihposebnihomejitev(slika4-4).

Ženske,upokojenci in zaposleni so v večjimeripodprli ukrepealkoholnepolitike.Prebivalci,stari35–64let,sovvečjimeripodprlivečinoukrepovalkoholnepolitikevprimerjavizmlajšimiprebivalci,starimi15–34let.

51

4.5 VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA

Vanketinasjezanimalotudimnenjeanketirancevgledevožnjepodvplivomalkoho-la.Anketirancesmospraševaliponjihovemmnenjuotem,kolikoalkoholalahkospi-jeoseba2uripredzačetkomvožnje.

Slika 4-5: Odgovori prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, na vprašanje »Koliko

meric6 alkoholne pijače menite, da lahko spije oseba 2 uri pred vožnjo?«, prika-

zani v deležih

Moški Ženske

Nobene Eno merico Dve merici Tri merice Štiri mericeali več

60 %

42 %

55 %

41 %

38 %

13 %

6 %3 %

1 % 1 % 0 %

50 %

40 %

30 %

20 %

10 %

0 %

Medprebivalcijihje48 %menilo,daoseba2uripredvožnjonesmepitialkohola,52 %prebivalcevSlovenijepajemenila,daoseba2uripredvožnjolahkopijealko-holnepijače.Mednjimijihjevečina(49 %)menila,daoseba2uripredvožnjolahkopopijeodenedodvehmericalkohola.

Ženskesobilevprimerjavizmoškimigledepitjainvožnjeboljstroge.Večkot17 %moškihin7 %ženskjemenilo,dalahkooseba,dveuripredenzačnevoziti,popije2mericialkoho-laaliveč(slika4-5).Strogostgledevožnjeinpitjaalkoholajenaraščalasstarostjo.Okoli20%prebivalcev,starih15–34let,13%prebivalcev,starih35–54let,in6%prebivalcev,sta-rih55–64let,jemenilo,daosebadveuripredvožnjolahkopopije2mericialkoholaaliveč.

6 10 gramov čistega alkohola je 1 merica alkohola, kar predstavlja 1 dl vina, 2,5 dl piva, 0,3 dl žgane pija-

če, 5 dl radlerja ali 3,3 dl mešane gazirane alkoholne pijače (Kolšek, 2004).

52

5 VIRI

●● Anderson, P., Baumberg, B. Alcohol in Europe: A public health perspective.London:InstituteofAlcoholStudies.2006.

●● Drinking population surveys – guidance document for standardi-zed approach: Final report prepared for the project StandardizingMeasurement of Alcohol Related Troubles (SMART). Dostopno 1. 7. 2013 nahttp://www.alcsmart.ipin.edu.pl/files/guidance_document.pdf

●● European Community Health Indicators Monitoring. Dostopno 1. 7. 2013 nahttp://www.echim.org/

●● EuropeanMonitoringCentreforDrugsandDrugAddiction.Dostopno1. 7. 2013na http://www.emcdda.europa.eu/themes/key-indicators/gps

●● European Commission. Fostering good health, alcohol. Dostopno 1. 7. 2013 nahttp://ec.europa.eu/health/alcohol/indicators/index_en.htm

●● European Commission. Fostering good health, illicit drugs. Dostopno 1. 7. 2013nahttp://ec.europa.eu/health/drugs/indicators/index_en.htm.

●● EuropeanCommission. Fostering good health, tobacco. Dostopno 1. 7. 2013 nahttp://ec.europa.eu/health/tobacco/indicators/index_en.htm

●● Eurostat. Task Force on Core Social Variables: Final Report. 2007. Dostopno 1. 7. 2013nahttp://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/

●● Field, A. Discovering Statistics Using IBM SPSS Statistics, Fourth edition. SAGEPublications Inc: pp. 357–478. 2013.

●● Kalton,G.,Vehovar,V.Vzorčenjevanketah.Fakultetazadružbenevede,Univerzav Ljubljani. 2001.

●● Kolšek,M.Opitjualkohola.Priročnikzazdravnikedružinskemedicine.Ljubljana:CINDI Slovenija. 2004.

●● Kovše, K. Poročilo o izračunavanju kazalnikov za prikaz bremena tveganega inškodljivega pitja alkohola v Sloveniji. 2011.

●● Newcombe,R.G.Two-sidedconfidenceintervalsforthesingleproportion:com-parisonofsevenmethods.StatisticsinMedicine17(8):857–872.1998.

●● StatističniuradRepublikeSlovenije.Navodilazaoznačevanjestopnjenatančno-stistatističnihocenvpublikacijahStatističnegaurada RepublikeSlovenije.Sektorzasplošnometodologijoinstandarde,Oddelekzavzorčenjeinanketnometodo-logijo. Ljubljana. 2007.

●● WorldHealthOrganization.Estimation levelsandpatternsofalcoholconsump-tion from national surveys. V: International guide for monitoring alcohol con-sumption and related harm. Geneva,WHO, Department ofMental Health andSubstances Dependence, pp. 37–63. 2000.

●● Zaletel-Kragelj,L.,Fras,Z.,MaučecZakotnik,J.indrugi.Tveganavedenja,pove-zanazzdravjem,innekaterazdravstvenastanjapriodraslihprebivalcihSlovenije.Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebival-cih Slovenije. 2004.

http://www.alcsmart.ipin.edu.pl/files/guidance_document.pdf

http://www.echim.org/

http://www.emcdda.europa.eu/themes/key-indicators/gps

http://ec.europa.eu/health/alcohol/indicators/index_en.htm

Documents

UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA V